Leto XIV. Štev. 182 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 O ° R A V E: 25—67 in 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 45-91 Maribor, torek 13. avgusta 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v noravi ali po uošU 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tnltna 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena din 1.— Šahovska poteza od Londona do Berber Vsak čas bo vzplamtela orjaška bitka med Anglijo in Britsko Somalijo - Premik frontnega pritiska iz svetovne vojne s črte Berlin - Bagdad na premico London-Berbera - Španija v pripravljenosti - Protiakcija Angležev na italijanski pritisk Kdaj bo šla Španija v vojno LONDON, 13. avg. Znani angleški novinar Garwin Je objavil v zadnji številki »Observerja« članek, ki je zbudil veliko senzacijo. Garwin pravi, da »nameravata Nemčija in Italija izvršiti dvorezno šahovsko potezo. Pritisk italijanskih čet na Berbero v Somaliji predstavlja uvod v nemško ofenzivo na Veliko Britanijo. Mussolini je začel s prvim dejanjem drame, da stre britansko premoč v Afriki, prežene Veliko Britanijo Iz Sredozemskega in Črnega morja. Vsak čas bo vzplamtela orjaška bitka med Londonom in Somalijo, med Sudanom in Egiptom, Palestino, Malto, Gibraltarjem in Marokom. Velesile osi delajo z vražjo spretnostjo ter si prizadevajo, pritegniti v vojno tudi Španijo.« Garvvin poudarja velik pomen Berbere, glavnega mesta Britske Somalije, in pravi, da se začenja med angleškim imperijem in silami osi boj, ki bo največii v zgodovini sveta.« Pritisk na črti London- Berbera BUDIMPEŠTA, 13. avg. V posebnem dopisu iz Ankare javlja »Basler Nachrih-ten« da je nemški poslanik von Papen v posebni noti, ki jo je predložil turški vladi, želel pojasnila o stališču Turčije k dogodkom. Velesile osi hočejo imeti jasno sliko o zadržanju Turčije pred italijansko ofenzivo na Egipt. Po zanesljivih poročilih vztraja Turčija na dosedanjem zadržanju in hoče irrjeti za vsak primer proste rOke. Položaj Turčije do sovjetske Rusije se je zadnje čase okrepil, prijateljstvo poglobilo. S tem v zvezi omenja švicarski list geopolitično tendenco osi Berlin - Bagdad med svetovno vojno in položaj iste prečnice frontnega pritiska v sedanji vojni. Črto Berlin - Bagdad je ŠVICA SE PRIBLIŽAVA OSI BERN, 13. avg. Stefani. Zadnji švicarski državljani, ki so bivali v Angliji, mimo onih, ki imajo obvezne službe, so se vkrcali na dva parnika in dospeli v Bilbao. Odtod se bodo vrnili v domovino. V švicarskih političnih krogih so zdaj mnenja, da je treba gospodarsko strukturo države prilagoditi novemu stanju ter vtzporediti zunanjo trgovino z interesi držav osi. zdaj zamenjala le malo na jugozahod pre stavljena premica pritiska London - Berbera. Na tej črti se nizajo zadnje čase usodepolni dogodki, ki kulminirajo v pritisku nemške ofenzive na Veliko Britanijo na eni ter s pohodom italijanskih kolo nialnih čet v Berbero na drugi strani. — Kakor ima izid ofenzive na Anglijo dale-kosežen pomen za politično obzorje držav celinske Evrope, prav tako je uspeh Italije ob ustju Rdečega morja odločilen za celo vrsto posledic v Sredozemlju. — Suez in Gibraltar, nemški stik preko Francije s Španijo, možnost slednje za vstop v vojno ter kooperacija sil osi preko Iberskega polotoka na afriška tla utegne iz temelja izpremeniti bitko za afriško posest, ki se je prvič v zgodovini raz vnela med tremi kolonialnimi silami Evropo, ki so bile 1914 zainteresirane na afriških tleh. KJEVENHAVEN, 13. avg. »Berlingske Tidende« prinašajo dopis svojega sotrud-nika v Lisboni o vojnih