AVSTRIJSKE ČETE BREZUSPEŠNE PRI NASKOKIH NA VIŠINE ČRNEGA VRHA NA DESNEM BREGU SOČE, ITALIJANSKA ARMADA JE BAJE PREKORAČILA REKO SOČO KLJUB VSEM TERENSKIM TEŽKOČAM TER SE NAHAJA SEDAJ V POSESTI VAŽNIH VIŠIN. — ITALIJANI OBSTRELJUJEJO TRŽIČ, V KATEREM MESTU JE IZBRUHNIL POŽAR. — POTOPLJENI AVSTRIJSKI PARNIKI. ITALIJANSKI KRALJ KOT POSREDOVALEC. Videm, Italija. 3. junija. — Avstrijske retc so . opetovano skušale prepoditi Italijane, ki so s«; bili polastili vrhuncev pore Črnega vrha (Monte Nero). Glasom zadnjih poročil, ki so došla s fronte, se nahajajo Italijani še vedno v posesti teh višin. Prehod italijanskih čet preko reke Soče se je izvršil kljub velikanskim težkočain. Vsled narasle vode je bilo nemogoče prebresti vodo ter je šla kaValerija prva preko Soče. Pod varstvom arti-lerije se je nato zgradilo ponton-ske mostove za infanterijo. Ko so bile čete enkrat na drugi strani, so nastale druge težkoče. Vsled dežja so bila gorska pota izpre-menjena v potoke in one mostove, katere so Avstrijci še pustili, je odnesla voda. V dolini ni bilo nobenega prostora za kampiranje in cela okolica je bila zavita v gosto meglo, ki je onemogočala vsak izgled. Prodiranje je bilo počasno, a italijanske čete so vendar šle na-r>rej v goro ter imele s seboj tež-y\?o artilerijo, municijo in provi-jaut. Zasedle so Drezenaca, Cese-o. Kobarid in par manjših vasi oli vznožju Onega vrlia ter se ko-IIečiio polastile višin. <'rni vrh obvladuje celo furlansko dolino. Posest teh višin 01110-go<*a Italijanom ogrožanje Tolmin;! za hrbtom. To mesto, z baterijami na Santa Maria iu Santa Lueia. tvori največjo in najstrašnejšo oviro proti italijanskem prodiranju čez reko Sočo na tej točki. Crui vrh obvladuje tudi doline, ki vodijo severoiztočno proti Predilu. ki je močno utrjen ter varuje cesto v Trbiž. Italijanski kralj kot posredovalec. Pariz, Francija. junija. — Kralj Viktor Kmauuel je ponudil svoje posredovanje pri poravnavi teritorijalnih vprašanj, ki so nastala med Ki i si jo in Kumunsko. Avstrijci so se umaknili v Fiemme dolini. Verona. Italija. junija. — Avstrijske čete se umikajo iz njih pozicij v Kieniinc dolini, ki tvori tlel doline reke A visi o v Trenti-nii. Pri umikanju so razdejale zdravilišče San Martino di Cast rozza. V tem kraju je bilo osem velikih hotelov. Prebivalci v mestih Ala. Avio in Itorghctto so bili nad vse veseli < ? prihoda italijanskih čet. Ljudstvo je bilo baje že napol izstradano ter je dal poveljujoči i-talijanski general razdeliti med prebivalstvo živež. Požar v Tržiču. Rim, 1 talija. 3, junija. — V neki današnji oficijelni objavi se glasi: — Naše ladije so dan«*K pri po-vratku poročale, da je jm> obstreljevanju Tržiča od strani italijanskih riuileev dne 31. maja izbruhnil v mestu požar, katerega se je razločno videlo iz Porto lin so. Italijanski rusilci potopili avstrijske ladije. Ženeva, Švica. 3. junija. — V poroeilih. ki so došla danes sem-kja, se glasi, da sta dva italijanska torpedu« čolna rušilca. ki sta prišla včeraj zjutraj v tržaški zaliv, potopila dva avstrijska trgovska parnika ter poškodovala eno avstrijsko pomožno križarko. f V Milanu je nastopil zopet mir. Milan, Italija. 3. junija. — V Milanu *o zopet zavladale redne razmere ter »o prenehale demon- stracije, katere se je pred par dnevi vprizarjalo proti Nemcem in Avstrijcem. Administracijske posle je danes zopet prevzel mar* kij Cassis, prefekt, ki se je moral za nekaj dni umakniti vojaškemu poveljniku. Republika San Marino napovedala Avstriji vojno. Amsterdam, Holandsko. 3. junija. — Iz Lugano. Sviea, prihaja poročilo, da je republika San Marino oficijelno napovedala Avstriji vjno ter odobrila nastop Italije. Ta najmanjša republika se nahaja nekaj milj od Riinini v gorovju ter bi lahko služila avstrijskim zrakoplovcem kot postojanka. Obsega 6."» kvadratnih kilometrov ter šteje krog 11.000 prebivalcev. Vojaško obstaja iz 9.~)0 mož milice. Istoimensko glavno mesto na gori Titano šteje 2000 prebivalcev. Republika se nahaja pod varstvom italijanskega kralja. Poziv na italijanske rezerviste v Ameriki. Italijanska vlada je izdala oficijelni poziv na rezerviste, nahajajoče se v Združenih državah. V pozivu se glasi, naj se vsi inožki Italijani v starosti od 20 do 39 let takoj vrnejo domov ter pridružijo svojim polkom. Italijani. katerim so razmere znane, zatrjujejo, da je v Združenih državah najmanj 400.000 italijanskih rezervistov. Od teh se jih bo najmanj 200.000 vrnilo domov ter jih bo že v prvih šest tednih odšlo iz New Vorka do 20 tisoč. Vse italijanske rezerviste se bo prevedlo domov na parnikih peterih italijanskih črt. Prvih 2(HM) bo odplulo s pa rn i kom "Duea de-gli Abruzzi*'. ki odpluje jutri iz New Vorka v Napolj in Genovo. Demonstracije v Tokio. Tokio, Japonska. '5. junija — l)o resnih nemirov je prišlo daie-s zvečer na velikem zborovanju, katero se je sklicalo v protest proti politiki vlade. Pred poslopjem, v katerem se je vršilo zborovanje, so se vršile demonstracije, ki so zavzele resen značaj vsled umeše-vanja policije. Policija je aretirala veliko oseb ter konfiscirala letake, naperjene proti vladi. V parlamentu je izvojevala vlada zmago, ko se je odklonilo resolucijo. ki bi pomenila nezaupnico vladi. Ministrski predsednik Oliuma in minister za zunanje zadeve Kato sta zagovarjala politiko vlade gl«Mle Japonske, dočim jr> je opozicija ostro grajala. Najmrzlejši 3. junij, jlUlij leta 1915 je bil najmrzlejši kar jih |>omni vremenski urad. Po močnem viharju je padla v New Vorka temperatura na 47 stopinj. tggr p o z o R i Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (zt štirimesečno naročnino), dobi zastonj SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915. Ker smo lansko leto tiskali tri-tisoč iztisov več, ga imamo še nekaj v zalogi. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike! Koledar dobe tudi stari naročniki, če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt SL, New York City. Z zapadnih bojišč. Boji v FlandrijL Tri milje pred Yproxn se je priče- I la razvijati neva bitka. Novi boji pri Arras. FRANCOSKO POROČILO. Francoski avijatiki so obstreljevali glavni stan nemškega prestolonaslednika. Berlin, Nemčija, 3. junija. — Vrhovno armadno vodstvo je objavilo danes sledeče poročilo: t- "V vasi Ilooge, tri kilometre ii od V p res. katero so Angleži moč-(» no utrdili, se je pričela razvijati bitka, ki je sedaj ugodna za nas. i- Včeraj smo bili prisiljeni raz-- dejati stolp St. Martin v V p res, ker so ga nasprotniki uporabljali kot opazovalno točko za svojo artilerijo. Severno od Arras so se vršili živahni boji. Na fronti Souchez- II Neuville so pričeli Francozi s številnimi naskoki, vsled katerih je l- . prišlo na nekaterih mestih do ročnih spopadov. Francozi so imeli povsod velike i- 1 izgube, ne da bi dosegli kaj uspehov. V gozdu Le Pretre se boji še niso končali." rariz, Francija. :J. junija. — ) Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes popoldne sledeče po-j ročilo: i "Severno od Arras se je nada-. ljevalo z boji tudi ponoči. Tudi iztočno od Notre Dame de Lorette so se vršili živahni infanterijski 7 boji, ne da bi se završile kake iz-premembe v posesti, tki 31. maja naprej smo v sekciji, zvani "La-* bvrinth". ujeli krog 800 nemških . vojakov, med njimi I) častnikov." V večernem poročilu se glasi, da ni ]M>ročati ničesar novega, iz-vzemši to. da so Francozi južno-iztočno od Neuville-St. Vaast nekoliko napredovali. I j V drugih sekcijah, kot napri-mer pri Lorette, so se vršili le artilerijski boji. t Devetindvajset francoskih aero-j planov je obstreljevalo danes zjutraj glavni stan nemškega presto-lonaslednika. Letalci so vrgli 78 bomb ter spustili na tla na tisoče j pšic. Aeroplani so bili izpostavljeni ostremu ognju, a so se vsi y nepoškodovani vrnili. Pomoč za severno Francijo. Pariz, Francija, junija. — Vsled pomožnega sistema, katere-! ga se j»* naj prvo ujmrabilo v l»el-^jgiji in sedaj tudi v severni Fra.ii-.1''»j'- je prenehalo izseljevanje pre- I bivalstva v južno Francijo preko v Švice. Vožnja nemškega Zeppelina. Berlin, Nemčija. junija. — Wolffov brzojavni urad pravi v ,l nekem svojem današnjem poročilu. da jn prišel neki nemški Zeppelin pri svojem napadu na London prav do Finchlev. Povzročena škoda je bila baje večja kot se ^ je sprva objavilo. Finchlev leži severoiztočno od " Londona, nekako sedem milj od II Charing Cross železniške postaje v Londonu. Za varstvo bolnic in muzejev. London, Anglija, ;{. junija. — 1 Danes se je objavilo, da sta skledi nili Anglija in Nemčija dogovor. 1 glasom katerega se bo obvarovalo poslopja gotove vrste, kot bolnice. I cerkve, muzeje, pred zračnimi napadi. Na dotičnih poslopjih se bo-do nahajala posebna znamenja. ® Parnik "Cushing" ni imel zastave. I Berlin, Nemčija. 3. junija. — V zadnjem poročilu na ameriškega poslanika v Berlinu priznava zu-^ nanji urad. da je bil ameriški par-k nik "Cuahing" najbrž napaden ® od nemških zrakoploveev. V nemški izjavi se glasi, da ni imel par-nik nikake zastave. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVECJJ SLOVENSKI DNEVNTK V ZDB r.[ DRŽAVAH. Woodrow Wilson in 1 Eliseo Arredondo. Carranzov agent pravi da bi Zdru-. žene države že lahko pripoznale Carranzo za glavnega šefa. VOJAŠKA SITUACIJA. Poročila o revščini so baje zelo pretirana. — Živil je še dovolj in tudi letina bo dobra. Washington, D. C.. 3. junija. — . Tukajšnji Carranzov agent Eliseo Arredondo, je rekel glede no-, te ki jo je poslal predsednik Wil-. son Carranzi in drugim vojskovo-i d jem, sledeče: Te note pravzaprav ni bilo po-. treba, ker je Carranza že pred tremi dnevi dovolil prost uvoz živil ■ v Mehiko in je storil vse potrebno. da se bodo razmere zboljšale. . Carranza kontrolira sedaj sedem [ osmink mehiškega ozemlja in v tem ozemlju prebiva devet desetin vsega mehiškega prebivalstva. , Nadalje kontrolira ob pacifični o-bali razen Guavmas vsa meliiška pristanišča. Pod Carranzo vini po-, veljstvom je nad 100.000 mož, dočim jih imata Villa in Zapata komaj 30.000. Predno bo preteklo teden dni. bo že glavno mesto Mehike v Carranzovih rokah. Prav dobro sem informiran, tla bo tam v kratkem ustatfovil civilno vlado in razpisal volitve za konstitucio-nalno vlado. Villov agent Carothes dosedaj še ni sporočil, če je njegov gospo-| dar že dobil noto. Iz zanesljivega vira je znano, da se bo Villa z manifestom popolnoma strinjal. Washington, I). C.. 3. junija. — Iz Cliihuahue poročajo, da je Vil-lova posadka zavzela mesto Sillao. ; V splošnem vlada -v Mehiki mir. Zapata še ni odgovoril na pred- • sednikov manifest. El Paso, Tex.. 3. junija. — Miguel Diaz Lombardo. zunanji mi- ■ nister Villove vlade, je rekel, da vladajo v onem ozemlju, katere- • ga kontrolira Villa, popolnoma • normalne razmere. Prebivalstvo ima živeža v izobilju. Do prihodnje žetve, ki bo, kakor vse kaže. - izvanredno dobra, so ljudje z vsem ■ potrebnim preskrbljeni. > Washington, D. C.. 3. junija. —. ' Carranzov agent Eliseo Arredon- - do je rekel nekemu tukajšnjemu i diplomatu, da bi Wilson lahko že pred časom pripozna Carranzo kot vrhovnega šefa v Mehiki in da se mu čudno zdi, zakaj tega noče . storiti. Carranza je izmed vseh . mehiških voditeljev še največ do-. segel. » Situacija na Galipolisu. Berlin, Nemčija. 3. junija. — Doji na polotoku Galipolisu so nekoliko pojenjali. Zavezniki so - imeli zadnji čas velike izgube, sedaj pa skoraj gotovo čakajo novih . ojačenj. Razen malih artilerijskih . spopadov vlada ob celi fronti mir. . Zavezniško brodovje je že pred . več dnevi prenehalo z obstrelje-. vanjem turških utrdb. [ Vojni stroški Francije. 1 Pariz, Francija. 3. junija. — . Francoski zbornici je predložil danes finančni minister Ribot predlojro. v kateri se zahteva — 5.600.000 frankov za tretje četrtletje tekočega leta. • Težka kazen za trgovca z dekli-1 cami. Joseph Laurio je bil obsojen na ne manj kot štiri in ne več kot dvajset let ječe v Sing Singu. ker je bil spoznan krivim trgovine s človeškim blagom. Sodnik Mul-queen je pri proglasitvi razsodbe rekel, da je električni stolec za take falote predober. Laurio je bil spoznan krivim, da je pro-1 dal neko 201etno Zofijo Wunder " detektivu En right, katerega je - smatral za bogatega Brazilca, za i celih $50. . . P O Z O KI Dobili smo ie par sto "PRA-TIK". Kdor jo želi dobiti, naj po-i sije 12 centov. 8LOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St, New York City. i Nemčija in Amerika. ji Nemški poslanik Bernstorff bo odposlal posebnega zastopnika v Berlin. — Razvoj zadeve. Washington, I). C.? 3. junija. Neki zelo dobro znan Nemec bo odšel kot osebni pooblaščene«- poslanika Iiemstorffa v Berlin. 50 ... 8.25 250... 41.26 55 ... f*.10 3IX)________49.5C 60 ... 9.90 350 ________67 75 65.... 10.75 400.______66.00 . 70 ... 11.55 «0.... 74.25 75 ... 12.40 £00,... 82.6C 1 80________13.20 600..,. 99 0( 85________14 05 700.... 115.CC 90.... 14.85 800________132.0C 100 ... 16.50 900________148.6( 110 ... 18.15 1000________163.0« Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, , 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ZAVEZNIKA STA ZAVZELA PRZEMYSL. RUSKA ARMADA SE UMIKA IZ GALICIJE -o- PRZEMYSL JE KAPITULIRAL VČERAJ ZJUTRAJ OB POL-STIRIH. — KER SO BILI UNIČENI VSI SEVERNI FORTI, SE MESTO NI MOGLO VEČ VZDRŽATI. — RUSI SO ZAŽGALI VELIKO PETR0LEJ8KIH VRELCEV. — IZJAVA RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA. — POLOŽAJ V KURLANDIJI. — BOJI V KAVKAZU. — ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN V MARMAR-SKEM MORJU. — POTOPLJENA TRANSPORTNA LADIJA. -o- Zavzetje Przemysla. Berlin, Nemčija. 3. junija. — Przomvsl je zopet v rokah Nemcev in Avstrijcev. Armada «ruli Avstrijci svoječasno popolnoma uničili. Podmorski čoln v Marmarskem morju. London, Anglija. 3. junija. — V .Marmarskem morju se je pojavil neki angleški podmorski čoln. V zalivu Pandemia je torpediral veliko transportno ladijo. ki se j.