Političen list za slovenski nárocL P» poitl prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mescu 1 gld. 40 kr. T administraciji prejemun veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta I jlo., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pcšiljun velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejem» opravništvo (administracija) in ekspcdicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Kaznanlla (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 uri popoludne. isttev. 139. 7 Ljubljani, v sredo 19. junija 1889, Letnili XVII. Odmevi. i. Kazkrivali smo že večkrat in bičali hibe in občutljive nedostatke v uašetn narodnem in socijalnem življenji. Pri tem nas je vedno vodila le odkritosrčna iu nesebična želja, da bi posameznike opozarjali na napake, katere trosijo med narod in morejo silno škodovati skupni celoti in imenu slovenskemu. Čutili smo večkrat, da smo posegli med sršene, a ravno to nas je prepričalo, da se nismo motili. Sloga med delavnimi možmi, ki žrtvujejo svoje telesue in duševne moči za narod, nam je vedno idejal in tako dolgo ne stopimo „na razpotje", dokler nas gospodje v poslopji nekdanjega policijskega ravnateljstva ne prisilijo in dokler imamo še upanje, da je mogoče paralelno postopanje v boji za narodov obstanek in zdravo mu podlago. To upanje nas ni še zapustilo, marveč gojimo je še gorko, ker ne motijo nas ekstravagantni glasovi na tej ali oni strani. Rau med narodom nismo prikrivali in jih s svojega stališča tudi ne smemo. Kdor je zasledoval probujo in preporod našega naroda, gotovo dobro pozna delovanje in trud rodoljubov, ki so pred dvajsetimi, tridesetimi in več leti orali ledino narodnega polja. Kakor še dandanes, tako so tudi tedaj slovenski razumniki pohajali večinoma iz priprostega naroda, iz-pod kmečkih streh. Umljiva je torej želja vseh pravih rodoljubov, med katere pa ne štejemo širokoustnih kričačev, da se priprosti narod naš, zdravo to deblo in trdni temelj ostalim stanovom, otrese različnih napak in je sposoben, da bode gotov porok izdatnemu zalaganju slovenskih razumnikov v vseli stanovih. Toda slovensko razumništvo — in to rečemo odkrito — zlasti na Kranjskem ne stoji na vrhunci svojega poklica, zlasti v najnovejšem času ne izvršuje svoje narodne dolžnosti tako, kakor to velevata korist in napredek vsega naroda. Kdor izmed razumnikov naših dolžnost narodno izvršuje — in taci h mož je na Kranjskem, hvala Bogu, še lepo število — tega naša pisava ne bode zadela, nasprotno, odobraval jo bode in ji pritrdil, da bi se poboljšali oni, ki škodujejo sebi in narodu. Najtežja obtožba precejšnjega števila naših izobražencev tiči v tem, da so še premlačni iu premalo požrtovalni, in kar je še huje, da se odtujujejo in odtegujejo priprostemu ljudstvu, iz katerega srede so prišli, zanemarjajo napredek in blagostanje manj zavednih in premožnih, brigajoč se le za svoje ime. Ker bodemo o tej točki še pozneje govorili, omenimo danes le to, da so možje, ki sanjajo v nekem veličji o nimbusu, do katerega so dospeli večinoma z delom, tega ue tajimo, a mnogo so si ga pridobili tudi le s praznimi, lepo-donečimi frazami. In gorje onemu, ki se drzne razkaditi najmanjši oblaček kadila hvale, za katerim je večkrat praznota. Nedotakljiv je že vsakdo, ki je kedaj v večji družbi napil domovini. Nasprotno pa je izpostavljen vsakovrstnim napadom drugi, ki vedno in povsod ue reče „da", ki ne hodi z gotovimi faktorji skozi drn in stru. V tem tiči edini vzrok nezaupnosti, nezadovoljnosti in rastoče nesloge. O nedostatku katoliške zavednosti v višjih krogih, ki izvira iz zanemarjanja verskih koristi v ljudstvu in se je že grozno maščeval nad vsem narodom, danes ne bomo govorili, ker je itak znano naše stališče glede te prevažne točke. Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Kranjsko, Primorje, Trst in Dalmacijo. Na podlagi postave z dne 28. decembra 1887 glede zavarovanja delavcev proti nezgodam je mi-nisterstvo za notranje stvari z razglasilom 22. jan. t. 1. ustanovilo delavsko zavarovalnico za Trst, Goriško, Istro, Kranjsko in Dalmacijo s sedežem v Trstu pod predsedstvom c. kr. okrajnega glavarja dr. Reinholda pl. R (i lin ga. Dne 5. t. m. se bodo vršile volitve v načel-ništvo, ki bode vodilo zavarovalnico. Volilna komisija je objavila glede teh volitev, s katerimi ob jednem se bode vršila volitev v zavarovalno razsodišče, razglasilo v slovenskem, hrvatskem, nemškem in italijanskem jeziku, ki se glasi: Vse delovršbe, ki so pod»ržeue dolžnosti zavarovanja, so v namen te volitve razdeljene v šest kategorij sorodnih ali drug drugemu bližnjih vrš-benih načinov in sicer: 1. poljedelske in gozdarstveue delovršbe; mlini; 2. železnice, rudarstvo in talivstvo, kovinarstvo, stroji, orodja i. dr. t. r.; 3. kemijska obrtnost, kurilne in svetilne tvariue, tvarine za živež iu užitek; 4. obrtnost s