Glasilo ces. kralj, kmetijske dražbe yojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto
Naročila naj se pošiljajo e. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam.
Štev. 12.	V Ljubljani, 15. julija 1886.	Leto III.
Obeni zbor e. kr. kmetijske družbe kranjske
dne 26. maja 1886.
Kmalu po 9. uri imenovanega dne zbralo se je	K drugi točki programa »poročilo o delo-
nad 70 članov v dvorani ljubljanskega magistrata, da	vanji glavnega odbora" govori družbeni tajnik
se vdeleže občnega zbora.	gosp. Pire: Slavni zbor naj me oprosti branja uprav-
Zborovanja udeležili so se tudi visokorodni gg.	niškega poročila glavnega odbora, ker je ta uže tako
Andrej baron Winkler, c. kr. deželni predsednik	dalje časa tiskan v rokah gospodov članov. Vendar
kranjski, Gustav grof T h um- V al s as sin a, de-	pa ne morem kaj, pri tej priliki tem poročilu nekaj
želni glavar kranjski in vladni zastopnik g. Anton	pojasnil dodati. Nekaka stara navada je očitati glav-
Globočnik, c. kr. vladni svetnik.	nemu odboru slabo delovanje in to popolno neuteme-
Občnemu zboru predsedoval je g. podpredsednik	Ijeno in brez razlogov. Tudi javno po časnikih doma-
J. Fr. Seunig, navzoči so pa bili vsi glavni odbor-	čih in nemških se to godi in sam sem imel dostikrat
niki, izvanredno veliko članov iz dežele, posebno iz	priliko to slišati ob priliki potnih predavanj. Kmalu
Postojinein Vrhnike, ter sledeči predsedniki podružnic:	po lanskem občnem zboru očital je neki ljubljanski do-
gg. Janko Kersnik, c. kr. notar in grajščak na	pisnik v graškem nemškem listu, daje slaba udeležba
Brdu, Janez Mesar, župnik in duhovni svetnik v	nasledek malomarnega delovanja glavnega odbora, pod
Bohinjski Bistrici, Anton Planinec, posestnik v	katerim odborom, odkar je v narodnih rokah, družba
Boštanji, Matej Pire, posestnik v Kranji, Alojzij	očividno peša. To očitanje je popolno neopravičeno,
Schrey, poštar in posestnik na Jesenicah, Franjo	kajti glavni odbor se nikdar ni pečal s politiko in
Legat, posestnik v Lescah, Franc Kotnik, po-	njegov predsednik je bil celo odločni nasprotnik na-
sestnik in tovarnar na Vrdu, Bih ar d Dolenc, vodja	rodni stranki. Tudi očitanje v dopisih v dunajske liste
vinarski in sadjarski šoli na Slapu.	o slabem stanji družbenega vrta je neopravičeno, o
Gospod podpredsednik Seunig otvori zborovanje	tem zamore se prepričati vsak sam osebno na imeno-
s pozdravom vsem udeležencem ter se spominja smrti	vanem vrtu. Kar se pa tiče druzik očitanj in posebno
posebno zaslužnih udov, kakor bivšega družbenega	onega v nekem slovenskem listu, da družba deloma ne
predsednika Karol a barona Wur zb acha, glavnega	more, deloma neče vse potrebno storiti, je prvo res, a
odbornika Fr. Ks. Souvana ter dolgoletnega družbe-	drugo moram odločno zavrniti. Družbeni namen je,
nega uradnika, blagajnika ter glavnega odbornika An-	kmetijstvo v deželi zboljševati in pospeševati in v
dreja Brusa in prosi izraziti sočutje umrlim go-	ta na nen ima ona na razpolaganje dvojna sredstva,
spodom udom z vstajenjem raz sedežev. (Se zgodi.) V	Prve vrste sredstva so ona, pri katerih ni treba ni-
svojem govoru pozdravi g. Seunig navzočega g. de-	kakih denarnih sredstev, to so peticije na razne me-
želnega predsednika ter g. deželnega glavarja in g.	rodajne zastope za primerne ukrenitve, naredbe in p-s
vladnega zastopnika in konečno družbenemu tajniku	stave, ki utegnejo biti na korist kmetijstvu. Teh sreo-
naroči prebrati zastopnike tujih družeb pri tem občnem	stev se je glavni odbor v polni meri posiuževal in ker
zboru.	je med avstrijskimi kmetijskimi družbami običajna za-
Družbeni tajnik gosp. Gustav Pire: Slavni zbor!	mena tacih ukrepov, ni glavni odbor le svoje latned
Vsa povabljena društva imenovala so pri današnjem	izkušnje za to porabljeval, ampak dobil je mnogo do-
zborovanji svoje zastopnike, in sicer c. kr. kmetijske	brih podatkov in nagibov od družili društev,
družbe na Dunaji, v Gradci, Lvovu in Trstu gospoda	Glavni odbor ve, da taka sredstva nimajo preve-
Karola barona Wurzbacha, ker niso še bile pou-	like vrednosti, ker naši gospodarji potrebujejo v prvi
t 6n^egovi smrti ?zil"oma odpovedi, c. kr. kmetij-	vrsti navod in izpodbudo k umnejemu kmetovanju. To
ske družbe v Celovci, Črnovicah, Lincu, Opavi ter	doseči je pa največ le mogoče s posluževanjem druge
upgogradu in hrv.-slav. gospodarsko društvo v Za-	vrste sredstev, to je onih, za katere je treba denarja,
