scev. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto pol lila Cclrt leta m ircscc Za inozemstvo: telo leto pol leta. tetri leta ra ir.csec V Ljubljani, sobota 10. julija 1920. Poi!,"i"a pla{ana ’ *otov,nI- m. reto. K 240*— - „ 120— 10 — 20 — K 400*— „ 200’— * 100 — - 85*— Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu : štev. 8. Telefon štev. 44. SSS ...... Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki noj poSiljaji "'ročnino po nakaznici. ^ ■■——— S,/, , po er ^, nm 2 * Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za igo- vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — ■.......... 'Zl^Z Rokopisi se ne vračajo. Angleško-ruska pogajanja bo nadaljeval Čičerin sam. LDU Berlin. 9. julija. Listi iavliajo iz Kodania: »Sozialdetnokraten« iav-lia. da se Krasin ne povrne več v London. Na mesto niega ie odpotoval . minister za zunanie zadeve Ctčerirr. da kot vladni pooblaščenec uredi politične zadeve. Pogaiania med Anglijo in Rusiio bodo imela odslej popolnoma uraden značai. Glavni namen teh Dovajani bo. da doseže Rusiia z zapadnimi velesilami ne samo gospodarski ampak tudi političen mir. Italijanski aeroplan vjet na Hrvatskem. LDU Zagreb, 9. lulila. Predvče-raišniim Dopoldne se ie nad Zagrebom poiavil italijanski aeroplan. Dve letali zagrebške letalske postale sta ea zasledovali in v zraku otvorili nani ogeni iz stroinic. — Pri selu Zvečer v Slavoniii ie pristalo italijansko letalo z dvema častnikoma, katera so naše oblasti prijela in iu danes odvedle v Zagreb, kjer bosta zaslišana. Sklepa se. da gre za isti aeroplan. ki ie v sredo krožil nad Zagrebom in katerega sta dva naša letalca obstreljevala. V zračnem bo-iu ie nemara izgubil smer in le namesto proti Reki krenil proti Slavoniii. Požar v Narodnem predstavništvu. j peograd. 9. julija. Snoči ob predstavništva. Gorelo ie več kakor avamdvaisetih ie pričelo goreti do- dve uri. K sreči ni bilo vetra in so stransko noslome kraljevskega dvor- ogenj pogasili. Zgorela sta dva av-ca. sedamega sedeža Narodnega lomobila. Razprava proti Radiču. Zasreb, 9. julija. (Izvirno poročilo.) V začetku današnje razprave se prečita obširna obtožnica. Radič Izjavlja, da je no razume; petič je že radi sličnih stvari pred sodtšlcm. Priznana je danes samo država SHS*ne pa še kraljevina, zato nastop proti tej ni zločin. V obširnem narfaljnem govoru pobija naredbe obtožnice In zagovarja svojo politiko. Navaja, da so podpirali njegovo republikansko stališče v Narodnem veču v Zagrebu tudi poznejši kraljevi ministri Drinkovlč, Korač In Korošec. REGENT OZDRAVEL. LDU Beograd. 9. iuliia. Regent Aleksander ie bil obolel na lahki influenci. a ie že popolnoma okreval. Vendar pa še ne spreiema avdiienc. GIOI ITTI HOČF. PROKLAM1RATI ANEKSIJO OKUPIRANEGA OZEMLJA. LDU Dunaj. 9. iuliia. Kakor javila »NeueFreie Presse« iz Rima, namerava Giolitti. po poročilu »Corrie-re d’ Italia« takoj, ko bodo deponirane ratifikacije saintgermainske mirovne pogodbe, oroklamirati aneksi-io zasedenega ozemlja in razpisati *am volitve za jeseni. SPREMEMBE V ZUNAN.fi SLUŽBI LDU Beograd. 9. julija. »'Politika« doznava* da oostane Tihomir Popo* vic. pomočnik ministra za zunanje posle, poslanik na Dunaju.' Na njegovo mesto pride dr. Ante Trešič-Pa-višič. dosedanji poslanik v Madridu. NOVI CARINSKI IN ŽELEZNIŠKI TARIFI. LDU Beograd. 7* Iuliia. Komisija za določitev carinskih in železniških tarif je izvršila svoje delo. Sodelovali so tudi zastopniki južne železnice in ravnateljstvo državnih železnic STALNO NARAŠČANJE NAŠE VALUTE NA DUNAJU. Dunai. 9. julija. (Izvirno poročilo.) Na tukajšnji borzi se opaža stalno povpraševanje po dinariu. Finančniki si prizadevajo, da bi si nabavili kolikor mogoče jugoslovanske valute. Vsak dan se sklepajo nove kunčiie z jugoslovanskimi trgovci. Posebno živahno ie fciJo povpraševanje danes. zato ie dinar vnovič poskočil za 25, dcvu.a na Zagreb Da za 6 enot. SAMA NESREČNA VPRAŠANJA. LDU Beograd. 9. iuliia. Na vče-raišnii seii ministrskega sveta so se pričela razpravliania v zadevi po-kraiinskih vlad. Do končnoveliavne-ca zaključka ni prišlo, ker so bili nekateri ministri odsotni. To vorašanie po iziavi aktivnega ministra naibrž ne bo izzvalo nikakih komplikacij. Stalno le na dnevnem redu tudi vprašanje središnie zadruge in vprašanje^ kako nai se uredi naš izvoz. PREBIVALSTVO NEW-YORKA. Curih, 9. iuliia. (Izvirno poročilo.) Po včeraj objavljenih rezultatih zadnjega ljudskega štetia šteje Ne\v-Jork sedaj 5.621.151 prebivalcev, za 650 tisoč več kakor zadniič. VLADA DOVOLILA IZVOZ — OPEKE! LDU Beograd. 9. julija. Začasni finančni komite ministrstva ie dovolil izvoz stavbne in strešne opeke za dinarsko valuto. (Ravno tega ie še manikalo. Pomanjkanje in draginia opeke is glavni vzrok stanovanjske mizeriie in vlada, ta modra, socilal-na vlada odpira opeki vrata v tuiino. Tako rešujejo ministri stanovanisko krizo! Ur.) ANTANTA NAS HOČE ZOPET OPEHARITI NA KORIST ITALIJE. LDU. Beograd. 7. iuliia. »Politika* piše: Naša vlada ie včeraj prejela obširno poročilo od našega člana komistie za obnovo gosooda Baškoviča o Dogaianiili za srbsko odškodnino. Da bi mogli vstreči italijanskim zahtevam, so zavezniki apelirali na našo vlado, da spreime njihovo nainoveišo odločbo, sorcieto v Bruslju, po kateri dobi Srbiia komai 5% odškodnine, ki io mora plačati nemška vlada. Predsednik vlade dr. Vesnič ie o tem poročal finančnemu odseku, ki ie imel včerai seio m o tem dolgo razpravljal. Po razpoloženju večine ministrskih članov tega odseka ie težko verovati, da bo naša vlada sprejela ia odstotek. posebno, ko se ve. da ie bilo to vorašanie že enkrat regulirano in brotokol podpisan no zavezniških zastopnikih. Trdi se. da so v Parizu rekli našemu delegatu. da ie francoski in angleški del odškodnine žmanišan za 2 do 3% in da niti ltaliia, n?ti Belgija ne bosta dobili vsega, kar zahtevata. Beograd, 8. julija. (Izvirno poročilo.) Včerai popoldne se le vršila sela ministrskega sveta o predlogu antante, da odstopimo del nemške voinc odškodnine. V ministrskem svetu ie vladalo dodoIiio soglasje. Našim delegatom v Soai so se poslale tozadevne instrukciie. SCHANFL ODSTOPI. NOVA VOLITEV. LDU Frankfurt ob Meni, 8. iuliia. »Frankfurter