kamenjem in zemljinami; stav-binski obrti; 5. tekstilna obrtnost; izdelovanje iu čiščenje obleke; 6. papir in usnje, les in rezbarske tvarine, po-ligrafični obrti. Vsaka kategorija izvoli v uačelstvo po jed-nega zastopuika delodajalcev in po jed nega zastopnika zavarovancev, kakor tudi primerno število zastopnikov. Volitev izvršujejo tako delodajalci (vršbeni podjetuiki), kakor tudi zavarovanci (delavci in vršbeni uradniki) z glasovnicami. Vsak samosvoj vršbeni p o d j e t n i k, oziroma pri vršbah, katerih ue vodi podjetnik sam, zgla-šeni pošlo vodnik, je opravičen v tisti vrš-beui kategoriji, v katero s p a d a njegovo delo, na svojo glasovnico zapisati po jednega zastopnika za uačelstvo. Vendar se pri tem opozarja na to, da vsakemu podjetniku, ker sme samo jedenkrat biti ud zavaro-valuice, tudi če poseduje več v zavarovaluičnem okoliši pod dolžnostjo zavarovanja ležečih delovršb, pristiije pri volitvi zastopnika dotičnih podjetnikov tudi samo jedeu glas. Poseduje li podjetnik delovršbe v različnih kategorijah, dano mu je na prosto voljo, izbrati si kategorijo, v kateri hoče izvrševati LISTEK. 0 Telovem. (Črtica s kmetov.) Razcvela se je priroda povsodi, vse klije, žije in diše v poletji in gorkoti! Kamor oko pogleda, je cvet pri cvetu; rastliue in cvetke razširjajo prijetno vonjavo po polji. V istiui, pametna misel, koja je prestavila ta prelep in največji praznik z dne Ve-licega četrtka, ko časih še vse zmrzuje in sneg pokriva hrib in plau, na četrtek po sv. Trojici. Log in dol marsikako cvetko izgubita v dan pred sv. Rešnjim Telesom. Sredo popoludne pohoje-vajo družice, deklico, ki bodo šle kot angeljci v belih oblačilcih pred Najsvetejšim, polje, vrtove in gozd! Otroška ročiea radostno trga prirodine krasotice, poravnava je iu devlje v košarico. Doma natrgajo še potonik, solnčnic, murk, sleča in srobotine, in vse te cvetke, rudeče, bele, modre iu žolte, spletajo v vence. Med sprevodom pa nežna ročica družice vsip-lje to cvetje na pot pred sv. Rešnjim Telesom in na stopnice pred altar pod milim nebom. Na večer pritresejo odrasli še breze in smreke iz gozda, ter je postavljajo ob poti in pred hišami, fantje pa za-sajajo mlaje. Na kmetih ima skoro vsaka večja občina svoj altar, koji se postavi na primernih krajih, — iu seljaui so tú ponosni na svoj altar! Osiveli Martin, ki je kri prelival pri Solferini za eesarja iu domovino in nosi še vedno vojaško obleko, ta se vselej namuza, da je veselje! Gumbe pri suknji lepo na-lišpa in rožico na čepici, trakove na suknji in drgne ob staro zaplato ni kolenih „medaljo". Vstopi pred altar in dó, da bo i on „delal parado", istotako, kakor njega dni v „Majlandu", kjer ne vode sprevoda župnik, temveč — nadškof. In ko napoči slavnostni dan! Ob desetih je sv. maša. V cerkvi, kjer so so vsporedili: občinsko predstojništvo, zadruge, društva, ognjegasci itd. razlega se petje! Hkrati se od cerkve na polje dá zna-meuje, z zvonika pa ljubko potrkavanje vbranih zvonov oglaša župljanom, da se sprevod že pomiče. Ondi konci vasi se zablisne, oblaček šine kvišku iu topiči pokajo, da se zemlja trese. Fantje ali zopet kak prileten „kauonir" od Solferino zažigajo topiče, kakor bi imeli pred seboj — sovražnika. Sprevod so jame pomikati iz cerkve na trg, v vasi pa na vas. Deei igra radost v očeh, malim družicam plamte ličica, društva in zadruge korakajo ponosno za svojimi odičeuimi in dragocenimi bauderi; važno iu resno drže se vplivni in prvi možje z lepo obritim obličjem, ki nosijo nebo. Dim iz kadilnice vali se iu širi prijetno vonjavo okolu, in iz blesteče monštrance videti je „Božje Telo" — vernikom v blagoslov! Spredaj pa se razlega premilo petje šolske mladine ali pa vaških deklet, za nebom korakajo seljani, občinsko predstojuištvo na čelu in pa muožica vernikov. Pred altarjem se ustavi sprevod. Kapelnik d;i takt, spusti „motetto", in lepo vbrana pesem doni od altarja tja preko vasi, odmeva in se razlega po bujnem zelenji in drevesnem cvetji od koče do koče. In kedor ne more prisustvovati sprevodu, hiti aa prag pred hišo, nehote sklene roki iu prosi, naj mili Bog vse blagoslovi ua domu in polji! Starčki in stare matere sodu na pragu ali na klopi pred hišo, poslušajo in — se radujejo. Misli se jim utapljajo v minolost, kako je bilo tedaj, ko so bili oni med to veselo mladino, kako je bilo, ko so i oni postavljali altarje, trgali cvetke in zasajali mlaje, in radujejo se, da so učakali in doživeli ta praznik, to trenotje, ko se okolu njih razlega pobožna pesen. Izpred altarja pod lipo čuje se: „Strele, povodnji iu nevihte obvaruj nas, Gospod" ali „Blagoslov božji nam iu našim pridelkom", — in ljudstvo pade na kolena, petje se oglasi in pok&uje topičev pretresa okolico iu — sprevod se pomiče dalje. Po nekaterih krajih, kjer ui lepo zaokroženega svojo volilno pravico ; kadar bi pa podjetnik oddal po več glasovnic, tedaj