Prtflnfn* pTtetftnro v MarUforsai Cena 1 Din Leto VI (XIII.), štev. 16 Maribor, četrtek 21. januarja 1932 » JUTRA €€ ih a; a razurt nedelje m praznikov vaak dan ob 16. un Račun pri poštnem ček. »v. v Ljubljeni it, 11.409 Velja mesečno praieman v upravi ati po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor. Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Ogiaee sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Nemčija odklonila moratorij BRONINGOVA NOTA. — NEMŠKE NAMERE. - SODBA FRANCOSKIH POLITIKOV IN TISKA. - POLOŽAJ SILNO ZAPLETEN. Dogodki „ v Španiji Španija preživlja nemirne Čase. Dan na dan črtamo o izgredih in stavkah, nastopih vojaštva in krvoprelitjih. Je tjvPaČ usoda vsakega revolucionarnega fežima, preden se ni končnoveljavno Utrdil. , To velja tem bolj za Španijo, ki seje lz najkonzervativnejše države v Evropi takorekoč čez noč prelevila v socijalisti-čno republiko. Vemo pa iz zgodovine, da se duševnost širokih ljudskih mas ne da na mah preobraziti in čeprav so ra-dkalne stranke pri volitvah v ustavodajno skupščino dosegle veliko večino glasov vsled trenutne preplašenosti nasprotnikov, vendar njih številčna moč le predstavlja tudi njih dejanskega upli-va med ljudstvom. Poleg tega je vlada Umirala Azane, odkar so ji radikali, ''ajmočnejša meščanska stranka, odrekli delovanje, vedno bolj pod uplivom in 2adnje čase skoraj že popolnoma od-V; .'n od milosti socijalistov. Lerroux, Je bil v prvi revolucijonarni vladi zunanji minister, ih minister javnih del “arrios, oba pristaša radikalne stranke, sta prej uspešno zavirala vladni voz, da •ti krenil preveč na socijalistično stran, Sedaj po njunem odstopu pa vlada vejilo bolj nagiblje k revolucionarnemu Programu. Azana misli, da je to najboljši dač' i pridobiti si strastne in vedno nezadovoljne ekstremistične republikance, "i sicer številčno ne pomenijo mnogo, 1(1 ' pa najboljšo organizacijo med vse-hii današnjimi španskimi strankami in so poV tega najbolj glasni. Ta politika Pa odbija zopet velik del španskega na-rpd... ki se še vedno oklepa svojih sta tradicij in z nezaupanjem gleda radikalizem. Razen tega si Španija danes ustvaria zakonodajo, ki naj bi položila temelje novemu političnemu redu, ki je tudi v d*ošabni red globoko zasekal. Na ’nev-nem redu skupščine, ki se je sešla k red nemu zasedanju takoj po novem letu, je p- 'reta zakonskih predlogov, ki ča k?;.; nujne rešitve. agrarna re forma, ki naj pomiri nezadovoljne in zrevolucijonirane kmečke mase, čeprav Jitn nanovo dodeljena zemlja ne bo mnogo pomagala, ker že sedanjih posestev zaradi pomanjkanja denarnih sredstev hi pomanjkanja potrebnega orodja ne hiorejo obdelovati. Vprašanje avtono-•u je . 'ovinc, ki je takoj po revoluciji Uda1” - na dan^ s tako elementarno silo, tudi čaka kon noveljavne rešitve. Vo-ulni zakon in poročni zakon zanimata najširše kroge španskega naroda. Nad v*<=ml pa stoji versko vprašanje, ki daje vsak dan povoda za nova nastUja tako s strani pristašev vlade kakor njenih pro-tivnikov. Katoliška cerkev je blia hrbte-hica španske vladavine še pred dobrega Dbl leta; zato njen popolni izgon iz jav-ne£a in zasebnega življenja ne more 0stati brez najnevarnejših potresov za VSo Španijo. Če pogledamo na .vse te PARIZ, 21. jan. Agence Havas poroča iz Berlina, da je državni kancelar dr. B r ii n i n g izročil angleškemu poslaniku Horacu Rumboldu ln francoskemu poslaniku Francoisu Poncetu novo noto nemške vlade, v kateri se odločno odklanja vsako podaljšanje Hooverjevega moratorija. V noti vztra ja nemška vlada slej ko prej na tem, da se vprašanje reparacij enkrat za vsele} reši. BERLIN, 21. jan. Kakor dokazujejo najnovejši dogodki, je Nemčija neomajno odločena, postaviti v sporu z zapad-nimi velesilami vse na eno samo kocko. To je v noti dr. Briininga tudi jasno povdarjeno. Ker je na drugi strani znano, da odklanja sploh vsako na-daljno plačevanje reparacij in zahteva tudi črtanje vseh političnih plačil, je s tem postal svetovno-politični položaj silno zapleten. Kakor se nadalje doznava, bo Nemčija v kratkem proglasila moratorij za vsa svoja zunanja izplačila, da tako pri