pripravah Španije. Vso Španijo je zajela vojna mrzlica. Vsi so si na jasnem, da je vojna z Veliko Britanijo neizbežna. Mimo ukaza, naj se vse španske ladje na morjih zateko v naj bližje nevtralne luke, je izdala vlada v Madridu vrsto ukrepov, ki so predznak vojne. Najsrožja cenzura telefona in br zojava je uvedena za pošiljke v tujino. Politični krogi so mnenja, da bo Španija posegla v vojno, čim bo nastopil pravi trenutek. Ta trenutek je odvisen od uspehov italijanskih operacij v Afriki, predvsem na mejah Egipta, kjer ^ stoji — kakor poročajo — maršal Graziani s 300.000 možmi in v angleški Somaliji, kjer se pripravlja odločilen spopad z Angleži. Španija bi v tem primeru imela nalogo, da napade Gibraltar in zapre ožino za vsak prehod z Atlantika. Na vojne vežbe so zdaj poklicani vsi španski obvezniki, ki so ob začetku državljanske vojne pobegnili v tujino. LONDON, 13. avgusta. Reuter. Moskovski radio je včeraj objavil, da je Španija na tem, da stopi v vojno. Vse NORVEŠKE IZGUBE V SEDANJI VOJNI RIM, 13. avg. Po službenih podatkih norveških listov so Norvežani v vojnih operacijah izgubili blizu 2000 mrtvih in 5000 ranjenih vojakov ter civilistov. Materialno škodo cenijo na pet milijonov norveških kron. GLEDALIŠČA V FRANCIJI BODO ODPRLI ŽENEVA, 13. avg. DNB. Francoski radio javlja, da bodo gledališča skoro spet odprta. Začela se bodo tudi predavanja na glasbenh konservatorijih ih na državni umetniški šoli. FRANCOSKE LETALSKE IZGUBE VICHY, 13. avgusta. Reuter. Francoski letalski minister je objavil, da je od 10. maja, ko se je pričel vdor v Belgijo in Holandijo, francosko letalstvo izgubilo do kapitulacije 306 letal, dočirn je nemško letalstvo v tej kampaniji izgubilo 982 apa tatov. ANGLEŠKI BALON NA NORVEŠKEM OSLO, 13. avg. DNB. Nad južnovzhod-)io Norveško je zaneslo angleški zaporni balon, ki je zadel ob električne napeljave »er jih poškodoval. TURŠKO—SOVJETSKI STIKI CARIGRAD, 13. avg. DNB. Turški poslanik v Moskvi je odpotoval v Ankaro, Tsoč oseb je ostalo brez strehe. Letina riža je uničena. Stavilo mrtvih je zelo veliko. POVRATEK ROOSEVELTA V WA-SHINGTON NEW YORK, 13. avg. Reuter. Po ogledu obrambnih naprav na New Englandu se je Roosevelt v ponedeljek vrnil v Wa- shington. ŽRTVE EKSPLOZIJE V PIACENZI RIM, 13. avg. DNB. Po poročilu agencije Stefani je eksplozija v tovarni streliva v Piacenzi terjala 40 mrtvih in 419 ranjenih oseb. Odmev v angleškem tisku — Francija naj si pomaga sama, pravijo v Rimu LONDON, 13. avgusta. Reuter. Predsednik za razdeljevanje hrane v evropskih krajih, kjer preti lakota, bivši prezident Hoover, skuša doseči dovoljenje za uvoz hrane iz USA v vse one države, ki jih je zasedla Nemčija in kjer je nastalo pomanj kanje živil. Obrniti se namerava v to svr-ho na obe vojujoči se stranki, tako na nemško, kakor na angleško vlado. V Londonu uradno objavljajo, da doslej takega predloga še niso prejeli. Današnje »Times« se bavijo s tem problemom. K temu načrtu pišejo, da bo Anglija vselej pripravljena s sodelovanjem USA in do-minionov 'načrt najresneje vzeti v pretres, čeprav šele po izpremembi režima v Nemčiji. List »New York Tribune« piše, da res preti glad posebno Holandski, Belgiji, Norveški in Poljski, torej 18 milijonom ljudi. Mnenja pa je, da odgovornost pada na one, tki so vojno začeli. Angleški listi se sprašujejo, kaj je res: uradna mesta v Nemčiji izjavljajo, da je angleška blokada brezuspešna, na drugi strani mečejo odgovornost za glad na Anglijo. Obe nasprotujoči se trditvi ne moreta bi- ti resnični. Izražajo nezaupanje, da bi Nem Čija ev. uvoženo