-takoj potopila. Rešilo se je malo mož posadke. V kratkem bo priplulo v M arm a rs k o morje še več transportnih čolnov. Potopljena transportna ladija je bila najbrže nemška ladija 'General'. ki je pripadala nemški vzhodno-afriški črti. Imela je 4">0(J ton deplaeementa. Boji v Mezopotamiji. London, Anglija. 3. junija. — O zadnjih bojih v Mezopotamiji je bilo izdano sledeče uradno poročilo: 31. maja so zavezniki navalili na sovražniške postojanke, ki se nahajajo nekaj milj severno od Kurne. Sovražnik se je nekaj časa ustavljal potem se je pa moml v divjem begu umakniti. Angleži so vjeli 250 mož in zaplenili nekaj strojnih pušk. — 1. junija smo prodirali naprej in pregnali sovražnika iz Darhana in Ratte. Zvečer smo bili že 33 milj severno od Kurne. Izgubili smo samo 20 mož. Ruska zmaga v Kavkazu. Petrograd, Rusija. 3. junija. — Generalni štab ruske armade v Kavkazu poroča, da je ruska artilerija razdejala vse turške utrdbe pri Vanu. In da se je začel sovraž-nik ob celi fronti umikati. I Ediiu^eVskT^nilrl /1T A H TkT A M B T^ A r^swSn M ■:V Zedinjenih^državah.:- A ■ ■ ^ /Jk ■ ■ | ■ /\ Š |n the United SUtesI f Velja za vse leto... $3.00 f A* ^ M. WMM. W feued ev" day except f Lfat slovenskih delavcev v AmerikL ffl pSun^s^d Holi^s:. | TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Clase Matter, September 21, 1903, at the Port Office rt New York, N. Y^ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 131. — ŠTEV. 131. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 4, 1S15. — PETEK, 4. JUNIJA, 1915. VOLUME yyttt __ LETNIK XXIII, 1 * * * * ^ GLAS NAKOPA, 4. JTTNIJA, 1915. •«US NARODA" 'Slovenk Daily,) >«fTKjd and published by t£v» Hotrnic Publishing Ga. (a corporation ) ' -r-vi-'tv SAKL'ER, President. ^ t.< BiuXEDlK, TreMarer. % » jf Buaineaa of the corporation and *l leto »elja list za Ameriko in ......................$3.00 • L>4 let* .... . ................. 1.50 'eto tu m**to New York........4.00 ' fol leta ca mesto New York ... 2.00 s * rofjo aa vm !eto .... ....... 4.50 " poi leta............. 2.65 ' četrt leta............ 1.70 tlLAS NARODA" izhaja vsak dan icvzemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** 'Voice of the People") m ima s* ery day except Sundays and Holidays. ^abucnptioQ yearly $3.00. >cr s« brez -yodpi&m in osobnosti se ne pr obsujejo. m blagovoli pošiljati po — Money Order, fpramembi kraja naročnikov prosil' da se nam tudi prejinj« M taliiče naznani, da hitreja najdemo naslovnika. D pisom in pofiiljatvam naredite ta naslov: NARODA** iA j tftiaadt SL,_New York City. _l»i»foo 4687 Cortland t Vojna na vse strani. o— Predsednik Wilson je izdal Vre raj v zadevah Mehike svečano objavo na ameriški narod. Ta ob javij vsebuje ostro svarilo na naslov mehiških revolucij onarje v. A ko ne ln »do v kratkem izpre-menile naravnost neznosne razni. re v sosedni republiki, se bo morala, vlada Združenih držav odločiti plede korakov, katere je treba storiti, "da se reši Mehiko in njeno prebivalstvo". S tnu gro/.i administracija Wilsona prvič z intervencijo, ki ima bajt* namen zopet urediti raz-nn-n- v Mehiki ter spraviti deželo v normalen položaj. S tem bi s** s« v. 1 a opustilo taktiko "mirnega pričakovanja" tor nastopilo bolj a t; naivno j>ot. Š**le par mesecev jo toj;a. ko predsednik Wilson izjavil, da ima Mehika pravico iz-vojevati svoj,« lastne boje. ne da hi je pri tem ovirali dobri ali sla-• bi sos.tlje. Tudi mi v Združenih državah smo so leta in leta prepirali. predno so je ustvarilo solidno podlajro za našo narodno enot-nost. Zakaj bi vsled tega ne dali Mehiki iste pravice? l*r>-dsednik Wilson gotovo ni mogel takrat domnevati, da so bo tak zdravilni proces za vršil v par mesecih. On, kot zgodovinar, je moral vedeti, da je treba za kaj takega lota in leta. Odkod torej ta hitra izprememba v naziranju. da se proglaša za edino umestno to, kar so je smatralo preti par m< seri za popolnoma napačno in nedopustno ! Ali je mogoče celo res, da hoče predsednik Wilson odvrniti javno pozornost od spora z Nemčijo s tem. da pričenja majhno mehiško intervencijo in da uporablja Mehiko takorekoč za strelovod za neurje, ki preti Nemčiji? Veliko stvari je, ki govore za to. kajti poziv ameriškega "Rdečega križa ki jo baje dal predsedniku prvi pravi vpogled v mehiške razmere. je bil čisto gotovo naročena st var. Pa naj že bo kot hoče. Če se hoče Mehiko žrtvovati Nemčiji ali ameriškim vele kapitalistom, delavstvo v Združeni^ državah ima dosti vzroka protestirati proti nameravam vojni z Nemčijo. Vojna ostane vojna in intervencija je le milejši izraz za brutalnejšo besedo, dočim ostane učinek isti. Začasno zasedanje Mehike more prinesti prebivalstvu prav tako malo oprostitev kot more Nemčija o-prostiti ruski narod. Vsak narod so mora oprostiti sam in z lastno ' močjo napraviti v svoji hiši red. Wilsonu se lahko vrjame, da ni- ; ma osvojevalnih namenov ter da ne misli na drugega kot na usta- ' novljenje takozvanega miru in reda. ' T)o vojne ne sme priti na noben 1 način in to mora biti geslo aine- ' riških delavcev. -- t ZA VSEBINO OGLASOV NI i ODGOVORNO NE UPRAVNIŠTVO NE UREDNIŠTVO, Dopisi. Fly Creek, N. Y. — Pred kratkim sta se naselila v tukajšnjo bližino rojaka John Ivančič in Anton Zupavec; kupila sta si namreč svoje farme. Prvi je prišel iz Lorain, Ohio, slednji pa iz Homer City, Pa. Obema kličem: Pozdravljena kot neodvisna gospodarja, želeč vama obilo uspeha! — Kakor slišim, se je že iz-prožila misel, da se tukajšnji rojaki sestanomo ene prihodnjih ne delj. Pri tej priliki bi se bolj oseb no spoznali, pošteno razveselili in obenem tudi v duhu se spominjali naše stare, sedaj s krvjo prepojene domovine. — Ker smo imeli gorak april, smo plačevali to toploto s hladnim majnikom. z junijem smo dobili pa zopet krasno rajsko spomlad. — Rodoljubne pozdrave vsem čitateljem "Glas Naroda"! — Mihael Kramar. Lorain, Ohio. — Delavske razmere so take kakor po vsej Ameriki, to se pravi, da niso zanič. Dela se le 3—1 dni na teden. Le malo jih je, ki so kaj na boljšem. Društev imamo sedem, ki spadajo k raznim Zvezam in Jednotam. Na društvenem polju kljub slabim delavskim razmeram še pre-cej dobro napredujemo. Podružnica Slovenske Lige prav dobro uspeva, ker je med nami le malo takih, ki trobijo v nemško-t urški rog. Tukajšnji Slovenci se zanimamo za ameriško državljanstvo, kar je vsekakor lepo. Slovenska godba bo priredila 13. junija veselico. Vpati je, da rojaki ne bodo zamudili te prilike. Pozdrav! Naročnik. Begunci s Sahalina, —o— Ruski spisal V. Korolenko. —o— Za O las Naroda prired i F. R. D. —o— L Moj sostanovalec je odpotoval. Sam sem moral prenočevati v svoji koči. Delati nisem maral. Zleknjen v poltemi na svojem ležišču sem se nehote udal težkim občutkom, ki jih navadno zbujata tišina in mrak. dočim je izginjal kratki severni dan v mrzli, puhteči megli. Skozi zamrznjena okenca so uhajali zadnji slabotni solnčni žarki, l "rna tema so je zdela, da izvira iz vseh izbinih kotov in se plazi po krivih stenah, ki so so navidez ožile in stikale vrh moje glave. Nekaj hipov sem še razločeval obrise ogromne peči, ki je počivala sredi izbe. a s prihajajočo nočjo je ušla tudi ta mojim pogledom... Tema me je obkrožala. Samo na freh mestih se je še malce svetilo — tam, kjer je zrlo skozi poledenela okna jakutsko ivje v sobo. Pre in minute so mi minevale ueopaženo in komaj sem se mogel zavedati, kako me je obšlo ono usodepolno čustvo žalosti in otožnega hrepenenja, kako me je "tujina" sovražno obvevala s svojim, hladom in neprijaznostjo, kako so se dvigale v moji razgreti domišljiji one brezkončne, neznane da- • Ijine — gore, gozdovi, brezmejne stepe —, ki so me ločile od vsega, akr mi je bilo ljubo in drago in — izgubljeno, ki me je pa vendar še vedno vabilo k sebi. Zdaj se jo pojavilo v komaj vidni dalji, v medlem blesku že skoro ugašajočega upanja. In zatrta, a še ne premagana bol, ki se je skrivala v najzadnjem kotu srca. se je počasi priplazila, drzno dvigajoč glavo, da mi v obkro-žujoči me tišini, v neprodimi temi, zašepeče strašne, usodne besede: "'Za vedno si v tem grobu, živ pokopan, za vedno!" Komaj slišno cviljenje, ki je prihajalo s ploščate strehe skozi pečno cev v izbo. me je zdramilo iz mojega težkega razmišljanja. Moj umni prijatelj je bil zvesti pes Cerber. ki je tresoč se od mra-m vstrajal na svojem mestu ter vpraševal zdaj, kaj je z menoj in zakaj nisem zakuril peči. Stresnil sem se, ker sem čutil, ia bom podlegel v boju s temo in mrakom, ter sem segel po onem « sredstvu, ki mi je bilo najbližje. < I"o sredstvo — pravi bog vsake sibirske koče — je ogenj. Jakuti ne prekinejo skozi celo | simo s kurjenjem svojih koč ter < limajo zato nikakih priprav za i zapiranje pečnih cevi. Mi pa smo 1 io imeli. Odpirala se je zunaj in'< tem moral v ta namen vedno sple- 1 :ati na ploščato streho koče. |t Splezal sem na streho, s katere g se je videlo po celi dolinici, vse obrobljeno s hribi. Raz strehe se je videlo drugače lučke, ki so pronicale skozi okna jakutskih koč v katerih so bivali potomci ruskih naseljencev in tatarski pregnanci. Danes pa je ovijala vse gosta siva megla, ki je mrzlo in težko visela nad zemljo in zakrivala prost razgled. Samo daleč gori v daljavi je medlo odsevala zvezda, ki so ji je posrečilo pro dreti ta mrzli omot s svojim žar-jenjem. Vseokrog brezšumna tišina.... Skalnati breg reke, siromašne koče naselbine, mala cerkvica, gladka snežna odeja polja, temni gozdni rob — vse se je potopilo v tem brezbrežnem meglenem morju. Streha moje kolibe, na ka teri sem stal, s svojim surovo obdelanim glinastim dimnikom, ob mojih nogah zleknjen pes — vse to se je zdelo kakor otok v prostranem, brezkončnem, nepreglednem oceanu. Daleč naokrog nič glasu, vse mrzlo in skrivnostno prikazensko. — Molče in grozeče je tiščala noč na zemljo... Cerber je potihoma evilil. Ubogi živali gotovo tudi ni prijalo v tem neznanskem mrazu; stiskala se je k meni in napeto poslušajoč strmela pazljivo v temno, sivo temo. Zdaj je napel ušesa in za mrmral. Prisluhnil sem. Sprva je bilo vse tiho in mimo kakor prej, potem se je oglasilo skozi tišino, komaj slišno — potem še enkrat in zopet. Skozi mrzli zrak se je slabo slišal peket konjskih kopit št daleč zunaj na polju. Premišljujoč o samotnem jezdecu. ki je moral biti. sodeč po slabem konjskem peketu, oddaljen še kaki dve vrsti od naše naselbine. sem hitel po poševnem zidu doli v svojo kočo. Cerber mi je sledil ter lajal v smer. od koder je prihajal konjski peket. Kmalu je zaplapolalo prižgano poleno v peči. Takoj- se je tudi spremenila notranjost mojega stanovanja. V inače tihotni koči se je razlegalo veselo prasketa nje. Sto in sto ognjenih jezičkov se je igralo v peči. lizalo in ovi jalo polena in jih objemalo. Nekaj živega jo prišlo v sobo in napolnilo vse kotiče z nekakim'razposajenim šumom. Nič več se nisem počutil osamljenega. Vse okrog mono se je zdelo živo, zdelo se je, da se giblje in pleše. Stekla v oknih so so spreminjala v tisočerih barvah in so odsvitala v sebi žarenje plamena. Veselila me je misel, da se blešči moja koča v nočni temi na daleč naokoli in sipa iz sebe kakor mal ognjenik tisočere iskre, ki plešejo potem po zraku, dokler ne izginejo v belem dimu. Cerber je legel nasproti peči na tla ter zrl napeto in nepremično, kakor bela prikazen, v plamen. Samo včasih je krenil z glavo . proti meni in v njegovih pametnih očeh sem čital hvaležnost in zvestobo. Zunaj so odmevali težki koraki, toda Cerber je ostal miren — vedel je. da so bili to naši konji, ki so pod streho nekje po-vešenih glav zmrzovali. Mahoma so je pa pes nezadovoljno obrnil ter se zagnal k vratom. Spustil som ga ven in dočim je lajal na svojem člivarskem mestu. sem gledal ven na dvorišče. Onega samotnega potnika, koje-ga bližanje sem čili poprej v noč ni tišini, je privabil moj veseli o gen j. Ravno je odpiral leso. da bi spustil notri svojega osodlanega in obloženega konja. Nobenega znanca nisem pričakoval. Kak Jakut bi težko prišel tako pozno v naselbino, in* če bi prišel, bi se gotovo oglasil pri kakem prijatelju in ne pri tujcu. "Potem pa mora biti gotovo kak naseljenec", sem premišljal. Druge čase se takega obiska gotovo ne bi veselil, zdaj pa mi je bil živ človek zelo dobrodošel. Vedel sem. da bo prasketajoči o-genj pogasnil, da bodo izginili modri plamenčki... Potem pa bi vladala v sobi zopet ona tišina in tema in v mojem srcu bi se zopet naselilo ono otožno hrepenenje. V peči bi mi kazalo kvečjemu slabotno tlenje pod pepelom, potem pa bi tudi to minilo, umrlo. Zopet bi bil sam — sam-saincat skozi celo dolgo, hrepenenje vzbujajočo, brezkončno noč... Na to, da bi moral morda prebiti noč s človekom, ki je njegova preteklost oškropljena s krvjo, sploh niseni mislil. Sibirija nas uči, da vidimo tudi v morilcu človeka. Morilec vendar ne mori vedno; živi in čuti ravno tako kakor vsi dragi, — med drugim gotovo tudi hvaležnost do onega, ki ga sprejme v mrzli noči k sebi Vj kočo. Težka, s konjsko kožo prevlečena vrata koče so se odprla. Z dvorišča je udri v izbo oblak so-parice iii k peci je stopil tujee — mož visoke rasti in širokih prsi. Na prvi pogled se je moglo opaziti. da ni bil Jakut, dasiravno je imel na sebi jakutsko obleko. Na nogah je imel čevlje iz bleščeče bele konjske kože. Širok jakutski kaftan se mu je gubal na plečih, vrat in glava pa sta mu bila ovita s šalom, kojega konci so bili preveza ni okrog bokov. II. Tujec se približa peči in prične nerodno razvezovati s svojimi premrlimi prsti vozel na svojem šalu. Ko se je tega znebil, sem ugledal mladostno svež, od mraza precej zardel obraz komaj tridesetletnega moža. Njegove surove, toda vendar značilne poteze so imele poseben izraz, ki sem ga o-pazoval včasih na obrazih are-stantovskih paznikov in sploh ta-ikh ljudi, ki so navajeni