grebu pa gospoda družbenega podpredsednika J. Fr.	Denarja pa družba nima in od 34.000 gold. družbene
Seuniga.	glavnice je le 22.000 gold. tacih, ki družbi obresti
neso. Te obresti v znesku 1000 gold. in redna podpora si. deželnega zbora v znesku 1050 gold. so edini redni dohodki družbe. S tem denarjem pa glavni odbor pokrije komaj pisarniške stroške, plačo učiteljem na podkovski šoli, vzdrževanje družbenih poslopij itd. in niti bi ne bil on v stanu drevesnice napraviti, ko bi si. c. kr. vlada in si. deželni odbor s subvencijo k temu ne bi bila pripomogla. Glavni odbor vestno porabi svoje pičle dohodke v prid domačega kmetijstva, in mislim, da je vzdrževanje podkovske šole, živino-zdravnišnice in družbene drevesnice za to najboljše znamenje. Glavni odbor prosi vsako leto za veliko tisoč goldinarjev podpore pri vis. c. kr. kmetijskem ministerstvu, ono svoje prošnje dobro podpre, a dobi le bore malo denarja, na katerega nimajo pravico le družabniki, ampak kmetovalci cele dežele. Letnino res odrajtujejo družabniki, a ves delež, ki pripada glavnemu odboru, mora on odrajtati v tiskarno za tisek in administracijo »Kmetovalca". Da je sploh mogoče »Kmetovalca" izdajati brez druzih posebnih denarnih žrtev družbe, zahvaliti se imamo sotrudni-kom, ki za list popolnem brezplačno pišejo. Glavni odbor toraj svojo dolžnost vestno izpolnuje, a vendar pa moram priznati, da naša družba ne deluje tako vspešno, kakor na pr. ona v Celovci ali v Gradci. Da je temu tako, pa ni krivda našega odbora, kakor tudi ne vse zasluge odbora v Celovci in v Gradci. Da te dve družbi bolj vspešno delujete, je vzrok v živahnem delovanji posameznih udov in podružnic. Kako žalostno je v tej zadevi pri nas. Dve ali tri poduiž-nice še nekaj delajo, osem podružnic je danes tukaj zastopanih, druzih 18 še pa za današnjo zborovanje niti zmenilo ni. Glavni odbor podružnicam dopisuje, jih spodbuja, a one največkrat niti ne odgovore. Udje tirjajo od glavnega odbora »Kmetovalca" ali „Oeco-noma", podružnice, h katerim dotičniki spadajo, pa uže desetletja niso odrajtale odboru nikakega doneska. Prav moram dati čast. gosp. kolegu tajniku Miillerju v Gradcu, kateri ima dolgoletne izkušnje, kakor je on dejal pri letošnjem občnem zborovanji c. kr kmetijske družbe v Gradci: »živahno delovanje v glavni odbor morajo prinesti podružnice, to je prav in ne narobe." *) Pri nas pa tudi se v obče ne pozna namen in poklic družbe. Vsaj so udje za to tukaj, da delujejo s združenimi močmi na korist kmetijstva cele dežele, da združeno varujejo svoje interese in potem še le najdejo v skupnih vspehih svojo lastno korist. Ako sem katerega opozoril, naj pristopi družbi, prvo je bilo. da je stavil vprašanje: kaj pa dobim od družbe? Vsak hoče precej imeti kopo dreves, ali janca, včasih še celo bika, to se ve da vse zastonj. Dokler se pri nas v tej zadevi ne bode na bolje obrnilo, toliko časa ni pričakovati pri najboljši volji boljših vspehov. Konečno si dovoljujem slavnemu zboru sledeče predloge staviti:
*) čast. g. tajnik Mttller je rekel: Glauben Sie, meine Herren, dass dem Centralausschusse eine reiehe Erfahrung zu Gebote steht. Solche Filialen, die vom Centralausschusse aus erst zur Thiltigkeit angespornt werden miissen, bei denen gedeiht kein rechtes Leben. (Bravo!) Das Leben muss von den Filialen in den Centralausschuss getragen werden, das ist das richtige, nicht umgekehrt. Wenn die Filiale fiihlt, oder die Mitglieder fiihlen , dass eine Auffrischung des Lebens nothvvendi^ ist, so steht dies ja ganz vollstiindig in ihrer Hand. Sie braucht ja nur die Filialvorstehung an ihre Pflicht zu mahnen. Die Mitglieder der Filialen miissen die Pression auf ihre Filialleitung ausiiben, aber verlangen Sie nicht die Daum-schrauben von oben. (Stenogr. Protokoli iiber die 62. all-gemeine Versammlung der k. k. Landwirt8chaft-Gesellschaft fiir Steiermark.)
Slavni občni zbor naj sklene:
1.	odobriti poročilo o delovanji glavnega odbora 1. 1885.;
2.	izraziti zahvalo deželnemu zastopu za razne podpore, posebno za podpore na korist sadjarstvu;
3.	ravno tako zahvalo izraziti so t rudnikom »Kmetovalca", kateri uže tretje leto brezplačno delujejo in tako omogočijo izdajanje lista.
K tretji točki programa: »Predlog družbenega računa za 1. 1885. in proračuna za 1. 1887. poroča g. glavni odbornik Robič.