Zeitung« lavlia iz Ženeve: Predsednik francoske republike Deschanel ne more vršiti več svojih reurezentacilskih dolžnosti, ker se le bil. kakor znano, ponesrečil. Zeli odstopiti še pred obletnico republike. Volitve naslednika se bodo vršile koncem iuliia ali pričetkom avgusta. Milleratid bo kandidiral za predsednika. Imel bo resnega tekmeca v Poincarciu. Curih, 9. juliia. (Izvirno poročilo.) Pariške vesti potrjujejo, da bo predsednik republike zaradi svoie bolezni v najkrajšem času odstopil. V parlamentarnih kuloariih se je razvnel že pravcati volilni boi. Kot novi predsedniški kandidati se imenujejo Millerand. Bourgeois in Jonnard. Ruska zunanja politika. Rusija bo v Dorpatn menda že v kratkem zaključila pogajanja s Finsko In Petrograd bo zopet prosto dihal na morje. Pravzaprav je pa pomorski promet z Rusijo že obnovljen. Iz rcvalskc luke odhajajo v Petrograd dan za dnem transporti s poljedelskimi stroji, orodjem, medicinskimi potrebščinami in drugim važnim materija-lom. Ob istem času, ko ilvl sovjetska Rusija na scvcrozapadnlb svojih mejah mirno — skoro normalno življenje; pa bije n« Jugozapudii Brnsilov poljske čete, ki jih je vrgla zaslepljena šlabta lahkomiselno proti bratskemu narodu. A v Evropi se dobe š« vedno ljudje, Ul tlšče glavo v pesek kdor Ptica noj in govorijo o ruski desorgantza-cijl. Ml smo zastopali vedno id od vsega začetka m.ienje, da je carski režim v Rusiji mrtev, ds ga ne bo vzbudila nobena sila več, nobena antantina pomoč. Rusija se ie zvijala v silnih krčih (keko naj bi bilo po carski gnilebl ln v takem ogromnem te’««« drugače?), a danes sc že vld'Jj tam obrisi nove, čvrste državne organizacije. Rusija, ki naj bi bik po francoskih in raznih angleških poročilu, v notranjosti tik pred razsulom, dvUa sedaj orjaško železno pest proti zunanjim sovražnikom. Antanta je v skrbeh. Vsi sosedje, ki jih je oni ščuvala na rusko republiko, sc zatekajo danes pod okrOjo Moskve. Georgija, Armenija, Mala Azija, vse vstaja prot) Parizu. Pohlep, izžemanje, kobntjalnl nl&M-nutl, oderuške strasti ln metode, ki ]lk je prehitro hotel uveljaviti »zmagoviti« zapadli! business nad premaganci, vsi ti ln podobni faktorji so danes nalbofjša agitacija za rusko stvar ter njeni najmogočnejši zunanjepolitični zavezniki. In Rusija se tega dobro zaveda. Naj navedemo pgr mest iz poročila, ki ga je napisal po svoji vrnitvi Iz Rušile na Angleško George Young, prevdaren In trezen opazovatelj vzhodnoevropskih dogodkov. »Ruski zunanji urad, pravi G. Yojng, Ima službo dan in noč. V nekdanjem moskovskem hotelu »Metropole« je nastanjen v prvem nadstropju zapadnl v drugem pa vzhodni odsek tega urada. Nad obema Ima. svoje prostore komisar Cičerlo, k! nam KONFERENCA V SPAL — NEMCI SPRE TELI ZAVEZNIŠKE ZAHTEVE. - MOŽNOST VLADNE KRIZE. Berlin, 9. juliia. (Izvirno poročilo.) Nemški delegati so danes sprejeli zavezniške zahteve glede razorožitve in podpisali tozadevni protokol. Nemška armada se mora še tekom tekočega leta znižati na 100.000 mož. V Berlinu vlada radi tega veliko razburjenje. Naciiohalci groze z izstopom iz vlade: splošno se računa z novo vladno krizo. »»' (Dalje.) »Katastrofa ne izostane, ako ga rodbinske vezi morda ne izločijo. Niegova leta so šteta.« »Potem najde vsai mir! Toda bodočnost ie v božiih rokah.« »Dernhof. ali veste, kie ie ona?« »Nienj kovčgi so šli v Rusijo.« *n°Jle Dove nktesar.« ... >>,2ektor. zaupati vam liočem veliko tainost: nisala mi ie!« »Ka: — kai — odkod?« »Iz Peterburga. Strašna bojazen, da ie do menetn begu obolel, iei ni dala miru.« »In vi?« »Pisal sem iei vse — razun enc-t:a.« »Opija?« »Da!« »Prav ste storili. Čemu bi množili nieno bol? Ubogi otrok! Kako irenaša svoio usodo?« »O sebi ne govori niti besedice.« »To vam sega nevarno globoko v srce. stotnik.« »Da. — moram se sam prepričati. kako sc iei? godi. Kadar dobim svoi dopust, odpotujem k niei.« »Ne storite tega. mladi prijatelj; sebe mučite s tem. a niei ne izkažete dobrote.« » Veste, da ...« »Vidim, slišim Ln čutim marsikaj z vami — vkljub svoii trdi lupinii — in mi ie silno žal naše Vere. Ko bi b;Ia moi otrok, bi se mi ne mogla nič boli smiliti. Žrtvovala se ie. a bilo ie vse zaman.« »Srečna ie bila. to me tolaži, in on tudi — on tudi — mol ljubljeni gospod « »Privoščila sva iima to srečo, midva...« Doktor ie poizkušal sedaj naiti veselejši ton. kar sc mu na ni hotelo Drav posrečiti. Snel ie očala ter si brisal oči in nos. Drl čemer ,e razlagal: »Imam namreč nahod.« Ginjen ga ie Dernhof pogledal. x i'e ,aoHor zopet nataknil svoia očala, kar ie traialo precej dolgo, ie nadalieval: »1 udi v spominu ne bova metala kamenja na ubogo, milo dete: to pač prepustiva damam, ki so mojstrice te stroke. Da. da. kdor se ie vozil vse življenje do ravni, široki cesti, rad prezirljivo gleda na ubožce, ki moralo stopati do goščavi, namesto da bi bil hvaležen in ponižen... Zadniič sem napravil svoii stari tako moralno pridigo, da ie kar gledala. Drugače spadaio namreč moralne pridige v nieno stroko... Kai sem še hotel vprašati, stotnik, ali se knez še vedno toliko bavi z ničnimi slikami ter 7. ničnim poslovilnim pismom?« »Da. srce se mi trga. kadar gledam to. Obožava io kakor svetnico, kaiti globoko v duši odobrava nieno ravnanie ter priznava, da le bil nien beg velik, spoštovanja vreden čin.« * Po mestu ie vladalo živahno življenje. Postavljali so slavoloke, preplezali ulice s cvetličnimi girlandami ter povsod razobešali zastave. »Tudi mi bomo morali okrasiti okna. Agata,« ie rekel dr. Stiirmer. »Zakai se mora princesa baš tu-kai poro\% ! Lahko bi storila to vendar v svoii deželi,« ' mmmamsmum IM— »Zaradi žalovanja, sem bral v časopisih. Tudi ni to nič nenavadnega, da pride kneževska nevesta iz druge dežele. Princeso bode spremljala niena teta. Kai vendar, napravimo z našimi okni?« »Robert, prosim te. ne morem jih krasiti, tega ne prenesem!« »Kjtlicr hočeš. Nekateri tovariši so me Djosiii. da bi smeli gledati odtod prihod svatov.« »Ne. ne — nemogoče! Ne mogla bi se premagati, ker ne morem videti kneza poleg princese. Oh — vidim lu še skunai. srečna, vesela, spoštovanja vredna... Ako me liubiš, Robert, zaprimo okna in spustimo zastore. kakor da smo odpotovali. Uboga rnoia Vera!