sili svoje upnike, da se odločijo za takojšnja pogajanja ali pa za izgubo vsega v Nemčiji investiranega kaoitala. Posebno močan pritisk bo izvedla na Ameriko in Anglijo, ki sta s svojim kapitalom v Nemčiji najbolj angažirani, da ju tako prisili k intervenciji v Franciji, ki neomaino vztraja pri svo-iih pravicah in zahtevah po reparacijah. PARIZ, 21. jan. Vest o novi nemški noti je vzbudila v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost. S francoske strani se ta nota smatra kot grožnja Nemčije, s katero hoče doseči uresničenje svojih političnih zahtev. »Matin« piše, da je docela neobičajno, da dolžnik odklanja ponujeni mu moratorij. Toda Nemčija se moti, pravi list. če misli, da bo z enostavno napovedjo bankerota spravila Francijo iz ravnotežja. Francija sprejema to nemško mahinacijo docela mirno in hladno. »Journal« izjavlja, da bo treba storiti vse, da se Nemčijo prisili do izpolnjevanja prostovoljno prevzetih dolžnosti. Seveda je pa pri tem potrebna velika previdnost, ki jo zahteva že sedanje težko gospodarsko stanje. Nadalje roti list Anglijo, naj se ne da begati po nemških spletkah, ker zamore le sporazumno in iskreno sodelovanje med Francijo in Anglijo obvarovati Evropo pred težkimi in usodnimi dogodki. Pertinax na piše v »Eclio de Pariš«, da se bo Evropa mogla obvarovati novih zapletljajev samo tedaj, če bodo nekdanji zavezniki ostali še nadaljd složni. Zavzema se zato za naglo postopanje. Nikakor se ne sme čakati šele na potek veljavnosti Hooverjevega moratorija. benim pogojem ne sme plačati svojih vojnih dolgov Ameriki, če ustavi Nemčija izplačevanje reparacij. Revolucija v Kataloniji VSE DELAVSTVO ŠTRAJKA IN SE PRIPRAVLJA NA BOJ PROTI REŽIMU. MADRID. 21. jan. V Kataloniji je izbruhnila težka revolucijonarna stavka. Celokupno delavstvo je zapustilo delo in se organizira za boj proti meščanskemu režimu. V Bilbau so revolucijo-narji zopet požgali neko cerkev in samostan. MADRID, 21. jan. Notranji minister je dal izprazniti ženski samostan v Bilbau, iz katerega so bili v nedeljo oddani streli. Redovnice so našle zavetja po privatnih hišah. Samostan je zastražen od vojaštva. Amtrlka ne bo irtala vojnih dolgov ODGOVOR NA LA VALOV PREDLOG O PODALJŠANJU MORATORIJA. AMERIKA JE NEPOPUSTLJIVA. PARIZ, 21. jan. Ameriški poslanik v Parizu je dobil iz Washingtona nalog, da obvesti francoskega ministrskega predsednika Lavala, da ameriška vlada ne more oblmbiti podaljšanja moratorija, ker so se vsi voditelji parlamenta soglasno izjavili proti temu koraku. Po mnenju Amerike plačilna nesposob nost Evrope ni tako velika, kakor bi se hotela dokazati, kajti evropske države bi prav lahko redno plačevale vojne dolgove, samo če bi malo manj trošile za oboroževalne. Vprašanje nemških reparacij je docela evropska zadeva, ki se Amerike nič ne tiče in ne bo nikoli dovolila, da bi se vprašanje vojnih dokov kakorkoli v? alo z vprašanjem reparacij. PARIZ, 21. lan. Stališče Amerike, pojasnjeno v odgovoru na Lavalov predlog za podaljšanje Hooverjevega moratorija za vojne dolgove, ni tu prav nič presenetijo. Kaj bo francoska vlada sedaj storila, še ni znano, toda listi naglašajo, da je i-"rinila- vsaka mož nost trenutnega sporazuma med evropskimi dolžnicami in ameriško upnico v tem smislu, da se Nemčiji dovoli odgoditev plačevanja reparacij. Bilo bi docela absurdno, pravi francoski tisk, da bi se Nemčiji dovolil moratorij, dočim bi evropske zavezniške države morale redno odplačevati Atrie Tiki vojne dolgove. To vprašanje se ne more urediti vse dotlej, dokler Amerika ne bo uvidela, v kakšno stanje je zašla Evropa zaradi njene trdovratnosti. PARIZ, 21. jan. Vse francoske stran ke od skrajne levice do skrajne desnice i'o si edine v tem, da Francija pod no- BELGIJA UTRJUJE MEJO. BRUNELLES, 21. jan. Zbornica je odobrila kredit za nadaljevanje utrje-valnih del na belgijsko-netnški meji. V ta namen bo povečano tudi stanje vojske, ki jo bo vporabila za ta dela. POPOLN PORAZ GENERALA MAA, TOKIO, 21. jan. Japonske čete so do cela porazile vojsko generala Maa, ki so jo napadle pri Činšuau v bližini Harbina. Velika kitajska armada je naposled bila prisiljena odložiti orožje in se umakniti v gore. General Maa je odposlal k japonskemu poveljstvu parlamentarce, ki so zaprosili za premirje^ Japonska vojska, ki je porazila Kitajce, je bila sestavljena iz treh pehotnih brigad in oddelka konjenice, bro-ječega 800 mož. VELIK POTRES V PERU. LIMA, 21. jan. Tu je bil včeraj močan potres, ki je povzročil veliko škodo. Več hiš se je porušilo in vse mesto je bilo v temi. Prebivalstva se je polastila panika. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne); Nobene spremembe sedanjega vzhodnega vremena. r^uikalne gospodarske in socijalne rt-iorme, ki naj izpremene temelje nekdanje Španije, uredijo na novo družino, vero in privatno lastnino, potem se ne čudimo, če so danes v Španiji strasti tako razburkane. Sredi tega nemirnega valovanja in pre mikanja stoji kot edini čvrsti steber španske republike »Guardia Civil«, orož ništvo. A se tudi proti njemu često obračajo izbruhi narodnega sovraštva. Šele pred kratkim so prebivalci neke zakotne kastilske vasice poklali celo orožniško posadko in okoli mrtvih trupel uprizorili pravi kanibalski ples. Sovraštvo proti »Guardiji Civil« izvira iz tega, ker je ona neomajen branik reda in zakonitosti. Tudi za časa monarhije je bila »Guardia Civil« najmočnejši teber režima, kar je dokaz, da je špankso orožništvo zanesljivo in izven vsakega poltičnega upliva. Zaradi nastopanja »Guardije Civil« v dobi monarhije jo razni razdiralni elementi dolžijo reakcijonarstva in zahtevajo njen razpust, v resnici bi se pa samo radi znebili te edine krepke roke v današnjem režimu. Povelinik »Guardle Civil« s svojimi pretorijanci pomeni ta- Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesju, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice, s tem da jo izpijemo kozarec, predno ležerno spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavalih izjavljajo, da je »Franc Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. tako danes pravo državo zase v španski republiki. Kljub temu se ne bo našla španska vlada, ki bi podpisala razpust svojega orožniškega zbora, ker dobro ve, da bi s tem podpisala tudi smrtno obsodbo sebi in najbrže tudi republiki. Tako si novi režim v Španiji, več ali manj spretno vesljaje med nevarnostmi na desnici in levici, s pomočjo treznih elementov v narodu in opiraje se na svoje vdano orožr.ištvo utira pot iz današnjih težav in neprilik, da privede državo zopet do reda in miru. NAŠIM NAROČNIKOM! Vse cenjene naročnike »Večernika«, ki niso še obnovili naročnine za mesec januar t. 1., oziroma so v zaostanku še za preteklo leto, ponovno vljudno naprošamo, da to čim prej store, da se s tem olajša delo upravi, sebi pa zasigurajo redno prejemanje lista. Uprava »Večernika«. Službeni list dravske banovine objavlja v 5. številki med drugim pojasnilo glede potrdil o plačanem davku, odločbo o pregledu sadnih rastlin pri uvozu, popravek k raz glasu o 10% pribitku k avtobusnim vo- zovnicam ter objavo o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. Iz železniške službe. Premeščeni so uradniki Anton Opetnik iz. Ruš v Ljutomer, Maks Hartman iz Ljutomera v Ruše, in Rupert Rostohar iz Jesenic v Maribor. Prijava plinskih instalacij' V preteklem letu je biilo več primerov, da so bile izvršene priklopitve plinskih napeljav na plinska omrežja, ne da bi poprej bila obveščena o tem mestna plinarna. S tem, da se plinske napeljave ne prijavljajo, se ne le samo otežkočuje delo plinarni, nego se ustvarja tudi nevarnost, da se radi neizvršenih uradnih preizkušenj takih novih instalacij primerijo za posameznike lahko usodepolne napake. V bodoče naj torej stranke v lastnem interesu vsako nameravano novo plinsko napeljavo poprej najavijo mestni plinarni. Pošiljanje denarja v inozemstvo. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani opozarja občinstvo na to, da dovoljuje spremenjeni člen 15. pravilnike o prometu z devizami in valutami poštni promet z inozemskimi nakaznicami in vrednostnimi pismi mesečno samo do najvišjega zneska 3000 Din. To se pravi, da sme vsak pošiljatelj v dobi tridesetih dni poslati z nakaznico ali v vrednostnem pismu v inozemstvo največ 3000 Din. Pošte bodo o prodaji teh izkaznic vodile točno evidenco in javile vsak prestopek nadrejeni oblasti. V krajih, kjer je več pošt, sprejema inozemske nakaznice in vrednostna pisma samo ena. Kot sprejemna pošta v Mariboru je določena glavna pošta. Vsem članicam ženskega društva. V zadevi Pomožne akcije za siromašne sloje mesta bo imelo Žensko društvo širošo sejo v petek ob 17. uri v glasbeni sobi dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Odbor prosi vse članice, da se seje zanesljivo udeleže. S policije. Današnja policijska kronika beleži samo eno aretacijo, par prijav in poročil. Policija je že delj časa zasledovala ne kega Maksa radi tatvine koles. Snoči ga je po srečnem naključju dobila v roke. Ker je Maks star grešnik, bo izročen sodišču. Trgovec Karničnik z Aleksandrove ceste pa je prijavil, da mu je snoči ne,kdo odnesel iz izložbenega okna pet srajc. Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo Juriju Kacu, posestniku v Ci-goncih, stanujočemu na Belem bregu 79, občina Selnica ob Muri, zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je do 3. maja 1933. Narodna vzgoja doraščajočih rodov Skrb za mladino, ki zapušča osnovne Sobe potrebujemo! Na 1. febr. prične v Mariboru sokolska telovadna šoda, ki traja 5 mesecev. Udeležencev bo 60. Vljudno prosim vse one, ki lahko oddajo opremljene sobe, da to sporoče z dopisnico na naslov Sokola župa Maribor - Narodni dom. Cena za osebo ne sme presegati 250.— Din. — Prosimo za hitro obvestilo. Dvanajst let imamo v Mariboru in v okolici slovenske osnovne šole in dovršilo jih je že več letnikov, ki niso nikdar poznali nekdanjih potujčevalnic. Šolajo se to otroci slovenskih staršev, rojeni že po prevratu. In vendar se dan na dan dogaja, da na poti iz šole domov nem-škutarijo; in se tudi dogaja, da se po končani šoli docela izgube in postanejo prav take brezbarvne dvoživke, kakor so bili njihovi predniki, vzgojeni v potuj-čevalnicah in pod knuto nemškega nacionalizma. Še več, dogaja se naposled celo tudi to, da se popolnoma ponemčijo! Ali je tega kriva šola? Kriva je tista naša malomarnost, ki misili, da smo z osvobojenjem dovršili že vse svoje nacionalne naloge in dolžnosti in da nam sedaj ni treba prav nič drugega več, kakor sedeti na pridobljenih lovorikah. Nihče se namreč ne zaveda, da se mišlje nje in čuvstvovanje človeka prične obli- šole. ko odrašča ljudsko- prav šele v času, šolskim klopem. Tedaj šele potrebuje mladi človek vešče in ljubeznive roke, da ga povede na pot življenja. Zato bi morali vsi, ki so v to poklicani, posvetiti vso svojo paž-njo mladini od 14. do 20. let Ustanoviti bi se morali razni mladinski krožki za nadaljno izobraževanje in pripravljanje za bodoče društveno in drugo javno delo v nacionalnem duhu in smislu. Vsako naše društvo bi pravzaprav moralo imeti tudi svoj mladinski odsek, v katerem bi zbiralo tiste, ki so v nevarnosti, da nam jih družba stare mentalitete pokvari in odtuji kljub slovenski šolski izobrazbi, ki so je bili deležni. Samo na ta način bomo mogli enkirat za vselej zatreti nemškutarijo, žalostni ostanek stare * ■■strije. Samo na ta način si bomo v Mariboru, okolici in po vsej naši meji vzgojili trdne in značajne čuvarje naše narodne samobitnosti in kovati in dokončno utrjevati prav za i svobode Ljubljanski pedagoški klub v Mariboru. V soboto 23. t. m. pride pedagoško-filozofski klub ljubljanske univerze na ekskurzijo v Maribor. Okoli 20 članov tega kluba bo hospitiralo pri g. učitelju Vrancu (poskusni razred, Studenci) in g. prof. Kutinu (vadnica moškega učiteljišča). Otroško rajanje SK Maribor na o. februarja v vC.iki dvorani Union, bo letos v znamenju narodnih noš in je dobiček namenjen »Pomožni akciji me. s!... občine mariborske«. Vsi, ki se želijo naučiti kola in narodnih plesov, so na prošeni, da se zglasijo v torek 26. t. m. pri gospe Pečnik-Seunikovi, Gov-rska ul. 56. 