Št. 610. V Ljubljani, torek dne 7. novembra 1911» Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev : JUTRO* Muja Mik dai — ta« ob nedeljah la — •hi «fc ponedeljkih ob M. - Hi ril uta» tnala: v Ljubljani v npfavatltva »K 1"*0, a tfMtavlJaaJeat na dota K 1*50; • poit« ' K *►—, paUetM K 10--, četrtletno K 6 ~, K IH. la Inaaiiatvo celoletno K S*—. Telefon itevllka 308. i NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarje? i Uredništvo ln upravništvo Je v Frančiškanski ulici a Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništv*. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se im vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta lb v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti lamko. : Telefon številka 303. : Krasne razmere! Zgodilo se je nekaj nečuvenega, kar je mogoče samo v naši ljubi Avstriji in menda v nobeni drugi državi, ki se hoče imenovati kulturno. Pravosodni minister Hochenburger je stavil novemu ministrskemu predsedniku grofu Stttrgkhu punktirane pogoje, pod katerimi je bil voljan prevzeti ponovno portfelj ministra pravosodja, in ministrski predsednik je te pogoje sprejel. Samo po sebi to ni nič čudnega in tudi nič nenavadnega, ker pravice stavljati pogoje ima vsakdo, tudi g. Hochenburger, ali stvar postaja škandal, ko se pomisli, kaki so ti pogoji, ki jih je Hochenburger stavil in grof Sjflrgkh sprejel in ki jih je dal Hochenburger celo publicirati brez vsakega sramu. Po teh pogojih postane — oziroma ostane, ker je prejšnji ministrski predsednik Gautsch tudi sprejel te pogoje — pravosodno ministrstvo čisto navadni izvrševalni organ nemškega .Nationalverbanda", ker Hochenburger je zahteval, Sttirgkh pa to odobril, da se v justičnem resortu ne sme zgoditi nobena osebna sprememba brez privolitve nemškega »Nationalverbanda", t. j. pri vsakem sod-nijskem imenovanju bo moral dati nemški »Natlonalverband* najprej svoje dovoljenje . . . Tako daleč smo že prišit v Avstriji! Ju&tica, ki jo smatrajo v vseh kulturnih državah ta nedotakljivo, mora stati v Avstriji v službi ene stranke in sicer v službi stranke, ki je zagrizena sovražnica večine avstrijskega prebivalstva, t. j. Slovanov! Ne rečemo, da je to kaj novega, da je to morda prvi in edini slučaj! Nasprotno, to se je najbrže že dolgo prakticiralo — pod Gautschem gotovo — ali široka javnost tega ni vedela, sedaj pa minister Hochenburger z drznim čelom provocira vso slovansko in tudi pošteno neslovansko javnost s tem, da to javno prizna, da odkrito in brez ovinkov pove celemu svetu, da sodniki v Avstriji nimajo služiti samo in edino pravici, temveč v prvi vrsti in najprej — in-tencijam nemškega »Nationalverban-da\ Sedaj razumemo naše sodne razmere in razna sodnijska imenovanja ha Slovenskem in nič se ne bi čudili, ako bi začeli prihajati tudi na Kranjsko razni nesposobni kuržovci in morda nastanejo — Dti zaspanosti naših poslancev prav lahko — tudi na Kranjskem take razmere, kot še vladajo- na Štajerskem irt Koroškem, kjer sodniki slovenskih kmetov ne razumejo, ti pa njih ne in se deli pravica — kar tako, na slepo«, da je le pravda končana in rešen dnevni redi Sedaj razumemo, aakaj izdaja Elsner protizakonite jezikovne fermaere: tako hoče nemški „Nationalverband* in Elsnerju se ni bati nobenih posledic, ker volja nemškega »Nationalverbanda* je zakon in Elsner izvršuje samo zakon, ako se ravna po navodilih in naredbah nem- škega .Nationalverbanda" oziroma njegove ljubljanske podružnice, »Volks-rata". Z moralno stranjo te afere, ki je izzvala v vsi avstrijski slovanski jav-vnosti toliko ogorčenje, se ne bomo pečali, ker vemo, da je v dunajskih ministrstvih morala neznana stvar in da se tam čisto nič ne ozirajo na moralo v politiki, ati na našo javnost, posebno na našo oficijelno javnost se obračamo z odločno zahtevo, da izvaja iz dejstva, da smo postali Slovenci popolnoma brezpravni in izročeni na milost in nemilost nemškega »Nationalverbanda", oziroma njegove ljubljanske podružnice, nemškega »Volksrata" za Kranjsko, najdaleko-sežnejše posledice. Slovenci smo bili popolnoma brezpravni tudi do sedaj, ali vsaj očitno nam ni tega še noben minister rekel, temveč so nas vedno tolažili in »pomirjevali*, naši poslanci so pa lepo molčali, malo protestirali in — vse je bilo zopet tlobro. Sedaj nam je pa justični minister odkrito povedal, da ima vrhovno komando nad našimi sodišči nemški »Nationalverband* in naši poslanci se ne smejo več zadovoljevati s praznimi protesti, oni so izdajalci, ako ne nastopijo tako, kot jim veleva — njihova sveta dolžnost. Hrvatski sabor. Danes se sestaja po dolgem premoru zopet hrvatski sabor in sicer najbrže samo zato, da ga ban Tomašič — razpusti in poskusi srečo pri novih volitvah. Do kedaj bo trpelo to večno razpuščanje hrvatskega sabora, do kedaj bodo merodajni činitelji tako lahkomiselno zasmehovali in pr.ezirali voljo hrvatskega in srbskega naroda na Hrvatskem, voljo naroda, ki je izražena v zahtevah srbsko-hrvatske koalicije? Do kedaj bomo avstro-ogrski Jugoslovani sploh quantite neglige-able v očeh onih visokih krogov, ki mislijo, da smo mi samo zato ustvarjeni, da plačujemo davke, polnimo kasarne in — ječe?] Ostre besede nam silijo v pero, ali ker nočemo napraviti g. Luschanu veselja, da bi porabljal svoj rdeči svinčnik, jih rajše zamolčimo, posebno, ker vemo dobro, da se vedno bolj stiska jugoslovanska pest, pred katero morda dobijo kdaj rešpekt oni, ki se danes še igrajo z nami. Nesrečni smo Jugoslovani, ker smo razcepljeni. Hrvati in Srbi — vsaj ogromna večina njih — so našli pravo pot, združili so se v hrvatsko-srbski koaliciji in pri vsem tem morajo še tako trpeti I Kaj bi bilo z njimi, ko bi bili razcepljeni in bi se klali med sabo, kot so se nekdaj ? Jermene bi rezali z njegovega telesa in Hrvatska ne bi dolgo obstojala: njeno avtonomijo bi