Gosp. Robič: Jaz menim, da tudi meni lahko oprostislavni zbor branje celega računa ter hočem le skupne svote imenovati. Družba imela je v 1. 1885. 6333 gold. in kr. dohodkov in 5446 gold. 51 kr. stroškov, toraj ostane v blagajnici gotovine 886 gold. 49% kr. Z ozirom na proračun za leto 1887. je pro-računanih 4339 gold. 47 kr. dohodkov in 4334 gold. 81 kr. stroškov, toraj ne bodemo le izhajali, ampak ima nam še preostajati 4 gold. 60 kr. Zarad bilance bi omenjal, da je tu notri ranjki g. Brus še postavil kot glavnično vrednost razne stroje, orodja itd., kar vse skup nima mnogo več vrednosti, kakor stara že-leznina, in bode za prihodnost treba gledati, to vrednost od družbenega premoženja odpisati. Prosim, da s 1 a v n i zbor odobri predloženi račun zal. 1887. in izkaz družbenega premoženja. Predlog se sprejme.
Poročevalec o četrti točki programa: »Uravnavanje družbenih služeb in plač družbenim uradnikom ter služabnikom, gospod glavni odbornik J. Murnik poroča: Slavni zbor! Po smrti rajn-cega tajnikovega pristava A. Brusa prevzel je družbeni tajnik vsa dela ter jih izvrševal s pomočjo pri družbi nastavljenega pomožnega uradnika, zraven tega ima pa zdajšnji tajnik tudi opravništvo vrta v svoji oskrbi, za kar smo poprej plačevali remuneracijo 20 gold. na mesec. Naloga glavnega odbora je sedaj ukreniti v pisarni tako uradovanje, da zadostuje hitremu in točnemu izvrševanju vseh uradniških del družbe. — Nastane toraj vprašanje, je li ostati pri številu uradniških služeb, kakor je sedaj sistemi-zirano.. ali naj to število skrčimo in manjše število sistemizujemo ? Sedanje nadoinestovalno uradovanej tajnika skozi pet mesecev je pokazalo, da tajniški pristav ni neobhodno potreben in da je mogoče to službo odstraniti in sicer le na korist družbi. Paragraf 16 družbenih opravil daje v svojem 3. odstavku občnemu zboru pravico, uravnati družbene službe in plače uradnikov. Ravno tako pa tudi določi §. 16. v 14. odstavku, da občni zbor odloči o spremembi pravil. Ker se glavni odbor peča s spremembo pravil in v tej zadevi meni še danes predlagati slavnemu zboru svoje predloge, bode mogoče ob priliki prenaredbe pravil, to je, pri prihodnjem zborovanji o tej zadevi bolj odločne nasvete staviti. Za sedaj je pa treba plače na vsak način vsaj začasno uravnati. Dosedanja plača tajniku je bila 420 gold., pristavu 600 gold., blagajniku 120 gold., pomožnemu uradniku 360 gold., in slugi 240 gold., skupaj toraj vsemu pisarniškemu osobju 1740 gld. S to svoto je mogoče shajati tudi brez dvombe za naprej, morda bode še glavni odbor kaj prištedil na korist družbi. Zarad tega stavim predlog: Glavni odbor naj se pooblasti, število služeb siste-mizovati, sedanjim družbenim uradnikom pa primerno zvišati plače, vendar vse te plače ne smejo prekoračiti svote, katero
so poprej dobivali vsi uradniki, to so tajnik, pristav, blagajnik in pomožni uradnik skupaj.
Gospod Deschmann: Ako sprejmemo ta nasvet, pridemo le v nasprotje s prejšnjim sklepom, vsled katerega smo sprejeli proračun za 1. 1887. Ta proračun določi plače uradnikom ter služabnikom v skupnem znesku 1800 gold. Jaz nisem nikakor nasprotnik cdborovemu predlogu in primernemu povišanju plač, vendar bi predlagal dostavek: glavni odbor ima pravico, plače povišati k večemu v znesku proračunane svote, ki znaša 1880 gold.
Glavni odbornik g. E o b i č : Dostavek gospoda Dežmaua tako nič druzega ne zahteva, kakor odborov predlog. Razloček obstoji le v tem, da je gosp. poročevalec Murnik določno povedal potrebno svoto, med tem, ko je rajnki g. Brus, ki je proračun sostavil, okroglo številko v račun postavil. V resnici nismo nikdar celih 1800 gold. porabili.
Gospod D e s c h m a n n: V proračunu določene svote ni dovoljeno prekoračiti. Prištediti se ve da se pa sme. Drugače bi pa sicer ne bilo potrebno predlagati občnemu zboru proračuna.
Poročevalec gospod glavni odbornik Murnik: Jaz nimam prav nič proti predlogu g. Deschmauna, kajti glavni odbor ne misli niti porabiti 1740 gold., po g. Deschmannovem predlogu imel bi pa 1800 gold. na razpolaganje.
Gospod dr. Vošnjak: Ko je zbor potrdil proračun za 1. 1887. in v njem svoto 1800 gold. za plače uradnikom, nismo še vedli, da namerava odbor predlagati spojenje tajniške službe s pristavijo, ki je dosedaj bila dotirana s 720 gld. Proračunana svota je uže iz tega vzroka previsoka. Prav je se ve da, da dobi tajnik za večje delovanje boljšo plačo, vendar pričakujem od odbora, da bode z ozirom na pičle dohodke družbe kaj prištedil pri plačah. Jaz sem sicer za odborov predlog.
Gospod Peruci: Jaz menim, da sta račun in proračun premalo natančno sostavljena. Iz računov ne posnamemo, koliko dobi tiskarna, koliko se izda za eno ali drugo reč. Tudi menim, da tajnik ne more prevzeti vsega službovanja, ker je tudi potovalni učitelj, vsaj se je naglašalo v nekem občnem zboru, potovalni učitelj niti ne more opravljati službe tajnikove.