6. februarja »POMLAD NA JADRANU« 9. februarja »COTILLON - REDUTA« v Veliki kavarni. Na Pohorju je glasom poročila z dne 20. t. m. zapadlo 10 cm suhega pršiča na staro podlago. Temperatura se giblje od minus 4 do minus 8 C. Izgledi za nedeljo so zelo dobri! ZSO-SPD. Cercle francais. Francoski krožek v Mariboru priredi v soboto 23. januarja ob 16. uri v Vesni otroški večer. Na sporedu so mali dvogovori, pesmi in igre, ki jih bodo izvajala mladina francoskega otroškega vrtca. Nato sledi čajanka za malčke. Vsi člani in prijatelji francoskega krožka se vabijo k tej prireditvi. Plesna šola T. K. Triglav se vrši vsako soboto in četrtek v Narodnem domu. Poučuje se rumba. Važno za sadjarje. Splošno je mnenje, da segajo drevesom korenine tako daleč kakor koš. Po najnovejših izsledkih pa je to mnenje napačno; ne glede na vrsto drevesa določuje smer in dolgost korenin zemlja, v kateri drevo raste. To potrjujejo novejša strokovnjaška opazovanja in tudi izsledki, do katerih je prišel naš domači strokovnjak g. Josip Priol, ravnatelj sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Ti izsledki odpirajo nove metode, po katerih se bo pri sajenju mladega in gnojenju starejšega drevja treba ravnati. Zato priporočamo sadjarjem, da se udeleže v nedeljo, 24. t. m. ob 9. uri dop. predavanja, ki ga bo na prošnjo Kmetijske podružnice Maribor in okoliš imel v učilnici sadjarske in vinarske šole g. ravnatelj Priol o tem predme.u. Vstop je vsakomur prost. Občni zbor pekovske zadruge. Snoči je imela »Pekovska zadruga v Mariboru« svoj občni zbor v prostorih restavracije »Halbvvidla«. Zborovanje je otvoril in vodil načelnik zadruge g. Ivan Horvat. V imenu trgovske zbornice sta se udeležila občnega zbora banski svetnik g. Zadravec iz Središča in tajnik dr. Pretnar iz Ljubljane. Po običajnih funkcijonarskih poročilih se je razvila živahna debata, na kateri so razpravljali o današnjem položaju pekovske obrti. Novinarski ples v Zagrebu. Kakor druga leta, prirede tudi letos 1. februarja zagrebški novinarji v hotelu »Esptanade« svoj veliki elitni ples, namenjen v korist Novinarskega doma v Zagrebu. Pravilnik zakona o živinoreji. Ministrstvo lz. poljedelstvo je dovršilo osnutek pravilnika k zakonu o živinoreji. Osnutek je' poslalo vsem banskim upravam, da ga prouče in podajo svoje mišljenje, na kar opozarjamo vse naše za interesirane kroge. mariborsko gledališče REPERTOAR. Četrtek, 21. januarja ob 20. uri: »Škorpijon«. Ab. B. Petek, 22. januarja; Zaprto. Sobota, 23. januarja ob 20. uri: »Lutka«. Ab. D. Nedelja, 24. januarja ob 15. uri: »Slaba vest«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Ptičar«. Znižane cene. Iz gledališča. V soboto se ponovi Au-dranova opereta »Lutka«. Tenorsko par tijo poje g. Sancin, — Po »Škorpijonu«* groteski težkega značaja, se sedaj pri* pravlja duhovita in zabavna satira »Groteska sedanjosti«, delo mariborskega podžupana, pisatelja Rudolfa Golouha, k' je že s svojim delom »Kriza« dosegi odličen uspeh. Krstno predstavo »Groteske sedanjosti« pripravlja režiser J. Kovič. Sokolstvo Lutkovno gledališče Sokola - matice v Narodnem domu uprizori v nedeljo 2j' t. m. ob 15. uri burko v treh dejanji »Gašperček — začaran princ« ter enodejanko »Razbojnik Ceficelj«. Predavateljem savezne prednjaške šole! Po nalogu savez. načelnika vabim brate dr. Pivka, dr. Kovačiča, Dollevo, Hočevarja, dr. Pavliča, dr. Sekulo, Lavrenčiča, Astnika, Štuklja, ing. Vičiča, Lint-nerja, Schaupa, Venutija in Faganeli!® na razgovor jutri v petek 22. t. m. ob 20-uri v župni pisarni. Seje se udeleži brat sav. načelnik Bajželj. Prosim zanesljiv# udeležbe! — Mačus. Smrtni ples. Skrivnosten umor in samomor se je dogodil v rumunskem mestu Barlad. Nadporočnik Georgiu, ki je bil pred kratkim od kraljevske garde prestavljen v Barlad, se je nameraval poročiti s hčerko nekega graščaka. V soboto zvečer je bila v graščini vsa rodbina zbrana v jedilni sobi, dočim sta ženin in nevesta v sosedni sobi pri zvokih gramofona plesala moderni ples »Rumba«. Naenkrat sta počila dva strela in ko so domači prihiteli, se jim je nudil strašen prizor: nadporočnik in njegova nevesta sta ležala mrtva na tleh, v mlaki krvi. Očitno je bilo, da se je zgodil umor in samomor. Domnevajo, da je dekle ustrelilo ženina in sebe, ker so na častnikovem vratu bi!i