se bode pri glasoštetji samo tista glasovnica, ki se prva vzdigne, štela za veljavno, vse poznejše pa za neveljavne. Delavci in vršbeni uradniki vsake delovršbe, ki imajo pravico voliti — in k tem se ne štejejo učeuci, radovoljci, praktikantje in druge osebe, kateri zaradi ne še zvršeue izobražbe ne dobivajo nič mezde, ali pa premajhno mezdo — — volijo v zboru, katerega skliče vršbeni podjetnik (poslovodnik) iz samosvojnih možkih delavcev in vršbenih uradnikov svoje vršbene kategorije z relativno večino glasov tudi po jed nega zastopnika v uačelstvo, čigar ime zapiše od delavcev in vršbenih uradnikov dotičue delovršbe izbrani zaupni mož v njih glasovnico; na tej glasovnici mora podjetnik potrditi, da so bili vsi v delu stoječi delavci in vršbeni uradniki, ki imajo pravico voliti, pozvani izvršiti volitev, iu da je bil kandidat njih večine zapisau v glasovnico. Vsaka glasovnica delavcev in vršbenih uradnikov bode pri glasboštetji veljala za toliko glasov, kolikor oseb, imajočih volilno pravico, spada k do-tični vršbi. V voliluem razredu delodajalcev (podjetnikov), kakor tudi v onem zavarovancev (delavcev in vršbenih uradnikov) se bode štel za izvoljenega zastopnika delodajalcev, oziroma za izvoljenega zastopnika zavarovancev v načelstvu za vsako šestih volilnih kategorij tisti kandidat, kateri je prejel največ glasov dotične kategorije, in za izvoljenega namestnika tisti, ki je za onim prejel največje število glasov. Kadar je enako glasov, razsodi žreb. V razsodišče izvolijo vržbeni podjetniki vseh šestih vršbenih kategorij skupaj jed nega podjetnika kot prisednika in jednega namestnika, zavarovanci vseh šest vršbenih kategorij pa tudi jednega zavarovanca kot prisednika iu jednega namestnika. Izmed priseduikov in namestnikov v razsodišči ne sme nobedeu biti ud uačelstva. V ostalem veljajo za izvršitev volitve v razsodišče zmiselno vsa določila, dana za volitev v načelstvo. Z ozirom na veliki prostorni razsežaj zavaro-valničnega okoliša se pri zvrševanji vseh zgoraj omenjenih volitev glasovnice ne oddajejo osebno pri volitveni komisiji, ampak se ji samo vp o š i I j aj o. Glasovnice se smejo, začenši od dne 21. junija 1880. leta, pošiljati ali naravnost volitveni komisiji (v Trstu, c. kr. namestništvu), ali pa potom političnih okrajnih oblastev (c. kr. okr. glavarstev, magistrata), v katerih je stanovišče delovršbi. Kadar se glasovnice vpošiljajo s c. kr. pošto, mora se po-šiljatev frankirati. Glasovnice, katere dospo pozneje nego dne 5. julija 1889. leta zvečer na volitveno komisijo, ne vzemo se v poštev. Priporoča se zategadelj po 29. dnevom junija 1889. leta glasovnic nič več ne vpošiljati na politična okrajna oblastva. ampak na volitveno komisijo. trga ali vasi, vrši se sprevod po polji. Kjer so cerkve na holmih in navršjih, vasi pa v dolini, vije se sprevod doli pod vrh, in tak pogled, ko se sprevod pomiče z vrha navzdol, je slikovit in zanimljiv. Godba, petje in streljanje razlega se daleč tja po ravnini, in ves vrh je kakor mravljišče, v kojem vse gomazi. Po km6tih je v ta praznik vse praznične volje — tako tudi popoludne. Od sprevoda prinesle so domov starke zdravilnih korenov in zelišč, koja so nosile med sprevodom; posuši je doma in shranijo, ker jim pripisujejo zdravilno moč. Popoludne vlada po selih in vaseh sveta tihota, največji praznik je! Po malih mestecih ali trgih imajo „cunfti" popoludne shod, toda vrši se vse nekako tiho in pametno. Mojstri izpijejo, ker ne mogo zabiti teh starih, dobrih časov, zlasti po Gorenjskem in fužinah, vsak svojo merico in lepo tiho korakajo zopet na svoj dom. Krasna, tiha poletna noč! Pred deveto uro jame kos v gošči žvrgoleti svojo ginljivo melodijo, njemu oglaša se na sosednjem vrtu milozvočno slavček, in ta pesem odmeva v človeškem srci, ta pesem je jek, ki je pretresal po duevi človeku dušo. A. S. Dalje se opozarja na to, da morajo tudi vršbeni podjetniki podpisati svoje glasovnice. Reklamacije v stvareh zgoraj navedenih volitev je najpozneje do dni 21. junija 1889. leta vpošiljati na podpisano volitveno komisijo, katera o njih kouečno veljavno razsodi. Dostavek vredništva : Ker imajo v dveh vršbenih kategorijah, namreč v prvi in šesti, kranjski delodajalci in zavarovanci večino, izvolijo si lahko v teh kategorijah zastopnike iz svoje srede, če se v izdatnem številu vdeleže volitve. Iiazen teh utegne zmagati kandidat delavcev na Kranjskem tudi v tretji kategoriji, če vsi složno oddado glasove. Za volitev v razsodišče imajo večino kranjski delodajalci, kateri naj se torej zjedinijo. Volilna komisija je prosila trgovsko in obrtniško zbornico kranjsko, da posreduje, pozveduje in nasvetuje kandidate. Politični pregled. V Ljubljani, 19. juuija. Notranje dežele. Nalivno ministerstvo je podelilo šestemu razredu češke zasebne gimnazije v Opavi pravico javnosti. Na Sofijinem otoku v Pragi se