Madžarji kmalu požrli! Bil bi res že skrajni čas, da začnejo misliti vsi jugoslovanski narodni krogi to- in onostranske državne po- lovice na sistematičen skupni odpor in ustvariti po vzorcu srbsko-hrvaške koalicije narodno koalicijo Južnih Slovanov, ki bi imela svoj skuphi izvrševalni odbor, nekak jugoslovanski narodni svet. Pa o tem se bo še govorilo. Hrvatski sabor bo danes prejkot-ne razpuščen in potem bodo razpisane nove volitve. Prepričani smo, da izide iz teh volitev srbsko-hrvatska koalicija kot zmagovalka, ali kaj bo potem? Ali bodo merodajni činitelji rešpekti-rali narodno voljo? Ne verujemo 1 Srbsko-hrvatska koalicija bo morala vzdržati še težke boje, predno izvojuje narodu njegove pravice, ali nič ne de, ker v boju je življenje, v bojih se narodi le utrdijo! Narodi so bili vedno močnejši od silnikov in tiranov, to naj si zapomni tudi ban Tomašič in oni, ki stojijo za njim. ___________ Iz slovenskih krajev. Iz Črnuč. Prijatelja Martinove in Končan se silno trudita, da bi spravila črnuško občino na pravi tir. Bližajo se namreč občinske volitve, ki klerikalce silno skrbe. Tudi naši kmetje so se naveličali večne tlake klerikalnemu molohu in hočejo biti samostojni, kar je edino pravilno. Marti-novcu in Končanu svetujemo, naj spravita najprej sebe na pravi tir, za Črnuče bomo skrbeli že mi sami in gledali, da bodo v prvi vrsti zadovoljni kmetje domačini. Iz Ihana. Čimbolj se bližajo občinske volitve, tem večjih sleparij se poslužujejo klerikalci. Odlikuje se posebno znani farški priliznjenec Franc Hrašar, ki hodi od hiše, pobira glasovnice in jih doma podpisuje. Žnjim tekmuje podrepnik I. G., ki bi se zelo rad vsedel na županski stolec. Toda iz te moke najbrže ne bo nič kruha. Mož naj raje najprej uredi svoje razmere in gleda, da ne bo spreminjal vode v žganje. Zelo dobro bi bilo, če bi ga tozadevno posvaril tudi malo župnik, ki se tako silno razburja, če kak revež pokusi le malo žganja. Naj si 1. G. ne domišlja, da mu je res vse dovoljeno, ker je klerikalec. Enaka postava za vse! Iz Semiča. Že zadnjič smo poročali, da bo boj pri občinskih volitvah pri nas zelo hud. Malenčevi in še nekateri drugi se pehajo za občinske stolce in se v volilnem boju poslužujejo naj-podlejših sredstev, katerih so zmožni pač samo klerikalci. Župnikovi pristaši neprestano pobirajo od žensk pooblasti a. Seveda so v mnogih podobčinah na eteli pri volilcih in volilkah na skrajen odpor. Zato sedaj pripovedujejo, da so Semičarji anarhisti in da bodo v slučaju, če zmagajo, v občin skem svetu sklenili, da bodo morali kmetje plačevati davek od vina itd. Marsikdo se je že vsedel na te limanice, posebno ker funkcijonira tozadevno prav izborno spovednica. Toda bodi pbvedano, da se neodvisni možje prav nič ne bojimo teh intrig, ker sttio bili že nanje pripravljeni. Dne 13. novembra bomo že obračunali z raznimi Plutovci itd. Obenerti poživljamo sedaj že tretjič c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, naj primerno pouči pismonošo Martina Jakšeta, da je služba prva stvar ne pa agitacija; kajti takih sitnosti, kakor jih dela Jakše, sfno že zdavnaj siti. Mi sicer nimamo navade denuncirati za vsako malenkost, kot pristaši Ešelesa, a kar je čez mero, pa tudi ni dobro. Semičani! dne 13. novembra vsi kot en mož v boj za neodvisne kandidate, ki bodo v resnici kmečke interese. Kmetu naj vlada kmet, ne pa župniki iz Rožnega dola. V nedeljo sem dospel v Semič ravno v trenotku, ko e bila končana maša. Na trgu vidim caplana in župnika, ki je bil brez kloaka, kakor kak Avgust iz cirkusa. Dirjal je od moža do moža in jim nekaj prigovarjal. Iz radovednosti malo postojim ih zvem, da vabi župnik može k ustanovnemu občnemu zboru čakarije. Sel sem tudi jaz za njimi, da vidim kako se bode ustanovilo to preporebno društvo. Župnik je začetkom svojega govora povdarjal, da se veseli naravnost velikanske udeležbe (bilo je 20 oseb) nakar je prešel na semiške razmere. Naglašal je, da je semiška fara najbolj pobožna, a nima žalibog nobenega drugega društva kakor Marijino družbo, ki je pa za fante presveta. Zato je treba na vsak način ustanoviti čukarijo, h kateri ima pristop vsakdo od 14. do 60. leta. Konec vseh koncev je bil, da se je priglasilo h čukom celih 8 oseb. Nato odidem. Na cesti vidim več fantov s sokolskim znakom. Vprašam jih, kako je kaj s semiškim Sokolom, nakar mi odgovore: »Dobro, ali bilo bi lahko bolje. Manjka orodja, manjka denarja, a podpore ni od nikoder. Druga sokolska društva se za nas prav nič ne brigajo.* Zasmilil se mi je fant, ko mi je potožil svojo srčno bol; čutil sem ž njim tudi jaz, ker sem videl, da je fant navdušen za sokolsko idejo, a si ne more pomagati. Obljubil sem mu, da bodem pomagal, kar je v moji moči. Obračam se pa tudi na vsa druga sokolska društva in prijatelje »Sokola*, naj pomagajo telovadnemu društvu »Sokol* v Semiču, ki je silno potreben. Podpore sprejema pripravljalni odbor »Sokola* v Semiču.* Iz Senožeč. Mislili smo, da bo našo rdečo mesarico zadnji dopis v »Jutru* kaj zganil, a varali smo se. Ta ženska kupuje nadalje čiste prešiče (brez tare) H K4 vin. do 1 K 10 vin. prodaja pa kakor prej & 2 K 40 vin. kilogram. Goveja živina nima v primeri z lanskim letom skoro nobene cene več in je najmanj za 35°/o ce-neja. Goveje meso pa prodaja naša mesarica po 2 K do 3 K 60 vin. kilogram. Mesarica je skrajno cinična, poleg tega pa za vsako upravičeno pritožbo od strani svojin odjemalcev tako arogantna, da se ue upa nobeden kaj spregovoriti v njeni ne prav čedni ih proti vsem higijeničnim predpisom opremljeni mesnici. Mi se S to trdovratno mamco ne bomo več bavili, ker bila bi vsaka beseda bob v steno pač pa poživljamo naravnost in brez ovinkov naše slavno županstvo, naj napravi konec tej neznosni mesni draginji s tem, da napravi čimpreje občinsko mesnico, drugače bomo prisiljeni