vidni sledovi davljenja. Vzrok te skrivnostne tragedije je zavit v popolno temo. Razstava modela novega potniškega parnika »Prestolonaslednika Petra" Pred zastopstvom »Chevroleta« na Trgu svobode se zbirajo ljudje, ki jih privablja neka zanimivost tam za okenskim steklom. Jadranska plovidba d. d. na Sušaku je namreč razstavila tudi v Mariboru model svojega novega luksuznega potniškega parnika »Prestolonaslednika Petra«. Model _parobroda v steklu meri po višini 84 cm. dolžini 2.4 m In širini 41 cm. Parnik, ki ga je zgradila angle- ška ladjedelnica v New-castle-on Tyne po navodilih generalnega ravnatelja Jadranske plovidbe je 79 m dolg. 11 m širok in 4.75 m visok, razpolaga s prvovrstnim komfortom moderne ladje in vozi na brzovozni progi od Sušaka do Kotora in obratno. Vse prospekte o potovanju s tem parnikom daje Tujsko-prometna zveza« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. Dva otroka obesila bratca. O neverjetnem dogodku med otroci poročajo iz Szegeda na Madžarskem. Oba otroka kmeta Muhe v starosti 5 in 6 let sta najmlajšega enoletnega bratca v hlevu obesila. Mati je na srečo mogla det.3 še v zadnjem trenutku rešiti. Otroka sta povedala, da sta hotela, da bi mali umrl, ker nista mogla več prenašati njegovega jokanja. Požigalska družba. Pred okrožnim sodiščem v Chrudini® (Cehoslovaška) je pričela te dni obravnava proti 40 osebam iz vasi Holic, kj so vse obtožene požiga in goljufije. ’ tej vasi je bila navada, da so lastniki svoje hiše in druga poslopja dali zavarovati za visoke vsote, potem pa jih ii priliki požigali. Tako je bilo tam v malo letih nič manj ko 170 požarov. Obtoženci pripadajo najrazličnejšim poklj-com; so med njimi kmetje, čevljarji, krčmarji, mesarji, celo neki tovarnar in neki zavarovalni uradnik. Požari so bili v Ho'icu takorekoč vsakdanji razgovor ii* v krčmi so imeli s tem veliko zabave-»No, boter, kdaj bo pa pri tebi gorelo?« je takole dobrodušno vprašal sosed soseda. »Saj si zdaj ti na vrsti!« Tudi domača požarna bramba je bila udeležena na požigih in namesto da bi gasila, ie samo pazila, da požigalca nihče ni moti. pri delu. Škoda, ki so jo trpele zava- rovalne družbe, znaša več milijonov 2' sl kron. Vsemu temu početju je napravil konec še-le neki orožniški narednik, ki je nepričakovano prišel k takemu požaru. Lastnik skednja je bil baš pri tem, da zažge, orožnik pa je mogel ogenj Š* pravočasno zadušiti. Potem pa je našel v skednju sod potroleja. Na njegovo prijavo so ob'asti uvedle preiskavo, in tako je prišla, vsa ta stvar na dan. Spopad s tihotapci Kakor poročajo iz Plzna, je v nedeljo ponoči na bavarsko-čehoslovaški meji prišlo do pravcate bitke med finančno stražo in posadko nekega tovornega avtomobila, ki se je končno po daljšem streljanju vdala. Na avtomobilu je bilo 1500 kil soli, ki so jo hoteli iz Bavarske vtihotapiti v Češko. Preiskava je dognala, da je tihotapstvo s soljo vršila večja družba, kateri je pripadalo tudi več, uglednih trgovcev. Avtomobilska nesreča mariborskega trgovca Trgovec Alojzij Ussar težko, šofer lahko ranjen. sunka padla trgovec in njegov šofer na cesto in se nevarno poškodovala. Šofer se >2 k sreči ranil samo na roki, tako, da Včeraj popoldne se je dogodila na cesti med Pragerskim in Mariborom težja avtomobilska nezgoda, katere žrtev bi bil kmalu postal znani mariborski trgovec g. Alojzij Ussar s Trga svobode. G. Ussar se je z avtom, katerega ju vodil njegov šofer, vračal iz Velike Nedelje, kjer se je mudil po trgovskih opravkih. Šofer je vozil sicer previdno, vendar nekoliko prenaglo, in tako se je zgodilo, da je na nekem poledenelem ovinku avto zaneslo s ceste Pri tem sta zaradi je lahko ostal v domači oskrbi, dočim je g. Ussar obležal na tleh z ranami na glavi in notranjimi poškodbami. Pozvani reševalni avto je oba ponesrečenca pripeljal v Maribor, kjer je bil težko ranjeni Ussar oddan v bolnišnico-Zavedel se ie šele ponoči, danes pa se je njegovo stanje toliko zboljšalo, da j« izven nevarnosti za življenje. Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra ma&sszmmm^^isz* mrnsmrn&aa in gospodična Adelka. V obednici so. Ivan je šel po ranarja, ker se je gospodarju pripetila nesreča; konj se mu je spoteknil, oba sta pala in gospodar si je izvinil nogo.