je minolo nedeljo vršil mladočeški shod, katerega se je vdeležilo do dva tisoč oseb iz vseh čeških pokrajin. Predsedoval je državni poslanec Blažek, dr. Edvard Gregr pa je imel daljši govor, v katerem je pobijal „nazadnjaške težnje fevdalnega plemstva" ter zagovarjal „novo šolo". Konečno se je sprejel volilni poziv, kateri je sestavil dr. Julij Gregr in v katerem se pred vsem pobija Liechtensteinov šolski predlog. Konečno pravi poziv, da bodo Mladočehi v vseh splošnjih zadevah skupno postopali s Staročehi, toda nikdar se izneverili svojim „prostostnim načelom". Ogerski naučili minister pozivlje v okrožnici velike šole, naj se izjavijo do 20. dne avgusta, kako bi se mogli dijaki vzdržavati v evidenci ter bi se tako preprečilo, da bi se dijaki ne vpisavali s pomočjo dobrih prijateljev, sami pa ostajali doma daleč od vseučilišča; dalje, ali naj se razširi študijska doba ter prikrajšajo počitnice, in kouečno, ali naj postanejo kolokviji obligatni. Tnanje države. Koliko je resnice na tem, da je ruski poslanik Persiani predlagal Srbiji, naj se sklene vojaška pogodba, in da je slednja blagohotno sprejela ta nasvet, ne moremo še danes določiti. Toda eno je gotovo, da so Srbi vsled te novice postali jako ponosni. V Šabacu se je tiskala proklamacija, s katero se pozivljejo prebivalci Bosne iu Ercegovine, naj se protivijo temu, da bi si Avstrija prilastila zasedeni deželici, ker bi se sicer nikoli ne mogli znebiti „zopernega avstrijskega jarma". Srbom je sploh greben jako vzrastel, odkar je očitno pripoznal car, da je črnogorski knez edini njegov prijatelj. „Male Noviue" se čutijo že celo poklicane, da svetujejo Avstriji. Rana intlata! V napitnici carjevi, meni list, je povedano vse, kar hoče Rusija. Srbija ne želi menjavati kraljevske hiše, kakor tudi ne hrepeui po črnogorskem absolutizmu; isto tako nima posebnega hrepenenja, da bi prelivala kri za Rusijo in njene namene. Avstrija je napravila na Balkanu velike napake (!), kralja Milana z nepremišljeno politiko prognala iz Srbije (to je pa najnovejše!) in s tem zgubila V60 veljavo. Nevarnost, ki preti Avstriji z ruske strani, more prva odstraniti le s tem — sedaj pride grm, v katerem tiči zajec — če odstopi Srbiji Bosno, Ercegovino in celo Dalmacijo! (Lej, lej! Ali morda še kaj?) Tudi bi bilo primerno, ko bi se s kraljestvom spojili oni deli Avstrije, v katerih bivajo Srbi. Čudni ljudje so pa vendar ti ljubi Srbi. Na eni strani ne marajo prelivati krvi za Rusijo, na drugi pa se opirajo na carjevo na-pitnico in kar narekujejo Avstriji, kaj jim mora odstopiti. — Garašanin se je izjavil v „Videlo", da bo zapustil Srbijo, ker je v nevarnosti njegova osebna prostost. „Graždanin" preklicuje vest inozemskih listov, da napoveduje napitnica ruskega carja združenje vseh Srbov pod črnogorskim knezom Nikito. Rusija smatra, tako nadaljuje list, za neobhodno potrebno, da ostanete obe državi pod vlado zgodovinskih vladarskih hiš. — „Novosti" utemeljujejo potrebo na-daljnih ruskih oboroževanj z ozirom na vojskino pripravljenost avstrijske sosedinje. Mogoče je, da bo evropsko časopisje zopet raz-motrivalo nov nemško-francoski mejni dogodek. „Koln. Ztg." poroča namreč: „Francoska bojazen pred vohuni je zopet provzročila, da se je posilno postopalo zoper nekega Nemca. Neki v Strassburgu živeč tiskar, rojen Alzačan, je binkoštno nedeljo napravil izlet v zgornjo Alzacijo, v ponedeljek je prekoračil pri Keppu francosko mejo ter je prišel proti poldnevu vLadrapelle-sous-Rougemont. Govoril ni z nikomur ter mirno korakal skozi kraj, naenkrat sta ga pa zgrabila dva orožnika ter odpeljala v Belfort, kjer so ga do četrtka obdržali v zaporu, iz katerega so potem izpustili brez odškodovauia iu ne da bi se bili oprostili. Dotičnik se je pri nemških oblastnijah pritožil." „Nordd. Allg. Ztg." poroča: Dne 13. t. m. sta nemški in ruski zastopnik predstojniku švicarskega oddelka zunanjih zadev izročila spomenico, v kateri sta izrazila pritožbo zoper zlorabo Švici priznana nevtralnostne pravice in zaradi tega, ker ne spol-nujejo oblastnije s tem zvezanih dolžnostij." — „Berner Intelligenzblatt" pravi: Švicarski zavezni sovet je v tej zadevi odgovoril velevlastira, da se Švica zaveda svojih dotičnih dolžnostij in je tudi vedno pripravljena vestno jih izvrševati; zavezni sovet se je dlje časa bavil z boljšo organizacijo tujega redarstva, ter je ravno sedaj izgotovil dotični postavni načrt. V italijanski zbornici je pri razpravi o vojnem proračunu predlagal Baccariui, da se afriški kredit zniža na 8,000.000 ter zaukaže vladi, da ne sme prodirati v Afriki brez parlamentovega dovoljenja. Crispi je pobijal ta nasvet ter stavil zaupno vprašanje. Pri glasovanji je propadel Baccarini s svojim predlogom ter je zbornica izrekla zaupnico vladi glede postopanja v Afriki. Izvirni dopisi. Iz Istre, IG. junija. Volilna borba v pazinskem kotaru je