« »Ne razburjaj se. draga ženica! To bi moglo škodovati tvaiemu stanju. Svoiim tovarišem porečem, da ti tvoie zdravie ne dopušča sprejemati goste. Vse nai se zgodi, kakor želiš, samo pomiri se in misli na naiino srečo. na naiinega otroka! Akc bo de-klca. io jnienuieva Vera. če bo deček, pa Eccn. — ali bi te veselilo to?« (t. j. Angležem) odtod po brezžičnem brzojavil zadaja težke udarce tja na rra2 Indije.« »Zapad govori o Židih v ruski vladi. Zelo se moti. Pravzaprav je edini ki nekaj šteje, Trocki]. Primerjal bi ga s Carnotom, ne z Napoleonom; z Moltkejem ne z Ludcn-dorliom. On ve, koliko zna In more; kjer se pa česa loti ne obstane na pol poti. Cičertu In Rrasin sta Rusa. Mogoče je bajka o Židih Sla po Evropi vsledt ega, ker jo prepuščena lzvestlteljska služba za tujce spretnim židovskim žurnallstom In edino s temi pridejo zapadnl publicisti navadno v stike. Ce se pa kdo potrudi do Člčerina samega, bo dobil pri njem kratko In precizno vsa Informacije o vsakokratni situaciji.« »Naša politika? Glejte,« bo dejal in stopil k velikemu zemljevidu. Iz rok vam bo vzel palico ln ž ostrimi odločnimi gestami podal na karti Izreden pregled. »Tu so »beli«, naše čete predirajo odtod, sedal so tam In še dve, tri poteze ter — šah-matl« »Ml mislimo, da hoče Rusija zanetiti svetovno revolucijo. Zopet zmota. Rusija samo Izrablja našo nevednost v svojo korist Mustafa Kemal In perzijski Kučuk Kan sta nam nasprotna samo zate, ker m hočemo gospodarsko Izmolsti in smo se zvezali z najkoruptnejšlmi elementi. Tudi, če bi hoteli napraviti tz Turkov, Perzijcev in centralnih Azijcev komuniste, bi tega ne mogli,« je dejal Člčerln, »ml hočemo vstvarltl med seboj In med vami samo vmesne ar-žavo v lastno obrambo. Mi podpiramo u. pr. buržujsko republiko v Georgiji, ker nam je to v korist. S politično propagando bomo prenehali v Istem hipu, ko se bo antanta odpovedala gospodarskemu prodira-* nju med našimi sosedi.« To seveda ne bo Šlo zlahka. Skupina, ki se zbira v samoobrambo okrog Moskve, narašča. A tudi zapadnl kapitalistični polip zbira posledneje sile za odločilni boj. Kakor vse kaže, je žrtvovana v tem gigantskem boju kot prva Poljska. Polip ja pognal ravnokar v ogenj Grško, kljub ugodnim glasovom iz Aten dvomimo o uspehu. Polip bo brez dvoma posegel še drugam. Naša skrb bodi, da se ne vsesa tudi v naša telol -rr: BORZA. Oti "h 9. iuliia. (Izvirno pnroNlr i Berlin 14 "G. Ne\vyork 555. London 2?, Bar,'}*. 46.80, Milan 33.d3. Dnnal 3.85. avstrijske krone 4. Praga 12 50. Beograd ?1.5Q, Zagreb 7.90. Dunai. 5. iuliia. (Izvirno poročilo.) Zagreb 230—250, Budimpešta 97— 107, Praga 362—382. poliske marke 90—102. češkoslovaške krone 3t<4— 384, dinarli 925—975. LDU Zagreb. 9. julija. Deviza; Berlin 195- 196. London 0-280. Nrw-fork 65-66.50, Pariz 540-0, Praga 163-165. Švica 1275-1300. Dunai 44-45. Valute: Ameriški dolarji 63-64,' avstrijske krone 45-46. carski rubili 125-127, čehoslovaške krone 160-165. francoski franki 530. nemške marke 195-197. »Oh, kako si dober!« »In potem j sporočš to. — veselilo jo bo.« »Ako bo takrat sploh še živela« »Ljuba žena. otožne misli so v z\ e/i s tvioiim staniom — nikar ne razmišliai takih stvari.« »Ko bi bil samo slišal pesem, ki io ie takrat pela: »Pri tebi sem vsa vedite in pcvsrdL ti si z menoj v življenju in še v grobu bodi le moj. le moti! —« »Oh, Vera. tvoie uničeno živlic-r!e!« Napočil ie dan. ko ie imela priti princesa v mesto. Določeno le bilo. da se p ripelie vlak ob eni popoldne. Ze od ranega tutra se ie trla do ulicah mnogoštevilna množica polna pričakovanja in veselega razpoloženja. Red pa so napravili šele ob dvanajstih redarli m ogniegnsci. Sole. društva in družbe rokodelcev so prihajali s svojimi zastavami in pranorii. da napravilo špalir. Vse mesto ie nudilo leno. svečano sliko, (Konec prih.) jJtIOOBtAVtJA* dne 10. julija 1020. Cvetke s Korotana. V Rožu. 7. Mita. Sedai ko ie končno ratificiral« tucii Franclfa mirovno pogodbo z Avstrijo, in postane ta v naikralSem času Dolnomočna. moramo računati s tem. da nride na Koroškem že v nar tednih do glasovanja-. Naš položni se ie kliub zanikernosti merodajnih oblasti v zadnjem času zelo izboljšal. tako. da bo naša zmaga res siiaina. Seveda na moramo stati vseeno budno n,a straži. Ne smerno po- ! zabiti, da imamo opraviti z Nemci, ki so vaieni gosDodstva. dočim pkiie do naših žilah še vedno hlapčevska kri. Paziti moramo, da nas ne spelieio na !ed: nikdar ni dovoli opreznosti z naše strani. Vemo. da pritiskajo v Celovcu z vso silo na plebiscitno komisi io. da odredi odpravo demarkacijske črte med cono A in B. Hočejo s tem olajšati delo svoiim agitatorjem in tihotapcem, na drugi strani pa voli" vati na naše prebivalstvo. Rojaki iz cone B namreč poročalo, da so Nemci v zadniem času nakopičili tam velike množine vsakovrstnega blaga, zlasti sladkorja in moke. da bi pokazali našemu prebivalstvu, da Avstrija ni tako izstradana, kakor slišijo in čitaio Dri nas. Ker ie cona B razmeroma maihna. nemška akciia ni tako težavna, zlasti ker imaio na razpolago milijonske zneske. Njihova moka. seveda ona. ki so si io izberačili v Beogradu, ie leoa in io oddajajo globoko pod lastno ceno. skorai polovico ceneje kakor ie v slovenskem pasu Naše delavstvo, ki ie navezano na aprovizačno moko. jč že od aprila sem kruh. ki se da primerjati samo z avstrijskim »Kriegsbrotom«. To Id nezaslišan škandal, značilna slika za-mkrnosti naše vlade. Na zadmji seji narodnega sveta v Borovliah so imeli ti gosnedie z okrajnega glavarstva priliko videti tak kruh. Vzrok ie deloma predpis vlade, da se mora namleti toliko in toliko odstotkov mok«, sc boli pa nemčurski mlinarji, ki delalo po navodilih iz Celovca in se seveda trudilo, da bi povečali nežado-,vollaost med našim ljudstvom. Na ta način bo Nemcem lahko agitirati s svoiim kruhom, svoio moko in svoiim sladkorjem. To bo težka preizkušnja za naše rojake v coni A. zlasti za delavstvo, ki stoli pod vplivom nemško orilentirane socilal-nc demokraclle. Skraiui čas ie. da naše oblasti s primernimi odredbami že vnaprej onemogočijo nemško agitacijo na tej podlagi. Da naj stane to tudi nekai žrtev. Kako malo mislijo jugoslovanske oblasti pri svolem poslovanju na nredstoieči plebiscit, ie razvidno tudi iz