verjeti glasu iz ljudstva, ki pravi: župan že ve zakaj molči. Ako še 1« naš dopis ne bo pomagal, obrnili se bomo na c. kr. okrajno glavarstvo nele radi draginje mesa ampak tudi za neko drugo zadevo, tikajočo se špecijeino mesnice. Sedaj ima gospa mesarici priložnost, da tekom štirih dni cene mesu tako zniža, da bodo odgovarjale današnji ceni živine in ako v tem roku tega ne stori, napeli bomo najradikalnejše strune, ki bodo mesarici lase ježile. Čakamo samo Štiri dni. Punktum. Sakrosankt. DNEVNE VESTI. Nezaslliana nesramnost. Interpelacije ljubljanskega poslanca dr. Ravniharja v državnem zboru radi sodnih razmer v Ljubijaui so spravile naše klerikalne poslance, posebno pa dr. Šušteršiča v velikansko zadrego. Med vso slovansko delegacijo, posebno pa med Cehi so vzbudili Elsner-jevi dekreti vihar ogorčenja. Nihče ne more razumeti tega, da je mogoče kaj takega v slovenski metropoli. Posebno razburjenje med slovanskimi parlamentarnimi krogi pa vlada radi tega, ker dr. Šušteršič in njegovi kompa-njoni tozadevno niso ganili niti mezinca, ampak so molčali kakor grob kljub temu, da jim je bilo to znano. Da opere svoj madež, se izgovarja dr. Šušteršič sedaj s teni, da o Elsnerje-vih odlokih ni bil informiran. Bolj nesramnega odgovora si ne moremo misliti. Pa recimo, da dr. Šušteršič o tem ni ničesar vedel. Zakaj pa ni vložil v zbornici niti najmanjšega protesta proti imenovanjem Elsnerja, Lu-schana in Trenza. Ali mu je bilo tudi to neznano? Ne bo se opral, pa naj se izgovarja kakor hoče. Slovanski poslanci so si danes na jasnem, da je dr. Susteršičeva politika na Dunaju ne samo protiljudska, ampak tudi odločno protislovanska, Odtod tudi popolno osami jen j e njegovega kluba. Politična justlca. Niti od daleč se ne bi pečali z znanim gorenjskim zakotnim lističem »Gorenjcem", ki je v zadnjem času presedlal v klerikalni tabor, ako nas ne bi tako impertinen-tno izzival. V zadnji številki prinaša ta listič članek z naslovom »Politična justica," kjer piše : „V zadnjem času sta vzbudila v liberalnem časopisju mnogo prahu dva odloka predsednika deželnega sodišča v Ljubljani, Elsnerja, ki hoče skozinskoz uvesti rabo nemščine v občevanju sodnih uradnikov med seboj in dr. Ravnihar je spravil stvar tudi pred parlament Za uspeh mu seveda ni, ampak le za osebno reklamo!" Tako torej. Glede osebne reklame dr. Ravniharja se ne bomo pričkali. Dolžnost vsakega narodnega poslanca je, da zastopa kori- LISTEK M1CHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. Ona trpi po krivici. Kaznovana je za greh, ki ga ni grešila. To so točna dejstva, Roland, točna, prisegam vam pri krvi ki mi odteka, prisegam> vam pri vseoblastni smrti . . .“ Dandolo se je za hip prekinil; sopel je s težavo. — Ali ne mislite, se je oglasil Aretino, da je vse to nekam suhoparno in prenagljeno, in da bi bilo dobro, če okrasim nagoto teh sitavkov s par litetarnimi epiteti# Umetnost, gospod, umetnosti Umetnost ima svoje nepredpisne zakone. In ti zakoni, gospod, se raztezajo tudi na literaturo, gospod. Vrli pisar je vihtel svoje pero. *— Rotim vas, ne izpremenite niti besede. Gospod, ali se smem zanesti na vas? — Gotovo, ali umetnost. Ah, umetnost. No seveda, obljubljam vam, da hočem spoštovati to prozo, dasi se mi zdi suhoparna in revna. Dandolo je pokimal z glavo v znak zahvale in nada-lic vsi i »Moja hči, Roland,! je vredna vaše ljubezni. Njeno velikodušno srce, ki je podedovalo kreposti naših pradedov, je privolilo v strašno žrtev. Poslušajte! Vi ste bili v podzemeljski temnici. Altieri mi je grozil s popolnim rjiinom in mi žugal, da me umore kot sumljivega, ako ga ne ubogam. Bil sem nizek in strahopeten. Ubogal sem ga. Po njegovem ukazu sem rekel Leonori, da ste pobegnili, njo pa ste zapustili in se odrekli njeni ljubezni. In nato sem ji rekel, da more oteti mene, njenega očeta, edino to, da postane ona Altierijeva žena. Leonora je privolila v to, da sprejme Altierijevo ime. Privolila je v strašno žrtev, ki ji je trgala srce. A zdaj poslušajte. Privolila je samo v to! Ali me razumete Roland? Ali me pojmujete? Ali verjamete besedam, ki prihajajo k vam od onostran groba. Leonora je dobila Ime Altierijevv. Toda nikdar ni bila Altierijeva žena. Misleča, da ste mrtvi, vam je posvetila večno žalovanje, kakor vdove starodavnosti, ki so ostale zveste svojim soprogom preko groba. In ko je izvedela, da živite, ni izprememla te starfovitne zvestobe svojega nežnega srca, svoje čiste duše. To sem vam hotel povedati, Umiram ... ne morem vam povedati, kakšno peklensko življenje si je naložila Leonora ob strani Altierijevi, da bi vam ostala zvesta. Zvesta! Stanovitna! Vse življenje tega dekleta je popisano v teh dveh besedah. Ali pride kdaj dan vajine združitve? . . . Ne vem. Ne zdi se mi verjetno. Dogodki ki se pripravljajo, se tni vidijo zla prorokba za mojo hčer. Mislim ši torej, da sta ločena na veke. Toda tudi od daleč, Roland, ne imejte slabe misli o mojem otroku. Častite jo. Občudujte jo. Ona je žrtev, ona je mučenica, žrtev svoje stanovitnosti in moje nizkotnosti, mučenica po svoji zvestobi. Z Bogom, Roland. Z Bogom, Leonora. Z Bogom vidva, ki so vaju nekdaj imenovali ljubimca beneška. Umirajoči." _ Dajte mi pero, je dejal Dandolo s trudnim glasom. Aretino je porinil papir pred ranjenca in mu dal pero v roko. . Dandolo je podpisal pismo. Nato je s počasno, pomirjeno gesto, kakor da mu je ta poslednja izpoved vrnila tako dolgo iskani srčni pokoj, izdrl bodalo iz rane ter izdihnil čez par trenotkov svojo dušo. Medtetn je Aretino segel po pismu, podržal ga k sveči, ki je stala na mizi, in ga začel čitati z zamolklim glasom. Namrda- vaje se in maja je z glavo ga je prebral do konca; nato je sko- mizgnil z ramami in zagodrnjal: — Seveda, človek ne sme zahtevati od vsakogar umeniškega sloga, kakor bi ga zahteval naprimer od mene. — Siromak pač ne pozna umetnosti. Besedo umetnost je Izgovoril s povzdignjenimi očmi, kakor duhovnik, ko povzdiguje hostijo. Po tej kritični obsodbi se je obrnil k Dandolu, prepričan, da je ranjenec z občudovanjem sledil njegovi -mimiki 1 ■ M , s — Gospod, prisegel sem vam, da hočem spoštovati vašo prozo; pripravljen sem držati svojo obljubo, a v*eeno . . . glej ga no, saj je mrtev. Mojster Peter je umolknil in stopil par korakov nazaj. Z nekako grozo in z odkritosrčnejšim sočutjem, nego mu je bilo povšeči — saj dogodki vsakdanjega življenja ne smejo geniti velikih umetnikov — je zrl na mrliča. Dandolo je še držal v skrčeni roki bodalo, ki ga je izdrl iz svoje rane. Njegov obraz, v življenju tako nemiren in izmučen, se je bil odel z vedrostjo in pokojem. ‘In nekak smehljaj mu je igral na ustnicah. 