že dokončana. Narodna strauka je z vspehom zadnjih volitev zadovoljna. V Paziuu zmagali so Hrvatje z večino 80 glasov, v Žminju s 60, a vTinjanu s 40 glasovi. Tri občine: Boljun, Labinj in Plominj volile so protivno, a broj njihovih volilnih mož je premajhen, tako da je poslanstvo hrvatskima kandidatoma gg. dr. Dukidu in dr. La-ginji zagotovljeno. Borba je bila huda pri volitvah, in to tem več, ker je protivni kandidat bogat trgovec, kojemu so mnoge občine skoraj popolnoma zadolžene. Kar on ni storil, pripomogla je bogata blagajna društva ; „Pro patria", koja je lahone tako založila z novci, da so si pazinski fakiui s petaki prižigali smodke. ( Kmete motili so na vse mogoče načine. Plačevalo se je za glasove po 2 do 100 gld. Neki kmet iz občine Pičan dobil bi bil 100 gld., ko bi bil šel volit Iahonskega kandidata, ali da bi bil vsaj doma i ostal; a ni se dal premotiti, kar je mnogo pri si-; romašnem stanju našega naroda! Največ seveda ' prestati je morala rodoljubna duhovščina. Očito se je dne 12. in 13. t. m. v Pazinu duhovnike z naj-ostudnejšimi imeni psovalo; — ometavalo se jih je z jajci, in zvečer dne 12. t. m. so se lahonski kul-turonosci po sili hoteli na-nje navaliti. Da ni žan-darmerija vse sile uporabila, nastal bi bil krvav boj, ker je tudi kmetom, koji so celi dan vse ustrpljivo prenašali, kri zavrela. — No, vse neprilike so pozabljene, da se je le zmaga pridobila. Zal pa nam je, da so se nekoji duhovniki — rojeni Slovenci — lahonom na ljubo odtegnili volilnemu gibanju; tudi g. B. D. v Bermu ne zavidamo časti, kojo si je pridobil s svojim nerodoljubnim ponašanjem pri zadnjih volitvah. Prvikrat je letos v Pazinu pridobila hrvaška stranka za deželni zbor v Poreču, prvikrat se je pokazala čista narodna pravica na pozorišču, kojej se je morala umakniti kruta sila laška. Zmaga hrvaška je toliko večjega pomena, ker jo je pridobila samozavest naroda, ne pa pomoč vlade ali mam-ljivost denarja. Istra vedno očitneje pokazuje, da ni še laška provincija, ampak hrvatska zemlja, nad kojo kriluje ponosni orel avstrijski. Dal Bog, da bi tudi gospodje na Dunaji in v Trstu izprevideli, da so Slovani jedini zvesti podaniki Avstrije v Primorju! Iz Prage, dne 15. junija. Dasi imamo do volilnih dnevov še nekoliko tednov, nastalo je živahno volilno gibanje po vseh okrajih. Umevno je, da je volilni boj na Češkem jako važen in pomeuljiv, zlasti kar se tiče odločilnega boja med Staro- in Mladočehi, koji se letos nadejajo večje zmage — čegava je zasluga? Odgovor na to je nekako grenak. Zdaj se vsipljejo na Staročehe od vseh stranij očitanja: od ustavovercev, takcijozov in Mladočehov. Staročehi postali so žrtev Taaffejeve vlade, ta je njihov zločin in noben drugi, očitajo nemški in češki fakcijozi. So li imeli kaj boljšega na razpolaganje? Ali bi naj grofa Taaffeja odklonili? Kedor na Češkem razmere dobro pozna, trdil tega ne bode nikoli. Nečem tu razpravljati, kateri kruhek se bolje prilega in je tečnejši: trdi kruh opozicije ali vladni komis — toli pa smem reči, da bi kruh opozicije bolje godil poslancem iu manj narodu, in zopet obratno: vladni komis naravnost ne ugaja poslancem. Ni prijetnejšega za poslanca, nego postaviti se s trdim kruhom opozicije k oknu pred zbrano množico in razburjenim glasom klicati: Poglej, narod, našo vrlino, našo neupognjenost itd. Kedor hoče biti na Češkem najpopularnejši, jesti mora nepogojno kruhek opozicije. V tem tiči vsa taktika ne samo fakcijozov, nego i Mladočehov. Podloga politične eksistence teh ljudij je neobhodna — opozicija. Iz vsacega povoljnega koraka •Staročehov proti vladi kujejo Mladočehi za svoje namena železo; Ijud na Češkem je pa zopet tak, da prehitro verjame puhlim frazam, samo vsa usta se morajo odpirati in z velikim patosom govoričiti. Nasproti pa moram poudarjati, da je v istini dosti nezadovoljstva med ljudstvom, koji pa niso zakrivili sicer Staročehi, vendar se jim očita — to je splošna politična napetost in bi;dna narodnogospodarski položaj po vsi Evropi. Zveza naša z Nemčijo in Italijo je vražje draga in zahteva v sedanji politični soparici vedno večjih žrtev. Dandanes živimo v štrajkovem vzdušji, in če bi ljudstvo moglo glede davka v krvi in novcih žtrajkovati, kakor so to učinili nedavuo tukajšnji delavci na konjski železnici, takoj bi to storilo. Ni ga skoro davkoplačevalca, da ne bi bil stokrat vprašal : Kam bomo prišli s temi alijancami ali zvezami, in česa se bode še zahtevalo od nas! Vtem tiči podstavui ali prvotni vzrok vse nezadovoljnosti; vsi drugi vzroki so več ali manj sekundarni ali lokalni. In morejo kaj zato Staročehi? Ali so se mogli v tem oziru nasproti vladi iuače obnašati? Niso se mogli inače. In ker vsled tega prvotuega vzroka prevlada mržnja med ljudstvom, je slednje takoj pripravljeno vse možne stvari ua svetu zabeležiti na rovaš vladne politike. Ljudje res u ez a d o v