naslednjih slučaiev. Pomožnim orožnikom, domačinom Iz Koroške, so izplačevali poldrugi mesec pomotoma mesto,36 kron 52 kron. Ko so prišli na pomoto, so tem. že itak slabo plačanim narodnim pitonlriem. diferenco meni nič tebi nič odtrgali in jim izplačali na mesec samo dvaiset šron. Snov za nemške agitatorje! In 'dalie. Nemški gosoodie. ki se dobrikalo našim urednikom, dobivalo kar mesečne leaitimaciie za prestop de-tnarkaciiske črte. tako dal lahko neovirano prenašajo pošto sem In tla. seveda brez cenzure v Velikovcu. Naš kmet pa ne more niti do nujnih opravkih (k zdravniku, v lekarno itd) čez črto. oziroma mora najprej .v Borovlie. kier dobi le legitimacijo za enkratno prekoračenje demarkacijske črte. S tem lahko zamudi Dravi čas in utrpi veliko škodo. — Na meji ob cesti uri Vrbi sedi nemško-avstriiski špiion, ki so &a Nemci nalašč zato tia postavili, naše oblasti pa nimajo moči. ali Da nočejo ga od-siraniti. — Pred poldrugim mesecem le bilo slovensko dekle v naši coni oklofutano, ker ie na heilanie odgovorila z"-»Živio Jugoslavija«. Se do 'danes nima zadoščenja. Krivci so bili sicer od naše oblasti pozvani na odgovor. toda odzvali se niso In se očit* no roeaio dekletu in celi Jugoslaviji 2dai bo stvar menda mirno zaspala. V letovišča cb Vrbskem jezeru smo dobili goste — Nemce. Vsi apeli v slovenskem časopisju so ostali zaman. Zenet ta naša prekleta indo-lenca in zanikrnost. Mnogo so Škodovali naši stvari 'mi Koroškem . di številni toraniskJ voiaki-boliševiki. ki so se vezali z vsem. kar ie zabavljalo na našo vlado in državo, zato seveda zlasti z avstrijskimi agitatorji. Žalibog jih ie bilo tudi med oficirji več. ki so pomagali pri zabavljanji!. Med orožniki še danes ni popolnoma izčiščeno. Kaj se odločilni krogi res še vedno ne zavedalo. kako uničujoče voliva na naše Hudi vsaka protijugoslovanska beseda v tef ali oni obliki. Vrhovnemu narodnemu svetu v Velikovcu priporočamo. da prepusti propagandno delo izven Koroške »Gosposvetskemu J01. štev. Zvonu«, ki to nalašč ®afo ustanov-Hen. Sam ima dela dovoli doma. kjer vlad* v pogledu agitacije Se vedno velika desorganizacila. Vsak dela no svolem. Niti v važnih vprašanjih nismo edini. Kie so zemllevidl. kje statistični materilal? Ali naj vsak sam in no svoie slika, piše letake in brošure? Ali ne bi bilo mogoče izposlovati hitrejšega postopanja v koroških zadevah in vsai tukaj odpraviti { »Amtsschimmei«. Odločnega moža nam popliite. moža Žeriavcve vrste I B. la v parlamentarizmu Čisto novo Dot. In to ne bo brez upliva na sosede. Ml. ki konstitucije šele čakamo, ne smemo prezreti tega novega eksperimenta. g__, Beležke. Konferenca v Spai in Slovani. Konferenca v Spaii bo najvažnejša vseh konferenc, ki so se vršile dosedal v Londonu. Hvthu. San Remu in v Boalogneu. V Spali se ne bo vršil samo obračun z Nemčijo glede voine odškodnine, nemške voiske. temveč se bo govorilo tudi o razmerju Nemčije in antante napram Poljski, o razmeriu antante napram Rusiji. Antanta sc bo sedai končno odločila ali je za Rušilo ah za Poljsko. bodisi da naveže stike z Rusijo, ali na da začne podpirati Pollake proti Rušili. Antantini državniki niso edini v tel točki. Na eni strani se proglaša, naJ bi antanta prepustila Polisko njeni žalostni in brezupni usodi, da si sama uredi razmerje z Rusijo, na drugi strani fe pa delstvo. da ie antanto silno neprijetno zadela vest o boli-š e viških uspehih proti Poljski. Ti uspehi so fih tako razburili da se obračalo za nasvete na Focha in Wiisonai Na konferenco v Spal; so bili poklicani tud! Cehi. kar kaže da se bo tam obravnavalo tudi češko-polisko-tešinsko vprašanje. Jasno ie, da bodo rezultati konference za razmere v Slovanstvu silno važni, h-, 'v,a-'...... Take Jonescu o zunanji politiki Romunije. V romunskem parlamentu te začetkom tega meseca romunski zunanji minister Take Jonescu govoril o zunanii politiki svoie države. Ko ie Dovdaril splošne smernice, ki se v bistvu strinjalo z ukrepi generala Avarcsca. ie nadaljeval: Po veliki svetovni katastrofi so se evropske države razdelile v dva tabora: orvl te s svojo usodo zadovoljen. drugi pa nezadovoljen. Romunija spada v prvega. Njena živ-llenska korist le. da se ravna po določbah mirovne konference, ki so za-nlo ooecrf narodnega In državnega obstola. Tesne vezi. ki so Romunijo zedinile z ostalimi zavezniki, so se tekom volne tako ojačile, da se ne -met. Pouk bo traiai tri leta. Kot redni slušatelii prihaiato v poštev abitu-riienti gimnazii. realk, absolventie štiriletnih trgovskih akademij in viš-iih trgovskih šol na podlagi zaključnega izuiia ter absolventie enoletnih komcrciialnih tečaiev. — Povračilo takse za nerazpro-dane vstopnice. Vsa podietla. ki pri-r einio predstave, veselice, zabave itc... se v zmislu odloka fmančnega ministrstva z dne 18. Junifa 1920. 5t. 5480 opozariaio. da se bo vračala taksa samo za tiste nerazprodane vstopnice, ki niso odtrgane od bloka (knjižice), imaio kupon in so označene s številko ali označeniem prostora (sedeža, stoiiščah Prošnjam za povračilo takse priložene vstopnice, ki nc odvovariaio tem zahtevam, sma-tra’a bodo finančna oblastva kot že vpotrebliena, ter bodo zavrnila seveda tudi prošnio za povračilo takse. Naš nedeljski uvodnik »Po slav-nestnih dneh« ie v celoti ponatisnila beogradska »Rpoha« ki ob ponatisu priporninia: Temu članku »Jugoslavije« ni treba nič pristaviti. Moremo ga samo podpisati! Cenejši kruh. Počenši od oondeij-ka. 12. t. m., se bo prodala! beii kruh ' no dvanaist (12) kron. črni kruh po osem (S) kron kilogram, torej 50 dkg težki hlebi in štruce po šest (6) oziroma 4 krone. V istem razmerju se zniča cena tudi ostalemu pecivu. — Regulacija ministrskih plač. Izšla Jc naredba, ki ureja plačo aktivnih ministrov in ministrov na razpoloženju. Ministri na razpoloženju, ki so službovali najmanj Sest mesecev, Imajo 6000 dinarjev letne plače. Iste prejemke dobe že čez tri mesece, ateo imajo deset let ukazne službe ali dvajset let javnega narodnega dela. Ministri na razpoloženju, ki so služboval! najmanj deset mesecev, imajo 8000 dinarjev na leto, to pa samo tedaj, če imajo deset let ukazna službe ali deset let Javnega dela za narod. To plačo dobijo tudi čez dva meseca, ako so bili poleg predpisanega števila let ukazne službe ali javnega dela ministri najmanj leto dni. Ministri na razpoloženju, ki 8o vršili le funkcije najmanj leto dni, Imajo 1*0? dInariev "a leto, ako Imajo dvajset ta T! službe ali dvajset let narodnega MSVl" "■ dni. Po tem roki6« 8y°,Jstvu na]več le‘3 ki Imajo zato zakon [L “ razpola?1’ ako pa jih nimajo, se° upokoje, službo. Vendar se sme . tudi p°red temTa* som ministrom na razpoloženju ponudit! državna služba, ako niso narodni poslane! Ako jo odklonijo, jim tako prenehajo pt*. vice ministra na razpolagi. — Razglas o nošenju orlovskih krojev !