hrano obdržala zase in porabila za predelovanje vojnih potrebščin. Navajajo, da je Nemčija samo letos porabila en milijon kilogramov krompirja za izdelovanje špirita oziroma bencina. Francija naj si sama pomaga MILAN, 13. avgusta. Stefani. »Popolo d’Italia« prinaša iz Francije dopis, v katerem javlja med drugim: Francoska vlada jemorala opustiti naročilo argentinskega Žita, ki je že bilo natovorjeno na tri grške parnike. Angleška vlada je namreč obvestila grško, da bo vse tri ladje s tovorom žita za Francijo zaplenila, če bodo odplule iz luke Argentine. Takšni ukrepi na zadenejo le Francijo, nego mo- ralno tudi Anglijo, pravi list. Nemčiji očitajo v Londonu, da hoče izstradati Francijo. »Volkischer Beobachter« je na takšne očitke odgovoril, da je naloga Nemčije skrbeti za prehrano svojega naroda, če bo Franciji primanjkovalo živeža, ji ne preostane drugo kakor da stori to, kar je napravila v obrambi pred Oranom, da najde tako osvoboditev pred dovčeraj-šnjim zaveznikom.« Tretji dan hudih zračnih napadov na Anglijo Angleška obala je * vsakim dnem bolj iipostavJjena navalom nasprotnikovih zračnih sil — V boj posega vedno več letal na obeh straneh — velike izgube i __________________________ na obeh nasprotnikov LONDON, 13. avg. Včeraj so se že drugi dan nadaljevale hude zračne bitke nad Kanalom in sosednim angleškim nabrežjem. To pot je nastopilo 400 nemških letal. Boj je potekal na treh mestih, med Doverom in Portlandom. Bitka nad Dovrom je trajala blizu 150 minut. Prvega napada na Dover se je udeležilo 50—60, napada na Portland nad 200 sovražnih bombnikov in letal. Popoldne se je začela nova bitka ob obali grofije Kent. Do spopada je prišlo v oblakih 1300 m visoko. Glavni cilj je bilo vojno pristanišče Portsmouth, katerega je napadlo 40 bombnikov v spremstvu lovskih letal. Vsi navali, ki se zadnje dneve stopnjujejo, pričajo, da se pripravlja veftka ofenziva, kateri so sedanji spopadi le uvod čna obramba in protiletalski topovi so večinama preprečili angleško manevriranje. Neka zažigalna bomba je padla v vodo. V severnem Brabantu so vrgli Angleži blizu belgijske meje dve težki bombi v neki gozd. En Holandec je bil pri tem ubit. V severni Holandiji so odvrgli Angleži 12 bomb, neka zgradba je bila poškodovana. V Wenlu je poškodovanih zaradi bombardiranja več hiš. Nemška poročila GLAVNI STAN K ANGEL AR J A HITLERJA, 13. avg. Vrhovno poveljstvo nem ske vojske javlja: Naše zračno orožje je napadlo 11. t. m. luko Portland in uničilo važne pristaniške naprave, doke, most za vtovarjanje ter zažgalo skladišče petroleja. V sosedni luki Weymouthu je uspelo našim letalcem potopiti 3000 tonsko trgovinsko ladjo. Pred ustjem Temze smo napadli sovražni konvoj, potopljene so bile ob tej priliki tri trgovinske ladje s skupno 17.000 tonami nosilnosti, dva rušilca in štiri druge trgovinske ladje so bile hudo poškodovane. Med zračnim napadom je prišk) do hudih bitk, v katerih se je našim lovcem in bombnikom posrečilo prizadejati sovražniku težke izgube. V noči na 12. avgusta je naše zračno bro-dovje napadlo pristaniške naprave v Cre-\veu, Cardiffu in Bristolu ter veliko petrolejsko središče v Avonmouthu. Na raznih mestih so z bombami obsuli položaje angleške protiletalske obrambe. Sovražna letala so letela nad severno in zahodno Nemčijo ter metada bombe na nevojaške cilje brez uspe-ha. V zaa, ki naj bi v sporazumu z Nemčijo zasedenim krajem dobavljal ameriško hrano. Drugi spet so proti temu, čeprav so iz človekoljubnih ozirov za to. Pravijo, da bi s pošiljanjem ameriške hrane slabili brit-sko