uživati spoštovanje in vzbujati strah, ki pa se morajo kljub temu paziti. Njegove črne. izrazite oči so metale kratke, prodirajoče poglede. Spodnji del obraza mu je štrlel nekoliko naprej, kar je svedočilo strastno naravo, vendar se je "potepuh" — kajti, da je to. sem po nekoliko znamenjih takoj spoznal — gotovo naučil brzdati se in zadržavati. Samo lahno tresenje spodnje ustnice in nervozno miganje mišic je pričalo o notranjem nemiru in skritem boju. Ctnijenost, nočni mraz, morda tudi čuvstvo hrepenenja. ki je navdajalo samotnega potnika na njegovem nočnem potovanju, mu je nekoliko omililo surove obrazne poteze ter mu utisnilo nekak izraz trpljenja, kar je harmoni-ralo z mojim današnjim razpoloženjem. Nakrat sem občutil nekako sočutje do svojega gosta, ki jo. ne da bi odložil svoje vrhnje obleke, naslonil svojo roko na peč ter potegnil iz žepa pipico. "Dober večer, gospod!" je rekel. ko je čistH svojo pipo ter me medtem pazljivo ogledoval. "Dober večer!" sem mu odvrnil ter tudi opazoval tujčevo postavo. "Oprostiti mi pač morate, da sem se tako nenaprošen oglasil pri vas. Ilotel som se samo malo o-greti in pokaditi pipo tobaka, potem grem zopet dalje; kaki dve vrsti od tukaj imam znance, ki me vedno sprejmo." V njegovem glasu se je slišalo kakor zdržavanje človeka, ki ni rad usiljiv. Ko je govoril, me je nakratko in pazljivo ošinil par-krat s svojimi pogledi, kakor bi hotel počakati mojega odgovora, da uravna po tem svoje nadaljno obnašanje. "Kakor ti z menoj, tako bom jaz s teboj", se je zdelo, da govorijo njegovi mrzli prodirajoči ]>o-gledi. "Kdo ste? Kako se imenujete?" sem ga vprašal. "Jaz? Ime mi je Bagilaj, — to se pravi tako me tu nazivljejo, — moje pravo ime pa je Vasilij. Mogoče ste slišali — iz Bajagataj-skega distrikta." "Izza Urala? Potepuh?" Cez tujčev obraz je šinil komaj viden smehljaj zadovoljstva. "Da. oni! Potem ste torej že čuli o meni?" "Da. od N.; saj ste stanovali blizu njega!" "Da. gospod N. me pozna." "Me veseli, ostanite čez noč pri meni in domači se napravite, kar ostanite. Poleg tega sem tudi sam. Razpravite, medtem pa bom skuhal čaj." Potepuh je pozivu rad sledil. "Hvala, gospod! Če me že povabite, bom pa ostal. Samo vreče bom še snel s sedla in prinesel nekaj stvari v sobo. Sicer je moj konj znotraj na dvorišču, vendar je boljše tako. Ljudstvo je tu premeteno, posebno še Tatari." Stopil je ven in prišel takoj nazaj z dvema vrečama. Odpel je jermena ter izložil svoje stvari: kos zmrznjenega masla, zmrznjenega mleka in nekaj ducatov jajc ter drugo. Nekaj je zložil na polico na steni, drugo pa je nesel v predizbo na mrzlo. Nato je odložil kaftan in kožuh ter ostal v svoji rdeči srajci in hlačah; tedel je meni nasproti k ognju. "Da, gospod", je rekel ter se smehljal, "resnico vam hočem povedati : jezdil sem mimo vaših vrat ter si mislil: kaj me res ne bi hotel vzeti pod streho? Prav dobro vem, da jih je mnogo naših takšnih, da nočejo nobenega sprejeti. Jaz nisem tak — to lahko trdim. Saj ste tudi vi rekli, da ste slišali o meni." "Da, čul sem o vas." "No, vidite, ne da bi se hvalil, lahko rečem: pošteno in pravično živim; imam kravo in vola v hle-J eu in enega konja ; svoje polje ob-del am in senožet. .. " Vse to je govoril v nekem posebnem tonu, premišljeno, ter je gledal v neko točko. Pri zadnjih! besedah se mi je zdelo, kakor bi sam mislil: "Saj je tudi res tako. , kakor pravim!" "Da", je nadaljeval, "delam. Tako, kakor nam je ukazano po božjih postavah. No, zdi se mi, da je tudi boljše, kakor krasti in ubijati. Da takoj povem primer: Po-1 noči jezdim mimo vaše koče, vi-i dim ogenj, vstopim ter sem takoj i prijazno sprejet; to moram znati i eeniti — mar ne?" "Vsekakor", sem odvrnil, dasi • je potepuh pravzaprav bolj s se-. boj govoril, da se sam prepriča o > vrlinah svojega življenja. (Pride še.) Raznoterosti. Grof Tisza in volilna pravica. I V ogrskem zboru je opozicija' ) predlagala, da naj se podeli voja-1 kom na bojišču volilno pravico, i Če morajo vojaki žrtvovati za dr- - žavo življenje, naj imajo vsaj ' pravico in možnost soditi o poli- - tiki in sestavi te države. Tako je > mislila opozicija. Tega mnenja pa - ni bil grof Tisza. Dejal je, da ni po njegovem nazoru volilna pra- 1 vica nikaka nagrada za vojake ter ' da bi bila po njegovem mnenju i uvedba volilne pravice prava na-i rodna nesreča. Bravo Tisza! Le - pazite na to. kar se bo zgodilo! 1 AH misli ta ošabni grof, da se bo- - do povrnili iz strelskih jarkov le - krotki in udani možje? Vojna bo - marsikaj izpremenila. 1 Zadnje razprave v ogrskem dr-" žavnem zboru se je udeležil tudi slovaški poslanec Ferdinand Juri-ga, "Slovaški Dnevnik" v Bu-" dimpešti je prijavil ta govor po stenografičnem zapisniku. Juriga je govoril o žrtvah, ki jih v seda- • nji vojni doprinaša slovaški na-" rod za skupno monarhijo in za ogrsko domovino, ter je dejal, da [ zaslužijo Slovaki, da se jim to po-1 vrne. Ko je Juriga končal, jo Ti-" -sza izjavil: Slavna zbornica! Ni-" sem hotel prekiniti govora gospoda poslanca, toda tla bi ne nastala nesporazum 1 j en ja, sem prisiljen omeniti, da se je gospod poslanec, J če sem ga prav razumel, nekoliko-1 krat imenoval poslanca slovaške-; ga naroda. Dovoljujem si konsta-" tirati, da so v tej zbornici razen 1 hrvatskih poslancev samo ogrski • madžarski) poslanci. (Klici: Ta-' ko je!) Tako se postopa z narodnostmi v vojnem času. kaj bo šele 1 v mirnem! Živela avstro-madžar-ska svoboda, enakopravnost in bratstvo! Goljufi liferanti. Budimpeštanska polieija je pri-' čela preiskavo proti nekemu trgovcu s kavinimi konzervami in nekemu tovarnarju iz Karlovca. Oba sta ogoljufala vojaško upravo za mnogo tisoč kron s tem, da sta dobavljala konzerve, ki niso I imele predpisane teže. ' Izmena nemškega in italijanskega blaga? 'l "Neue Freie Presse" poroča: Genovska "Tribuna" poroča iz Rima. da se je med skupino nera-1 škili trgovcev dosegel sporazum ' in sta se oba kontraheiita zaveza-1 la k medsebojni izmeni blaga v 1 vrednosti več milijonov. Blaznež napadel romunsko kraljico. Romunsko kraljico, ki je pred kratkim obiskala bukareške blaz-i nice, je v delavnici za mladoletne ' blazneže napadel neki blaznež, ki ■ je hotel objeti in poljubiti. Kraljica se je z vsemi silami branila ■ ter se nato onesvestila. Blaznež jo je tako močno držal, da jo je ko- : maj rešilo deset strežajev. Dcbernig o nalogi Nemcev. "Neues Wiener Tagblatt" poroča iz Inomosta: Tu se je vršilo posvetovanje nemško-nacijonalne-ga deželnega strankarskega vodstva za Tirolsko pod predsedstvom poslanca dr. Erlerja, katerega se je udeležil tudi poslanec Dobernig. Poslanec Dobernig je govoril o različnih vprašanjih sedanjosti in bodočnosti ter rekel med drugim: "Čeprav so avstrijskim poslancem sedaj usta, nekako zaprta, se I vendar ne smejo dati ovirati, da zastopajo dvoje velikih nalog, kjer in koder morejo: 1. Za trajno okrepitev držav- * \ nega čuta in za korenito preosno-vo notranjih razmer, j 2. Za kolikor mogoče tesno gospodarsko zbližanje avstro-ogrske j monarhije z Nemčijo, pa le proti brezpogojni ohranitvi državne sa-! mostojnosti. V prvi vrsti imajo Nemci nalogo, da sodelujejo pri tej nalogi. Rešitev je mogoča le, če Nemci -opuste v tem času vsako strankar- , stvo in se zedinijo v eno veliko , nemško-avstrijsko ljudsko skupi- ; 110." "Neue Freie Presse" pristavlja temu poročilu še: "O izvajanjih poslanca Doberniga se je! vnela živahna debata. Enoglasno so sklenili, da razvijejo na temelju programa, kakor ga je začr- : tal poslanec Dobernig, živahno agitacijo v posameznih delih dežele." tTkradene menice. V Szatmaru na Ogrskem je neznan zlikovec v sodnem poslopju ukradel snopič protestiranih menic. glaseeih se na več kakor sto-tisoč kron. Lastnik menic toži zdaj erar na povračilo škode. Zaplenjen je danskega parnika. Kcdanj, Dansko, 2. junija. — Danski parnik "Ajax", s premogom na krovu, ki se je nahajal na poti iz Škotske v Koege, je mod potom ustavil neki nemški torped-ni čoln rušilec ter ga prevedel v neko nemško pristanišče. Pcžar v Vancouver. Pri velikem požaru, ki jj> izbruhnil v Vancouver. B. C., Ca-. nada, je bil ubit en možki in pet , drugih jih je bilo ranjenih. Po-; vzročena škoda znaša $200.000. Cestne železnice v Petrogradu , so z dnem 14. aprila deloma usta vile svoj promet in sicer radi pomanjkanja premoga. Villov kenzul o Wilscnovi noti. El Paso, Tex.. 2. junija. — Fran-( ciseo McManus. tukajšnji Villov konzul je rekel: Glede Wilsonovega manifesta ne rečem, da je dober ali da jo slab. Moje mnenje je le. da Združene države nimajo pravice ume-šavati so v mehiške zadeve. Vsi inozemci in Mehikanci, ki prebivajo v ozemlju, katerega kontrolira general Villa, so lahko zadovoljni. ker jim še nikdar ni ničesar manjkalo. LISTNICA UREDNIŠTVA, Val. Majnik, New Castle, Colo. Najboljše je, da se sami obrnete na g. Jagra. Njegov naslov je: John Jager, 5241 Upton Ave., Minneapolis, Minn. Vašega poročila bo zelo vesel in vam bo gotovo dal potrebna pojasnila. Pozdravljeni ! D. Ncvak, Les Angeles, Cal. — Bodite prepričani, da se značaj-nosti ne bomo učili od vas. ZADOVOLJNI >oste. če B€ poolužite naše vaja« ponudbe. Vsled ustavljenega parobrod--tva smo prisiljeni prodati za Evropo namenjene k!a-v;rje in Player-klavirje po znižanih etnah- Schleicher & Sons, 37 W. 14. casta. N.w York. N. Y. POZOR DRVARJI!- Potrebujem 20 do 25 mož, ki razumejo delati drva. Plača bo sedaj v juniju po -ti od klaftre. Na-tančneja pojasnila daje: John Mareelan. P. O. Box 46. Rexton. Mich. Kje je moja sestra IVANKA KUNO. sedaj omožena Zupančič ? Doma je iz Gradišča pri Vipavi. Pred dvema letoma je bila v Clevelandu. O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi. ali naj se pa sama oglasi svoji sestri Mariji Fun o, sedaj j omožena Morelj. P. O. P»ox 55, Weaver, W. Va. (4-5—6) NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Miclii-ganu, Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar sa leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večernice, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (molitvenlk), naj nam dopofij« ir i dola*. Knjige odpošljemo, ali po po- i iti, ali ekspresom. i mow, mm*** «•> _ VABILO NA IZLET K "REVNEMU LAZARJU", katerega priredi Slov. Del. Pev. Zbor '" HROOKIA'XSKI ZVON'' v nedeljo 20. junija. Zač etek ob 1. uri popoldne. Vstopnina 15č. Žrebanje krasnega fotograf-aparata. Nastopil bode tudi Jugoslovanski Tamburaški Zbor. Za okusna jedila in pijačo je najboljše preskrbljeno. Za obilno udeležbo se priporoča (3x 4-15-18—6) Odbor. VABILO. Slovensko podporno društvo "BRATSKA ZVEZA" št. 140 S. N. P. J.. Brooklyn, N.Y., priredi svoj PETI LETNI PIKNIK v nedeljo dne 6. junija t. 1. pri "Revnem Lazarju", katerega prostori so tukajšnjim rojakom dobro znani. Začetek je ob 10. uri zjutraj. Vstopnina IO«4. Popoldan bo izžreban sodček domaČega vina. Tem potom vljudno vabimo vs.. | društva ter posamezne rojake in rojakinje v Greater New Yorku, da nas blagovolijo s svojim obiskom počastiti. Za dobro zabavo in izvrstno postrežbo bo skrbel društveni odbor. Zajedno pa pojasnimo, da priredi naše društvo že od začetka vsako leto prvo nedeljo v juniju svoj letni piknik in ni naša krivda. ako bosta letos na to nedeljo dva slovenska izleta. Slovensko občinstvo naj se o tem prepriča in potem sodi. Za obilen poset se priporoča Pripravljalni odbor. _(2x 21-5 &. 4-6)_ Iščem svojega prijatelja F. TRAMPUŽ. V meseeu oktobri: lanskega leta sva bila skupaj v Arizoni in od takrat ne veni nič o njem. Prosim cenjene rojake. če kdo ve. da mi javi. ali naj so sa m oglasi. — John Co-tic, P.ox o0. Baltic, Mich. (3-5—6)_ Iščem svoje sorodnike in prijatelje po Širni Ameriki. — K. Bo-^ netta, bivši podčastnik avstri, - f ske mornarice, sedaj na naslovu: 82 Cortlandt St.. New York City. (2-5—6) NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-svlvairiji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik ^———■———^mm T Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mudi v Johnstown, j Pa., in okolici. Upravništvo "Glas Naroda". Varujte svoje zdravje. ■ Kadar str bolni in potreba- { jete pomoči, takrat se zaupno ] obrnite do nas, da vam poma- t gano t dobrimi evropskimi ptd. | zdravili. Ako vam niso druga I zdravila pomagala, zato nr t obupajte, evropska zdravila ro- ] jaki hvalijo kot izvrstna za vse I bolezni. Na sto in sto zahval I oih pisem smo prejeli, ko se ljud t je ozdraveli od dolgoletnih bo { lezni. Zdravnik specialist za t spolne in kronične bolezni ura , duje od 4—6 pop. v M. Manufac- i ture Bldg 31 Zdravniški svei t vsakemu zastonj DOM. 1.EKARXA. i P O. Boa S19. Milwaukee. Wis j edini slovenski kro jač v pittsburgh-u, PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno krojačn1co, v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke. S spoštovanjem RUDOLF MESNAR, 5313 Butler St., Pitt.burth, Pa. j . ^'fSSSF ^I^P^ ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ _____-II_/ [j TUG-OF-WAK - |]o^CHIV4A ' J LU^IT^ggpEpoEp 15 16 ^llfe^ ^ , j i 19 ^^ J 2 r^^] ___>talv p>v>phc?- gugeggxtl psc.gy, ----^lson pev^ p~r coalmo^^cab.nct »taliam vote vo* - 7* ------" __ " -^—------—>'-1--' msspoers' of ivsu-y - i apwintep w encvamp - wae- 22 (fe.Y®3 "'S^iraillfIf|26 'A/^2671^-1127 28 fa..) ^'astasas p'I'll • ^^^ ^^^^^ ^ — kooseveut veepicr, 'TAl-y - ----^^^c^muck P ^^B^f v-^ o^S^noo* ULA3 NAKOPA, 4. JUNIJA. LHu. ZGODOVINA MESECA MAJA V SLIKAH. 