-i znakov. Kakor znano, so posneli Ort! svoj kroj in znake po Sokolih In to ukra-^ ono so sl dali sedaj po poverjeniku tt no ranje posle prof. Remcu »patentirati* r„7iCCC<’*rn raz^as°m: »V smislu § 4. na-w m ministrstva za notranje zadeve z dne IJuie nrUari? ,917’ dr2- zak’ «• 79, dovtv člauom °tir,eftvo za notranje zadeve telovadnega odseka SKSZ »Orlov- ske zveze« nošnjo krojev In znakov. Kroj sestoji: za člane Orl« Iz hlad (dolgih alt kratkih). Iz eurke — oboje Iz sivega blaga — rdeče srajce in čepice, na vrh« rdeče, okrog črne: za članice Orlice lz navadne (civilne) obleke s čepico, kakršno nosijo člani; za naraščaj iz modrih (kratkih) hlač, rdeče srajce In orlovske čepice, ki nos! — namesto orlovskega peresa na strani — Šop bele žime na sprednji strani. Olede na sedanje draginjske razmere le do\" ' tudi samo delni kroj. Znak predstavlja ptiča orla z ročkami nad trobarvno (slovensko) ploščico.« — Razpis učiteljskih služb: nadučitelj-ska služba na štirirazrednicl na Kapi!, služba za stalno učiteljico na dvorazrednlcl v Trbonjah, za učitelja ali učiteljico na Remšniku, za učiteljico na dvorazrcdnicl pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, služba šolskega vodje na enorazrednlcl v St Jerneju nad Muto, šolskega vodje na enorazrednlcl v Topolščlcl, za učiteljico na dvorazrednlcl v St. Andražu nad Polzelo, za učiteljico na dvorazrednlcl v St Janžu na Vinski gori. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do 1. avgusta t 1. Prepoved klanja In Izvoza mladih žlvalL Prepovedano Ja klanje goved in ovac ženskega spola pod poldrugim letom In moških telet pod dvema mesecema. Prav tako je prepovedano klanje brejih krav, telle, ovac, koz In svinj. — Ooveda ln ovco ženskega spola pod poldrugim letom hi moška teleta pod dvema mesecema, ki Imajo telesne hibe, se smejo klati z dovoljenjem političnega oziroma občinskega oblastva. Prepoveduje se izvoz goved obojega spola fn ovac ženskega spola pod štirimi leti, ovnov pod dvema leti ln svinj pod enim letom staro M. Izvoz mršavih svinj je prepovedan. Izvažati se smejo samo oni konji, ki so dobri samo za klanje. Kdor se ne ravna po tel naredbi, se kaznuje z denarno globo od 800 do 4000 kron. Vdruglč se kaznuje z dvojno denarno globo, v tretje pa se odvzame obrtniku obrtna pravica. — Plesni večer priredi v soboto, 31. luIIJa, v ve’thi dvorani zdravilišča Rogaške Slatine gdč. Lidija WlsIakova Kletna slovenska plesalka. Že danes opo-»arjamo goste Rogaške Slatine In tamošnje okoličane na to prireditev, ki bo nudila redko priliko spoznati iz bližine prvo slo-vensko plesalko in kakor se Je Izrazila kritika edino slovensko zastopnico plesne umetnice. Kot njen partner sodeluje gospod V. Vlček, bivši član baleta Narodnega gledališča v Pragi. Na programu sn Grieg, Mos:'-owski, Mozart, Parma, Smetana Itd. Več na lepakih. K. — Na šoH za babice v Ljubljani se začne 1. oktobra t. 1. učni tečaj za babice s slovenskim učnim jezikom. Tečaj bo trajal 8 mesecev, t. J. do 1. Junija 1921. Sprejmejo se ženske, k! še niso prestopile 40. leta In k! so, ako so še neomožene, dopolnile 24. leto ter so učnega leeBca zmožne v besedi fn pisavi. Pouk |e brezplačen. Prosilko sc morajo najprej javiti pismeno pri profesorju babiške šole. Natančnejše Klej v »Uradnem listu za Slovenijo« št. 821 — Cene v Osijeku. Osiješki odsek za določanje cen Je zopet znižal cene vsakdanjim življensklm potrebščinam. KHogrcm govejega mesa stane sedaj 24 K, prešlčje meso 24 K,' svinjska mast 36 K, sirova slanina 34 K, prekajena slanina pa 36 K, — Otvoritev poštne nablralnlce Sela. S 21. Julijem se otvorl poštna nablralnica Sela, ki spada v okoliš poštnega urccia Kamnik ln Ima dnevno zvezo po pocestni vožnji Kamnik-Motnlk. — Nevarnega vlomilca v osebi Josipa Kralja Iz vlomilske družbe Gorkič In tovariši so aretirati predvčerajšnjem na Vrhniki. Ta cela družba . Je Izvršila več vlomov te tatvin In bo pri prihodnji poroti sedela na zatožni klopi. Ljubi mna. - posestuiki Id dinarski da- rikrutn j D0?estnilc nam Piše: »Šti-v™™ ni a ubodo clasom »Slo- ?rxi. zanaiorel hišni in zemlhški posestniki, ker se bode doseč! anH davelk v isti višini iztortaval v dinarjih. Opozarjamo nato vse hišne posestnike in društvo hišnih posestnikov ter orosimo, da se tako« skliče laven shod. Na tem lavnem shodu naf se tudi stavi resolucija, ki zahteva sorememho dosedanje Dostave za varstvo najemnikov v toliko, d so iz carstva izvzeta stanovanta. za katera se olačuie letno več kakor — recimo 3000 K in vsi trirovski lokali. za katere se nlačuie letno več kakor 2400 K. Mi popolnoma dobro umetno zaščito malih obrtnikov in tr-eovcev ter stanovanjskih strank, ki žive iz roke v usta. ne razumemo pa v današnlih demokr. in sodlalnih rfn« — veletržcev hi kepi* ? to na škodo 2e itak z bre-jnem Preobloženih hišnih posostni- ik„J? «° danes saroo imen« s« buržujl. v resnici d« že davno Dravi proletarci In od kod nat H Dudfe vzameta v teh razmerah denar za 4kratiH dqjek?! Kdo bo Se hotel tudi naimanišo hišo zidati ali kupiti?. ** Italijanska deiegacffa v LJub-lianl že oar dni ne Izdala DOtnlh listov za zasedeno ozemlle. Skraiina brezobzirnost pa le. da tJelevaciia te-ea nikler ni naznanila. Lludle ki Dri-halato za vidiranle potnik listov fz vseh Dokralin Slovenile, so primorani v T.iubllani naiprei čakati, nazad-nle oa zvedo, da so prišli zastonl. G. italijanski delearati bi lahko bil na-Dram občinstvu nekoliko obzirneišil ~ Trgo vska akademija v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo ic dovolilo, da se ustanovi v Ljubljani trgovska akademija. Otvo-rila nal bi se bale ie orihodnle leto. Upamo, da do takrat ne Dade zadeva v vodo. — Zakaj takšna razlika v cenah? Kla-vlrnl Izvleček lz operete »Poljska krU stane v knjigarni Sch. 60 K, dočbn stane enaki zvezek v Jugoslovanski knjigarni samo 21 K. — Narodnega slavja, jutri, nedelja, v hotelu »Tivoli« Je začetek ob 5. url po-, poldne. Po koncertu se vrš! ljudska veselica na okrašenem vrtu z narodnim kolom na prostem te vsakovrstnimi zabavami v paviljonih, na vrtu, v kmetski gostilni pri »Veselem Kranjcu« Itd. Pridite čimveč v narodnih nošah. K. — Sekcija vojnlfa vdov ln sirot za Slovenijo ▼ Ljubljani priredi svojo prvo vrtno veselico v nedeljo, dne 11. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma s sodelovanjem pevskega društva Krakovo-Trnovo tsf plesom. Za dobro postrežbo Je v vsakem oziru preskrbljeno. Ker Je čisti dobiček namenjen v dobre namene, se preplačila hvaležno sprejemajo. K. — Sokolsko okrožje za Kamniški okraj priredi v nedeljo dne 11. julija v Radomljah Javno telovadbo. Po telovadbi velika ljudska veselica z najzabavncjšlm vzporedom. Senčen gaj, v šotorih vsakovrstna Jedila, dobro vino na Izbiro. K — »Saj se po celem svetu krade, Jaz sem še malo naredila«, Je dejala Marija Meglič, ko jo Je svetnik Rekar vpraSal, zakaj da se je lotila tatvine. Bilo je to takole: Marija Meglič in Marija Tomažič sta zapustili pri restavraterju Dolničarju službo. Ker so se restavraterjevl soprogi zdeli njuni rpunkelnl« malo sumljivi, Jih Je preiskala te našla v njih 6 litrov, ruma, 1 steklenico žganja In 1 buteljko vina. Megličev* je izmakni’« Dolničarjev! tudi precej perila. Zaradi tatvine je bila Megll-čeva že enkrat obsojena na 10 dni zapora, tudi takrat je kradla pijačo. Sodišče Je obsodilo Megličevo na 6, Tomažičevo pa na 2 meseca iolke Ječe. — Koncert se vrši od danes naprej vsak večer v kavami »Narodnega doma«. Igra salonski orkester. Vstop prost Maribor. Prekmurski Jezdeci v narodnih nošah. K vesti, ki smo jo 4. t. m. z navedbo vira prinesli pod tem naslovom, nam poroča mariborsko okrajno glavarstvo, da o teh Jezdecih na orožniških postajah Leltersberg In Sv. Marjete ni ničesar znanega. Razpust društev. Uradni list prinaša odreClo, s katero se razpuščajo v Mariboru sledeča društva: Oesterreichischer Bahnmeisterverein, Klub der Bcamten des k. k. Stcoeramtes in Marburg, Vereln zur Unterstatzung deutseher Hochschtiler aus Untersteiermark ln Marburg. Razšlo se Je po prosti volji društvo Deutseher Lehrervereln v Mariboru Smarjeta ofc Pesn. 110 lt advčno okr. ob« lastvo, Maribor (zbirka) 68 K, Jurij Krašo- .vic, trg. 2alec 50 K, drž. •/.:■: .iliščc gaška Slatina (zbirka) 261 K. Franc Lahovnik, Prevalje 857. K, Posojilnica y Ma riboru 100 K, dr. Flrbas, Maribor 40 K, vodstvo ljudske šole Brcznica 27 K, Lovro Peto var, IvankovcI 30 K, Meta Mlrnikova, poštni urad Celje 224 K, Joško Rajh, Mota-Ljutomer 240 K, Franjo Krlšper, Maribor 200 K, Fran Roblek, Žalec 130 K, vodstvo deške ljudske šole Škofja Loka 87 K, Vilt-bald Rus, Kranj 140 K, A. Cvenkel, Sv. Peter v Sav. dolini 246 K, ljudska/hranilnica in posojilnica Celje 60 K, »Sokol« Celje 1S2 kron, šolsko vodslvo Žežemberk 100 K. vinarska šola Maribor 110 K, dr. Bruno, .Weixl. Sv. Trojica v Slov. g. 125 krt Jožef Ullaga, Mrribor 210 I(, Rozika Kosova. Podsreda 99 K, vodstvo dekliške IJ. šole v Novem mestu 40 K, narodna šola v Kranjski Beii 92 K 60 v, šolsko vodstvo Grosuplje 189 K. (Konec prih.) Celje« t - Šolska slavnost. Mestna osnovna šola Je priredila na Vidov dan v mestnem gledališču šolsko slavnost s petjem te vprlzorltvljo »Rdeče kapice«. Otroški pevski zbor Je dovršeno prednašal pevske točke programa. Vodil ga je gospod učitelj C. Pregelj. Igra Je uspela dobro. Odločen in živahen nastop otrok Je kazal, da je režija v spretnih rokah gospoda učitelja Gradišnika. Ples vil, katerega je naučila gospodična FančI Prlstovškova, je žel veliko priznanja. Šolska slavnost je zadovoljila v polni meri občinstvo, otrokom p« je nudila mnogo zabave In razvedrila. ZBIRKE IN DAROVI o priliki narodnega tabora v Zreku na Koroškem. Ida Koritnik, Ljubljana 40 K. A. Dru-fovka, Ljubljana 586 K, Ljudevit Kranjo, Maribor 220 K, Angela Strnad, Ljubljana 335 K, Anton Kolenc, Celje 870 I<, osobje avstro-ogrske banke v Ljubljani 150 kron, osobje Jadranska banke v Mariboru 100 K, Ivan Jelačin v Ljubljani 100 K, kr. poštni In brzojavni urad (osobje) Zldanimost 160 kron, komanda dravske divizije Ljubljana (zbirka) 460 K, neimenovan 40 K, predsedstvo delegacije min. financ za Slovenijo ta Istro v Ljubljani (zbirka) 504 K 05 vin , tobačna tovarna v Ljubljani 126 K, trgovec Kulterer Grabštanj 100 K, Franica dr. Tavčarjeva, županja, Ljubljana K;00 K, gremlj trgovcev Maribor 292 K, dr. Franjo Lipold, Maribor 274 K, Ana Arnejc, Jesenice, Gor. 605 K, koroška gospodarska družba za na-suk te prodajo v Podgorl (Karavanski dvor) 150 K in 800 K, »Savinja« društvo lesnih trg. te ind. Celje 100 K, šolske sestre Maribor 564 K 04 v, Anton Močnik, Celje M K. Štrakl M., župnik, Sv. Petar pri Mar, 2.0 K, »Sokol« Vransko 220 K, Ela Knaplč, ZAHVALA. . Vsa društva in vsi udeleženci tabora v Zrelou dne 6. iuniia 1920 na) me Ime k> tem Dotom orisčno zahvalo za moralno Dodooro. katero so izkazali koroškim Slovencem s sodelovanjem in s posetom v tako siiainem številu. Velike mase slovenskih manife-stantov so navdušile Korošce, lim daie poguma in uverieni nai bodo vsi. da uspehi ne bodo izostali. Temu primerno ie tudi čisti dobiček dosegel nepričakovano višino 80.000 kron: ta znesek se bode porabil kot tenielini kamen raznim gospodarskim in kulturnim napravam za tukaišnle ogrožene krale ter v Dod-noro raznim važnim društvom. Posebna zahvala gre zlasti tudi onim rodoliubom oholega spola, kateri so nabirali oziroma darovaH do-torn nabiralnih nol. V Zrele«, dne 1. lullla t920. KraievnI odbor narodnega sveta. KRONSKA ZBIRKA ZA KOROŠKO! Društvo »Gosposvetski zvoa«, ki Je bilo ustanovljeno z namenom podpirati vsako abcUo v prid slovenskem« žlvijn ▼ plebiscitnem ozemlja Koroške, stopa v Javnost s prošnjo za blagohotne prispevke ▼ ta namen. Vsaj eno krono mora te more žrtvovati vsak Jugoslovan za končno rešitev najbolj zatiranega dela troimenskega našega naroda. Narodno - kulturne potrebe koroškega Slovenca so allae. Zaradi nemške šola so mnogi deli prebivalstva odtajani slovanski narodni kulturi, lansko leto ae nemške tolpe uničile večino ljudskih kuJHtelo, odrov Itd. ter tako zavednim koroškim narodnjakom onemogočile Izobraževalno delo, ki Je najboljši predpogoj za sijajen tztd plebiscita. V coni B te pa v doHh, ki so čs delt« nltlvno priklopljeni Nemški Avstriji, živa naši rojak! pod kruto pestjo nemških šovl« nlstov kot duševni mrtveci, odrezani od na« šlh kulturnih centrov brez ^venskih čae* nikov ta knjig« obnpajoči pod vplivom na« sramnih laži v nemškem časopisju. Naša svoia dolžnost Je, tadi tem našim najhrjšo trpečim bratom ta sestram prihiteti na pomoč. Zlata so slovenska srca bila vedno tel se pokazala pri vsaki nnjnl potrebi — w zdaj pot. 