Tajnik Pire: Ako stm si izprosil besede, ni moj namen polemizovati proti drugemu odstavku govora g. Perucija, zato ker se gre za mojo osebo. Kar se pa tiče prvega odstavka g. predgovornika, dovoljujem si ga opozoriti na vabilo v občni zbor, kjer je prav določeno brati: Račun in proračun dobijo gg. družbeniki še pravočasno doposlana, razpoložena sta pa v nadrobni razgled v pisarni kmetijske družbe. Da bi glavni odbor celi podrobni račun pustil tiskati, to uže ne gre zarad štedenja, sicer je pa oblika, v kateri glavni odbor podaja občnemu zboru te račune, bila določena od občnega zbora. Kedor se bolj zanima, na prosto voljo mu je dano, račune v pisarni družbe ogledati.
Glavni odbornik gosp. Detelja: Uže pri obravnavali glavnega odbora je bilo določeno, pri povišanji plač dosedanje, za plačo odmenjene svote ne prekoračiti, vendar smo bili edini v tem, da je uradnikom za večje delo primerno, zboljšati plačo. Jaz sem proti predlogu gospoda Deschmanna ter priporočam predlog glavnega odbora.
Glavni odbornik dr. Poklukar: Danes se gre le za začasne naredbe v okviru dovoljenega proračuna. Glavni odbor je po gospodu poročevalcu stavil predlog z odločnim zagotovilom, pri plačah nekaj prištediti.
Priliko za obširnejši razgovor dal bode itak predlog o spremembi pravil.
Pri glasovanji je skoraj enoglasno sprejet odborov predlog, a dostavek gospoda Deschmanna zavržen.
Podpredsednik g. Seunig: Pridemo k peti točki programa, k volitvi predsednika družbe namestil umrlega gosp. Kar ola bar ona W ur z-baclia. Gospodje naj blagovolijo svoje volilne listke oddati. Prosim gg. dr. Vošnjaka in vodjo R. Dolenca, da prevzameta skrutinijum.
(Za čas volitve je seja pretrgana.)
Gosp. dr. Vošnjak: Oddanih je bilo 64 glasov, od teh je dobil gosp. Gustay grof Tliurn 58 glasov, drugi so razcepljeni. Izvoljen je toraj gospod grof Tliurn. (Burni „živio"-klici.)
Deželni glavar gosp. grof Tliurn-Val s as sin a: Slavni zbor! Zahvaljujem se toplo za čast, katero mi je naklonila c. kr. kmetijska družba kranjska, da me je izvolila svojim predsednikom. Usojam si izreči, da prevzamem častno službo, ako Nj. Veličanstvo mojo volitev potrditi blagovoli. Kakor je sploh znano, je kmetijstvo v zadregah in nadlogah, in ker je položaj kmetijstva neugoden, je tudi delovanje kmetijske družbe težavno, družbe, ki ima nalogo, kmetijstvo zastopati in kmetijski napredek pospeševati. Kmetijska enketa, katera je leta 1884. zborovala, je za kmetijstvo važne resolucije sklenila. O teh resolucijah je deželni zbor obravnaval in sklepal, na podlagi deželno-zborskih sklepov je potem deželni odbor na kompetentnih mestih poročila in prošnje vložil. Žalibog, do sedaj deželni odbor še ni takega vspeha dosegel, kakor smo ga pričakovali. Večji del ulog pa še ni rešenih. Sredstva kmetijske družbe so skromna, tedaj se kmetijski nameni ne morejo izdatno denarno podpirati. Ne da se tajiti, da je tu in tam slabo gospodarstvo vzrok propada kmetijstva, nahajajo se zanikrni gospodarji, vendar tudi marljivi kmetovalec, kateri ima zemljo in živino v redu, zavolj znanih bremen težko izhaja. Omeniti je, da je deželni zbor v zadnjem zasedanji deželno priklado do 3% znižal. Želeti bi bilo, da bi se tudi okrajne in srenjske priklade, katere so v nekaterih krajih izredno visoke, znižale. K taki redukciji bi ravno kmetje lahko pomagali, ki imajo v dotičnili za-stopih večidel odločilno besedo. Vsi merodajni krogi, visoka vlada, deželni in državni zastop so preverjeni, da je neobhodna potreba, hirajočemu kmetijstvu pomagati in ga razbremeniti — tedaj smemo ugodnejših časov za kmeta pričakovati. Delajmo skupno na to, da se kmetijsko stanje zboljša in sploh povzdigne. Z vašo pomočjo, gospoda moja, s pomočjo podružnic in z izvrstnim centralnim odborom, prizadeval si bodem častipolni službi zadostovati in bom, ako bode moja volitev potrjena, z zaupanjem prevzel vodstvo slavne družbe. (Živahna pohvala in živio-klici.)
Deželni predsednik gospod baron Winkler: Kot zastopnik vlade z veseljem pozdravljam ravnokar izvršeno volitev. Jaz častitam gospodu grofu Thurnu k novemu dostojanstvu, nič manj pa tudi c. kr. kmetijski družbi, ki je dobila za predsednika moža, koji je tako zelo vnet za blagostanje naše domovine. Gotovo je jako častno in znamenito, da je Nj. Veličanstvo presvitli cesar sam blagovolil ravnokar izvoljenega predsednika kmetijske družbe dvakrat uže imenovati deželnim glavarjem na Kranjskem in pred kratkem imenoval je nj. ekscelenca kmetijski minister gospoda grofa Thurna predsednikom deželne komisije za pogozdovanje krasa. Gotovo je toraj da bode vodstvo, kmetijske družbe izročeno pravim rokam. Kmetijsk-družbi vošim pa posebno vspešno delovanje. Ne morem pa kaj, da se kot zastopnik vlade spominjam pred
kratkem umrlega gospoda predsednika družbe barona Wurzbacha. On ni le deloval za kmetijstvo; ampak bil je vedno izvrsten patrijot in vlada ohranila mu bode vedno častni spomin.