o I j e u iu obupava, in glej: pridejo Mladočehi, pa poreko: To vse je zakrivila ta vladna politika, ta serviluost, to kleče-plaztvo itd. Iu kaj lehko se d;i iz tega izvajati volilna agitacija na škodo Staročehom. „Mi samo toli pravimo in prosimo, — piše zadnji „čech" — da bi se to umelo od besede do besede: Ko bi pri vsej tej mlačnosti in nezadovoljnosti kandidoval v deželni zbor celo Kristus sam s svojimi 12 apostoli, uverjeni smo, da pri volitvi popolnem propadejo razven edinega apostola, ki bi bil — bogataš ali pa banker." A tudi dunajski „Vaterland" nima prav, ki očita Staročehom, da so pozabili razobesiti krščansko-socijalno zastavo. Vsaj vendar Staročehi mnogo let stoje zvesto na strani katoliških konservativcev v državnem zboru, ki visoko vihte to zastavo, — in baš to jim štejejo Mladočehi za največji narodni greh. Mladočehi imajo v istini srečo ko slepa kura. Oni ne trebajo prav nobene državne ideje, in res ni ga med njimi ni enega državnika, njim treba samo zoper vse, kar delajo Staročehi, samo zabavljati, in njih pšenica zori — v tem tiči vsa tajnost mladočeških vspehov. In ekscelenca grof Taatie? — pomaga jim, kolikor more. Nekateri češki listi, zlasti konservativni, so ga često imenovali največjega Mladočeha. Baš pred volitvami izšla je prepoved korporativne vdeležbe češkega Sokolstva pri tekmovanjih v Parizu (Vincennes). In kak vspeh je imela neki ta prepoved ? Sokoli so vzlic temu nastopili korporativno v treh četah — kakor sem vam poročal v zadnjem dopisu — iu ker niso smeli vzeti seboj zastav, vspre-jeli so iz rok predsednika republike, Car no ta, ogromen venec, sestavljen iz rudečih dragocenih cvetk, belih lilij in modrih vijolic, ta velikanski venec nosili so ua čelu Sokolov na drogu kot bandero pri defilovanji. Seveda so Mladočehi to prepoved zopet v obili meri izkoristili za-se. Sploh se ne bode dobro godilo Staročehom pri prihodnjih volitvah, kakor se poroča z dežele sem. Med narodom razširja se in zajeda štrajkujoči duh. Ko se nekoliko ohladi in pomiri, postal bode pri-stopnejši krščansko-konservativnim načelom. Zdaj nastaja po Evropi križarska pot. Narodi so izročeni iidom in paganom, iu imajo jedva slutnjo o tem. Streznjenje nastane stoprav pozneje! Dnevne novice. (Procesija sv. R. Telesa.) Jutri bode v tukajšnji stolni cerkvi ob 8. uri slovesna sv. maša in potem slovesna procesija po mestu. Vdeležili se je bodo kakor navadno načelniki civilnih in vojaških oblastev. (K deželnozborskim volitvam.) S Krasa se nam poroča: Nekateri ljudje so res iznajdljivi. V št. 138. nekega dnevnika je bil objavljen telegram iz Št. Petra, ki je bil po datumu dva dni pozneje oddan — a ne po žici. Pri shodu dne 16. t. m. se je zbralo v gostilni gosp. župana Špilarja v Št. Petru okoli 30 mož. Ne rečemo, da niso bili vsi veljavni možje, a vsi niso bili volilci v šent-peterski, zagorski in knežaški županiji. Istina je, da je prišlo 7 ali 8 volilcev iz Zagorja in Knežaka, 5 iz Št. Petra, 2 iz Trnja in 3 iz Košane; izmed nevolilcev jih je bilo več iz Postojine. Posebnega navdušenja nismo opazili niti pri kandidatih, niti pri volilcih. — V Žireh so bile volitve volilnih mož dne 17. t. m. Vseh sedem izvoljenih mož bo soglasno volilo bivšega poslanca g. M. Lavrenčiča. (Iz Velikih Lašč) se nam poroča: Dne 17.t.m. popoludne okoli 1. ure se je nebo stemnilo, začelo je grometi in treskati in vsula se je huda ploha, med katero je treščilo v skedenj posestnice Marije Levstek v Griču. Hipoma sta bila v plamenu skedenj in bližnji kozolec, ki sta do tal pogorela. Gasiti ni bilo mogoče, ker je vode primanjkovalo. V veliki nevarnosti ste bili bližnji dve hiši. Posestuica je bila zavarovana. — Za občino velikolaško je izvoljen kot volilen mož č. g. župniic, za občino lužarsko dva druga zanesljiva moža. (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) C. g. Fran Avsec, semeniški duhovnik, je nastavljen kot duhovni pomočnik v Metliki; č. g. Josip G r e g o r i č, semeniški duhovnik, pride v Višnjo goro; č. g. Anton Jemec, semeniški duhovnik, pride v Senožeče; dosedanji duhovni pomočnik v Senožečah, č. g. Josip Porubski, je nameščen kot župnijski oskrbnik v Spodujem logu na Kočevskem; č. gosp. Mihael Horvat, duhovni pomočnik v Višnji gori, je premeščen v Skofjo loko. (Umrl je) nocoj po kratki bolezni c. kr. profesor nemščine in zgodovino na tukajšnjem c. kr. učiteljišči, g. Josip Weiss, star 37 let. Zapustil je vdovo in štiri otroke. Pogreb bode jutri popoludne ob 5. uri. N. v m. p. (Koze) po Zireh in okolici še vedno niso ponehale; v eni sami družini je čvetero bolnikov. (Vstopnice za tribune) pri Vodnikovi slav-nosti, kakor tudi za banket dobivale se bodo od sobote dne 22. t. m. nadalje pri kustosu ljubljanske čitalnice, oziroma v trafiki. Slavnostni odbor. (G. Alf. Mllllner,) kustoz kranjskega deželnega muzeja, je dobil podporo od osrednje