'itc dobrotljiv rst In ljubezen sva« jo, ko vas kliče zvon Iz Gosposvetel V Ljubljani, dne 8. julija 1920. »Gosposvetski zvon.« Šport in turisitka. Klub kolesarjev ta motociklistov Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo dne 11. t m, cestno dirko Ljubljana - Tržič - Ljubljana, Prireditev se razdeli v tri skupine vozačev! in sicer: Spukina seniorjev (črez 35 let) poljubna kolesa. Skupina težkih koles. Skupina dirkalnih koles. Start 11. t. m. ob 7« uri za seniore, ob 7.15 url za težka koles« te ob 7. 30 url za dirkalna kolesa. Prijav« za vse skupine sprejema pismeno ali ustmeno tvrdka Svetla, Mestni trg 25. V pripravi so cestne dirke: 18. t m. Ljnbljana-Celjo-Ljubljana (dostopna vsem klubom športne zvez« Ljubljana), i. avgusta Ljub. ljana-Velikovec (120 km) dostopna vsem klubom Koturaškega saveza. k. Start nedeljsko coilae dlike kluba kolesarjev in motociklistov Ilirija v LjubL IJanl, na progi Ljubljana. Trilč-UuMJana, X nedeljo dopoldne ob 7. url na Celovški cesti pri 2 km, cilj istotam med polu 11. m 11. uro dopoldne. K Ktab kolesarjev ln motociklistov Ilirija v Ljubljani, opozarja na cestne dirke, Ljab-ljana-Celje-Ljubljana, ki jo priredi v nedeljo dne 18. julija (dostopna vsem klubom Športne zveze Ljubljana. Prijave do 15. talija) ter propagandno cestno dirko za prvenstvo Koroške v nedeljo dne I. avgust« na progi Ljubljana-Vellkovec, 120 km (do< stopna vsem klubom Koturaškega saveza, prijave do 25. JulUa na klub, objedno t prijavnino 10 K). Istočasno s cestno dirk« se vrši tudi Izlet kolesarjev na Koroško. Podrobnosti o zadnjem še pravilno poročamo v dnevnih časopisih In »Športu«. K V soboto dne 10. t. m. se vrši na prostoru 8, K. »Ilirije« ob 19. url nogometna tekma med 8. K. »Jadran« ta S. K. »Hermes«. S. K. »Hermes« Je najmočnejša moštvo med novoustanovljenimi klubi, g Prvenstvena nogometna tekma S. K. Hort« Maribor proti i K. Slovan, Ljubljana ae vrši v nedeljo dne 11. julija ob pol 19, url na prostoru S. K. Ilirija. Tekma se vrM ob vsakem vremenu. Cen« običajne. !' XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se zaključi v nedeljo, dno II. julija ob T. url popoldne. Mali oglasi Proda se: DOLENJSKO IN HRVATSKO VINO pristno, večjo množino, se proda. Naslov v upravništvn »Jugoslavije«. 1J33 PRODAM TAKOjT 3 večje stauovtuijske hiše v mestu, 1 graščino, 1 pristavo, 1 vilo, 1 vodno moč s ca. 60 konj. silami bllzo postaje na Dol., 1 vodno moč s ca. 35 konj. silami na Gor., nekaj zemljišč za stavbe v Ljubljani. Pojasnila daje F. SchanteL Mestni trg 18, od 1—2. Prodam radi preselitve po zelo Ugodni ceni bencinovo lokomobllo 4 do 6 te pol HP, ležeči bencinov motor 3 HP, stroj za mešanje betona na vozu te štedilnik belo emajliran. Vsi navedeni predmeti so v popolnoma dobrem stanju te se lahko ogledajo pri FRANČIŠKI MARINC, Gomllsko pri Celju. 4236. Dvokolesa, nova, s dobro pnevmatiko po K 2800:—. Plašči In zračne cevi po znižani ceni. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg — — 1083. ELEGANTNA KONJSKA PRSNA OPREMA lz rumenega usnja se par konj, ter ena Iz črnega usnja se proda. Rožna ulica 15. Ž ENSKO KOL O, še malo rabljeno, ter nov koncertni kostim za močnejšo damo ter eventualno tudi narodna noša, se ceno proda. Poizve se Rožna ulica 151 1146. HP. Puch Motorno kolo z novo pnevmatika Pojasnila daje Jos. Zelene, Vrhnika. LOKOMOBILA 18 HP ~ s pritiklino, v dobrem stanu, se proda. la« formacije v pisarni drja. Ivo Benkoviča, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta *t. 6- 1137. Kupi se: Kupim po najvlšjl ceni SVEŽA BUKO« VA CEPLJENA DRVA, Iranko vagon, ter vsako množino BUKOVIH IN HRASTOV!« ŽELEZNIŠKIH PRAGOV, Iranko postaja. Ponudbe Je poslati na Franc Drobnič, Laško. 1121; Službe: KLJUČAVNIČARSKE POMOČNIKE dobro hevežbane sprejme takoj v delo tvrdka Karel Pavelka, ključavničar, Ptuj. 1144, MESTO ADJUNKTA-na večjem posestvu Išče absolvent Edd-hoferjeve šole z dobrimi spričevali, 18 let star, slovenščine, češčine In nemščine zmožen. Prijazne ponudbe prosim na La-dlslav Pelikan, Zaplana 8, pri VrhnlkL AKADEMIK-JURIST Išče v Ljubljani primerne službe. Ponudba na R. Si Janž na Dolenjskem. 1140. MOTORNO KOLO 4 HP s prestavami, Neckarsulrn, v dobrem stanju, se proda. A. Maček, Vrhnika 248. MOŠKO KOLO v dobrem stanju se zaradi odpotovanfa ugodno proda. Ogleda se v soboto (te 9. uri v gostilni pri »Deteljci«, Florijanska ulica. PRODAM t Phtštvo, perilo, moško kolo, obleka črevije, harmnlk ta drugo. Študentovska ulica II, pritličje. na«. HlSA NA VRHNIKI SE PRODA. Radi nameravane izselitve v Ameriko prodam svojo hišo št. 210 s sadnim in ze-Ieujadttim vrtom ter rodovitno brajdo ob hiši. Istotako prodam brezhibno 3 te pol KORESPONDENT. Išče ae francoski In Italijanski korespon-dont eventualno samo za popoldanske ure. Ponudbe pod »Lesni eksport« na uprav-nlštva ' ii39. Razno: TRGOVEC a 10.000 do 15,000 K jamčevtae želi prevzeti kako podružnico ali pa vstopi z vsem kapitalom kot pomoč šefu. Cenjene ponudbe prosim pod »Trgovec« na upravo lista.____________ ________________lln DRUŽABNIK. Želim stopiti kot sodelujoč družabnik V kako podjetje, najraje že upeljano, z 50.000 K. Ponudbe na InformačnI zavod »Vedež« v Maribora, Gregorčičeva ulica št 6, telefon št. 182. 1137; GOSTILNIČAR ‘ išče v najem (ali kupi) gostilno v Ljubljani ali ljubljanski okolici. Ponudbe na upravo »Jugoslavile« pod J. K. 23. 