Gospod Seunig: Preidem k 6. točki programa: Volitev petih odbornikov v centralni odbor i 11 sicer namesto po §. 2 2. družbenih pravil izstopivših g g. župnika Jeriča, cesarskega svetnika Murnik a ter višega davčnega nadzornika E o b i č a in na mesto umrlih g g. oskrbnika Brusa ter velet rgovca Fr. K s. Souvana.
Gospodje naj blagovolijo oddati volilne liste, gospoda barona Lazzarinija in vodjo Povšeta pa prosim, da blagovolita prevzeti skrutinijum.
(Za čas volitve je seja pretrgana.)
Gosp. vodja Povše: Oddanih je bilo 67 volilnih listov, toraj je nadpolovična večina 34. Največ glasov in ob enem nadpolovično večino so dobili gospodje J. Murnik (66), Fr. Povše (62), baron Lazzarini (49), L. Robič (39), J. Lenarčič (35).
Gosp. Murnik poroča k sedmi točki programa, o predlogu centralnega odbora zarad spremembe družbenih pravil: Slavni zbor! Pri mojem prejšnjem predlogu o uravnanji družbenih služeb povdarjal sem potrebo spremembe v družbenem uradu. To da se pa doseči najbolj s spremembo pravil. Naša pravila so uže zelo zastarela, zato je treba resno na to misliti, da jih času primerno spremenimo in zlasti z dobrimi pravili nekaterih diuzili enačili družeb primerjamo. Paragraf 37 pravi, če je občni zbor z večino glasov pripoznal potrebo, pravila premeniti, sme premembo le veliki zbor, ki se na novo skliče, in kateremu se o sklicu nasvetovane spremembe oznanijo, z dvema tretjinama pričujočih glasov skleniti, s pridržkom najvišje potrditve. Glavni odbor sicer za sedaj občnemu zboru ne stavi nikakih stalnih predlogov, on občnemu zboru samo v splošnem svoje mnenje izrazi, kaj je v prvi vrsti pri naših pravilih popraviti. Najbolj potrebno zdi se glavnemu odboru sledeče bolj določno ali morda drugače določiti.
Družbeni urad, sosebno tajništvo, uprava pod-družnic. Uže danes se je naglašalo, da je delovanje poddružnic kaj mrtvo in da jim je treba z boljšo organizacijo na podlagi pravil več življenja dati. Mnogo pravic, ki jih ima dosedaj le občni zbor, mogoče jih je na korist družbi oddati glavnemu odboru ali pa poddružnicam. Tudi je treba skrbeti, da bode vdeleži-tev na občnih zborih družbe bolj živahna. Sedaj določi §. 36., da naj bode poddružničnemu načelniku mar, da sam pride, ali izmed dejanskih družabnikov poslanca pošlje k občnemu zboru, da želje in potrebe svoje poddružnice razločno razodene.
Ako nekaj let sem pregledamo udeležitev na občnih zborih družbe, najdemo, da je komaj 5 do 8 poddružnic zastopanih in da je celo težko bilo, 32 udov skupaj spraviti, da je bil zbor sklepčen. Sprememba pravil ima tudi namen, poddružnico primorati, da pošlje enega ali dva odposlanca v občni zbor. Kar se tiče uravnave družbenega uradovanja, je omenjati, da tajnika voli občni zbor na 6 let, on je ob enem odbornik in sam o tistem glasuje, kar ima izvršiti. Še sprememba pravil je doseči, da bode tajnik stalno nameščen ali od občnega zbora ali pa od glavnega odbora. Stalno nastavljeni tajnik ima biti duša družbenemu delovanji, on je tisti, ki vse družbene razmere pozna, kajti on ostane, odborniki se pa menajo. Jaz predlagam: Občni zbor naj glavni odbor pooblasti prihodnjemu občnemu zboru pred-
lagati primerno spremenbo pravil v ko-n e č n o potrdilo.
Gospod Deschmann: Jaz menim, da bi bila dolžnost glavnega odbora, uže danes predložiti občnemu zboru svoje odločno mnenje, kaj je na pravilih popraviti.
Jaz dvomim, da bi sprememba pravil oživela delovanje poddružnic in ravno tako sem proti stalnemu nameščenju tajnika. Današnji sklep smatral bi se lahko tako, da je uže načelno sklenjeno, tajnika stalno nastaviti. Kes je dobro, da je v družbi tajnik, ki je v vseh razmerah podučen, za to pa ni treba stalnega nameščenja, vsaj je njegova dolžnost, se v vsem podučiti. Vsak človek ima svoje slabosti in tako bi lahko tajnik hotel gospodariti čez cel odbor in ako bi mu kak sklep ne ugajal, bi ga pa ne izvršil. Jaz mislim, da bi bilo umestno, danes nikakega prejudica ne storiti.