'Ko je odštel tako svoj dolg tisti čudni sanjariji, ki se polasti Živega človeka pred obličjem smrti, je zamrmral napol jezno, napol dobrovoljno : — Vidiš ga, vraga ; imam že spet mrliča na vratu I — 'Kaj naj storim z njim? Da mi le ne bi bilo treba zopet popotovati z njim, sem kakor moral z ubogo Biankol Za tisoč Srebrnjakov . . . hm, za tisoč Srebrnjakov bi šel morda še enkrat na tako pot ... za manj pa nel . . . — Mraz me trese še zdaj, kadar se spomnim, kako sem vso noč zabijal žeblje v krsto, da napravim napis. Na srečo mi je pomagala Perina . . . Moja dobra, vrla Perinal ... A zdaj poglejmo, če ni imel mrtvec kake poslednje volje pri sebi. Pristopil je, odprl mu jopič in našel res v notranjem žepu papir, ki ga je naglo razvil. Na papirju je bilo pisano: »Jaz, Dandolo, odpotujem danes iz Benetek. Mogoče je torej, da se mi pripeti spotoma kaka nesreča. _______________________________ (Dalje.) sti svojega naroda in čuva v prvi vrsti njega ^narodne interese. Če spolnuje poslanec te svoje dolžnosti, nima od tega nobenega drugega dobička, kakor borno zaupanje svojih volicev. O osebni reklami sploh ne more biti govora, najmanj pa pri dr. Ravniharju, ki bo imel od svojega poslanstva samo škodo. Dr. Ravnihar je odšel v zbornico z odkritim namenom, da varuje le interese svojih volilcev, ne oziraje se na lastno korist ali škodo. Zato nam je tudi simpatičen, kakor malokdo. Sedaj pa pride »Gorenjec* in mu očita, pa je vložil interpelacije radi sodnih razmer v Ljubljani le za osebno reklamo. Po tej analogiji bi poslanci sploh ne smeli ukreniti ničesar koristnega za svoje volilce, oziroma svoj narod, ker bi šlo to samo za njih osebno reklamo. Vložiti interpelacije radi Elsnerjevih dekretov je bila dr. Ravniharjeva dolžnost, kakor bi bila tudi dolžnost dr. Šušteršiča in njegovih tovarišev. A naši klerikalci za tako stvar nimajo smisla, ker imajo vezane roke. O tem bi vedela mnogo povedati zlasti ljubljanski škof in kranjska šparkasa. Kabinet Stfirgkh. Par dni je še-le, odkar je stopil na čelo nove vlade grof Stfirgkh in že se pojavljajo glasovi, da je kabinet StOrgkh skoro nemogoč. Razkritja o dr. Hochenburger-jevih pogojih glede vstopa v novi kabinet so parlamentarni položaj silno poostrila in napravila med slovanskimi parlamentarnimi krogi velikansko ogorčenje. Češki radikalci groze s skrajnimi konsekvencami in čisto lahko se zgodi, da odide parlament v najkrajšem času na počitnice in naštopi § 14. Sedaj je jasno, da Sttlrgkh ne bo šel po poti svojega prednika barona Gautscha, ampak uvedel zopet Bienerthov vladni sistem. To nam pričajo tudi imena Hochenburger, Forster in ROBler, katere Nemci tako silno hvalijo. Toda stranke so kljub sestavi skrajno konservativnega in reakcionarnega kabineta še hotele počakati, da vidijo in spoznajo Sttlrg-khove načrte. To je vsled Hochenbur-gerjeve afere sedaj nemogoče, nemogoč pa je tudi Sttirgkhov kabinet. Za nas Jugoslovane so razkritja o Hochen-burgerjevih pogojih velikega pomena. Paktum je, da Nemci le radi tega Hochenburgerja tako krčevito drže v kabinetu, ker se je z dejanji izkazal najhujšega nasprotnika Jugoslovanov, posebno pa nas Slovencev. Mi torej lahko z mirno vestjo pričakujemo, da nas čakajo še velika iznenadenja in še huda preganjanja. Sttlrgkh bo za nas drugi Bienerth. »Mladika" ima v osebi gospodične Vencajzove nadzorovalno damo, kakršne bi napreden zavod, kakor je .Mladika1*, nikakor ne smel imeti. Ta nadzorovalna dama je namreč prav huda klerikalka. Na nobenem klerikalnem plesu, na nobeni klerikalni prireditvi je ne manjka. Gojenkam pa izkuša, kjer in kadar le more, vcepiti svoje klerikalne nazore. Gospod advokat Vencajz je v znamenju klerikalnega bojkota iz svoje pisarne odslovil nekega koncipijenta samo zaradi njegovega naprednega prepričanja, gospodična Vencajzova pa na na-p rednem zavodu lahko nemoteno uganja svojo klerikalno politiko. Nova knjiga. V Schwentnerjevi založbi ja izšel Dickensov roman .Olivar Twist* v Zupančičevem prevodu. Cena brošr. 5 K, vez. 6 K 20 v. Župančičev prevod je — to se razume samo po sebi — odličen, o knjigi sami bomo prilično še izprego-gorili. Za zdaj jo pa toplo priporočamo. Odbor »Akademije' se je na včerajšnji odborovi seji konstituiral tako le: Predsednik prof. dr. R, Molč, M A 1,1 LISTEK. L E. RUBIN. Grob. Slika. Izstopil je na postaji, kakor je sprevodnik zaklical ime. Niti pogledal ni nazaj na vrsto črnih temnih vozov, ki so se začeli pomikati naprej po Železni progi. Zavil je po drevoredu proti mestu, kakor je kazala pot. Po pokrajini je ležal mrak. Stopal je počasi, mirno, zamišljeno. .Počemu grem*, je premišljal; »kak smisel ima vse to. Nikdar je nisem poznal, nikdar ni vedela o meni. Ali res ni drugega groba?" Spomnil se je na ljudi, ki so se vozili v vlaku oblečeni v črne žalne obleke. Vsi so šli na grobove. »Jaz pa nimam groba, da bi stopil nanj — zato hodim tako čudno pot. Ako bi bilo drugače, bi lahko drugam nameril svoj korak.. .