1. Proces Roosevelt-Barnes se je pričel. Pralo se je umazano republikansko perilo. — 2. Nemci so potopili ameriški parnik 'Gul-flight'. Sedaj pravijo da "pomotoma". — 3. Nemci so poslali na morsko dno nadaljnih pet nevtra'nih parnikov. — 4. Zagonetni u-mori otrok v New Yorku. — 5. Italijani so hoteli vojno, dočim je vlada še barantala na vse strani. — 6. Japonska je izkoristila situacijo ter stavila Kitajski nesramne zahteve. — 7. Potop parnika "Lusitanije" z ameriškimi potniki na krovu._8. Celi svet žaluje._ 9. Nemški ugled za vedno pokopan in sijajno izpričevalo izstavljeno nemški "kulturi". — 10. Predsednik Wilson sestavlja poslanico na Nemčijo. — 11. Nemški cesar dolži Anglijo, dočim brodi sam do pasu v krvi nedolžnih. — 12. Nemškemu agentu Dernburgu se je zvezalo gobec. — 13. Ameriške bojne ladije so "zavzele" New York. — 14. Ameriška poslanica za Nemčijo. _ 15. Nemški Ame- rikanci pojasnjujejo svoje stališče. Hypen — pomišljaj. — 16. Italija razdeljena v dva tabora. — 17. Nemčija zagovarja svojo politiko s podmorskimi čolni. — 18. Predsednik Wilson inspicira ameriško brodovje. — Nemški poslanik zahteva svoje odhodne listine od italijanske vlade. — 20. Nov koalicijski kabinet v Angliji. — 21. Italijanski parlament se odloči za vojno. — 22. Razsodba v procesu Roosevelt-Barnes. Teddy zmagalec. — 23. Italija napove Avstriji vojno in Nemčija se postavi na stran slednje._24. Rumunska se pripravlja na vstop v vojno. — 25. Avstrijski napad na italijanska obrežna mesta. — 26. Turški odpor v Dardanelah postaja manjši. — 27. Nov napad Zeppelinov na London. Nemci imajo povelje, naj si izberejo pri obstreljevanju kako bolnico ali zavetišče za otroke. — 28. Predsednik republike Portugalske se zahvali za mesto ter odstopi. — 29. Italijani potopili avstrijski podmorski čoln. _ 30. Odgovor Nemčije na ameriško poslanico. — 31. Odgovor Amerike? Na fronti. - Brat kaplanu K. Simniea pri sv. i Petru v Ljubljani Konrad Širnim*.' praporščak pri 17. pešpolku. piše i z bojišča dne 18. aprila med dru- j > Liri m • i 1• Ne bo brez posledic. Kdor je toliko časa v vojni kakor jaz. — mislim seveda na tiste, j ki so v fronti in ne za njo — bo gotovo odnesel kake poslediee in vplive iz nje. Jaz sem na primeri poslal silno pozaI»1 jiv in mnogo- j krat zelo raztresen. Ako mi kdo pove ime kakega kraja, ga navad-j no v petih minutah pozabim. Celo ini**ik častnikov. ki so padli ali so bili ujeti. v ne morem vseh sponi-f nit i. Najhujši so hili prvi dnevi pri Gologori. potem na g«»ri Turkiča-1 ee, kjer smo dva dni Ježali v jar-! kili in je ruska artilerija liepre-1 stauo obstreljevala naša kritja, ter končno pri (irodeku. Napetost živecv v topniškem ognju, ako je namenjen naravnost tvojim kritjem .je iie|M»pi*tia. Naenkrat pri-frči granata par korakov pred kritje, nato udari blizu za kritjem; na levi je že vse ranjeno, na desni vidiš ležati mrtve iu ranjene. Vsak hip pričakuješ, da trešči tudi V tvoj okop. ill ee to traja etl dan kakor v prvih bit-kah. si zvečer popolnoma zdelan in napol neumen; žeja. ki te muči' v takih napetih urah. je naravnost ' strašna. i Pozicijski boj. Pi» mnogih velikih bojih, ki jih j o priliki podrobneje opišem, smo se zakopali na nekem predkar-patsketn gričevju in vodimo od 1.1 marca naprej takoimenovani pozi-' eijski boj. To se pravi: obe stranki sta se zakopali druga nasproti drugi, utrdili postojanke kolikor najbolj mogoče in jih napravili nepristopue. Sedaj čakamo na ruski napad. Naše postojanke so kakor trdnjave. Ko so se Rusi približali našim gričem, se par dni niso poka/ali iz gozda, marveč so le previdno opazovali. Ponoči pa i so se pomikali bliže iii'hlize. \ >a- * ko noč je nastal kak nov jarek i preti nami. Tako so brez boja pro- I drli do potoka, ki teče med obema j strankama, iu se nam približali < na 600 do 2000 korakov. Tega se- . veda nismo mogli preprečiti, ker i ponoči se nič ne vidi in se jarki < lahko nemoteno kopljejo. ] Sedaj se gledamo ko pes in marka že poldrugi mesec. Rusi so i med tem časom že večkrat poiz- ' kusili prodreti našo črto na obeh i krilih, a so bili vedno odhiti. Mi 1 kakor Rusi smo postavili svoje ; topove na skritih krajih, odkoder < se vsak dan oglašajo; posebnp na- t ša artilerija prav pridno strelja i na razne objekte in točke, kjer se * domneva, tla je kak večji oddelek t i Rusov. Večinoma pa gre pri tem .streljanju le za vznemirjanje so-j vražnika : le tu pa tam se pripeti, j da se kaj zadene iu tla j«' kdo nir-jtev ali ranjen — bodisi pri nas, bodisi pri sovražniku. Rusi sploh j malo streljajo: nekaj menda zato, ( ker štedijo z munieijo, nekaj pa [ i zato, tla hi ne izdali svojih pošto- j jank. J'ri napadih je pa delavnost i artilerije naravnost velikanska. Nasproti naši desni diviziji so I Uusi postavili dva halona na vr-, veh. s pomočjo katerih izvršujejo poizvedovanja. Vselej, kadar je | lep solnčen dan. se dvigneta balona v zrak in z njima opazovalci. ! ki so nameščeni v gondolah. Po-; noči nas pa Rusi obsvetljujejo z1 žarometi, da ne pozabimo nanje, i , Tudi pehota, naša kakor ruska. J • >dda tu pa tam kak strel, če se po-J saniezen mož pokaže izza kritja.. Kak hudmušeu "Janez*" ustreli! I na Rusa. ki je bil šel morda poj \odo ali po nujnih "dolžnostih"; strelja seveda iz gole nagajivo- j sti .k.-r na ItiOO korakov ni lahko zadeti, Rus se vrže na tla iu potrpežljivo čaka, «la se duhovi pomirijo, potem pa v brzem teku nadaljuje svojo |Kit v kritje, kjer | si oddahne. Rusi se seveda za vsak naš strel revanžirajo in tudi streljajo; toda strel gre prenizko ali previsoko, kar naš ".Janez" naznani llusom s tem, omoč Slovencem v stari domovini. Prej ste bili vneti za akeijo Slovenske Lige. in ste nekateri že vplačali ">0e. kakor hitro ste pa dobili migljaj iz Chieage, ste ta- koj hoteli že za početo akcijo za Slov. Ligo uničiti, i Ali vi mislite s svojimi možgani? Ne. nikdar ne! Iz Chieage si . izposojujete možgane! Samo toliko ste bili neprevidni, da ste samo enkrat prehitro sami mislili . iu ste bili za Slovensko Ligo. Ali i ste vi značajni možje? Kakor v , Chicagi godejo, tako vi pleše te! Dalje pišete: Na redni mesečni - seji dne 4. aprila se čita točka iz -! zapisnika med drugimi tudi gle- j de moje izključitve, (dede izglju- - j čitve se je pa sklenilo, tla se za- deva od strani društva zaradi mi-j ru v naselbini, prepusti glavnemu j odboru. Vi lažnjivi kljukei. ali vas ni - sram? Gola resnica je to: Ko pri-* | de točka rati i izključitve, prečita [tajnik navodilo glavnega odho- - ra za pravilno izključitev in si ' eer: tožniki naj si izbero 2 porot- - nika in obtoženec - in ti štirje si i izvolijo šc predsednika, da tako sestavljena porota odobri ali za- - vrže, obtožbo napram obtožencu i za izključitev, z pripombo, tla ako - se boste tako ravnali, potem nam - Komp nič ne more s tožbo. — Po- - zvali ste me, da si naj izberem '2 - porotnika. Jaz sem vam rekel, da za svojo osebo ne potrebujem no- - benega porotnika, da v tej zadevi - se ne pripoznam popolnoma nič - krivega, tla pa bom, ko me boste - vi obsodili, že sam skrbel za po-> roto. Potem ste imeli nekaj tožnikov izmed katerih se je samo en oglasil. Povedal je. tla sem nekaj rekel na zadnji seji čez brate, kar ;>a ni bila resnica, ter sem ga takoj prijel za besedo. Klicali ste še lruge tožnike, pa se ni hotel no-oen zglasiti. Prvi tožnik je nato rekel: Ja, če drugi nimajo nič zoper njega, jaz tudi nimam nič. Nato je nekdo predlagal, tla se izključitev vrže v koš. češ. da ni noben protestiral. Nato se je splošno glasrnalo. da izključitev naj roma v koš. Tako je bilo pa nič d ru ga č ! Toraj. kaj lažcte da ste zadevo zaradi izključitve prepustili glavnemu odboru! Ker je bila izključitev enostavno zavržena, bi bil jaz lahko še danes član S. N. P. J., če bi hotel biti. To veste vsi vi. laži-bratci. Meni se ni bilo treba bati popolnoma nič glavnega odbora, ker me ni ne glavni odbor, ne društvo, u-palo izključiti. Torej, komu je srce padlo? Vam v hlače! Kar se tiče "grošev" od rdeč-karjev. vam pa povem, da jih jaz nimam, rdečkarji pa imajo mojih (fbilo. bodo pa pri "tajlingi" tol-ko manj dobili. Janezki, glede takratne blagaj-j ne tir. Triglav, št. 2. je vam pa prokleto dobro znano, tla je bila ■ zapita, akoravno zavijate z zapis- i nikom: to so tedaj še vrabci upili po strehah. Zakaj pa še danes ne more se- j danji tajnik pristopiti k S. N. P. J. Kaj ? Zakaj se je ustanovilo društvo "Sokol"? Zato. ker za vredne bratce ni bilo več take prostosti in samooblasti pri dr. Triglav št. 2. ker je drugi prijel za vajeti. Zakaj pa niso vsi prestopili tja in mene samega pustili? Nas je bila vedno velika večina pri Triglav-u. in društvo je predobro napredovalo. Sicer je pa sedaj prvotnih članov pri dr. "Sokol" jako malo. Proti koncu se še nekaj zaletu-jete v gosp. Sakserja. v moža. vseskozi poštenjaka. Taki se mi zdi-' te. kakor kuže ki v mesec laja. Dalje vi, vsi brez podpisa, pravite. da jaz nisem nič. Dobro, ali : ste mislili, da se bom pričel hva- : lit, kaj tla sem? O ne. to ni inoja navada. Lastna hvala smrdi. Če bi pa vi mene imeli v svoji sredini, bi bil pa še večja ničla. Čudno pa je le. zakaj ste nekateri tudi tam : že iskali kake pomoči, kjer ni nič ? Bodite nekoliko bolj previdni in ne silite z glavo skozi zid. Na- < ša naselbina je precej velika, vi i ste pa tako mali in kot takim go- i tovo ne bomo pustili, tla bi nam i diktirali. , Se bi vam imel veliko povedati pa za sedaj naj zadostuje, ker mi je znano, da ste jako nervozni, a- ] ko vas kdo kaj pošegeta. V slu- 1 čaju pa. Glasom statističnih podatkov iz J leta 1912 je bilo v tem letu na Ru- i skem 1 milijon 800 tisoč Nemcev. 1 Izmeti teh jih je prebivalo 1 mi- 1 ijon 720 tisoč v evropskih pokra- » jinah. 80.000 pa v azijskih. 25.000 s Nemcev je živelo v mestih, ostali < pa na deželi. V Petro gradu je šte- i vilo Nemcev znašalo 3 odstotkov 1 celokupnega mestnega prebival- ( stva. Največ Nemcev je bilo jia- 1 seljenih v samarski guberniji. s namreč 84 odstotkov. 210.000 Nem- č cev je bilo zaposlenih v kmetij- s stvu in gozdarstvu. 90,000 v raz- * nih obrtih, 40.000 v rokodelstvu, j 25.000 pa v trgovini. Ruska stati- * stika navaja med Nemci 12.000 u- c čiteljev. 5f>00 lekarnarjev. 5000 u- < raduiknv iu oOOO umetnikov. \ ;; Črna vojska nekdaj in ; •| sedaj. i * - i } še v nobeni vojni ni igrala čr- • na vojska takt) velike, da, narav- ' > nost odločilne vloge, kakor je je ' 11 odmerjena v sedanji evropski sve- • tovni vojni. Pretežni del čet ev-| - ropskih milijonskih armad, ki sej 1 vojujejo in stoje na fronti, šesto-:' ■ ji iz črne vojsko oziroma je izšel | ! ■ iz vrst črnovojnikov. Le majhen i odstotek brambuih sil. ki danes 1 stoje na bojišču, pripada k onim j - kategorijam poklicanih branilcev. - ki jih obsegajo redne čete in nji- ^ hove rezerve. Vse drugo pripada - dosluženi in netloslužeui črni voj- 1 - ski. ki se je sestavila v svrho po- , - trebnih dopolnitev v armadi na- • stalili vrzeli iz "prebranih" črno- ( - vojniških obvezancev. ki so bili j i spoznani za sposobne. S tem so po- | - stale sedanje armade, ki stoje v i medsebojni borbi, prave ljudske i armade v polnem pomenu besede. ' • Dosluženo. v dolgoletni šoli izve-i žbano moštvo je v sedanji vojni - w 1 i spričo potrebe, da se postavijo na i bojišče velike množice domovino- ( brancev. po številu daleč zaosta-i lo za hitro izvežbano narodno voj-1 - sko celokupnega prebivalstva; i častnika po poklicu je na bojnem , - polju v pretežnem številu naclo- • i mestil rezervni in črnovojniški častnik. ' Kakor že uvodoma omenjeno, si j 1 je črna vojska to nesluteno važ- v nt>st pridobila šele v sedanji sve- { tovni vojni. prejšnih vojnah se ] ■ črna vojska (v kolikor je bila te- r tlaj v vojujočih se državah sploh ^ ! že upcljana vojaško ustrojena črna vojska in je tvorila del bramb- r ne sile) ali sploh ni upoklicala ali s pa le tleloma, in je v zadnjem slu- ; čaju imela opravljati le etapno ( službo, nikakor pa ne službe na r fronti. Večina ernovojnih pravil- ^ nikov vsebuje tudi izrečno do- % ločbo. da se tudi dosluženi črno- , vojnik ne sme uporabiti za službo ] na fronti izven dežele, čmovojni- j i ški obvezanee, ki ni bil vojak, pa r da sploh ne pride v pošte v za o- s rožno službo na fronti. Te določ- v be so se morale koj spočetka se-danje vojne izpremeniti. ker se je r le prekmalo pokazala potreba, da ^ se črna vojska uporabi kt frontna t četa. Tako vidimo, tla se je do- ti služena črna vojska ne le v Av- ^ striji. marveč tudi v drugih voju- v jočih se državah takoj v prvih v vojnih tednih uporabila za front- j no službo, in to ne samo v mejah -domače države, marveč tudi izven nje. Iu črna vojska je s svo-la jo sposobnostjo in vrlostjo prekosila vsa pričakovanja in vse nade, ki so se stavile vanjo. Avstrija ima najstarejši črnovojniški pravilnik, ki sega nazaj do leta 1511. Tudi na Ogrskem so že zgodaj imeli uvedeno splošno črnovojniško dolžnost. Razen tega so posamezna večja mesta u-stanovila meščanske hrambe, ka-j kor je n. pr. ona Karola IV. v i Pragi iu dunajska iz leta 1529. i Medtem pa. ko so ti prvi začetki : najstarejših črnovojuih pravilni-: kov tekom časa prešli v pozab-nost. so se j»a v tirolski deželi potom večkratne obnovitve obdržali. Črno vojni pravilnik, ki je bistveno podoben modernim črno-vojnim pravnilkom evropskih armad. je kot prva dobila Prušija s kabinetnim ukazom v 1. 18LJ. Na podlagi tega ukaza so se imeli v slučaju potrebe vsi za hrambo sposobni moški od 15. do 60. leta starosti vpokiirati in odzvati k hrambi dežele. Ta črna vojska je imela že tudi vojaški ustroj, ker je bilo vsakih SO do 100 mož podrejenih vodstvu stotnika, vsakih 40 do 50 jezdecev pa vodstvu rit-mojstra. I niforme niso imeli, le častniki so imeli na rokavih črno-bele znake. 