komisije za umeteljne in zgodovinske spomenike, da določi črto rimskih cest med Thalheimom-Strehovom in Tarsa-tico Fonte-Timovom. (Iz Celja) se nam poroča: Glavna porotna obravnava zaradi dvoboja Emerika Gyujta proti Hugonu Poglayenu, v katerem je dne 1. marca t. 1. zadnji bil smrtno zadet, pričela se je v ponedeljek. Obravnavi je predsedoval predsednik okrožnemu sodišču dvorni svetovalee Heinricher, zatožbo je zastopal drž. pravdnika namestnik Schwentner, zatoženca je zagovarjal dr. K osje k. Priče so bile: Mieceslav pl. Pitruski, Artur Chiari, Filip Kogožinski, Heliodor Pekarek, Ivan Hromadnik, Anton Srobočau, Pavel Vogt, Artur grof Sermage, Karol Noe pl. Nordberg in gospa Ana Poglayeu. Zatoženec Emerik pl. Gyujto je bil obsojen zaradi hudodelstva dvoboja na tri leta s postom in poostreno ječo. („Slovenskega Pravnika") št. 6. ima naslednjo vsebino: 1. „Legitimatio ad causam" pa „legitimatio ad processum". — 2. Nekoliko o kazni, nje pravni podlogi, namenu in zgodovini. — 3. Dr. Fr. Zupane: Iz sodno-zdravniške prakse. — 4. Dr. Majaron: „Opšti imovinski zakonik za knjažavinu Crnu Goru". — 5. Iz pravosodne prakse. — ß. Književna poročila. — 7. Drobne vesti. — 8. Poziv in prošnja. (Ogerska narodna godba) | Radios] bode igrala te dni v Ljubljani; v nedeljo popoludne pred Švi-carijo, zvečer v čitalnici. (Razpisana) je na četv^rorazredni ljudski šoli v Crnomlji četrta učiteljska služba z letno plačo 400 gld; prošnje do 10. julija. Telegrami. Dunaj, 18. junija. Obravnave, ki so se glede deželnozborskih volitev tirolskega vele-posestva vršile mej nemškimi klerikalci in italijanskimi narodnjaki, so se popolnoma ponesrečile. Spljet. 18. junija. Danes zjutraj ob G. uri jo dunajski rabelj Seyfried z dvema poma-gačeina obesil 29Ietnega kmeta Andreja Bar-tulovica, ki je umoril Hijeronima Bečida, župnika v Zagvozdu. Bern, 19. junija. Nota švicarskega urada zunanjih zadev nemškemu poslaniku odločno oporeka, da so švicarsko uradnije in nemški socijalisti sporazumljeni. Švicarsko redarstvo ne moro že naprej vedeti za dogodke ter jih preprečiti, v nekaterih slučajih so so pa vmešavali agentje, ki so v zvezi z nemškim redarstvom. Nevtralnost Švice je načelo javnega prava v Evropi, katerega nikdo ne izpodbija, najmanj pa Švica sama, ki so bo tudi v bodoče strogo po njem ravnala. London, 18. junija. „Standard" je izvedel iz Odese, da jo ruska vlada naročila štirideset železniških strojev in tisoč voz za vojaško prevažanje. Umrli ho: 17. junija. Ana liakove, mizarjeva hči, 10 mes., Frančiškanske ulice 27, božjast. — Anton Flore, užitninski revi-rlent, 52 let, ltožne uliee 27, vsled želodčnega raka. V bolnišnici: 13. junija. Franc Koncilija, delavec;, 71 let, inarasraua sonilis. 14. junija. Terezija Knifie, delavka, 48 let, vsled slučajne poškodbe. 16. junija. Franc Čainernik, delavec, 34 let, jetika Vremensko sporočilo. a rt O Gas Stanje Veter L £ ■= 3 S Vreme J2ji S 8 rt opazovanja zrukomera v inm toplomera po Celziju 18 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 734-Oj 734-7 736-8 17-0 240 18-8 si. zap. si. rzh. jasno 5'4° oblačno | ''''' Srednja temperatura 19 9°, in 1'4° nad nonualom. Dunajska borza. (Telcgrafično poročilo.) 19. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 50 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 83 „ 75 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 ,. 10 „ Papirna renta, davka prosta......99 „ 30 „ Akcije avstr.-ogerske banke............904 „ — „ Kreditne akcije ....................303 „ 25 „ London.............119 „ 35 „ Srebro ...............„ _ n Francoski napoleond..................9 „ 48 „ Cesarski cekini ....................5 „ 65 „ Nemške marke ..........5S „ 30 Tržne cene v Ljubljani dné 19. junija. ■ gl. kr. IÜ ¿El Pšenica, hktl. . . . 6 _ Špeh povojen, kgr. . _ 7s1 1 Rež, „ ... 4 66 Surovo maslo, „ — 76, Ječmen, „ ... 4: 66 Jajce, jedno „ — 2! i Oves, „ ... 3 Mleko, liter .... — 6' : Ajda. „ ... 4 66 Goveje ineso, kgr. . — 54 Proso, „ ... 5 — Telečje „ „ . — 48 Koruza, „ ... 5 — Svinjsko „ „ . — 50 ¡Krompir, „ . . . 2 85 Koštrunovo „ „ — 32; | Leča, „ ... 12 — Pišanee..... — 60 : Grah, „ ... 13 — Golob ..... — 18 Fižol, „ . . . 11 — Seno, 100 kgr. . . o 23 . Maslo. kgr. . — 84 Slama, . . o 32 i Mast, — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 6 40 Speli svež, „ i — 56 „ mehka, „ „ 4 20 Železniške vožne listke za vožnjo tje in nazaj, za društvena, zabavna in romarska potovanja (z oglasilom 8 dnij pred odpoto-vanjem zdatno znižane cene), kakor tudi okrožne vožne listke oskrbuje ter daje radovoljno vsakoršna pojasnila gledo železniškega potovanja (2—1) mestni urad c. kr. avstr. državnih železnic v Ljubljani, Marijin trg št. 1. JOŽEF PAVLIN. Osem svetinj! Naibliše ročne harmonike • i z 1. 