« »Ali je padel konj na stezi v Hay?« »Da, po griču navzdol; izpoddrsnilo se mu je na ledu.« »Ah! Prinesite mi svečo, ali boste tako dobri, Lea?« Lea je prišla z lučjo, za njo pa gospa Fairfax, ki mi je ponovila že znano novico in pristavila, da je p-rišel ranar Carker in sedaj obvezuje dr. Rochestra. — Nato je odhitela, da naroči čaj, jaz pa sem odšla ,v. svojo sobico, da odložim čepico in plašč. XIII. POGLAVJE. Kakor se zdi, je Mr. Rochester po ranarjevem priporočilu šel tisto noč rano spat in tudi drugo jutro ni rano vstal. Ko se je pojavil v pritličju, je imel posla, ker oglasil se je bil upravitelj in prišli so najemniki, ki so hoteli ž njim govoriti. Preseliti sva se morali z Adelko iz knjižnice, ker je vsak dan rabila za take pomenke. Zakurili so nama v sobi prvega nadstropja, ki sem jo preuredila v učilnico in kamor sem prenesla najine knjige. Tekom jutra sem opazila, kako se je bil Thornfield-Hal! izprementl. Ni bil več tih kot cerkev, malone vsako uro je kdo potrkal na vrata ali pozvonil. Tudi korake je bilo često čuti v veži in novi glasovi so se razlegali po gradiču. Potoček iz vnanjega sveta je zažuborel v njem, imel je gospodarja, in še meni je sedaj tu bolj ugajalo. AdeJke ta dan ni bilo lahko poučevati, ker ni mogla paziti. Venomer je tekala na hodnik in se nazibala čez ograjo, da bi videla Mr. Rochestra; nato si je izmišljala pretveze, da bi jo pustila v pritličje; nagajivo sem sumila, da hoče v knjižnico, kjer je prav nič ni bilo treba. Ko sem se malo ujezila in ji velela, naj miruje, je neprestano govorila o svojem »ami, Monsieur Edo-uard Fa;rfax de Rochester«, kakor ga je nazivafa — dotle še nisem bila slišala njegovega celega imena — in ugihala, kakšnih darov ji je neki prinesel. Zdi se mi namreč, da ji je bil prejšnji večer namignil, da je pustil prtljago v Millcoteu in da je v njej škatlica, ki ni zanjo brez pomena. »In to pomeni«, je čebljala, »da bo v njej dar zame in nemara tudi za Vas, gospodična. Gospod je govoril o Vas. Vprašal me je, kako Vam je ime in če niste majhne postave, bolj šibki in malo bledi. Rekla sem mu, da je tako. Saj je tudi res — kaj ne, gospodična?« Kakor po navadi sva obedovali z gojenko v sprejemnici gospe Fairfax. Popoldne je bilo viharno; snežilo je, zato sva ostali v učilnici. Ko se je zmračilo, sem dovolila Adelki, da je odložila deCo in knjige in stekla v pritličje, ker sem vodila po miru in po pre-stanku zvonjenja, da br. Rochestra nihče več ne nad- leguje. Ko sem ostala sama, sem stopila k oknu, a ničesar ni bilo moči videti. Somrak in sneg sta zgostila zrak in skrila še grmovje na trati. Spustila sem zastor in se vrnila h kaminu. V jarki žerjavici sem si zgradila grad, podobnega sliki heidelberškega gradu, ki sem jo bila nekoč videla. Pri vstopu gospe Fairfax se je moja stavba zrušila in razpršilo se mi je tudi nekaj težkih misli, ki so bile začele motiti mojo samoto. Mr. Rochestra bi veselilo, ko bi hoteli drevi s svojo gojenko k njemu v sprejemnico na čaj,« je rekla. »Ves dan je bil tako zaposlen, da ni utegnil prej zaželeti, da Vas vidi.« »Obkorej pije čaj?« sem poizvedovala. »Oh, ob šestih. Na deželi se drži ranih ur. Najbolje bi bilo, da se že zdaj preoblečete; z Vami pojdem in Vam pomorem. Tu je sveča.« »Ali je potreb»o, da menjam obleko?« »Da, bolje bo. Vselej oblečem kaj boljšega, kadai' mi je prebiti večer v gospodarjevi družbi.