1138. CANKARJEVA krojaška delavnica Sv. Petra cesta 33. po jako znižanih francoskega Stran & »JUGOSLAVIJA* dne 10. julija 1920. m POZOR, POZOR K. Wersche, Maribor Gosposka ulica ištcv. 10. Veletrgovina z manufakturam blagom. |E23| Priporoča svojo bogato zalogo KI po fako znižanih Prvovrstnega boksa in ševroa 164. Stev. ponuja tvrdka ALEKS. OBLAT trgovina s čevlji Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. n o—muo j Kalodont zobno paslo, Nuisol-barvo za lase ter prvovrstno brlluo milo priporoča Stefan Strmeli, Ljubljana, Pod Trančo 1. oga namiznih prtov in serviet, kakor tudi platno za prte po izjemno nizki dnevni ceni, samo pri tvrdki: R. Niefergal Maribor, Kuroik« c. 1. Maliki pozor! Pnevmatike za kolesa (kompletne garniture) prodaja po zelo nizkih cenah, samo na debelo Harel Florjančič, Celje, Glavni trg 16. Valentin Maček tovarn« slamnikov v Domžalah. Sprejema v popravilo vsakovrstno slamnike in klobuke za gospode in dame po poiti ter vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani. Oblike na vpogled. Prodajam tudi nove file klobuke za damo Trstje 2a strope izdeluje in prodaja na debelo ] in drobno m2 po K 4-80, pri večjih na-rečilih znaten popust, Ani. Steiner, Ljubljana, Jeranova uL 13. (Trnovo.) 771 Julio MeinI kedaj odpreš se vrši li vrtni koncert gostilni „Pod Pohorjem" (preje Dr, Reiser) v Pekrah pri Mnriboru .............................. V nedeljo, 11. julija 1920 Pristna naravna vina, I W kakor tudi dobra mrzla in topla jedila, poskrbi § f Mihael Živic, gostilničar. Oglas Komanda Dravske divizije potrebuje za garnizon Prirodni malinov syrup se zopet dobi: SREČKO POTNIK, LJUBLJANA Metelkova ulica (poprej zaloga Mengiške pive). Knjigovodjo T. ... , , r---a-^.^.iP^ovrstno moč, samostojen v vsem bilančnem poslo- Ljubljana dnevno do 1200 kg mesa. U svrho zagotov- vanJu> izvezban v lesni branži, se sprejme. Pismene po-ljenja te količine za mesec avgust t 1. razpisuje se za lludbe Je nasloviti: LJUBLJANA, glavna pošta, poštni 16. avgusta ob 11. uri zjutraj ustmena licitacija'v inten-danturi (Kazina I. nadstropje) na katero se vsi interesenti vabijo. Komanda Dravske divizije E broj 2282. predal štev. 166. Bencin in vse avtomobiine potrebščine Pnevmatika Kolesa iz prvovrstnega švedskega jekla, mirovni izdelek in vse po trebštine N za avtomobile, motocikle, kolesa za 40°/o v ceni znižana, kolesni plašči od K 265*—, zračnice od K 130 - Proda se razen star, dobro ohranjen materijal v stari predilnici v Ljubljani, ki se sedaj podira in sicer: Tovorno dvigalo obte,2ba soo kg, pribi, n m T m . V.** , visoko, 4 postaje (pritličje, L, II. m III. nadstropje) transmisij skr pogon, 150X150 cm v nre-meru, obloženo na treh straneh z valovito, pocinkano pločevino. Stebri iz litega železa in sicer: 8 komadov pribl. 3’50 m visoki, obtežba ca 13.000 kg » » 3*45 ni ff „ 20.000 kg Ig * . 3*50 m . 26.000 kg 1 * 135m » » . 5'00 m „ Iz Havre v Ameriko samo 6 dni. Edina najkrnj&a črla. — Vezne listke za vse linije, vozne listke za spalne vozove Simplon-Orleut-Ezpres (liJnbljnna-Parlz) in tozadevna pojasnila daje edino konecs. potovalna pisarna Ivan Kraker v Ljubljani Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta št. 13, Koiizej. 32 000 kg 12.000 kg Za pravilne podatke obtežbe se ne prevzame nikaka odgovornost. 24 komadov pribl. 3‘50 m visoki in 8 cm v premeriu za „Shed-strehe“, iz litega in kovanega železa. jTransmisijske konsole Železne stopnice (lestve). Rezervoar Razen stavbni materijal. Ogleda se na licu mesta v stari predilnici v Ljubljani in se je zglasiti pri delovodju gosp. Srakerju. Pismene ponudbe na naslov: »Kranjska stavbna družba** v Ljubljani, Levstikova ulica. * io65 iz železne, 8 do 10 inm močne pločevine, velikost 2-45X1-65X1-20 m. Tihi družabnik i glavnico K 2,000.000 sc Išče za večje' -dobro vpeljano brezkonkurenčno industrijsko podjetje na Štajerskem. Pismene ponudbe pod »Družabnik* na Anončni zavod, D:ago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 1051 GOSPODARSKA BANKA V LJUBLJANI, Dunajska cesta Stev. 36., i. nadstropje. Usojamo si opozoriti interesente^da je novoosnovana Gospodarska banka v Ljubljani začela poslovati in sicer začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska cesta „38, I. nadstr. — Banka daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje- valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. V Ljubljani, dne 3. julija 1920. Ravnateljstvo. Poziv k subskripciji novih delnic Ljubljanske kreditne banke XI. emisije 1. 1920/II. < ‘ * i Vsled sklepa občnega zbora delničarjev Ljubljanske kreditne banke z dne 8. maja 1.1. v to pooblaščen, je sklenil upravni svet istega dne provesti zvišanje delniške glavnice z izdajo in sicer: od SHS K 30,000.000 — na SHS K 50,000.000*— 50.000 novih delnic po SHS K 400*— nom. v skupnem znesku SHS K 20,000.000*— 1. subskribcija novih delnic se vrši od 25. junija do 25. julija 1920. a) pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Borovljah, Celju, Gorici, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Trstu ter pri ekspozituri v Ptuju. b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku. c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Čehoslovaški in d) pri podružnici Živnostenske banke v Wien-u za Nemško Avstrijo. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi 2 starih delnic po 1 novo delnico d SHS K 400*— nom., po SHS K 900*— tel. quel, plačljivih naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo. — 3. Nove delnice so deležne dobička od 1. julija 1920. 4. Pri supskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic ali začasnih potrdil o vplačanih delnicah. 5. Od ažijskega kurznega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad te emisije, SHS K 1,000.000’— pokojninskemu zakladu bančnega osobja, SHS K 1,000.000’— rezervnemu zakladu za bančne zadolžnice, ostanek pa pripade azijskemu rezervnemu skladu banke. 6. Nove delnice se izroče subskribentom po 1. februarju 1921, proti izročitvi začasnih potrdil, oziroma obračunov o sub-skribiranih delnicah. Uspeh emisije je zajamčen po posebnem sindikatu. Ljubljana, meseca junija 1920. vi __ _ Uublanska kreditna banka. ■ 1 ;............1 u r. i ■ - - . JlskiTTučIteUska tiskarna^ X Ljubljani, Odgovorni urednik Anton Pesek,,