* Toda zdelo se mu je, kakor da mora biti tako, da ni mogoče drugače. Sladka neugnana misel je prišla v srce in sledil ji je, kakor brez volje. Nekaj ljudi je šlo po poti pred njim in za njim. Videlo se je, da gredo na pokopališče. Nosili so vence v rokah in resni so bili njihovi obrazi. Niso ga motili; zdelo se mu je, da hodi med njimi, kakor senca. podpredsednik urednik R. Pustoslem-šem, tajnik prof. Jos. Berce, podtajnik urednik J. Vodeb, blagajnik dr. J. Lavrenčič, ostali so odborniki brez portfelja. — Članarina se je odločila na 4 K letno, ki se bo pobirala v dveh obrokih, enkratna vpisnina pa na 1 K. Društvo bo takoj začelo s predavanji. Poročila sta se gospod Vatro-slav Holz in gospa Marjeta Holz, roj. Potočnik. Iskreno čestitamo 1 Mednarodna razstava v Sofiji. V Sofiji se namerava prirediti v času od junija do avgusta 1912 neka mednarodna razstava. Interesentje se nujno poživljajo, da se, predno se odločijo za udeležbo, oglasijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani radi inlormacij o tej razstavi. Zimsko • športna enketa v Bohinjski Bistrici. V svrho zimskega športa je sklicalo ravnateljstvo c. kr. drž. železnice v Trstu minulo nedeljo posebno enketo v Bohinjski Bistrici, katere se je udeležilo nad 20 interesentov. Pod vodstvom zastopnika c. kr. ravnateljstva drž. železnice v Trstu cesarskega svetnika g. dr. pl. Sauterja se je vršila konferenca v hotelu »Rodica* in se je določilo, da vozi v zimski sezoni 1911-12 ob nedeljah in praznikih posebni športni vlak na progi Trst-Gorica-Jesenice. Oziraje se na želje tržaških športnih interesentov bode odhajal posebni športni vlak iz Trsta ob 6. uri zjutraj in bode električna železnica vozila ob tej uri na tržaški državni kolodvor, iz Bohinjske Bistrice pa bode odhajal ta posebni vlak letos nekoliko prej, in sicer ob polu 6 uri zvečer. Vsa športna in planinska društva v Trstu, Gorici 'in Ljubljani imajo kakor prejšnja leta pravico do posebnih zimsko-športnih listkov, katere bodo izdajale ondotne deželne zveze za tujski promet. Zastopnik kranjske deželne zveze je priporočal, da se oddajajo društveni športni listki tudi v Kranju, ker ima to mesto mnogo prijateljev zimskega športa in bode c. kr. ravnateljstvo skušalo tej želji ugoditi. Vremenska poročila se bodo naznanjala potom postajenačelstva in deželnih zvez občinstvu in časopisju. Ker vlada veliko zanimanje za ta krasen zimski šport in se krog športnikov od leta do leta širi, je pričakovati, da bode letošnja zimska sezija zelo živahna. Ravnateljstvo c. kr. državne železnice, ki ima v prvi vrsti zasluge za ta šport, bode izdalo letos posebne plakate za zim-sko-športni vozni red kranjskih letovišč. Mater je umoril. 35 let stari, neoženjeni posestnik Ignacij Lindič iz Strelaca pri Novem mestu je veliko romal okoli po svetu in je tam izgubil svojo roko, ki jo je nadomestil z železno. Ko se je vrnil domov, je prevzel posestvo in je stanoval skupaj z materjo, s katero je pa prav grdo ravnal. Dne 3. t. m. sta pila v kleti. Proti večeru so zaslišali sosedje iz kleti klicanje in so šli pogledat; našli so ubogo ženo v luži krvi. Žena je kmalu umrla. Lindiča so zaprli, ker je brez dvoma on ubil svojo ubogo mater. Kurji tat V nedeljo zvečer so bile na Hranilnični cesti strojevodji V. Vodniku pokradene kokoši. Ker tat ni mogel drugače vlomiti, je preščipal mrežo. Najbrže ne more dočakati argentinskega mesa. Tat ni znan. Torej ljudje, pazite na kokoši, bližajo se božični prazniki! Našel je včeraj zjutraj v vagonu vlaka šL 1712 sprevodnik Josip Rus hranilno knjižico, v kateri je okrog 1000 K vloženega denarja, in sicer med postajama Radovljica in Lesce. Kdor jo je izgubil, jo lahko dobi pri postajenačelniku na Jesenicah. Pot se je vila navzgor po drevoredu nad mestom. Hiše so ležale v dolini, v črni mrak zagrnjene. Od nekod so se oglašali glasovi zvonov.’ Nikdar ni še hodil to pot in zdelo se mu je tako naravno, da danes stopa po nji. Pred leti nekoč je sanjal z njo v gaju na nasprotni strani in ona je pokazala s prstom: »Vidiš, tam leži pokopališče*. Vedel je, da tam leži njena mati, ki jo je tako ljubila. Nekoč v prvih časih ljubezni, ko sta razreševala vprašanje o veri, mu je pisala: »Jaz ije verujem v Boga, verujem samo v veliko neskončno silo in molim le duhu svoje matere ...“ Od takrat mu je bil drag ta grob. Ni vedel, kje leži, niti, kakšen je — vedel je samo, da je grob njene matere, ki jo ljubi tako, da moli k nji. Kakor svetišče njenega srca, se mu je kazal iz daljave, zato ga je ljubil. In takrat, ko sta sanjala v gaju o svoji sreči in je ona kazala na pokopališče ni rekel: pojdiva tja. Bal seje, da bi žalostno postalo njeno srce, zato jo je poljubljal z vročimi poljubi, da bi pozabila na grob in živela v njegovi ljubezni. Toda od takrat je mnogo let. Ona se je poročila z drugim in on je ostal sam. In vsako leto, ko se je bližal praznik grobov, ga je vabilo iz daljave ... Šel bi tja in bi stopil na oni grob. Nič bi ne tožil. Zgodilo se je, kakor je bilo usojeno. Ona je vzela drugega in morebiti pozabila na grob, Poredni ponočnjaki. ^Zadnjič so prišli po noči neki ponočnjaki k hiši posestnika Janeza Čudna v Gorenjih Gorjušah, okraj Radovljica, in so hoteli pred hišo stoječe leseno stranišče preobrniti. Ker se jim to ni posrečilo, so obmetavali hišo s kamenjem in razbili več šip. Prepoden tat. Zadnjič ponoči je pri gostilničarki Magdaleni Rantovi v Gorenji vasi (okraj Kranj) poskušal vlomiti tat. Razbil je že okno in odstranil železno omrežje. V tem pa se je vzbudila v sobi natakarica in tatu prepodila. Tat je bil srednje velik in močan, imel je ponošeno temno obleko, črn klobuk in je imel zakrpane hlače. Nočni napad. Stavbenika Weil-gonyja so zadnjič, ko se je vračal o polnoči iz Novega Vodmata domu na Selo, napadli neki fantje in so hoteli imeti od njega denarja; ker ga ni imel so ga vrgli na tla in ga pretepali. Weilgony je sicer potegnil nož, pa so mu ga vzeli. Kdo so bili napadalci, Weilgony ne more povedati, ker jih zaradi teme ni spoznal. Pod voz električne železnice je prišel v soboto popoldne v Prešernovi ulici neki 62 let star mož. Voz ga je vlekel kakih 5 metrov daleč seboj. Vendar pa ga ni poškodoval. Mož si je odnesel samo precej strahu. Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem vabi na redni občni zbor, ki se vrši v petek, dne 17. novembra t 1. ob pol 5. uri popoldne v mali dvorani hotela »Union*. Spored: 1. Naznanila in poročila načelništva. 2. Poročilo o preuredbi zdravstvenega zakona z dne 27. oktobra 1. 1900. št. 27. 3. Volitev novega Italijansko-! Aneksija Tripolisa je torej končana stvar. Italijanska vlada je o tem že obvestila kabinete evropskih velikih sil in motivirala to svoje dejanje s tem, da je njena armada že zasedla vse tripolitansko obrežje, njena armada na bojišču je pa tako velika in močna, da niti misliti ni na kak uspešen odpor s turške strani. To je res. V Tripolitaniji in Cire-najki je turška vojna moč premajhna, da bi se ustavljala 100 000 možem italijanske armade, kolikor jih bodo imeli Italijani na bojišču do konca tega meseca in četudi bodo Turke tudi nadalje podpirali arabski prostovoljci, ni niti misliti na to, da bi se ta vojna moč mogla ustavljati veliki italijanski vojni premoči, ki se še vedno lahko poveča, po potrebi, medtem. ko o kakem povečanju regularnih turških vojaških čet na bojišču ne more biti niti govora. Ali Italija je vendar malo prezgodaj proglasila aneksijo Tripolitanije in Cirenajke. Za tak akt ne zadostuje že zavzetje obrežja, Italija bi morala pokazati kake večje uspehe, ona bi morala zavzeti prej vsaj polovico' ozemlja, ki ga hoče anektirati, ker tako kategorično in s tako gotovostjo ona vendar ne more trditi, da je vsak odpor s turške strani nemogoč in že a priori brezuspešen. Sedaj nastaja vprašanje kaj porečejo na aneksijo velike sile? Italija se dobro zaveda, da si Nemčija in Avstro-Ogrska ne bosta upali ugovarjati njenim korakom, ker svoje zaveznice vendar ne bosta pustili na cedilu, s Francijo in Anglijo ima pa Italija gotovo že vnaprej sklenjen sporazum in se ji niti s te strani ni treba ničesar bati. Sploh je sedanji mednarodni položaj za Italijo izredno ugoden in pravzaprav njemu pa je bil še vedno drag. »Moja mati je bila krasotica in jaz sem ji bila najbolj podobna med otroki*, je pisala nekoč. Taka je bila torej njena mati; kako bi ne ljubil njenega groba... Veter je zavel po drevoredu in je zašumel z odpadlim listjem. Vzdramil se je iz svojih misli. Na koncu drevoreda se je kazal vhod na pokopališče. Ljudje so hodili pri vratih sem in tja. Stopil je z odločnimi koraki naprej Zašel je med množico, ki se je pomikala pri srednjem drevoredu na pokopališče; tuji in neznani so mu bili njih obrazi. Zdelo se mu je da je popolnoma sam med njimi, kakor osamljen hrast med drevjem. Bil je visok, v črni obleki, s cilindrom na glavi. Stopil je po peščeni poti navzdol med grobove. »Hodim na grob, ki ne vem, kje stoji, kje leži*, je mislil sam pri sebi in se je oziral na desno in na levo. Povsod so stale vrste grobov, okrašene z venci in cvetjem, z različnimi spomeniki. Ljudje so se zbirali okoli njih in luči so plapolale na njih. Stopal je počasi med množico in je premeril vso njivo božjo od zidov do zidov, polno križev in grobov. Tam med cipresami se je zasvetil tih grob z belim spomenikom. Davno ga je videl v mislih popolnoma takega, kakršen se je pojavil pred njim ta trenutek. Pozdravljeni grob. Nameril je proti njemu svoj korak. Nikogar ni načelništva. 4. Slučajnosti. — Dr. Alojzij Homan, načelnik. Akademlčno tehnično društvo »Tabor* v Gradcu naznanja, da se vrši 9. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih, SchOnaugasse 17, I. izredni občni zbor s sledečim sporedom: 1. branje zapisnika; 2. volitve v odseke, 3. proračun, 4. nadomestne volitve v odbor, 5. poročilo eksekutive, 6. slučajnosti. Gostje dobrodošli 1 »Ideal*. Spored za danes, jutri in v četrtek: »Žurnal Pathč*, najnovejše, šport, moda. »Billyja domači prepiri*, jako komično. »Odleteli ptič*, senza-cijska drama. »Fotografova opica*, jako komično, — Na večernem sporedu najlepši film iz serije Asta Nielsen v tej sezoni .Ciganska kri*, senz. drama v treh dejanjih. Dolgost filma 1100 metrov in traja predstavljanje eno uro. O. BERNATOVIC ~ Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu oktobru 1911 je vložilo 166 strank 44827 K 49 h, dvignilo pa 171 strank 54.459 K 83 h. Strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 1600 K. Stanje hranilnih vlog 2,065 126 K 85 h. Stanje hipotečnih posojil 1,606.903 K 73 h. Denarni promet v mesecu oktobru 1911 205.133 K 24 h. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu oktobru 1911 je vložilo 204 strank 112.348 K 39 h, vzdignilo pa 196 strank 86.282 K 85 h. 11 strankam se je izplačalo posojil 40,638 K. Denarni promet 524.076 K 92 h. irška vojna. ima Italija opravka samo s Turčijo, ki je pa popolnoma zapuščena in se ne more zanašati na pomoč z nobene strani, temveč je odvisna samo od svoje lastne moči, ki sicer ni majhna, ali tako velika ni vendar niti od daleč, kakor bi morala biti, ako bi se hotela Tnrčija z Italijo resno bojevati. Pri vsem tem pa Turčija gotovo ne bo hotela skleniti miru, kakor to kategorično zahteva Italija, temveč bo vstrajala na prvotnem svojem stališču in se branila v Tripolitaniji in Cirenajki, dokler bo to le mogoče. V tem slučaju pa lahko nastanejo velike komplikacije, ker Italija izjavlja službeno v svoji noti, naslovljeni na kabinete velikih sil, da bi bila v slučaju, da sedaj Turčija ne sklene miru, primorana raztegniti vojno pozorišče tudi na druge dele turške države in se ne bi v bodoče omejevala na vojno akcijo v anektiranih pokrajinah. Ako pa