bkiKado, ki da je v končnih posledicah tudi orožje lastne obrambe. Senator Barkeley jc izjavil, da bo sinat najpozneje [v. dveh tednih izglasoval zakon o vojni obveznosti. Vojno ministrstvo že zdaj nujno predlaga vpoklic 1,300.000 mož. To število bo mogoče doseči že v kratke m j Ako se upošteva ,da smo v letu prezidentskih volitev, se vidi, koliko riskira vlada, ko predlaga tako nepopularen zakon. Vsi upajo, da bo „velika kriza1 ‘nastopila šele po prezidentskih volitvah. Ne sme se pozabiti ,da ameriška vojska nima modernega vojnega materiala. Ameriški industrijski sistem je še vedno usmerjen za produkeijo v miru. Predno ga 1k> mogoče preusmeriti!-na vojno produkcijo, bo prešlo še nekaj šc nekaj časa. Velika kampanja za prezi,-dentsko volitve sc bo pričela danes teden* ko bo nastopil s svojim govorom prvič prezidentski kandidat Willkie. Ni mogoče postaviti prognoz, katera izmed obeh strank bo prodrla, čeprav sta obe prepričani o zmagi. Kakor znano, se glede zunanje politike strinjata tako VPillklc kakor Roosevelt. Izlacionistična nevarnost jc mi-, nila, podcenjevati pa ni pete kolone, ki: si je znala pridobiti, s spretno propagando,, zastopnike desnice. Industrialci in kapitalisti se boje, da bodo USA izgubile svoj trg! v Evropi, ako bi nastopile proti Nemčiji Nevarnost v USA preti torej ,ne z levice, marveč z desnice." VAŽNA IZPREMEMBA V SSSR LONDON, 13. avg. Reuter. Moskovski radio je davi objavil, da je stopi! sinoči v veljavo dekret, po katerem se ukine j a mesta vseh političnih komisarjev v rdeči vojski in mornarici NAPREDEK V SOVJETSKI RUSIJI MOSKVA, 13. avgusta. Tass. Pri Jaro-slavovu so zgradili nov železniški most čez Volgo, ki je dvotiren in 650 m dolg. V Ukrajini so dobili največji žerjav v Uniji. Širok je 90 m, visok 27 m in tehta 350 ton. V kratkem bo izdal sovjetski botanični institut knjigo o rastlinstvu Sovj. Unije. V knjigi bo opis 16.000 rastlin. IZPREMEMBA V CESKI STRANKI LONDON, 13. avgusta. Reuter. Pred-, sednik češke totalitarne stranke v Pragi g. Nebesky je odstopil. Turnir v Colj« Celje, 13. avgusta. Danes ob pol 11. so se nadaljevale prekinjene partije 'n 3. kola. V partiji Savi č - 2 uk se je slednji po nekaj potezah predal. Savič je tako zabeležil svojo prvo zitnago. Šorlijev nasprotnik Brana Pavlovi č pa sploh ni prišel k nadaljevanju ter je izgubil s kontumacem. Šorli 'je imel seveda dobljeno končnico. Ostate tri partije se še nadaljujejo. Stanje po 3. kolu: Jerman, Mišu ra in Šorli 2'A, 'Bemer 2 (1), Drašič in M-ajsto-rovič 2, Gottlieb in šmigovc 1K (1), Popovič in Švška 1 (1), Mlinar in Savič 1, Šubarič (2), Marefc V* (1»), Medan, Pavlovič in Žuik 'A, Grašer 0 točk. Mariborska napoved: Pretežno oblačno in vetrovno vreme. Temperatura se ne bo mnogo izpremenila. Včeraj je bila najvišja temperatura 23.6, idanes najnižja 14.0, opoldne 17.5. Pa* (iavia od vtecaj um. BSovse® Rudarji dosegli povišanje mezd 'Radi občutnega porasta draginje so rudarske strokovne organizacije zahtevale pogajanja za spremembo obstoječe 'kolektivne pogodbe in za draginji odgovarjajoče zvišanje prejemkov. Pogajanja so se vršila od 5. do 7. avgu-’ sta pri Direkciji državnik rudnikov v Sarajevu in so na pogajanjih sodelovali predstavniki Hrvaškega radničkega sa-veza, Jugorasa, Zveze združenih delavcev in Zveze radarjev ter predstavniki-11. skupine rudarske zadruge. Dosežen je bil sporazum, ki vsebuje sledeče določbe: 1. Delovna pogodba se-razširi tudi na.rudarska podjetja rudarske zadruge Bosnia, katera upravlja država v lastni režiji. 