2 in 3 vrstami tipk. orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene škatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, arlstoni, lajnice za] ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozarci, neeessairs z& gospe z godbo itd. JAN. N. TRIMMEL, tovarna harmonik. (30—3> Dunaj, VIL, Kaiserstrasse 74. Ceniki franko in zastonj. Ledenice za gostilne ¡11 restavracije s shrambo /a jed in brez iste najboljše in najtrajnese, katere prekose vsak drug fahrikat. dol>0 se v vseli velikostih in po najnižjih cenah pri 0-4) And. Druško viču, trgovcu z železnim», na Mestnem trgu št. 10 v Ljubljani. Št. 42. Spričevalo. (2-2) Podpisano cerkveno predstojništvo spri-čuje s tem, da je naredil J. BRUNSKULE, lirar na Vrčiču, pošta Semič, meseca oktobra 1887 za tukajšnjo farno cerkev PT novo uro, katera je od tistega časa, ko je bila postavljena v zvonik, natančna in prav dobra, tako, da so sme omenjeni mojster kot pošten in vesten človek za enaka dela toplo priporočati. Predstojništvo farne cerkve v Adlešičih, dne 2. junija 1889. J. Šašelj s. r., župnik. Ivan Adlešič s. r., Miha Adlešič s. r., ključarja. t •f i x 4* + t 4* 4* 4-f f t •f •f Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem (13) priporoča m v/. trgovina z železnino in orodjem na mestnem ti?g'u lO, vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, dreves, škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo p o p1e s k a ni leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. Tujci. Iti. in 17. junija. Pri Haliču: Gianich, posestnik, ii Opatije. — Küsslor, trgovec, ir. Celovca. — (¡las, Hart in ilribaček , trgovci, z Dunaja. — dr Itiiehlcr iz Hudim pešt a. — Vovk, potovalec, iz Gradca. — Liiwy, Müller, ltossi, Saudi, potovalci, z Dunaja. — A. Müller, trgovec, iz Brna. — Maksimilijan Kriwa-tschok, potovalec, z Dunaja. — Frank, goomotor, iz liadovljico. Pri S/.ottu: Itevnra, s soprogo, iz Trsta. — I'. Stopon, c. kr. nadporočnik, iz Sedmo-graškega. — Marija Pogatsehnig iz Podnarta. — Carman iz lia-dovljico. — Müller iz Gorice. — Ludovik Deutsch, trgovec, iz Gradi-a. — Peter, trgovec, iz Trsta. Pri Avstrijxlcem caru: Erainer, učitelj, iz Škofje loke. — Tome iz Nove vasi. Radenska kisla roda ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati e liad/ionsko, to jc liadkcrsburt/er. ~ Čeravno Uadenska kisla voda stoji več kakor joden dan v odprti posodi, vendar so peni prav močno, ako so z vinom pomeša, ker ima v sobi spojene ogljikovo kisline. To svojstvo pa jo odlikuj« pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katoro imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki so pogubi in razkadi kakor so steklenica odmaši. kisla votla po natriju in litiju najbogatejša L*. >roskušcno zdravilno sredstvo proti mehurnim boleznim, protinu, kamenci v mehurju, daljo proti boleznim v želodcu, mokril, dolgotrajnem kataru dihal, zlatej žili ^--rTO^»T*.i0 in zlate- h^t^t^S^^ Ko. jvvoč ¥ ^.J, — oliro|ičujoia pijač» t. vinom ali sadnimi soki in sladkorjem pomešana, je Kartonska kisla voda v občo priljubljena. Kopališče Radensko. Kopanjo v slatini in v jcklcnioi vpliva posebno pri: protinu, bolečinah mokril, malokrvnosti, /«Tiskih boleznih, slabostih itd. Stanovališča po ceni. Prospekt (brezplačno) od ravnateljstva : Kopališče Radenci blizo Ljutomera. Zaloga kisle vode pri: F. Plautzu in IVI. Kastner-ju v Ljubljani. (23) ^elilco izbero in zalogo iiio. Prejema vsakovrstna naročila na liostinu-solii^nike, preoblači In poj)ravlja staro dczailio in solnčiukc trpežno in po nizlii ceni. Naročila izven Ljubljane, tudi na posainne solnčnike ali dežnike, izvršuje točno po poštnem povzetji. Razprodajalcem s o na zahtevanje izvirni ceniki franko na razpolago. W J H 5 I v Liubliani, Valvazoriev Trii št. 5 j. se priporoča preč. duhovščini, društvom. trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila. 5» cll\vl5 Sl2i£jDl 5U>£15 EiZiSimi „vTüa ajvTIS SJWliä fifvi?^ ,,,^ eS^Bi^ijgJHSSilp^ -ejg Odlikovan: 1873, 1881. «- Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav ^— na I>iniaji VII., Kic^IcrgasMe 27. Zastopnik Franc Itriickncr. Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š u j e j o vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi celi ornati. Odlikovan: 1873, 1881. Š^e*- Aedir« Bruskovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoča po zelo nixki eeni SE m p m Jgag -¿^I okove za okna in vrata, .storje za štokadoranje, samo kol niče, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ee-ment, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo i 11 isioeno narejena sledilna ognjišča in njih posamezne dele. Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako so tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za leseno cevi mesingaste tronibe in ventile in železna okova. rM*si%. p«l jrlK(vo: (20) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengcnfelder GgpsJ za gnojenje polja. EIB m i m m SE m m H H m ¿a