se prenese vojna v azijsko in evropsko Turčijo, potem so novi konflikti neizogibni in danes se morda nihče niti ne zaveda posledic, ki bi iz tega lahko nastale. Sicer pa je prorokovati težko, posebno sedaj, ko človek po dnevu ne ve, kako presenečenje ga čaka — po noči. Iz mojih zapiskov. Hotel sem potovati po novi belokranjski železnici in sem se sprehajal — čakajoč vlaka — po peronu južnega kolodvora v Ljubljani. Dolgočasil sem se in ni čuda, ako sem čital celo one table,* ki so napisane na njih bilo tam. Stopil je bliže in je čital napis ... Obstal je, kakor utrujen romar na koncu svoje poti. Strmel je v grob in v spomenik nad njim. Kaj mu je hotel reči? Ali ni imel nekoč tožbe na srcu? V onih časih, ko je odšla z drugim, mu je prišlo na misel, da bi potožil temu grobu svoje gorje: »Glej, ljubila sva se in v ljubezni sva mislila na te; bila si kakor svetišče naših src, ki je spajalo duše v molitvi; sedaj jpa je odšla z drugim in nikdar več se*ne vrne dvoje združenih src. Toda jaz sem ji odpustil, odpusti ji tudi ti, daj ji sreče in miru .. .* Tako je molil takrat skrito v svojem srcu in je mislil na ta grob. V mislih je stal pred njim firav tako, kakor stoji sedaj v resnici, n sedaj ni niti besedi, niti tožb, niti molitev. Kakor mrtvo je srce in oči nemo zro na spomenik pred seboj. In kakor da se dviga iz groba lepa mila jostava njene matere. Popolnoma nji e podoben njen obraz, bledo — belo ice, črne oči, sladek nasmeh ... Gledale so njene oči iz mraka in njen obraz kakor da je govoril: »Ljubila sta me in tudi jaz sem vaju ljubila... Toda življenje stopa preko ljubezni, zato ima toliko grobov*. Hotel je odpreti usta in izpregovoriti: »Nikdar te nisem videl in vendar sem te ljubil, ker si bila njena mati; z ljubeznijo sem hotel plačati ljubezen; misel nate je naju združevala kakor v molitvi; sedaj pa je vse razdejano, kakor da je smeri raznih vlakov, s katerimi se človek lahko odpelje v široki svet iz ozke Ljubljane. In dobro je bilo, da sem čital te table, ker na eni sem odkril — veleizdajo, ki je do sedaj ni mogel odkriti niti sam nad vse prebrisani in »z vsemi žavbami namazani* Fink. Na tabli je namreč bilo napisano z velikimi popolnoma jasnimi črkami: Gegen Wien — Proti Dunaju! Ostrmel sem nad predrznostjo onega veleizdajalca, ki si je upal na tako dobro obiskovanem javnem prostoru napisati take pregrešne besede radi katerih bi bilo »Jutro* gotovo konfiscirano, njegov odgovorni urednik pa pahnjen v najtemnejšo luknjo Elsnerjeve palače na Slovenskem trgu. Opozoril sem na veleizdajalsko vsebino orijentacijske table Finka, ki je kar prebledel, potem pa takoj nekam zbežal; V kratkem bo napis gotovo spremenjen tako, da ljude ne bodo prihajali v skušnjavo pri čitanju orijentacijske table in sedaj bo napis tak-le: Nach Wien — Na Dunaj. Napisal sem toza to, da se ne bi Fink pohvalil pred Schwarzom, da je on odkril veleizdajalski napis. * Avstrijske železnice — v zaščito in obrambo jetikeI Čudno, kaj ne? Vsi smatramo jetiko za največjega sovražnika človeštva, učeni zdravniki iščejo vse mogoče načine za obrambo pred jetiko, filantropi ustanavljajo društva za preskrbo nesrečnih žrtev jetike, po kolodvorih in vozovih avstrijskih železnic pa čitamo navodila »V obrambo jetike*. V takih razmerah, seveda, ni nobeno čudo, ako se jetika v Avstriji vedno bolj razširja, ko jo jemljejo v zaščito celo taka prometna sredstva, kot so železnice. * Šef ljubljanske policije Lauter je zelo iznajdljiv. Policijski stražniki še vedno rajše pazijo na red na ljubljanskih ulicah, kot na to, od katere strani prihaja deželni glavar Šuklje, potem se pa, ko jih Lauter prime, ako deželnemu glavarju niso salutirali, izgovarjajo, da deželnega glavarja ne poznajo, ker dobro vedo, da je Lauterju več do tega, da policijski stražniki pazijo od katere stravi prihaja Šuklje in mu salutirajo, kot do tega, da bi pazili na red. Lauter je dolgo razmišljal o tem, kako bi mogel ugnati v kozji rog policijske stražnike, ko-nečno je pa prišel na srečno misel in je dal deželnega glavarja v kinematografu »Ideal* električno fotografirati, ker so te fotografije zelo po ceni in je dal vsakemu policijskemu stražniku po eno /fotografijo deželnega glavarja. In sedaj gledajo policijski stražniki na ulici na vse strani, ako ne prihaja kak visok človek z veliko brado in ako zagledajo kakega človeka, vzamejo hitro iz žepa fotrogra-fijo in ako je dotičnik podoben fotografiji, mu prav lepo salutirajo. Nekateri zlobni ljudje pa pravijo, da to ni Lauterjeva originalna ideja, temveč da mu je dala ta nasvet njegova desna roka — novi kitajski ministrski predsednik in Štefetov prijatelj Juan čig-kaj. Detektiv. Caruso in samomorilec. Predno je nastopil slavni italijanski tenorist Caruso svoje gostovanje v berlinskem dvornem gledališču, je prejel sledeče pismo: Blagorodni gospod CarusoI Sklenil sem na vsak način izvršiti samomor, a počakal bi rad še toliko časa, da slišim Vaš svetovnoslavni glas. Vi nimate niti pojma, kako lahka mi bo smrt, če mislim, da mi bo Vaš glas v zadnje slovo. Mogoče mi boste storili tuja noga stopila na tvoj grob.* — Toda ni mogel govoriti. Stal je visok, temen kakor senca in je strmel v grob pred seboj. Naenkrat je zaslišal korake. Stopil je v senco cipres. Prihajala sta visok gospod in dama, ki se ga je držala pod roko. Ona je bila oblečena v črno žalno obleko, z velikim temnim pajčolanom. V roki je nosila dvoje belih rož. Njen mož je bil visok, v črni obleki. Stopila sta h grobu in ona je molče spustila nanj dvoje belih cvetlic. »To je ona*, je pomislil človek, ki je stal v senci cipres. Zdelo se mu je, da ga je zapazila. Pritisnila se je k možu. — Gledal je njeno krasno postavo, videl je njen obraz — vse, kakor je bilo ... Stala sta nekaj časa ob grobu brez besedi. Nazadnje se je ona stresnila in je rekla: »Hladno je, odidiva*. »Pojdiva*, je rekel on. Šla sta počasi. Ona se je ozrla v senco cipres, kjer je stal človek v črni obleki. Spoznala ga je. Stopil je zopet k grobu in daleč čez pokopališče je segala njegova senca. Gledal je za njo-»Ali sem iskal mrtvih, ali živih . je govoril sam pri sebi. »Ali nisem sam, kakor grob?