1'porabila se je ta črna vojska L lSl:j. le v nekaterih delih Šlezije. š" }- 1. se je čr- na vojska priključila državni brambni sili kot njen stalni del in določila obveznost na starost od 17. do 50. leta. Zadnji korak k ustanovitvi črne vojske v smislu, kakor je bila v veljavi do izbruha sedanje svetovne vojne v večini evropskih držav, se je storil leta 1875.. ko se je vojaško organizirala. Obenem se je postavila pod varstvo mednarodnega prava. V Avstro-Ogrski je črna vojska obsegala doslej vse hrambe sposobne moške od 19. do 42. leta. na Nemškem (od 1. lss?,) pa „d 17. do 45. leta. T emeljem dopolnilnega zakona, ki je bil sprejet v ogrskem parlamentu, spadajo odslej v avstro-ogrski monarhiji pod črno voj no obveznost vsi moški od 18. tlo 50. leta. v kolikor ne pripadajo armadi in rezervi oziroma nadomestni rezervi. Na Francoskem. kjer je veljala doslej črno-vojna dolžnost tlo 50. leta se sedaj pripravljajo, tla to dolžnost raztegnejo do 60. leta starosti, kakor je že v veljavi v Srbiji. Vsa ta prizadevanja za razširjenje čr-novojne dolžnosti dokazujejo, kako važno mesto zavzemajo črno-vojniške čete v sedanji svetovni vojni, ko si stoje nasproti milijonske armade. Za vsebino oglasov mi odgovor-qo ne nredaiatvo b« ppzir&iltt* GLAS NARODA, 4. JURIJA, 1915. f^SCLOV€NSKfl|lCfif ... VMIK. I *• VKI IK I fr VK1IF V ^f ttV^H^ff] [ jffll ^ ..» IZVBŠETALNI ODBOB: Frank Sakacr, predsednik. 82 Cortlandt St.. New York, N. X. Tajniki: Edward Kalish. 6119 St Clair Are.. Cleveland, Ohio. Rudolf Trott, 393 W. Central Park, New York. N. X. ■ Min Jacer. blagajnik. 6241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr.' John Jagru. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajnika in razglašena po slovenskih listih. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom laliko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland', Ohio. Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. TTro/lniatrA /i V — Lej ga no. gledam te! — Zakaj ? — Hi hi — zakaj, zakaj ! — in zavrtela se je pred njim. j Torče je zardel do ušes in še niže je sklonil glavo. | Tedaj je pristopila Reza še bliže. da je Torče natančno čutil topli dih. ki mu je plal krog lic in je slišal utrip njenega srca. Silna vročina mu je stopila v glavo. —| Planil je kvišku, razmahnil roke., da bi bil Rezo skoro pahnil od se-. :be in zbežal na cesto. — Kakšen fant si ti. Torče. — kakšen čuden fant! — je vzkliknila Reza in obstala sredi veže. Skoro jo je bilo srain. da je dražila fanta. — Kdo pa je tudi vedel. da je tako občutljiv, ko se drži kakor klada! — je zavzdihnila in odšla spat. V Torčetu je vrelo. Burno je hodil pred hišo gor in dol in se prijemal za glavo. Nekaj čudnega. neznanega mu je polnilo vse telo. da sam ni vedel pravzaprav kaj hoče in kam hoče. Obstal je. se naslonil na zid in nestrpno zamahnil z roko. Pa Reza mu ni ho-tela izpred oči. Strese! je z glavo. da bi odpodil čudne misli, pa zaman — mučilo ga je nekaj, da vso noč ni zatisnil očesa. Drugo jutro je vstal zgodaj in hodil po dvorišču. Reza je nesla škaf vode in ga pogledala s smehljajočim pogledom. Torčeta jo zabolelo v sencih in *ga zbodlo kakor s šiva nko. Vroče se je razlilo nekaj po hrbtu, potem pa «ra je stresel mraz in mu je zagomazelo po vsem životu. Gledal je Rezo. bu-lil vanjo oči ni ni mogel do nje. Kakor priklenjen je obstal sredi dvorišča in strmel za žensko. — Sredi noči je planil kvišku, vrgel obleko nase in se splazil po j stopnicah do Rezine sobice. Težko sope je prijel za kljuko. Vrata so se odprla. Ni bilo zaklenjeno. Kri i mu je tokla v sencih, burno mu J je bilo srce. Mislil je. da se mu t meša. Reza je zaslišala šum. Skočila je kvišku in vprašala z drhtečim glasom: — Kdo je, kdo? Torče je stisnil zobe in obstal. Tedaj je Reza planila iz postelje, hotela skozi vrata. A ko jo v mesečini spoznala Torčeta. je nehote obstala, Čutila je. da je zanetila ogenj strasti v njem. — Torče pojdi! — je rekla in pokazala proti vratom. Počasi sije pomikala proti postelji ... In tisto noč je spoznal Torče novo življenje. — Glede služb se Torče ni poboljšal: vedno je menjaval mojstre, to leto le sedlarske obrti. I'pa I je. tla postane vendar enkrat pomočnik: dve leti učenja je imel za seboj in zadnje leto je bil spet pri Zab-tIn. V dvajseto leto je šel. pa ga je bilo končno sram, da je moral vedno le služiti, pa nikdar zapovedovati. in Drejče se mu je posmehoval bolj in bolj. V resni-ei pa je imel Torče Drejčeta rad in mu povedal vse. kar je doživel, mislil in želel. V Drejčetu je videl nekaj večjega in višjega in vdano ga je poslušal, če mu je kaj svetoval in ga vedno ubogal. Drejče je zadnji čas spoznal, da pri Torčetu ni vse v redu. poz-n«'je ga j<' opazoval in izpraševal in kmalu je izvedel, da je neozdravljivo bolan. Nalezel se je bil bolezni, katere ga je bilo sram: skrival jo je kolikor je mogel, pa slednjič je vprašal Drejčeta, kaj bo. — Fant. kar v bolnico moraš! — V bolnico? Ne, ne. tako hudo pač ni! — je ves prestrašen dejal Torče. — Ne bodi neumen! — ga je opozoril Drejče. — Še prepozno bo. ne pa. da bi ne bilo tako hudo. Le pojdi, pa še precej pojdi! — Koliko časa pa že čutiš bolezen? — Tako — eno leto. — je dejal potrto Torče. Hudo je bilo Torčetu in neizrečeno ga je bilo sram. Drejče je pa mislil: — Kako čudno, tak fant. ki ni mislil nič liudepa in dober je bil. pa je naletel tako hudo. Skoda ga je. — Vedel je. da ga bo najbrže kmalu konec in zasmilil se mu je revež. Torče je šel v bolnico in ves o-sramočen povedal, kaj mu je. — Zdravnik jra je preiskal. zmajal 7. glavo in dejal sam pri sebi: — Na koncu je, nobene pomori ni več zanj. — Ležal Je v posebnem oddelku, stih je bil in košen, globoko v jamicah so mu ležale vodene in motne oči. llsmiljenke so ga pogledovale in pomilovale in nemopoče se jim je zdel,o, da jc ta suhi fant, ta veliki otrok, tako strašno zabredel. Torčetu je bilo dolgčas, strmel je v strop in poslušal bolnike, ki so vpili vsled bolečin, kakor bi bili zbesneli in obsedeni. Čudno je dišalo po zdravilih, in tista velika, svetla okna so ga gledala tako svetlo in ste-h kleno. Čutil je konec v vseh udih. i | in včasi je opazoval svoje dolge, suhe. koščene prste, ki so bili tako bledi in modrikasti. Nič ni govoril, tudi mislil ni. Le nekam je vrša-lo v glavi, podile so se misli medlo in zmešano; nobene želje ni i-mel in nobenega upanja. Zdrav- ; nik je prihajal in odhajal, usmi-jljenke so se mu žalostno nasmi-jhale. Govorile so mu o odpuščanju. dobrem bogu in nebesih, pa Torče jih ni razumel. Trudno se je nasmehnil in zamahnil z roko in zrl spet v strop. Včasi ga je obiskal Drejče in ga tolažil. Nekoč ga je Torče prosil za papir in svinčnik. Pisal je Stanku, da mu je " hudo in bi ga rad videl. Drejče je oddal pismo. Stanko je zajokal in povedal bratu in sestram, materi pa ni pisal. Obiskal pa ni Torčeta nihče izmed njih. Kje bi dobili denarja za vožnjo, ko so za najpotrebnejše komaj imeli. — In pa Torče je bil vedno čuden, najbrž mu ni tako liudo. kakor misli, — je dejali najstarejši brat in počasi so pozabili nanj. In Torče je čakal . . . Bolezen se je slabšala in slabšala. bolelo je Torečta. da je cele dneve in noči divjal. A' zadnjih dneh pa se mu je zbledlo. tla ni vedel, kje in zakaj leži v postelji. Govoril je o Krtini in travnikih : in klical pastirje, naj mu pomagajo. tla ne zabrede v močvirje. Drejčeta ni več spoznal, gledal ' ga je topo in bulil vanj. tla je bilo Drejčetu sitno in se je poslovil j od njega za vedno. — Adijo, Torče! — Ta ga jo po- 1 gledal, nekaj se mu je posvetilo v j glavi, pokimal je in dejal: —Takole, Drejče. — in stisni! je pesti, jih stresel in nakremžil ; obraz. Takoj pa se je onesvestil i in globoko sopel. Zunaj je bila mesečina in bledi , žarki so sijali skozi visoka okna in bele zavese v bolniško sobo. ^ in tik Torčetove postelje je bila svetla steza srebrnih žarkov. Tor-četu je bilo dobro to noč. Rahlo je dihal in usmiljenka je ncopa-žena zrla natančneje vanj. Potem je šla po prstih ti« okna. vzela rdečo svečo in molitveno knjiiro. 1 Prižgala je svečo, odprla knjigo ' in tiho molila. Poti pa. a je Torčeta 1 na čelo. Poznala jc mrzli pot in : vedela je za uro, ki je zadnja. Torče se je počasi sklonil, široko odprl oči in se nasmehnil. V tem . trenotku je videl domačo sobo. i mamo. brate in sestre, ki so sedeli ] ob jaslieah in peli božične pesmi. , Sebe ni videl. , Počasi je omahnil nazaj in u- ; mrl. tiho in brez bolečin. — Mlati je bil in neizkušen, t Gospod. — je Šepetala usmiljenka , in ga prekrižala . . . Dušeči klorovi plini. Iz Pariza poročajo: Listi priob-č nje j o daljša poročila očividcev o zadnjem nemškem sredstvu, neke vrste strupenega plina, ki ga spuščajo Nemci proti francoskim pozicijam. Francozi so opazili, da se v nemških strelskih jarkih pripravlja nekaj posebnega. V strelskih jarkih so napravili Nemci posebne odprtine. Nemci so počakali na ugoden veter ter so potem iz posebnih posod z močnim pritiskom spuščali pline. Ti plini so bi- 1 li. kakor se je dognalo, klorovi plini. Francoski vojaki so videli z začudenjem se valiti proti sebi st črnkast tlim. medtem ko so Xemei izrabili zmedo Francozov, zapustili strelske jarke, medtem ko je artilerija z vso silo obstre ljevala francoske pozicije. Naj- 1 sprednejši nemški vojaki so pokrili svoj obraz z nekako masko, ki jim je omogočala prekoračiti brez ovir nevaren pas plinov. — Celotno francosko časopisje razpravlja o tej porabi strupenih plinov pri nemški armadi, ter trdi, , da se mora samo tem plinom pri- , pisovati. da so se zavezniki umaknili. Zaveznikom pa se je pozneje , posrečilo zopet pridobiti izgubljene pozicije, tako da Nemci niso iineli nobenega uspeha. Uporaba takih sredstev je nov dokaz za barbarsko bojevanje Nemcev. Razven tega je v protislovju z vsemi pravili vojevanja in je, kakor trdi ilAgenee Havas", po določilih konference v Haagu, ki so se odobrili tako na Dunaju kakor v Berlinu, direktno prepovedane. "Temps" se tudi pridružuje protestom drugih listov in izjavlja. da se je ta nesramna mahinacija izvršila s prevdarkom in z vsemi pripomočki nemške vede. Nekateri vojaški kritiki, tako nadpol-> kovnik Rousset poživlja v "Petit Parisienu", general Berthaut pa v "Petit Journalu" francosko i vlado, da naj nikar samo ne protestira, marveč uporablja tudi , enaka sredstva. | I K razširjenju crnovojniškeji dolžnosti. ! j Z Dunaja poročajo: Kakor se ' je že nedavno naznanilo, so tačas j vladajoče izredne razmere doved-il le do spoznanja, da je začasno raz- < širjenje črnovojne dolžnosti neobhodno potrebno, da se z zastavo I polnih moči zagotovi konenove-ljavni uspeh. Te dni se tedaj razglase v obeh državah monarhije novi postavni predpisi, ki zado-ste tej potrebi, in sicer za Avstri- i jo cesarska naredba. kakor tudi cesarski patent za Tirolsko in Vo-rarlberško. Vse tu odrejene do- . ločbe so sestavljene tako. da dobe veljavo le za dobo sedanje vojne. Morebitna trajna nova ureditev se pridrži za poznejši čas. ko ne bodo več obstojale sedanji? po vojni povzročene izredne razmere. ('rnavojna dolžnost se bo torej začela z onim letom, v katerem brambni obvezanei končajo svoje IS. leto in bo trajala do onega leta. v katerem dokončuje svoje 50. leto. Razdelitev črne vojske v dva poziva se bo tako izpremenila. da bo obsegal prvi poziv črnovojne obvezance od začetka službene dolžnosti do leta. ko dopolnijo svoje 4:2. leto, drugi poziv pa starejše črnovojne obvezance. Kar se tiče uporabe črne vojske v sedanji vojni, se more ob izredni potrebi. zlasti če bi v dopolnitev skupne brambne sile in domobran-stva določene rezerve in nadomestne rezerve ne zadostovale, u porabiti cela črna vojska za neobhodno potrebno dobo. Crnovojn obvezanei drugega poziva se imajo v to svrho le izjememoma pri tegniti in porabiti za službo na fronti šele tedaj, ako so se pripadniki prvega poziva splošno že po rabili za tako službo. Ravno tako se je na vsak način prizadevalo, da pridejo lS-letni šele tedaj na fronto, ako se je z ostalimi letni ki prvega poziva to že preje zgodilo. Prebiranje najmlajšega črno vojnega letnika se izvrši poton. mešane komisije s čemer je dano kolikor mogoče največ jamstva za natančno preiskavo fizične spo sobnosti prebirancev. Razmere, ki pridejo po sedanjih predpisih v poštev za skrajšanje črnovojne dolžnosti, so v novi for mi poštevane primerno izpreme-njenini razmeram in prinašajo sedaj skrajšanje za tri leta do konca dopolnjenega 47. leta starosti. Glavni slučaj zadeva take osebe ki so pred uveljavljenjem nov< brambne postave predčasno, in si cer preti vstopom v črnovojnoob vezno starost prostovoljno vstopilo v skupno vojsko in katerim je § 2., 2. odstavek črnovojne postave v svoji tlosedanji sestavi dovoljeval krajšo črnovojno obveznost. Izprememba črnovojnih predpisov za Tirolsko in Vorarlberško >e izvrši potom zasebnega cesarskega patenta z ozirom na davni nrivileg teh kronovin. ki njuni de želni zakonodaji pripušča sodelo vanje pri urejevanju domobran stva in strelstva. Ker ni bilo možno sklieati deželnih zborov, na drugi strani je bila pa postavodaj-na odredba neobhodno potrebna, se je izprememba črnovojne dolžnosti za ti kronovini odredila po toni cesarskega patenta, ki na slovesen način naglasa posebnost slučaja in v polni meri priznava o-menjeni privileg Tirolske in Vo-rarlberške. Končno bodi pripomnjeno, da pritegnitev s sedanjim razširjenjem črnovojne dolžnosti nanovo ustanovljenih kategorij spričo rezerv. s katerimi razpolaga monarhija, zlasti vsled odrejenega ponovnega prebiranja letnikov, ki so bili že sedaj podvrženi črno-vojni dolžnosti, za bližnji čas ne pride v poštev. Z ozirom na posledice, ki bi jih utegnilo imeti razširjenje črnovojne dolžnosti na sedaj drugem pozivu pripadajoče letnike v gospodarskem oziru, se bo vojaška u-prava trudila pri vpoklicih delavske moči na polju kmetijstva, o-brti, trgovine in industrije skrbno gledati na to. da se vzdrže ti o-brati v nezmanjšani delavnosti. V neuradnem delu "Wiener-zeitung'' je bilo objavljeno tole: Glasom uradnega naznanila je cesar z najvišjim odlokom z dne 1. maja 1915 odredil: Z najvišjim odlokom z dne 31. julija 1914 odrejeni sklic celokupne črne vojske i se ima raztegniti tudi n aone. za i katere velja cesarska odredba z dne 1. maja 1915 oziroma cesarski [patent z dne 1. maja 1915 za dobo sedanje vojne. __________ - -da gCENIK KNJIGg (y/ katere ima v