2. Dosedanje draginj-ske doklade (rudarji državnih rudnikov so prejemali že doslej poleg temeljne plače še 150% doklade na temeljno plačo), se povišajo za 30% in znašajo v bodoče i din 7.—. 6. V bodoče se bodo regulirale 180%. 3. Na novo se vpelje doklada za otroke in dobi rudar z enim otrokom din 25.—, z dvema otrokoma din 50.—, s tremi ali štirimi otroci din 75.—, s petimi ali več otroci din 100.— mesečno. Ako rudar kak dan neopravičeno izostane iz službe, izgubi za dotični dan odgovarjajoči del te doklade. 4. Dnevnica za službena potovanja se zviša od din 50.— na din 60.—, specialna doklada, ki jo dobe delavci za delo na terenu izven rudnika, pa se zviša od din 25.— na din 30.—. 5. Stanarina, ki so jo doslej dobivali rudarji le v posameznih rudnikih, se bo v bodoče plačevala pri vseh državnih rudnikih •in bodo dobili delavci,’ ki nimajo lastnih stanovanj in morajo plačevati najemnino, stanovanjsko doklado po din 5.— dnevno, v Mostarju po din 6.—, pri centralnih ustanovah v Beogradu in Sarajevu papo doklade avtomatično z ozirom na porast ali padec draginje in sicer vsake tri mesece na podlagi indeksa Narodne banke (splošni indeks za cene na malo v 10 glav nih mestih). V to svrho se dstanovi poseben odbor, v katerega pošlje vsaka strokovna organizacija po enega predstavnika, dalje bodo v njem predstavniki drž. rudarskih podjetij in bo ta odbor posloval pod predsedstvom rudarskega glavarja v Sarajevu. Če se ugotovi, da se je po indeksu Narodne banke draginja zvišala ali znižala za 10%, se za toliko procentov poveča ali zniža plača rudarjev na ta način, da se odgovarjajoče poveča ali zniža draginjska doklada. Kot podlaga za presojo draginjskih sprememb služi indeks Narodne banke za mesec julij 1940. Posvetovanja pred sadno sezono V-čeraj dopoldne je bila na banovinski-Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru'važna konferenca naših' sadnih izvoznikov, ki jo je vodil g. Špindler iz Slovenskih goric. Poleg domačih gospodarskih predstavnikov so se ankete udeležili tudi generalni ravnatelj Prizada dr. Nemec, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Muri, predsednik Kmetijske zbornice Steblovnik, predsednik Kmečke zveze senator Brodar in drugi. Važno in zanimivo je bilo poročilo generalnega ravnatelja Prizada dr. Nem-i ca o sadni letini v Evropi. Ugotovil je, da imajo vse države, ki izvažajo sadje v Nemčijo, letos dobre sadne letine in se bo treba pogoditi z Nemčijo na bazi istih cen, kakršne imajo druge države. Najnižja cena za naša jabolka je 2.25 din. . Na anketi je bila sprejeta tudi naslednja resolucija: 1. Iz Slovenije naj,se izvaža samo na- mizno sadje, za katerega je določena cena od strani nemških oblasti 21 RM. V zvezi s tem naj Prizad prepove prodajo sadja po nižji ceni. 2. Za predelavo sadja druge kakovosti naj Prizad pospešuje gradnjo sušilnic in kuhinj za kuhanje sadne marmelade in za podelitev breztrošarinskega sladkorja. 3. Na podlagi Gene, katero je določila nemška država za naše sadje, se je našel sporazumni sklep med producenti in iz-vozničarji, da se zgodnje sadje plača producentu po najnižji ceni 2.25 din. 4. Prizad naj imenuje svojega zastopnika v Mariboru za čas izvozne sezone, da bo na razpolago za vse informacije za producente in izvozničarje. 