« Tak obred se mi je zdel malo pretiran, sicer pa sem odšla v sobico in zamenjala črno volneno krilo 1 z obleko iz črne svile. Bila je moja najlepša oprava in edina razen svetlosive, za katero sem po svojem lowoodskem prepričanju mislila, da je zame pretina, In ki sem jo štedila za najvažnejše prilike. »Napirsnica Vam manjka«, me je spomnila gospa Fairfax. Imela sem le majhno naprsno iglo z biseri, ki mi jo je bila ob slovesu podarila gospodična Temple. Ta nakit sem si pripela in potem sva šli. Nenavajeui tujih ljudi mi je biilo mučno stopiti na tako slovesen poziv pred Mr. Rochestra. Pustila sem, da je gospa Fairfax stopila *prva v sobo, jaz pa sem se skrila za njo. Nato sva pod obokom stopili v krasno dvorano. ^ Dve voščenki sta goreli na mizi in dve na kaminu. V žaru in toplini plapolajočega ognja se je bil zleknil Piilot, Adelka je klečala pri njem. Mr. Rochester naju je sprejel napol ležeč na počivalnici; nogo je bil položil na blazino in opazoval je Adelko in psa. Svit ognja mu je rdel na obrazu. Takoj sem spoznala popotnika s strnjenimi črnimi obrvmi, ki se mu je čelo pod črnimi lasmi še jače bočilo. Spoznala sem spet energični nos, ki ni b,l lep in ki so mu napete nozdrvi izdajale kolerično nrav, stroga usta, močno brado in spodnjo čeljust — da, nič se nisem motila, vse to j* označevalo srepost. Postava, sedaj brez plašča, se mu je ujemala po oglatosti z licem. Rekla bi, da je bila lepa, ko bi jo sodila z atletskega vidika — širo-koprsna je bila in šibka v bokih, a niti velika niti posebno okretna. Mr. Rochester je bil bržkone opazil najin prihod, a zdelo se je, da mu ni bilo do naju, ker se niti vzkio-nil ni, ko sva se bližali. »Miss Eyre, gospod,« je dejala gospa Fairfax na svoj miren način. Naklonil se je, oči pa ni odvrnil od psa in otroka na tleh. »Naj Miss Eyre sede«, je dejal. In zdelo se mi je, da sem v prisiljenem in napetem poklonu in v nestrpnem, dasi vljudnem glasu še videla in slišala: »Kaj za vraga mi je do gospodične Eyre? V tem hipu me ni volja, da bi se ž njo ukvarjal.« Sedla sem m vsa zadrega me je v hipu minila. Uglajena vljudnost ob sprejemu bi me bila bržkone zmotila, ker bi ji ne našla odgovora, ali bi je ne utegnila vrniti z enako dražestjo in eleganco. Sirova vnema rnost pa me ni vezala. Mirgo sprejemši muhasto vedenje, sem bila namah nekam močnejša od niega. Sicer pa me je tako čudaštvo dražilo; bila sem radovedna, kako se bo vedel pozneje. SAna najpreglednejša kartoteka! Soklič, Maribor Tel.2510 Inserirajte! Ul« n z 2 stanovanji in Ulad I oral zeml e na prodaj. Cesta na Brezje št. 20, Pobrežje. 203 Stanovanje kom ocdam. Zrkovska cesta 33. Pobrežje. 209 Marljivo samostojno kuharico, ki obvlada nemški jezik sprejme mala družina v Zagrebu poleg, sobarice s 1. februrjem. M. K. Maruličev trg 18, III. 210 Dekle z dežele išče službe kot sobarica, zna tudi kuhati. Furlan Terezija, Kostrivnica, p. Podplat. 208 L " pritlično prazno sobo iščem za obrt. Ponudbe na upravo Večemika« '-od Lokal. 204 Lepo opremljeno sobo v bližini parka, snažno in solnčno, oddam s 15. januarjem. Vprašati Prešernova ulica 19/1. 117 e™*/ SOKLIČ v»ndro1z tutopnild *• aprejmef« NaJnoveiše MODNE LISTE jesenske in zimske za dame in gospode priporoča knjigarna fr TISKOVNE ZADRUGE, MARIBOR ALEKSANDROVA CEtTA 13 Postrežklnja išče zaposlitve za popoldne. Naslov v upravi »Večernka«. 186 Otroški voziček kupim takoj. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »Voziček«. 192 t kal v Gosposki ulici proti majhni odkupni-ni takoj oddam. Naslov v upravi. 2 * Veliko sobo s štedilnikom oddam takoj mirni stranki. Slovenska ul. 36 207 Občuduje mojstra. Na vratih jetnišnice pozvoni nekdo. »Gospod vratar, jaz bi rad govoril z možem, ki je zadnjič izvršil pri meni ; vlom.« »Kaj pa hočete od njega?« . »Rad bi ga vprašal, kako je prišel no-l ter, da ni zbudil moje žene.« Mojster v vpraševanju. Mali Jurček je bil s svojimi neštetir vprašanji mamico tako utrudil, da ga nejevoljna spodila spat. Cez čas pa si dobra mamica pričela očitati, da le prav, vedoželjnega otroka tako kazni vati. Torej je smuknila v spalnico k pi steljci ma’ega Jurčka in ga našla, bon čega se z zaspancem in solzami. »Ju ček«, pravi mamica, »nisem več hud Ce bi me rad še Raj važnega vpraši pa vprašaj.« Po kratkem premišljevati vpraša Jurček ihtč: »Ti. mamica, kal daleč pa more pljuniti mačka?« Med zakonci. »Vsak večer si v gostilni. Poglej, sosedova sta že 18 let poročena, in ostane vsak večer doma pri svoji ženki. To je še prava ljubezen!« »Motiš se, ljuba ženica, to je revmatizem!« izdaja Kotizacij -».Jutro« v, Ljubljani; pr'"'Ma''"'i- izdajatelja in urednik STANKO 'J® FR. KNAFLIč v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik DETELA y Mariboru.