zalogi [I SLOVENIC PUBLISHING CO. y 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. & MOLITVENIH; [1 Duhovni boj —.GO 1 Evangel j ska zakladnica —.50 1 Gospod usiiši mojo molitev t z posebno velikimi črkami £1.00 Ključ nebeških vrat —.50 Jezus in Marija :—.40 J Marija Varhinja —.60 Marija Kraljica —.60 J Marija Kraljica, elegantno 1 vezana $1.20' 1 Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 i Rajski Glasovi —.50 1 Rajski Glasovi, elegantno 1 vezano —,90 ' Rajski Glasovi, v slonovo ■ kost vezano $1.20 • Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 ■ Sv. Cra, v slonovo kost vezano $.1.20 Skrbi za dušo —.60 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa naš dom, elegantno vezano $1.20 Vrtec nebeški —,40 POUČNE KNJIIE: abecednik »lovenski, v* ran —.25 *.hnov nemško-angleški tolmač, vezan -—.50 ; Vngleško-slovenski in slo- vensko-angieški slovar —.40 ; ierilo prvo, vezano —.30 Serilo drugo, vezano »-.40 | berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 )obra kuharica, vezano $3.00 Oomaei zdravnik, vezan —.75 ' -)omači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 •litri računar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.70 'JeEEŠčina brez učitelja, 1. ia 2. del po <—.50 jmščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 'esmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 spolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 P*ouk zaročencem, vezan —.70 Vva nemška vadnica —.35 >adjereja v pogovorih —.25 >chimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 >chimpffov slovensko-nem- Ski slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovar slovenske - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 ■Uovenska kuharica, vez. $3.00 •Slovenska Slovnica, vez. $1.25 >lovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 >pisovnik ljubavnih pisem —.40 spretna kuharica, brošir, —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 rmi)a živinoreja —.50 rimni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 ^irovnik. narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRTJGE KNJIGE: Avstrijska ekspedicija ■—.20 Baron Trenk —.20 Bel grajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visn —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganov* osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hči ^.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda —.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditov3 nevesta —.20 Hirlanda, —.20 Hildegarda —.20 Hlapec Jernej —.60 . Hubad, pripovedke, 1. in 2. i zvezek po —.20 - Tlustrovani vodnik po Go- • j renjskem —.20 l Izlet t Carigrad —.201 • I i Opomba: Naročilom je prflož - to vini, postni nakaznici, ali poitn eenah |e vračunana, _______ Ivan Resnicoljub f—.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet ;—.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil .—.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb r—.20 Križana umiljenost ■—.40 Kaj se je Makaru sanjalo! —.50 Lažnjivi Kljukec —.28 Leban, 100 beril «—.20 Lepa Vida (Cankar) —.«0 Maksimilijan 1. .—.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman. $1.00 Malomestne'tradicije —.25 Mir Božji —.1% Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovii —.20 va divjem zapadn, vez. <—.60 ■^a indijskih otokih ■—.30 ! Najdenček —J2d nta jutrovem —.35 Na krivih potih .—.30 NTa različnih potih —.20 i Marodne pripovesti, 1., f. in 3. zvezek po —.20 Vaseljenci —.29 tfa valovih južnega morja —.15 Nesrečnica •—.23 Nezgodan a Palavann —.20 Nikolaj Zrinski —.20 o jetiki —.15 Odkritje Amerike, voz. —.80 Pasjeglavci $1.00 Prihajae —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Prst božji —.20 Pariški zlatar —.2§ Flandevouz —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.is •Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki —.20 •Strahovalci dveh kron, 2 4 zvezka $1.60 Sherlock Holm 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.20 Srečolovee —.28 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Slovenski šaljivec —.35 *^iri povesti —.20 Tegetthof .21 Turki pred Dunajem —.30 Trije rodovi —.50 ^ojrin na Balkanu, 13 zvez. $1.85 ^late jagode, vez. —.30 življenjepis Simon Gregorčiča —.50 Življenja tmjeva pot —.30 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem. 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite bvoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček —19 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Ammugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.2? 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 d. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrt- 1 niča —.30 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.30 14. z v. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. z v. Zlat okopi —.30 1 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —2* 19. zv. Mlada mornarja —.39 TALIJA: Zbirka gredaliških ig«r. i Brat sokol ,—.99 t Cigani —.40 i Dobro doSli —.20 ( Doktor Hribar •—.90 ► Dve tašči -—.90 ► pri puščavnika ■—.20 Putifarka .20 ► Raztresenca t—.30 Starin arica t—.20 i v medenih dneh — jm i j Županova Micka «—.30 z iti denarno vrednost, bodisi ▼ go-nih znamkah. PoStnina je pri vseh Torče Skočir. _ \> i $ Piše: Marija Kmet. M i | (Konec.) ■ 1 — Vidita, fanta, tako je. tla tudi v samostanu ni življenje, mir in sladkost, če se človek ne vda 1 v božjo voljo, t'e ne čutita v s«-bi ' poklica za ta sveti stan, premisli- ; ta, si. tri dni vama dam časa. po- ' tem odideta v božjem imenu! — Denar za vožnjo vama preskr- ' bim. — Smilila sta se mu fanta in 1 vedel je, kaj je mladost. Torče in ' Drejče sta se mu zahvaljevala in ! vsa vesela odšla. Skočirjevi so s<- bili pomirili 1 radi Torčeta. Mati je upala, da ^ se mu dobro godi in tla ostane v * samostanu. Težko jim je šlo, pa ' starejši sin je poslal nekaj, toli-!s ko. »la je Skočirka plačala v tr- . govini. Živeli so spt-t ko prej. — 1 Nekoč je bila Skočirka sama r dorna. kar se od pro vrata in pri-j teče Torče v sobo. objame materi!" in reče: j» —Mama. sira sem vam prine-Jr » 11 11 Sel . Skočirka toliko, da ni oint 1K-- ' la. — — Ali si se živ ali mrtev? — ' je strahotna vprašala. — Živ. živ, mama! Prišel se in. j in tudi Drejče je prišel. ) — Za božjo voljo, kako to? — je rekal mati in gledala Torčeta. ' In pripovedoval je Torče vse ' po vrsti, kako mu je bilo in pri- j . stavil : j f -— Tako slabo s.- mi ni godilo! lie v Šoli. ne pri knjigovezu in uo:\ v trgovini. — I*a si sp.*t doma. — je žalost-j ", tto povzdignila mati. V prsih se ji je nekaj xgeuilo; sunkoma je zav-l. zdihnila. Debela solza je kanila ' na mizo Otroci so jo videli. C;it*-! ^ dali so to veliko materino solzo.1-ki st* je počasi razlezla po mi-zi . . . n. , i Prešla so dolga tri leta. v kate l rih se je izpremenilo za Torčeta f marsikaj. < i Ker so Skočirjevi mlajši triji i rabili vedno več in več za šolo in : 1 je postala draginja zelo velika. [ je šlo Skočirjevim posebno hudo.!« Vedno iti vedno je vzdihovala in h tožila Skočirka o svoji bedi sta- , i rejšim otrokom. K.-r se je bila naj- < starejša hči omožila in najstarej-; 1 št sin oženil, je vzela hči mater k sebi, sin pa je preskrbel mlaj- I šim trem potrebno. Stanovali so ? pri najstarejšem sinu in hodili da- 1 lje v šolo. — Tako naj bo konča-j' na ta večna mizerija. — je deja- j i la hči. — in dom naj s«* razruši. S petimlvajv timi proltlinarji po- ' kojnine in petimi goldinarji do-11 klade za mladostne tri ni mogoče,t Tidržavati doma. Dobro bi bilo.i. da bi si zapisali v dušo to oni, kiji menijo, tla j«* revežu dovolj en krajcar za desi*t otrok. — Tako je govorila in Skočirka ji je mo- i raJa pritrditi in razšli so se . . . Torče je bil takrat pri nekem kolarskem mojstru, pa je ostal ta in in je bil že dve leti sam v me-gtu. A tudi kolarska obrt ga ni vzdržala: hodil je slednjič od mojstra do mojstra, tako da je nazaduje prišel v neko vas blizu mesta. kjer je bil že pol leta pri sedlarskem mojstru za vajenca. O-! semnajst let je bil že star. pa je' bil še vedno vajenec. Materi. bra-| torn in sestram ni pisal, in ti niso 'vedeli, kje je. Takrat, ko so se' ločili, je bil ves žalosten in po-' trt. pa je pozabil polagoma vse. lliwlil je največ z Drejčetoni. se naučil marsikaj slabega od njega in je včasih popival cele noči. — I >om «ra je le še malo zadržal. A zdaj ni imel nobenega zavetja, nobeno opore, kamor bi se bil naslonil. pa je polagoma padal v o-i;o življenje, ki srka moč. mozeg in svežo mladost človeka. Lica so mu bila upadla, suhe prstene barve. oči vodene in globoko udrle. Njegova duša je bila še mehka in dostopna vsemu. Predobro je mislil o ljudeh, zato so ga pograbili in ga tirali v pogubo. Dober človek je dovzeten za vse. tudi za jrrt-h. — S.-dlarski mojster Zaletel je hodil delat večkrat drugam na dom in je vzel s seboj Torčeta. Rati ga je imel. dober fant se mu je ztlel in ugovarjal ni. To pa je bilo Za-.t tlu bolj všeč. kakor vse drugo. Bilo je jeseni. Listje je padalo po tleh in rjavelo v dolgih pramenih. solnce je sijalo klavrno in \i*ter potegnil včasih preko vrhov in j.* zajokal. Zaletel in Torče sta delala na Selu pri Uu-dobivniku. V veži sta bila in vsa družina je bila kro«r njiju. Ličili brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. se ne bo vrnil več k svojim domačim. je Teinent pred odhodom na bojišče pisal svojim dragim ljubko poslovilno pismo, v katerem je \ prosil vse svoje prijatelje in nasprotnike odpuščanja. Kapela. Umrl je za sušieo Ivan .Knez z liačkega vrha. Tudi nje-I gova žena, s katero je živel samo j eno leto v zakonu, je umrla za sušieo. Veržej. V bolnišnici v Gradcu je umrl za legarjem vrli mladenič Anton Kotnik iz Veržeja, star 22 let. Služil je pri lovskem bataljonu št. 20. Vsled svoje pridnosti je postal v kratkem času desetnik. Na bojišče je šel takoj v začetku vojne ter se boril do konca januarja in bil nad 20krat v ognju. O-slabel vsled naporov, je moral v bolnišnico v Prešov (Eperjes) na Slovaškem, odkoder je prišel v Gradec, kjer je končal svoje mlado življenje. Ljutomer. V Gornjem Krapju je nenadoma umrla blaga kmetica in mati Tereza Babič vsled otrp-nenja živcev v glavi. Kakor sploh matere v sedanjem vojnem času je imela rajna bridke ure. V Ga- j liciji in Karpatih je imela pet sinov in še enega zeta; izmed teh i so štirje v ruskem ujetništvu. * Prod nekaj leti ji je umrl en sin kot trdnjavski vojak v Pulju. < Mož ji je po dolgomučni bolezni * umrl 28. maja 1910 in pozneje še ena hčerka. Ravno pred smrtjo je i dobila pismo od sbia v Karpatih, ] v zadnjih vzdihih ga je še držala 1 v roki. Na domu so ostale 3 hčere. dve pod in ena že nad 20 let. ] in te morajo sedaj po svojih močeh oskrbovati kmetijo; orjejo in sejejo in opravljajo same vse dingo delo. — Vas Gornje Krapje ima 14 kmetij in je 28 mož in fantov pod puško. < [ Mursko polje. Po Murskem polju se na njivah vse krasno razvija. Pomladno delo je večinoma vse opravljeno; opazilo se je, da ■ 5 so se v večini ženske gibale po po- * 1 jii in ob vozovih, ker so možje in fantje na bojišču. Drevje je v naj- [ lepšem cvetju. Vinogradi so oko-( pani kakor druga leta. Ljudje živijo trezno in zmerno, štedijo s hrano in radi prodajo to, kar je I odveč. Upamo, da se bo prebivalstvo preživelo do nove žetve, katera se obeta vsepovsod bogata. T« leta, kar jih je odveč, že prodajajo, živa teža po K 1.40. jajca 1 komad po 10 v, koruza 36 K metr. stot, oves 26 K. krompir 16 K in manj. Živine pa ljudje še . sploh nimajo volje prodajat; j? > tudi edino pametno, da jo hranijo . za prihodujosti Opaža se. da se je i > bode redilo več kakor poprej. Le : za košnjo i>o travnikih so ljudje . v skrbeh, ker ženske niso za ve-■ liko košnjo in enako bo s košnjo . žita in pšenice. , i 1 II Ptuj. Pri seji okrajnega zastop-1 stva dne 3. maja je načelnik Or-\ nig priznal, da je poprejšnji taj- jnik Murko vzel iz blagajne 630 K. j več vsaj se mu ne more dokazati, • katera svota je pa že poravnana, j Šterntal. Dne 3. maja se je po-1 nesreeil neki delavec, doma z Gor. Štajerskega. Bil je prej 3 tedne v bolnišnici, dne 2. maja je prišel semkaj na delo, a že drugi din je padel pri stavbi barake s strehe ter se močno poškodoval. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Odbornik Bralnega društva in Mladeniškc zveze je bil od nad- ! vojvode Fran Salvatorja odiiko-can 7. bronasto svetinjo Rdečega križa z vojnim okraskom za požrtvovalno delovanje kot sanitet- * ni vojak, katero službo izvršuje že od začetka vojne na severnem bojišču. — Pri Šterntalu rastejo , krčme kot gobe jk> dežju. Čudno je, da nekateri niso občine sploh nič vprašali za dovoljenje, n. pr. 1 Gottlich iz Maribora, šterntalski grajščak Hellin. Ptujski Hutteri je že tudi začel staviti barako za j krčmo; prejšnji večer šele je župana obvestil, da namerava sta- • 1 viti. Potrebne nove krčme niso. (Delavci tako večinoma po vaseh . stanujejo, za vojake pa se od vo-\ jaške uprave uvedejo kantine, ko-~|likor je potreba. Za lumparijo in '(izkoriščanje ljudstva pa krčme ne * bi smele biti. Po vseh drugih dr-j ' | žavah so zdaj strogo postopa v j jteni oziru in omejuje pitje opoj-",nih pijač, pri nas se vsaj naj ne * pospešuje. Časi so resni. Na Štern-1 1 talu ne bo mogla občina izvrše- 1 vati nadzorstva in kaj se v takih razmerah zaredi v takih oddalje-1 , nih krčmah, si lahko pošten člo->.vek misli. Konjice. Mladenič. Ivan Arbei- - ter v Bezini, ki je navdušen čebe- - lar.-je dobil 2. maja prvi roj. -1 Pameče pri Slov, gradcu. Živ-» ljenje si je hotel vzeti neki tukaj-i.