5. V Mariboru se ustanovi informacijska pisarna, v katero je imenovala banska uprava svojega zastopnika, enega zastopnika pa naj imenuje Prizad. LfvMfana Ljubljana Je na počitnicah Zdaj se to res lahko reče in se na obeležju ljubljanskega mesta tudi povsod pozna, Kdor le more, hiti uživat lepo poletje, kolikor ga še je. Saj smo že v poznem poletju in kratke so letošnje počitnice, ko nam jih je nemilostni vremenski bog tako hudo pristrigel in jih je šla polovica po vodi v mokrem, mrzlem juliju. Avgust se je po prvih dneh oklevanja zdaj le pojavil v pravi formi, kakor se spodobi za predstavnika pasjih dni, kislih kumare in vsega tistega, ki se mu pravi visoka sezona, letoviška, kopališka, turistična itd. Tako se to Ljubljani povsod pozna, izpraznila sc je, ni več niti na živilskem trgu tistega- živahnega vrvenja, trgovine imajo malo prometa, po uradih in pisarnah je tudi zatišje, kličeš telefonsko številko to in lo, ali sc sploh ne oglasi, ali pa je odgovor: „ga ni“ — in če že gospod X ni šel na dopust, ali ni vpoklican, se je pa vsaj šel kopat; V popoldanskih urah sploh ne dobiš v roke žive duše tako rekoč. Vse je zunaj na plažah Ljubljanice in Save ali kar je še drugih pritokov, naravnih in umetnih. Mestne ulice pa dremljejo v soparici razbeljenega asfalta in oživijo spel šele v večernih urah, ko zaveje od planin sem in gozdov v Ljubljano prijeten hlad. Tedaj pa oživijo tudi vrtovi in terase restavracij in kavarn ter streha Nebotičnika. Sicer pa hodijo Ljubljančani zgodaj spat. V predpolnočnili urah, ko je v Zagrebu na Iliči in v Beogradu na Tcrazijali še živahen vrvež, vlada v Ljubljani že zdavnaj idiličen mir. Vročina je pritisnila, a nihče še ne pritožuje nanjo, vsak je letos sončne pripeke vesel, meščan in kmet, saj smo prestali dosti moče in mraza, in če si ne bomo nabrali zdaj v poletju potrebnih sončnih kalorij, bomo na zimo vsf kilavi. Zato pa naj le še bo vroče, čim dalje, tem bolje. a Splošno poletno zatišje sc pozna tudi v ljubljanski zemljiški knjigi, kjer je zdaj le tnalo vknjižb o posestnih spremembah v nasprotju s prejšnjimi meseci, zlasti z mescema maj in junij, ko je bil promet na rcalilenem trgu tako nenavadno živahen. V vseh povojnih letih se še ni zgodilo, da bi zemljiška knjiga v Ljubljani zaznamovala toliko posestnih prenosov v teku sedmih mesecev teol je bilo to letos, saj je Lilo sklenjenih 078 kupnih pogodb za celotno kupnino nad 55 milijonov dinarjev. Mod drugimi je tudi mestna občina izvršila nekaj posestnih transakcij in povečala vrednost .svoje nepremične imovine, ki je po stanju koncem 1. 1939 znašala nad 210 milijonov din. Celli J L BILLI CELJSKE ,,SKALE" Na Okrešlju so v nedeljo slovesno proslavili desetletnico savinjske podružnice TK „Skale“. Ob 10. je bila sv .maša za umrle planince. Po maši je bilo slavnostno zborovanje. Predsednik podružnice „Skalc“ Farč-nik iz Celja je imel lep spominski govor. Nato so vseuč. prot' Žumer v imenu glavnega odbora „Skalo“, dr. Milko Hrašovec za savinjsko podružnico SPI) in g. Torkar za jeseniško „Skalo“ čestitali savinjski Skali" k prvemu jubileju. Po tej proslavi se je na Okrešlju razvila ljudska slavnost. — V soboto zjutraj je rešilna ekspedicija pod vodstvom načelnika reševalne akcije SPD v Celju Andrina Kopinška ter Branka Diclda in Žekarja rešila iz nevarne stene na Mr/li gori dva turista. Bila sla to kinooperater Ivan Omika iz Celja in gdč. Valentina Frakarjeva iz Ljubljane. c Popravni izpiti in vpisovanje na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednica- Al! sl že priiavil novega naroinika . . . mi v Celju. Popravni izpiti za redne učence in privatiste bodo 28. in 29. avg., popravni nižji tečajni izpiti in pismeni višji tečajni! izpiti 30. avg. in listni višji tečajni izpiti 31. avg., vsakokrat o A 8. ure dalje. Sprejemni izpiti bodo 27. avg. Podrobnejši razpored izpitov bo razglašen na deski v veži. Vpisovanje ob pričetku