* — In je stal pozn0 v mrak, kakor grob med grobovi, kakor sam sebi nagrobni spomenik. Pozno v noči je zapadla njegova temna senca. protivetru se bo premikal ta zrakoplov s hitrostjo 50 km na uro in celo proti viharju 8 km na uro. Njegova nosilnost bo znašala baje 42 tonelat pti 20 tonelat bencina. Ostal bo lahko celi teden neprekinjeno v zraku. Posadka znaša deset mož, v vojski pa še dvajset mož več, ki bodo imeli nalogo, metati bombe na sovražne ladje. Ta zrakoplov bo dovršen v pa-letju prihodnjega leta. Tudi v aviatiki se japonski vojaki pridno vadijo, in sicer na Gradejevem enokrovniku in na dvokrovnikih Wright in Farman. Zadnjič je naročila vojna uprava še petero Wrigthovih dvokrovnikov. Kadar se povrneta oba v svrho aviatič-nega izvežbanja v Francijo in Nemčijo odposlana častnika, se bo pričelo tudi na Japonskem z gradenjem lastnih aeroplanov in otvorjene bodo letalne šole. * Originalna svatba. Te dni se je vršila v Odesi na Ruskem zelo originalna svatba. Poročil se je namreč znani tat Jurij Zudka, ki je povabil na svatbo vse odeške žepne tatove, vlomilce, sleparje in sploh vse sumljive osebe, tako da je bilo okoli 100 gostov. Ker v hiši ni bilo nobenega primernega prostora, se je svatba vršila kar na dvorišču, kjer je svirala posebna godba. Gostje so pričeli prihajati okoli 6. ure zvečer, nekateri celo v avtomobilih. Toda nesreča je hotela, da sta se dva sprla. Steklenice so kar frčale po zraku. Hišni prebivalci so takoj zaprli vsa vrata in okna. V tem trenotku se prikaže na licu mesta več detektivov. Gostje so zbežali v stranišča, klet in drvarnico, sploh povsod kamor so mogli. Policiji se je posrečilo aretirati le enajst oseb, ki so bili vsi znani tatovi. * Češki slikar In pisatelj Miloš Jirdnek je umrl te dni v starosti 36 let v Pragi. Več časa je bil urednik češke umetniške revije »Volne smčry“. * Higijenična razstava v Draž-danih je bila pretekli teden zaključena. Obiskalo jo je 5,416 189 oseb, in čisti dobiček znaša en milijon mark. * Ženska univerza v Llpskem je bila odprta v nedeljo, 29. septembra; to je prva ženska univerza na Nemškem sploh. Zapisanih je 500 slušateljic. Kdor Išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako inserira v Malih oglasih »Jutra*. Za besedo se plača samo 5 vinarjev. Preostale izvode romana ZENA ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v »Jutru", prodaja uprav-ništvo »Jutra" mesto po prvotni ceni (1 K) po 60 vin. izvod. Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega »Nar.divadla* . v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. Za veliko tvornico za verige v Mann heimu (Badensko) se sprejme več po' polnoma samostojnih verižnih kovačev za preskušene dvigalne verige (Krah nenketten). Plača dobra, zaslužek tra jen. Ponudbe pod I. 723 F. M. na Rudolf Mosse, Mannhelm. P 60C po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado »Neril* od dr. Drallea v steklenicah po K 2 — velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRM0LI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastoni. Lepo meblovana zračna in velika s posebnim vhodom, v I. nadstropju, v neposredni bližini II. drž. gimnazije se odda s 15. novembrom. Naslov pove upravništvo »Jutra*. Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plat. liska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. M. RAVTAR jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo veliko zalogo mn\\i jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca. jK Neštetokrat potrjeno dejstvo je, da Scottova emulzija, kakor tSoa?nUičoV?rč “ fPo) (ffiv <9% $v) (l'}Q» (fej ($•• < ■ ■ i Generalno zastopstvo v Ljubljani ▼ Gosposki ulici ftt 12. ■j ■ Pisarne so v lastni baniaJ UM. ....... 11 ■ 1 ■ Zavaruj« poslopja la pramitalnt pw* polarnim ikoda« po Mjnižjib muk Zavaruj« proti tatvini, razbitju ogledal in okMaklk plott. Škofe cenjuje tokaj In aajkula«tM0». Uliva tujbol)ii ttom% kodar posluj Dovoljuj« Ib ttfttfa dobička leda«* podporo v MmtM ki oMnokartatn* nam«M. Sprejema zavarovanj« Cloveikega ttv-ljenja f najnaMvcitnejilk kombinacij ak pod tako ugodnimi pogoji, ko •oteou draga uvarovainlaa Izvod samo 0 vinarjev doaadaj aa ga ja loplaCal« K l«6*Tlfr— Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št S. mam* .jrBssssssari fese rrgiatrovaiia zadruga z omejenim jamstvom TiT.a.amiir,1 s priporoča bogato zalogo lajno vcjših tiskovin za Sole, krajne Šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v t? tkmtkm k Bkogmfsko stMfca spadajoča dela ter jSi tevrfuje točno, okusno in po solidnfc cenah. — Tiskanje Šolskih knjig in časopisov T lefirto-o Tmlofrrn^ 2^aj32CLOdLex33.e5^© črlsze. 2JXLariLkDeLiaoe. JLA togx a^psL. Pulte od 65 K naprej. Zastopstvo in zaloga K 8,000.000. ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. tS1 Stritarjeva, ulica štev. S, (lastna, hi4a) Piomese za "toUdbaja, žretoanja: Promesa ogr. prem. srečke, cela a K 16*—, polovica a K 9'—. Žrebanje dne 15. novembra t L Glavni dobitek K 240.000’—. Promesa ogr. hipot srečke a K 5 — Žrebanje dne 15. novembra t L Glavni dobitek K 40.000*—. Promesa zem. srečke I. izd. a K 0 — Žrebanje dne 18. novembra 11. Glavni dobitek K 90.000’—. Promese za 1 oelo ogr. prem., 1 zem. in 1 ogr. hipot skupaj samo K 25—. ===== Podružnice v Spljetu, Oeldvcu, Trstu, Sarajevu In Gorici. —= Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račnn ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4VI, Ljubljana, Šelenburgova til. 7. ME' Ogled prost. 'MJ Ceniki zastonj m [franko.j