Gosp. tajnik Pire: Glavni odbor zainogel bi dosti bolj živahno delovati, ko bi dobil več spodbude od poddružnic. Kes je, da je temu vzrok tudi nekoliko sedajna uprava poddružnic, katera dii poddružnicam neko čudno stališče. Pozval je glavni odbor poddružnice, da naj skličejo občne zbore, h katerim pridem jaz kot potovalni učitelj, da se tako oživi njih delovanje. In kaki je bil vspeh'? Prav žalostno neznaten! Poddruž-liici v Vipavi in Radečah sta naznanili svoj občni zbor, katerega sem se tudi udeležil, družili 24 poddružnic pa ali ni imelo niti zborovanja, ali se jim pa ni potrebna zdela navzočnost tajnikova. Jako mnogo bi se še ualo storiti, ko bi udje, oziroma poddružnice hotele stopiti v ožjo zvezo in občevanje z glavnim odborom. Da v družili deželah družbe bolje delujejo, je, kakor sem uže poprej rekel, vzrok iskati v delavnih poddružnicah. Ako prebiram glasila štajarske ali koroške družbe, nahajam v teku celega leta do sto vabil na poddružnična zborovanja, med tem, ko tacih zborovanj ni pri nas v celi deželi na leto pet.
Gospod Murnik: Gospodu Deschmannu moram javiti, da glavni odbor z današnjim predlogom ne namerava nikakega načela postaviti. Današnji predlog ima le namen, glavni odbor pooblastiti, da sme prihodnje leto spremenjena pravila občnemu zboru v sklep predložiti. Kaka bode ta sprememba, to sme konečno odločiti tako ali tako le samo prihodnji občili zbor. Te spremembe, katere sem jaz danes memogrede ko potrebne omenjal, niti niso izraz mnenja glavnega odbora, ampak le edino mojega osebnega.
Pri glasovanji sprejme se z veliko večino odbo-rovi predlog.
Tajnik g. Pire: V imenu glavnega odbora ini je naloga slavnemu zboru staviti predlog, da ustanovi p oddružnicozalogaški okr a j, ter glavnemu odboru naroča v ta namen vse potrebno uk r e nit i. V Logaškem okraju je jako veliko zavednih kmetovalcev, kateri so ali uže udje družbe, ali pa bi precej pristopili, da bi okraj imel svojo poddružnico. Sedaj pripadajo logaški udje v Cirknico, od katere so gotovo preveč oddaljeni. Slavni zbor naj blagovoli, ta predlog sprejeti.
(Predlog se enoglasno sprejme).
K 8. točki programa „predlogi poddružnic" poroča tajnik g. Gustav Pire: Svoje predloge, kateri naj pridejo v pretresovanje pri občnem zboru, poslali ste le dve poddružnici, namreč rateška in metliška.
Poddružnica rateška predlaga:
1. Glavni odbor naj na merodajnem mestu prosi, da dobijo revneji vinogradniki amerikanske trte zastonj.
(Predlog se sprejme brez ugovora.)
2.	Pri napravi nasadov v družbeni drevesnici je gledati na to, da se bode kolikor le mogoče moštnic izbojevalo. (V družbeni drevesnici vsadilo se je lansko leto nad 2000, letos pa nad 4000 moštnic).
(Predlog se sprejme.)
3.	Glavni odbor naj na primernem mestu skuša delovati na to, da bodo v časnikih prijavljene tržne cene primerne resničnim tržnim cenam.
(Predlog se sprejme.)
Poddružnica metliška predlaga:
1.	Glavni odbor naj pri vis. c. kr. vladi prosi, da se odpiše pri vremenskih nezgodah, mrazu itd. vselej in takoj vsaj en del davka.
(Predlog se sprejme.)
2.	Glavni odbor naj pri vis c. kr. kmetijskem ministerstvu prosi, da dobi poddružnica metliška 5000 amerikanskih trt brezplačno.
(Predlog se sprejme.)
3.	C. kr. kmetijska družba naj peticijonira za dolenjsko železnico.
(Predlog se sprejme.)
4.	Na primernem mestu je delati na to, da bode prosta ženitev omejena.)
(Predlog se sprejme.)
K zadnji točki programa »predlogi posameznih članov" oglasi se g. Borštnik: Slavni zbor! Jaz sem kupil od kmetijske družbe v svojem času mnogo sadnega drevja, kojega sem posadil po mojem posestvu; pa ne le kupil sem sadno drevje, ampak ker imam uže od nekdaj veliko veselja do sadjarstva, tuli sam sem pocepil mnogo dreves. Rekli bodete: To je prav! Drevje sem drago plačeval, reči moram, da je lepo rastlo, a prišla je tista huda žival, ki jo imenujemo zajec. Zajec, gospoda moja, naredil mi je veliko škodo, namesto da bi imel danes mnogo lepega sadunosnega drevja, nimam nič in ni čuda, če izgubim veselje do sadjarstva. Da so naredili v deželnem zboru premijo za onega, ki umori vidro, menim, to je prav; a imeli bi narediti tudi premijo za pobijanje zajcev, onega pa, ki lesico umori, kaznovati bi ga morali. Se ve da, varujejo bogatina, ki rad obira pečenega zajca, na kmeta pa, kojemu se neprecenljiva škoda godi, pa še mislijo ne. Tudi srne delajo hudo škodo, vlada nas sili goličave zasajati, brani pa s postavo srno, katera mlado drevje objeda. Zakaj pa koze ne puste v gozd, ali je ona kaj druzega kot srna? Meni zgodila se je velika škoda, kakor sem povedal, pustil sem po izvedencih škodo ceniti, a dobil nisem skoraj nič. Zato jaz predlagam, da se lovska postava predrugači in izreče zajca škodljivim živalim, katerega vsak na svojem posestvu sme pobiti.