novega šolskega leta 1940/41. bo vsakokrat od 8. do 11. po sledečem vrstnem redu: 2. sept. za 1. razred, 3. sept. za 2. do 8. razred in 4. sept. za učence z drugih zavodov. K vpisovanju mora prinesti vsak učenec in vsaka učenka zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo o predpisanem davku, učenci z drugih zavodov pa tudi še krstni list. c Žetev smrti. Na Cankarjevi cesti 3 je umrla 84 letna vdova po železniškem nad-revidenlu Antonija Steblik. V bolnišnici pa so umrli 36 letni posestnik Anton Skok iz Brezna pri Vitanju, 15 letni dninar Jože Pintar iz Hrenove pri Novi cerkvi in 50 letni posestnik Ivan Speglič iz Podgorja pri Vojniku. c Narodna slavnost bi se imela v nedeljo popoldne vršiti na Apskem vrhu. Kljub nastali zapreki so je tam zbralo lepo število občinstva ,ki se je po svoje zabavalo, ker godba ni mogla igrati in se tudi ostalo ni vršilo tako, kakor je bilo predvideno. c Razne nesreče. 74 letna zasebnica Jožefa Škrubej iz Trnovelj je doma padla in in si zlomila nogo. — 48 letni laborant v Zdravstvenem domu - v Celju Ivan Smolej je padel s kolesa in se potolkel p onogan in rokah. — 7 letnega dninarjevega sina Franca Krajnca iz Bočne je pri igri sunil neki fant v trebuh. Dobil je notranje poškodbe. c Borza dela. 10. avgusta je bilo v evidenci 271 brezposelnih, 143 moških in 128 žensk. 31. julija jih je bilo v evidenci skupaj 259, 137 moških in 122 žensk. — Delo je na razpolago: 4 hlapcem, 1 kovaču, 1 mlinarju, 2 pekoma, 4 čevljarjem, 10 deklam. I natakarici, 1 hotelski kuhar rici, 1 sobarici, 6 kuharicam in 4 služkinjam. c Mramorji so se pojavili letos v izved-nem številu po vrtovih in poljih v celjski okolici. Golazen dela precejšnjo škodo na vrtnih in poljskih kulturah. c Pobalinstvo. 48 letni dninar Viiicenc Turnšek od Sv. Jurija ob Taboru sc je vračal iz Teharja proti Celju. Na cesti ga je izpodbil neki neznanec. Pri padcu je Turnšek dobil precejšnje poškodbe po glavi, da j c moral iskati pomoči v bolnišnici. Ptuj ŽITNA SKLADIŠČA ZA PASIVNE KRAJE Slovenija ne pridela dovolj žjta za prehrano svojega prebivalstva, I.elno mora uvozili do 12.000 vagonov krušnega žila Da bo laže preprečevali dviganje cen žitom radi špekulacije bodo ustanovljena v Sloveniji žitna skladišča. Določenih je že šest, medtem ko za pasivni ptujski okraj še ni predvideno nobeno. Že z ozirom na Haloze, ki pripadajo med- najpasivnejše kraje, v Sloveniji, bi bilo nujno, da sc tudi za ta okraj zgradi žilno skladišče. p Ponarejeni stari 20 dinarski kovanec, Šlcrbal Alojz iz Ptuja je hotel prejšnji teden zamenjali na davčni upravi v Ptuju star 20 dinarski kovanec. Blagajnik davčne Ssmarljanskl tečaj v Rušah Krajevni odbor Rdečega križa v Rušah je priredil samarijanski tečaj, katerega se je udeleževalo 32 slušateljev in slušateljic. Tečaj sta vodila g. dr, Zorec, domači zdravnik in g. ing. Solar. V nedeljo so slušatelji polagali izpit. Izpitu je prisostvoval šolski nadzornik Močnik, kot zastopnik RK, g, ravnatelj Krejči, predsednik RK v Rušah, g. župnik P.šimder, šolski upravitelj g. Šeško, upravitelj pošte g. Žebelj. Izpit je položilo 23 slušateljic in 4 slušatelji s prav dobrim uspehom, V imenu društva sc je zahvalil g. dr, Zorcu g. Krejči. Apeliral je na vse tečajnike, da svoje znanje poglobijo, da bodo res lahko koristili svojemu narodu in državi. Vsem je čestital g, Močnik, ki je prikazal delo RK v Studencih pri Mariboru in drugje, kjer tečajniki tudi v mirnem času pomagajo vsem, ki so njih pomoči potrebni, Tečaj je bil zelo dobro organiziran, bilo je 15 večurnih predavanj, vršile so se