šnji posestnik. Bil je vdan pijači. Skočil je dvakrat v vodo, pa so ga obakrat opazili ter ga potegnili iz vode. Kaj vse napravi žganje in sploh vsa opojna pijača! KOROŠKO. Kako se ubraniti lakote. Izkušen kmet-vojak v celovškem "Mini" piše sledeče: Spomladna se- , tev je deloma končana in mi, ki smo dobili za to štirinajstdnevne ' dopuste (nekateri manj), se vračamo zopet k svojim vojaškim oddelkom. Ker je bilo vreme še precej ugodno, nam je večinoma bilo mogoče dopuste dobro izrabiti in smo vsaj najnujnejša dela na polju dovršili in če ljubi Bog svoj blagoslov da in naša polja vsega hudega obvaruje, se nam lakote ni treba bati. Da pa delo na polju s setvijo ni končano, to pač ve vsak. kdor kmetska dela le količkaj pozna; posebno ženskam je treba še pridnih rok. ki morajo potem, ko so iztrebile de-teljišče in travnike, polja pridno okopavati. trebiti plevel, saditi peso in zelnike itd. Možki pa mo- ' rajo v gozd, da napravijo drv in stelje. Vsak ve, da če stelje ni. tudi gnoja ni. brez gnoja pa je delo na polju zastonj, vsaj po naši . okolici velja rek: Ne sej, če gnoja nimaš. In letos, ko moštva skoro doma več ni, bodo morale tudi to dovršiti povečini ženske, seveda kolikor bo pač sploh v njih moči. Glavno delo na polju se prične zopet meseca junija, ki traja potem brez prenehanja do pozne jeseni. Zastonj je setev in ves trud, če potem ni potrebnih moči, ki bi mogle pridelke spravljati pravočasno s polja. Tu ne pride samo žito v poštev, ampak tudi vsa krma za živino, setev ajde, repe itd. In ko smo bili v mirnem času, tedaj še vsi doma, kako smo morali hiteti od zore do mraka, in vsi, otroci in starčki, žene in možje, in niti ure nihče ni smel zamuditi, da se je vršilo vse o pravem času In če bo vojna še vse poletje trajala, je pač v interesu države, da za to poklicana oblast tudi v za-u aj) rej posveti kmetijstvu vso skrb. da se bo moglo delo na polju v kolikor pač največ mogoče pravočasno izvršiti. Kjer so velika posestva in bolj blizu mest ali pa vsaj velike vasi, se bodo pač dali za taka poljska dela ujetniki uporabljati. Ali po raztresenih malih kmetijah, katerih je po Koroškem zelo veliko, mislimo, da več kot polovica, ujetniki ne pridejo v poštev. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi se na take posest-nike-vojake posebno gledalo in bi se jim podeljevali v poletnem času. kar največ razmere dopuščajo. ne samo enkrat Štirinajst dni, ampak po več ali manj dopusti, vsaj tedaj, kadar nujnejša dela to zahtevajo. Le tako bi se mogla tudi po manjših kmetijah najnujnejša dela v glavuem dovršiti. PRIMORSKO. Mcko na Goriškem razdeljujejo tako, da se je v Gorico prispela moka d op osi a la. okrajnim glavarstvom. ta so jo pa razdelila na občine, ki jo potem dajejo strankam. — Fižola za nasajenje je poslalo ministrstvo precejšfijo množino in se ta fižol oddaja brezplačno. Tržaški trg. Mora se priznati, da tržaška aprovizačna komisija, kolikor ji pač razmere dopuščajo, dobro skrbi za preživljanje prebivalstva. Prodaja krompirja na 1H krajih v mestu po 20 vin. kg seje obnesla takoj spočetka. Že r ranih urah so bile vse zaloge prazne in morali so jih nadomestiti, ker je krompir prav dober. Po istih prodajalnah kakor krompir, potem v prodajalnah enotnega kruha in tudi drugod, koder se doseže sporazum, se bo prodajala [tudi koruzua moka za polento, in sicer po 68 vin. kg. Z 10. majem so stopile v veljavo najvišje cene za neke vrste manj finih rib. Sar-dele n. pr. se bodo smele prodajati največ po 96 vin. kg. Nakup živine. Intcndauca po- veljništva vojne luke v Pulju naznanja, da je pripravljena kupiti 1 od posestnikov, ki bi hoteli pro-'stovoljno zapustiti utrjeni pas. ži-I vino (konje, govedo, ovce, koze, jagnjeta, svinje, perutnino), kakor tudi krmo in hrano. Rada bi izvedela za naslov svoje sestre MARIJE TAVŽEL, po-j domače Rudolfova iz Rakitne pri Borovnici. Pred štirimi leti sta bila z možem tu v Clevelan-du, O. Če kdo izmed rojakov ve za nje naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se sama javi. — Anna Tavžel. 1441 E.! 551 h St., Cleveland, Ohio. j (4-7-6) ..... _ NEKAJ, KAR NAJ VSAK UPOŠTEVA. Vsakega posameznika dolžnost je, kdor želi sam sebi dobro, da se vsestransko informira in povpraša, predno kaj ukrene in se za to odloči. Posebno priporočljivo pa je še za one, ki se zanimajo za farme in zemljo ter nameravajo postati farmarji. Ni dovolj, da se zanesete samo na prepričevalne besede agentov ali prodajalcev zemlje, lepe slike ter vabljive popise kraja in na male muštre zemlje, ker na to ni za iti. Glavna stvar pri nakupu zemlje je, da je ista v resnici rodovitna, ne glede na barvo zemlje. Da ni predaleč od mesta in trga, kamor lahko svoje pridelke prodate ter od železniške postaje. Šole, kjer se za-morejo vaši otroci izobraziti, trgovin in drugih podjetij, da imate vse v bližini. Na vse to mora kupec gledati, ko se odloči za nakup zemlje. Najpoglavitneje, na kar pa večina rojakov ne misli, je podnebje in vremenske spremembe in kako dolgo je ugodno vreme, da pridelki rastejo in tudi popolnoma dozorijo, da se jih za-more pospraviti, predno jih morebiti prezgodnji mraz uniči. Takih vprašanj se prodajalci zemljišč in agentje najraje izognejo ali pa pravilno ne povejo. Ako želite tozadevno izvedeti resničen odgovor za kraj, v katerem nameravate zemljo kupiti, lahko pišete na UNITED STATES DEPARTMENT OF AGRICULTURE, WASHINGTON, D. C., in prosite za knjigo BULLETIN No. 5, KATERO DOBITE ZASTONJ. Iz omenjene knjige bodete lahko iznašli, da imamo v novi naselbini v DELTA in SCHOOL CRAFT CO., kakor tudi v naši slovenski naselbini v MARINETTE CO., WISCONSIN, kjer je že precejšnje število rojakov naseljenih, OD 30 DO 40 DNI, to je skoro EN MESEC IN POL daljše poletje kot v drugih krajih države ( Wisconsin, kjer se tudi rojakom zemlja v nakup ponuja. Iz tega lahko torej sami presojate, kje v katerem kraju in katerem Coun-tyju bode boljše za vas, da si zemljo kupite in kje zamorete boljši in povoljnejši uspeh doseči. V novi naselbini DELTA in SCHOOL CRAFT CO., ki obstoji iz približno 50 tisoč akrov jako rodovitne zemlje, ki je SAMA LEPA RAVNINA, kakor daleč oko seže in leži ob glavni železniški progi z izvrstno zvezo z vsemi večjimi mesti in trgi ter je blizu mesta, kjer so dobre šole, cerkve, trgovine, mlekarne, banke in drugih sličnih podjetij, zamorete sedaj kupiti jako dobro in rodovitno zemljo po jako nizkih cenah z malim naplačilom in na lahka letna odplačila, tako da si zamore vsak z malimi prihranki opomoči do dobre in dobičkanosne farme ter v kratkih letih postati samostojen in neodvisen gospodar. Upoštevajte to: Tu kupite NARAVNOST OD LASTNIKOV in ne agentov, svet v tej naselbini jo jako rodoviten, prijazen in najpripravnejši za uspešno far-marijo, živinorejo in sadjerejo ter da imamo v teh krajih skoro en mesec in pol daljše poletje kot v drugih delih države Wisconsin, KAR JE DRŽAVNO DOKAZANO in se lahko sami prepričate, ter da se vam v teh krajih nudi najboljša prilika doseči popolen uspeh in zadovoljnost na farmi. Daljše informacije in pojasnila glede zemlje in drugih podrobnosti vam bode drage volje dala, ako pišete na: GRIMMER LAND CO., by A. Mantel, 1286 Milwaukee Ave., Room 311, Chieago, 11L A jB. A^. A A A A A AA Farme i slorcnsko-timskl koloniji. Ako Selite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler ee n« prepričat«, kakšna prilika se vam nudi v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Aahlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj žm Šesto leto ter je v njej kupilo farme ie 160 slovenskih in hivaikin družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tokaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrva. Ikih farmerjev v oni okolici. Zato je | dandanes lahko vsakemu našemn člove-j kn pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje Citate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako zeli kopiti farmo ali ne. Naslovite: Tli Jums W. Good Company , Pep. 54 Ashland, Wis. 1 ❖❖❖❖♦mmm svojoi prodajalno Gotovo vedno skušate povečati svojo prodajo — zagotoviti si odjemalce, stalne ali nestalne. In sedaj. — ali si morete misliti kaj, kar bi napravilo vašo prodajalno vabljivejšo kot Če je razsvetljena z elektriko? Sedaj je najboljši čas, da se vam izpolnijo želje. Mesto da bi se poleti promet zmanjšal kot običajno, vam bo električna luč pomagala, da baste prodali več blaga kot ste ga dosedaj. Radi zadnjega zmanjšanja cene električnega toka bi morali na vsak način obiskati še ta teden najbližjo naših podružnic, kjer izveste vse posameznosti, kako opremiti vašo prodajalno z elektriko. The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irvine Place and I5tli Street Telephone: Siuyvcsjm 5600 Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway Spring WW *!24 W St Bryant 52fc2 126 Delanccy St Orchard I'M) * 151 E 8olli St I-*?nox 77 10 Irving PI Stuyvesant I *27 F. t2?ih St Harlem 402» *SU E ir>th St Melrose 354« •Open t'ntil Midnicbt Michl and Emergency Call: M ad-son St-uare 6N1 " ' ~ - lisdir jc kaifo 6raStvo namenjeno kopiti bccdero, s*stav>, real's gjdbune inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebnjtie aro, v&rižico, prir«-c-prstan itd , els kupite prej nikjer, da todi mene iscens vprašate. tJpralar e ^as stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite poaj IVAN PAJK & CO.. Conemaugb, Fa. Box 328 TEL. CENTRAL 3596 W. i £ ž JOSEPH MARINČir t P SLOVENSKA TRGOVINA ^^ 4 S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, g 5 SREBRNINO IN ZLATNINO. # 5 580S St. Clair Ave., Cleveland, O. m Kadar potrebujete dobro uro io drugo zlatnino, budilke, sten- 40 P ske ure, ure kukavice, Columbia gramofonske plo.šče različnih je- p JP zikov, slovenske plošče iz stare domoviae, istotako gramofone ter ^ j vse v to stroko spadajoče predmete, se obrnite na svojega rojaka. ■ K in videli bodete, da boste boljSe poatreženi, kakor pri kakem tujcu. j K Moje geslo je dobra postrežba. Prodajem tudi na mesečna ali te- R denska odplačila. Točno popravljanje ur, zlatnine in gramofonov. V. j 5 Vsako delo in popravljanje je jamčeno. U Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL t! 't oa Snttner M, | "Doli z orožjem V9 | m Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užlt- H vpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli.... , ti | 5? Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI vj' U bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je fiuttnerjeva. M Prof."dr. A. Dodelt "I>oli z orožjem je pravo osledalo se«lanje- J u L Cd ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da AL H Be bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. W Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSe poljubil. W V dno srca me je pretreslo, ko som jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Kosesger piše: Sedel sem v nekem 1} gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orot U Jem:" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko ua m rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. «9 Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse W J* kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Yf Šolali ne smelo manjkati. Na svetu so družite, ki razširjajo Sveto TJ Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to JjjC g knjigo? V} a£ Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jlb Si tt kdaj bral____ M C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar §o Jih spi M VT »ali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... #j| Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1800 v Berlinu) : tj 5t Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po- U M nudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Sli žejo £2 križemsvet in učili vse narMe.... m AjU Finančni minister Dunajewski Je rekel v nekem pvojem govo- II ra v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja- K W Ski strokovnjak, not>en državnik, pač pa priprosta ženska Iierta 5? j5 p). Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, tj 5S da ae ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. m g CENA 50 CENTOV. ££ g Naročajte jo pri: fi g Slovenic Publishing Co., g 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. re KRANJSKO. 11 Iz ruskega ujetništva je pisal v Ljubljano svoji materi in sorod- ' i nikoiu .htšk'> 1'rezelj, praporščak pri 17. [trapolka. Nahaja s«- v mestu IVtropavlosk. okraj Ako-lulinskoj v srednji Aziji. Popolnoma se je že privadil podnebju. Pravi, da je pisal 2e mnogokrat, prišli sta setu pa 1«' dopisnici. Src- , iii» želi, da bi dobil kak jrlas iz do- ^ iiftvine. Nadeja se pa za trdno, daj bo kmalu zopet videl domače kra-j! j«*. — \/. ruskega ujetništva se je oglasil že dvakrat odlikovani če-tovodja Janez lienčina iz Bukovi- ! c pri Ribnici. Pismo j«' hodilo 'Z : V I * .11 < I tiieseea. Nahaja *«• \ Skobelevu v j Turkcstjinu. Zadnjikrat j»* pisal decembra. — Itavnotam jc tu- i di •* o/e f HinVvar i/ Za gorice pri Kibnici. iseucm mes«*cev ni bilo j;la*u o njeiu. sedaj pa jc ofrla-sil zdrav in lieranjcn. — Iz Ta-akenta v Sam ari je te dni pisal , svoji ženi topničar Ivan Ilcje, ki se je Ves čas vojne nahajal v trdnjavi IVzenjysl in l>il po predaji' iste / druyimi vojaki vred fKli»e-j ljan v rusko ujetništvo v Azijo. 1 Piše, da j«' zdrav in da se vozijo > |m» želcanici že 1.1 dni in noči, pa f š«- ne v e« 1»». kii.ij lx» konec vožnje, j« -— I/ ruskega ujetništva se je o- . glasil Josip Ravnikar, načelnik . cestnega odbora v Radečah, ki jc ' bit v trdnjavi Przetnvsl. Pisal je ! svoji M.projri 14. aprila, da j.* o-'1 nieiijenejfa dne prestopil azijsko ! mejo. — Po osmih mesecih se je! oglasi! Fran Tratnik iz Lutrškega 1 sela. župnije Št. Peter pri Novem . mestu, iz ruskega ujetništva. Ka- . ko veselje je završalo med doma- | činu, ki bo /.