Tajnik gosp. Pire: Jaz moram vsekako pritrditi gospodu Borštniku, čeravno sem prepričan, da v njegovem smislu ne bodo lovske postave hoteli predru-gačiti. Kmetijska družba se je v tej zadevi uže ne-katerekrati posvetovala, a tu je težko kaj predrugačiti. Moje mnenje je to, da je vis. c. kr. deželno vlado prositi, da svojem organom naloži pri obravnavah zarad škode, prouzročene po divjačini, kolikor je postavno mogoče kmetu pomagati. Sicer pa bode glavni odbor v tej stvari vsacemu rad pomagal do svoje pravice prispeti, ako se bode kedo na-nj obrnil.
Gosp. predsednik Seunig: Ker je program obravnav končan, zahvalim se vsem gosp. udeležencem ter zaključim zborovanje.
Na dan občnega zbora popoludne ob četrti uri zbralo se je na vabilo glavnega odbora ran ogo udov kmetijske družbe na poskuševalnem vrtu, da si ogledajo nove drevesnične nasade. Zbrane gg. člane po-
častil je tudi se svojo navzočnostjo visokorodni gosp. deželni predsednik baron W i n k ler.
Družbeni novičar.
Seja glavnega odbora c. k. kmetijske družbe
dne 30. maja 1886.
Seji predseduje družbeni podpredsednik gosp. Jos. Fr. Seunig, navzoči so pa odborniki: gg. Detela Goli, Kastelic, bar. Lazzarini, J. Lenarčič, Murnik, Povše, Robič in družbeni tajnik ter zapisnikar g. Gustav Pire.
Gosp. prvomestnik Seunig pozdravi novo izvoljene gospode glavne odbornike ter jih pozivlje svoje sile posvetiti družbenim namenom.
Glavni odbor izreče svojo zahvalo in priznanje izstopivšemu članu odbora gosp. župniku Josipu Jeriču za njegovo delovanje v odboru ter naroči tajniku, to pismeno naznaniti gospodu župniku.
Vsled množili sprememb v osobju glavnega odbora urede se na novo odseki ter v posamezne odseke tako-le voli:
V	o d s e k z a s p 1 o š n e r e či: gg. Detela, Kastelic, Murnik, dr. Poklukar, Robič, dr. M. Wurzbach.
V	odsek za gozdarstvo: gg. Detela, Goli, Lenarčič, Witschl.
V	odsek za vinarstvo, sadjarstvo in rejo drobnine: gg. baron Lazzarini, Lenarčič, Ne\ve-klovski, dr. Poklukar, Povše.
V	odsek za poljedelstvo in živinarstvo: gg. baron Lazzarini, Kastelic, Murnik, Povše, J. Fr. Seunig.
Pri vseh odsekih ima sodelovati tajnik.
Zarad treh posestnikov, ki so prodali pred časom svojo obdarovano goved, naroči glavni odbor tajništvu primerne ukrembe.
Na prošnjo vodstva štirirazredne ljudske šole v Šentvidu nad Ljubljano podeli glavni odbor tej šoli dve ptičji valilnici.
Družbenemu vrtnarju sklene glavni odbor vsled vložene prošnje povečati stanovanje, mu odločiti prostor za eno kravo proti temu, da družbi gnoj ostane ter mu letošnjo košnjo sena za 50 gld. prepustiti.
Vlogo družbenega člana M. Ambrožiča iz Mojstrane zarad regulovanja Save pri Mojstrani sklene odbor predložiti si. c. kr. deželni vladi, s primernimi opazkami.
Prošnjo občine Laže za podporo k napravi kala odstopi odbor s priporočilom na slavno c. kr. deželno vlado.
Na poziv dunajske borze za žito in moko sklene glavni odbor vložiti na državni zbor peticijo, da se uvede prosto uvažanje uže rabljenih vreč.
Glavni odbor vzame na znanje poročilo o občnem zboru c. kr. kmetijskih družeb v Gradci, Celovcu in Solnogradu.
Zarad pritožeb o izpitih na podkovski šoli, o katerih omenja gosp. glavni odbornik Len ar čič, sklene glavni odbor primerne ukrembe.
Na podlagi sklepa občnega zbora uravna glavni odbor stanje uradnikov ter njih plač in določi delo-valni krog uradnikom.
Na novo se sprejmo v družbo:
Dolinar Fr., župnik v Horjulu;
Hočevar Ant., župnik Št. Jakobu;
Inocente Jos., trgovec v Postojni;
Inocente Fr. gostilničar v Postojni;
Jelovšek Kari, posestnik na Vrhniki;
Lavrenčič Mat., posestnik v Postojni ; Morel Jak, posestnik v Hrašah; Oberman Marka, posestnik v Drašičah. Obraczay Kobert. graščak na Impolci; Palme Jos, graščak v Dolu; Premer Ign, posestnik v Primosteku; Pečarič Ive, posestnik v Metliki; Prus Jurij, posestnik v Romačini; Pezdirec M., posestnik v Metliki; Pollak 7an, trgovec v Ljubljani: Šašelj Jan., župnik v Adlešicah; Trček Jan, trgovec v Ljubljani.
Seja glavnega odbora c. k. kmetijske družbe
dne 6. junija 1886.
Seji je predsedoval gosp. družbeni podpredsednik J. Fr. Seunig, vis. c. kr. deželno vlado je zastopal gosp. c. kr. vladni svetnik Anton Globočnik, zastopnik deželnega odbora je bil gosp. cesarski svetnik Janez Murnik, navzoči so pa bili odborniki gg. Detel a, baron Laz z ar i ni, Lenarčič, Kastelic, Povše, Robič, Witschlin tajnik g. Gustav Pire.
Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o državnih subvencijah za 1887. leto, za ktere ima prositi glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo. Glavni odbor je sklenil sledeče podpore prositi:
1.	Za dve štipendiji po 300 gold. Kranjcem, kateri hočejo obiskavati kako višjo gospodarsko šolo.
2.	Nastavljenje učitelja za kmet'' tvo na c. kr. učiteljski pripravnici v Ljubljani.
3.	Za šolske vrte 500 gold.
4.	Za podkovsko šolo 1600 gold.
5.	Za družbeni list 800 gold.
6.	Za vinarsko knjigo k uže dovoljenim 300 gold. še 600 gold.
7.	Za govejo razstavo v črnomaljskem okraji 1000 gold.
8.	Za umna gnojišča 300 gold.
9.	Za melijoracije 400 gold.
10.	Za izvirno rusko laneno seme 500 gold.
11.	Za dobro in čisto deteljno seme 300 gold.
12.	Za pospeševanje umetnega pridelovanja krme.
Program
o delitvi premij v denarji in priznanskih diplom za kobile in žebice, katera se bode vršila na Kranjskem leta 1886.
Na Kranjskem se bode za leto 1886. vršila delitev državnih premij v srebernih svetinjah, kakor tudi delitev priznanskih diplom: a) za kobile z žrebetom, b) za mlade, to je, 3- do 4-letne kobile, c) za 1- in 21etne žebice v naslednjih petih konkurznih postajah, ki so imenovane spodaj:
V Radovljici za politični okraj: Radovljica 1. dne septembra;
v Kranji za politična okraja: Kranj in Kamnik 2. dne septembra;
v Ribnici za politični okraj: Kočevje 4. dne septembra;
na Vrhniki za politične okraje: Litija, ljubljanska okolica, Logatec, Postojina in mesto Ljubljana 6. dne septembra;
v Št. Jameji za politične okraje: Krško, Ru-dolfovo in Črnomelj 9. dne septembra.
V vsaki konkurzni postaji se začne delitev premij imenovane dni ob 9. uri dopoludne.
Za delitev premij veljajo sledeče uredbe, uravnane po pravilih, v tem oziru veljavnih, s privolitvijo c. kr. ministerstva za poljedelstvo z ozirom na posebne razmere te dežele.
Kobilam z žrebetom, mladim kobilam in žrebicarn, ki smejo za premije prositi, delilo se bode v vsaki konkurzni postaji od premijske komisije:
a)	kobilam z žrebetom, ki še sesa, eno darilo po 40 gold., eno darilo po 25 gold, v Kranji in v Radoljici eno darilo, v ostalih konkurznih postajah 2 darili po 20 gold., in naposled po vseh postajah po eno darilo po 15 gold. in dve sreberni svetinji;
b)	mladim kobilam eno darilo po 30 gold, eno darilo po 20 gold, eno darilo po 15 gold, potem 2 sreberni svetinji;
c)	mladim kobilam v sv. Jarneji štiri darila po 10 gold. in 2 sreberni svetinji, v vseh druzih postajah pa po tri darila v znesku 10 gold. in dve sreberni svetinji.
Skupaj 1045 gold. in 30 srebernih svetinj.
Posestniki triletnih za pleme sposobnih žebcev se pozivajo, naj jih o priliki premiranja pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se popišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti.
Premijska komisija ima tudi pravico vis. c. kr. ministerstvu za poljedelstvo nasvetovati dopuščene privatne žebce za podporo.
Vsak, kateremu se je za izrejenega konja prisodila premija, mora podpisati reverz, v katerem se zaveže, da tega konja po delitvi premij obdrži še eno leto, in da povrne prejeto premijo v denarjih brez vsakega ugovora, i'e ne bi ostal pri tem mož-beseda.
Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani 1. dne junija 1886.
0. kr. deželni predsednik:
Baron JVinkler s. r
Tržne cene.
V Ljubljani, 12. junija 1886.
Povprečna cena.
	Trg		Magaz.			Trg		Ma	gaz.
	gl.	kr.	tri.	kr.		gl. [ kr.		si-	kr.
Pšenica, hektol.	6 82		7	26	Sur. maslo, kila	_	84	-	
Rež „	5,04		6	18	Jajca, jedno . .	—	3	-	—
Ječmen „	4	71	4	95	Mleko, liter . .	—	8	-	—
Oves „	3	25	3	22	Gov. meso, kila	—	64	-	—
Soršica „	—		6	57	Telečje meso, „		68	-	—
Ajda „	4	16	4	93	Prešič. meso, „	-	54	-	—
Proso „	5	04	5	02	Koštrun „		34	-	—
Koruza „	4	87	5	15	Kuretina, jedna		42	-	—*
Krompir, 100 kil	3	57	—		Golobje, jeden .	—	17	-	—
Leča, hektoliter	8	—■	—	—	Seno, 100 kil .	1	60	—	—■
Grah „	8	—	—		Slama, „ „	1	51	-	—
Fižol „	8	50	—		Drva, trde, sež.	7160		-	—■
Gov. mast, kila		94	—	—	„ mehke, „	5	20	—	—■
Svinska mast „	—	82	—		Vino, rud, 1001.	-	—	24	—■
Špeh, fr. „	—	65	—		„ belo, „	—	—	20	—
„ prek. "	—	27	—