«* cele ineoece preživeli v moreči bojazni, kaj jo 2 dra- ! fiin Krancetom. h Požar. Dne H. maja popoldne je i udarila wtnela v hlev posestnika : Antona Anderluha v Stranju bli- : xu Szuarja. Ogenj, ki je mahoma nastal, mu je popolnoma utiičil | dve goapodarHki poslopji. I^e hiAaj< ae jc « pomočjo nekaterih pridnih: gaaileev-aoiiedov ae rešila. Posebno so hc ofllikovale pri gašenju s svojo požrtvovalnostjo, neumorno' marljivostjo gdč. Zalka Strmžko-j va, Inkret iz Polence ter sestri^ Micika in Nežika Strašek iz S5tra|ij. Na lice mesta jc prihitela' i tudi šmarska požarna hramba, s Ker ni bila pravočasno in točno t obveščena, ni bilo nič več rešiti, z ko jc prispela na pogorišče. Zato 1 se je njeno delovanje moralo ome- z jiti samo na gašenje ogorkov. \ škode je čez 10.000 kron. zavaro- 1 valnina pa znaša samo kron. v. — Poroeali smo, da j<* izbruhnil! velik požar dne 7. maja v vasi s Knapc. občina Selce nad Škofjo ,, Loko. Sedaj poročajo, da se je v L ognju tudi en otrok ponesrečil.L. Takrat ni s«' še vedelo, kako je j. ogenj nastal, sedaj m* je pa dognalo, da so krivi zopet otroci, ki' so se igrali z žveplenkami. Posest- ^ niki so ob vse. ško^la je vclikan- v ska. V seda vraga uče naše. kmet- ^ke ljudi, samo pametnega ravna- . j i nja in brižnosti v hiši jih nihče j ne uči. Zaročil se jc Hinko Zupančič, davčni asistent v Drventu. in go- sjwxliena Justina Kmet, učiteljica 1 v Šturijah pri Ajdovščini. v t* ŠTAJERSKO. k Maribcr. Okrajno glavarstvo v naznanja, da je nakupil'j po u- - g'Minili cenah večje množine lepe ^ ga krompirja, katerega lahk-» ol>- ^ •'•ine, kjer ga primanjkuj«', kupi- • jo. Cena za 100 kg 17 K. — V v >- , jaški lwlnisniei št. 1 sta 3. maja ^ umrla vojaka Penges Janoš od o-gr- mi Fruh- J man Janez od d ežel n ob ra ni b o v j, ske^a pešjH»lkf? št. 8. stotnij ». Hoče. Jožef Gselinan. sin vrlega našega gostilničarja pri postaji, j je že drugikrat šel na severno bo-f s j i see. S«daj že več mesecev ni dal j prav nobenega glasu od sebe. —'j Naši ljudje so zelo pridni. Na po-jj I Jp 11 žc od ranega jutra vse skrbno y dela in vso tekmuje, kdo bi po- ^ prej opravil nujna poljska dela.'| Starčki, otroci, posebno pa žen-^,-ske. ki imajo svojce na bojišču, se j trudijo od zore do mraka, da bi t preskrbelo družini in domovini ^ dovolj živeža. Sadja se nam obilo T obeta. Tudi polja so v najlepšem j razvoju. Rž in i»šenica se krasno > razvijata. Slivnica pri Mariboru. Padel je t | na severnem bojišču 191etni Mar- 1 tin Tement. Prideljen je bil oddol-j kil strojnih pušk dragonskega 1 'polka št. 5. Kakor bi bil vedel, da.£ GLAS NAii01>A, i. jI ,'N.JA, I IK o. — Ko bi pa le mogla videti ter govoriti z njim! Njega je tako težko razumeti! Oh. moj Bog. kako težko je slišati vsakega in celo otroke, da je naš Rohan bojazljiv! — Vselej mi poka srce! — On ni bojazljiv! — To je ravno, kar dela vse tako čudno. Jaz vem. da je pogumen, poguinnejši kot vsi ostali: in vendar ne ravna kot mož! Ko kliče Cesar svoje otroke, se on ne gane. Ko se drugi vdajajo v usodo, gre 011 proč. Ko se žreba njegovo številko, se skriva, — 011. ki je tako močan. Kaj m ore in odgovoriti, če pravita Hoel in Gildas. da je bojazljivee iu ko ga sramoti celo stric Even?! — On je tako trmoglav iu mojster Arfoll mu je napolnil glavo s čudnimi idejami! — Prav imate. — je vzkliknila Marcela poželjivo. — Mojster Arfoll je kriv vsega. On je hudoben človek ter sovražnik dobrega Cesarja in celo Boga. Tako sta govorili obe ženski, dokler ni prešla vsa hladnost med obema ter sta se popolnoma sprijaznili. Mati Gwcnfern ni nikdar dvomila o tem. da je Rohan nespameten, če se upira cesarski oblasti iti dasiravno bi ga težko videla oil iti v vojno, je bilo njegovo sedanje stanje še veliko bolj mučno zanjo. Glede mojstra Arfolla j« bila istega mnenja kot Marcela. Ona ni mogla razumeti tega izrednega človeka in večkrat je zrla nanj z nekakim posebnim strahom. Zdel se ji je preveč premeten, da bi bil dober svetovalec njenemu sinu in nikdar ni šel k maši ali izpovedi. Govorilo se je celo. da je zakrivil v mladosti velike grehe. Oh. da bi njen ubogi Rohan nikdar ne srečal takega učitelja! Tako je mislila ud ova iu slično tudi deklica ob njeni strani. (Nadaljuje se). Dr. Josip V. Grahek. *ff EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Sg Zdravim m br lesni moikr, lentke in otrc&je. 841 £E«*t Ohio St., [AU*ch*ar] N. 5. Flttabarg. Pm 'MatvrvU "Hotela Pavline« - Kar iter. LI. i ta'4 tgkU« naravno do moie hiš« ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov ^^^^ (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) n53F/ (CST HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako M ^Sflj (m ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red Bft Jg I nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na §S jgg sih HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali pri £K >1B . THE AMERICAN TOBACCO CO, MSSL If^V Premi um Dept. 490 Broome St„ New York, M. X. ponudb® ugasne 31. decembra 1915.) w^^^^w w^^^w w^^^f w^^w i^wv i^^^^W ^M^ftpp i Velika vojna mapa j! j; vojskujočih se evropskih držav, | |; Velikost Je 21 pri 28 palcih. j L—Cena 15 centov. J < S Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, i!! j [j I koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. <3 V zalogi imamo tudi ; j! I Novo stensko mapo cele Evrope, |3 Cena ji je $1.50. |B \ S Pri nas je dobiti tudi velike^zemljevide posameznih j j u | držav, kakor naprimer od Rasi j«, Nemčije, Frakcije, S < r£ Bekije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in j m ' ix stane 50 centov. J «* t Naročila in denar pošljite nai | ! | Slovenic Publishing Company, i l j 3 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. £ |Senca mečal !S _0__g? 1 j; ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L H Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda 2S < i prevel G. P. ! H | 28 (Nadaljevanje). Mislila j«- iiiiilalj«'. da 1 • i bilo vt-liko boljšo. w l»i s»- on sam i/.ro-vil oblastim. Vrli« jih j»- /.«• šlo iu s o*<* vrnili iz boja. Najboljša pri.-a j«' stri«' l>erval. ki jr vvs pokrit z svetinjami. Nje srce ni po znalo ljub«»/.iii do Cesarja . . . Sedfla j«' tako ter prisluškovala vetru in dežju, ki je tolkel na okna. Pole«* nje p;i je sedela ali eepela -lannedik. koza. ljubljenka njeiiepa sina in se« la j nje edina spremljevalka in tovarišica. Bila je majhna soba. v kateri je sedela utlova. Tla so bila prstena in pokrita s črnimi slatuuicaiui Na stenah je bilo razobešeno ribiško orodje. Popoldne je bilo mrzlo in vlažno in ko je se«h-la tako v tišini, je laliko razloeno eula zamolklo grmenje morja. Naenkrat je Jaimedik ustala ter prieela prisluškovati. Inula je prav. — Nekdo je prihajal. Odprla so s.- vrata, a mati (iwenfern se sprva uiti obrnila ni. Preveč j»> bila v zadnjem easu vajena obiska sosedov in mislila je. d ji j'- eden teh. Ko pa je Jannedik. kot zadovoljna, zopet sedla na 1Ih pob »r nje. s«- je mati (iwenfern obrnila ter zapazila svojo nečakinjo Mareelo. ki je ravno vzela z ramen velik črn plašč, ves premočen od dežja. Le enkrat sta se srečali od »'-asa. ko se je za vršil v hiši prizor, na večer žrebanja. Takrat je bila mati (iwenfern zelo ogorčena iu jezna. Ko je sedaj videla Marcelo. je postala bleda in srce ji je pri-eelo burnejše utripati. Obrnila se je zopet nazaj k ognju. •laz sem, teta Loiz, — je rekla Marcela z mirnim glasom in UežtlO. Nobenega odgovora ni bilo. 1'dova (iwenfern je bila še vedno ogorčena na vse iz hiše Derval in. tudi Marcela 111 tvorila nikakc izjeuie. Nisem mogla več prenašati misli, da sedite sami tukaj in prtšla sem. dasiravno se to ni dopadlo stricu Kwenu. .Moj Bog. ka ko ste sami! Strašno je. če je celi svet proti lastnemu sinu. Mati se je premaknila na stolu ter rekla, ne da bi se obrnila : - S.. l»olj strašno pa je. ee nas naše lastno sorodstvo še najbolj sovraži. Slab dan je bil oni. ko je sestra Margareta poročila enega Oervalovili. kajti vi ste vsi enaki in stric Ewen je še naj-i-ujši. Kadar se poročiš, boš vedela, kaj se pravi toliko trpeti kot trpini jaz in takrat me boš pomilovala. Marcela je obesila plašč na steno ter sedla na klop poleg udo-ve. Slednja se je sicer nekoliko umaknila, a ni rekla ničesar. Tudi Marcela je pričela strmeti v ogenj ter čez nekaj časa nadaljevala: — Krivični ste proti meni. teta Loiz! .Faz vas poni i lu jem že se-^aj. oli Bog. kako vas pomilujem! Tudi stric Ewen. ki je tako žalosten in j »obit. da se komaj dotakne jedi. Cela naša hiša je prav težko žalostna kot \aša. kajti Hoel in Gildas bosta morala iti in mati se neprestano joka. Čuden je bil pogled na te dve ženski. Prva je bila stara in siva. druga pa sveža in mlada. Sedeli sta druga poleg druge, a se nista nikdar ozrli drug drugi v lice. Nastal je dolg molk iu slišati je bilo zamolklo grmenje morja, ki s,- j,- zaletavalo v pečine ob obrežju. Konečno je rekla udova s tihim glasom: Po kaj si pa prišla? Kaj t«- je konečno prineslo sem? — Oh teta Loiz. ali ne morete uganiti? Prišla sem vprašat za Kohaua. — če je še na varnem . . . Odgovor je bil kratek, trd in h rite k smeh. — Tako.'! — I »obro. on je še na varnem, če že hočeš ravno vedeti. Lahko greš nazaj k onim. ki so te poslali ter jim poveš to v mojem imenu. !>a. je nadaljevala z močnejšim glasom. — jaz vem. po kaj si prišla. Marcela Derval. Hočeš namreč vedeti, kje je !-krit moj ubogi otrok, da ga nato izdaš stricu Ewenu in drugim. Bedasta si in zastonj se mučiš in Bog naj te kaznuje za tvojo hudobnost. dasiravno je bila tvoja mati moje krvi. Marcela j.' bila deklica visokega duha in zelo dvomljivo je. če bi kaj takega prenesla iz ust kake druge ženske. Sedaj pa je bila čudovito mirna in nežna ter je le položila svojo roko na rame tete. — Ne govorite tako. prosim vas. za božjo voljo! 1 V lijem m glasu je bilo nekaj, kar je zganilo udovo. Obrnila se je ter videla, da so oei Marcele polne solz. Začudila se' je. kajti znano ji je bilo, da ni Marcela iz mehkega kova. — Marcela, kaj naj pomeni to? Zakaj se jokaš? <.las je bil še vedno oster, obrazne poteze pa so že omilile. Marcela se j.- dvignila, tresoča se po celem telesu. I Nič ne de. nič ne de! Vi mislite, da nimam nobenega srca! Dobro, jaz grem. Vi mi ne zaupate in jaz nimam noben pravice mučiti vas! Obrnila s,- j,.. ,1« «Mlide. IMova pa jo je pridržala ter rekla: — (lovori. Marcela! Marcela se ni premaknila ter le počasi uprle pogled v lice udove. — Potem ni Roban nikdar govoril. Seveda, moral mi je oblju-! biti. . Mi dve pa bi molile zanj noč in dan. ali ne bi. teta Loiz? Ako bi s*- vsaj hotel izročiti! 1 V tem Času Sta se obe ženski približali druga drugi iu držali sta se za roke. Obe sta jokali. Cdovi je storilo neizmerno dobro, ko je videla jokati deklico, ki je ljubila njenega sina. proti kateremu je bil celi svet. Rekla %je. vsa v solzah : l — Ne, to je nemogoče! saasaaat Najmodernejša, TISKARNA "GLAS NARODA" Itrrioje vsakovrstne tiskovini po nizkih ctaafc, I ftebdnsM. Uvrtije prevod« virtfs jnfe* Unfjako organiziran*, PosefeMt m draftvesa pravila, eknftak^paafafi, caaflri iti, Vsa naročila pofljitelag Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. rojaki, naročajte se na "glas naroda", naj večji in najcenejši dne vnik. HARMONIKE »••»»TtlMi P* aafnll** Muh, m M* t» ——tjtro. V popr»w0 mmma •(«▼• ▼•afttfo »o*U*. k«r ■»• U wM 11 W taka« t <•■ »oda lx ma) t m tal lutam loaiL V poprtra tiuiui fcnafak« kakor Ta« «rnc» fennikt ta ntam 9m «•!■ kakorta* U« aa-fctava kraa —wala*. JOHN WENZEL 11T ». M. jj, Cleveland. OMo. Za slovenske grafofonske plošče, Columbia grafofone, zlatnino in srebrnino obrnite se name. A. J. -TERBOVEC, Frontenae, Kam. _(7—11 T Bob)_ ifBfaiafisiHiiiiaritf^^ Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. "Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije jagaoaai!«^ Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thl Bureau of Industrie« amd Immigration" ca državo New York varuje in pomaga priseljen-eem, ki bo bili oaleparjeni, oropani ali 1 katerimi se je alabo rav-aalo. Brezplačno se daje nasvete pri •eljencem, kateri bo bili oslepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremi je val sev, kažipotov in posestnikov go-ctilm. Daje se informacije v natural!-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer me oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali a priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor? BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dam od 9. ure sjntraj do 5. popoldne in ▼ Brado svečer od 8 do li. ure. POZOR ROJAKI 1 Najbolj u. jdltfMi^HI^^^ •pešno n-a- j^^rV^ i^MBA z lo za ECO- ■ ske in moške r Q Imse. kakor tu- ? di za moeke ^ Sf^Jn HM brke in brado. Hn Ako s« rabi to jLrv' Wy ^F fl^W mazilo. ira- "Si ja Bit ^^^^^ ptejo v 6 te- € dnih krasni, Sjaaa^&HtSuflj^^r ROStl lasje. tudi krasne brke in Rt. brada nebo- X^gM^^H^D^M^^S^flHBHjta do odpadali in nc osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in jrrinte. potne nope, kurje oči. bradovice. ozebline t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za 00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ. 1092 E. 64 th St, Clevelud. Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH. J Veliki vojni atlas I | vojskujočih se evropskih drža? in pa kolong- i Iskih posestev vseh velesil, i Obsega 11 raznih zemljevidov, ■a 20tih straneh in vsaka stran je 10i pri 134 palca velika. Ig Cena samo 25 cesvtuv. Manjši vojni atlas | 1 obseg« d« ret runih remije vi dor K na 5 ilraneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. | Cena samo 15 centov. (Vsi semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak ] lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- B bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod ] tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesns e| driave. ff Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov S ■ In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas Pri večj« S j odjemu damo popust. |1 Slovenic Publishing Company, I ^^Cortlandt Street, New York, N.^Y^ WWWW NAJBOLJŠA <9 *ti*k* wMvslrllla MttWUt. j Bvnm paniki pg