stalno praktične vaje, predvajali zdravstveni filmi, tako da uspeh ni mogel izostali. SMRTNA NESREČA TRGOVCA IZ NOVEGA MESTA Na vrhu Plješivice, med 12 in 13 km od Saniobora, je smrtno ponesrečil Julij Pezdirc, lesni trgovec iz Novega mesta, in njegova spremljevalka Nada Cerer. Na enem izmed številnih ovinkov je avtomobil strmoglavil v globino 6 m. Ker na tem mestu ni drevja, se ni mogel nikjer ustaviti. Po padcu je vozilo držalo dalje v dolino, oba potnika sta pa padla iz avta, naprej Nada, nato trgovec. Oba sta dobila tako težke poškodbe, da sta morala v najkrajšem času izdihniti. — Oblasti so uvedle preiskavo. GNUSEN ZLOČIN PRI NOVEM MESTU Novo mesto z okolico je razburil ogaben zločin. Ko se je 40 letna posestnica Teresija Rajarjeva vračala domov na Potov vrh, jo je napadel neki moški. Ko se mu je uprla, ji je na zverinski način prerezal trebuh ter jo pustil ležati na cesti. Tam so jo našli ljudje ter jo odpremi!! v bolnišnico, kjer je bila takoj operirana. Njeno stanje je težko, a ne brezupno. — Orožniki so prijeli tudi že napadalca v osebi 40 letnega Josipa Adameka. IZVOZ SLANINE IN SVEŽEGA MESA V NEMČIJO Odobren je izvoz 50 vagonov slanine in 50 vagonov svežega svinjskega mesa poleg rednega kontingenta živih svinj, ki znaša tedensko 2,5 do 3.5 tisoč komadov. uprave Jerman Alojz je ugotovil, da je ponarejen. Preiskava jc dognala, da ga je vrinil neki kmet v juniju delavcu Šprahu Josipu iz Ptuja. o Poročila sla sc v Varaždinu kapetan I. klase šgš. Dragomir Bozovič iz Murske Sobote in učiteljica gdč. Ljudmila Maroh iz Križevcev v Prekmurju. o Ptujska gora. Tombola za popravilo svetišča sc ni mogla radi dežja vršili v nedeljo, 11. avgusta, zalo se vrši na Marijin praznik 15. avgusta. Pridite ta dan vsi na Goro, ker po vsej deželi gre glas, da na Gori sreča čaka vas. o S staro puško sc je obstrelil 18 letni kleparski vajenec Stanko Grčar v Brezovici pri Mirni. Ravnal je. tako nerodno, da je dobil ves naboj v glavo. V brezupnem stanju so ga spravili y kandijsko bolnišnico. o Strogi pasji konlumac je bil lAfctegnjrn tudi na občino Ruše. Bilo je postreljenih več psov ,ki so se potepali po vasi brez nadzorstva. o Izkuhavanjc mesnih jedil 15. avgusta je kr. banska uprava dovolila v gostinskih obratih v krajih, kjer sc vrše romanja, cerkvena zborovanja, tekme in sejmi. Haloški mlatiči na priložnostnem delu V Halozah sta dva sloja v veliki večini: to so viničarji in kočarji. Njihove številne družine so revne. Viničar ima boren zaslužek in kočar Ima premalo zemlje, ki svojo trohico vina proda izpod stiskalnice po sramotni ceni. Tako so primorani, da si iščejo priložnostnega zaslužka izven Haloz. Našli so ga v mlačvi. V tem času je vinska trta povezana in oškropljena. Poleg lepega in sončnega vremena ne zahteva posebne nege. Haloške družine lahko pošiljajo zdaj svoje člane na nilačvo. Številne in najboljše delovne moči odhajajo s culo in cepcem na rami v vasi po Dravskem in Ptujskem polju. Odhajajo tudi na Koroško in Hrvat sko. Povsod so že znani haloški mlatiči. saj hodijo nekaterim gospodarjem mlatit isti mlatiči že leta in leta. S cepci včasih mlatijo samo pri enem kmetu cele tedne. Tako pomalo romajo od hiše do hiše, dokler ne napoči jesen, čas trgatve. Haložani ne mlatijo za mezdo, ampak za zrnje. Z gospodarjem imajo že star dogovor, da pripada mlatičem vsaka enajsta mera namlatenega zrnja. V potu svojega obraza si na prašnih gumnih prislužijo toliko zrnja, da imajo kruh čez zimo. Maribor Radvanje domovanj® industrijsko- predmestnega delavstva y _ i • i *• i * l i • : 1 -ti nApfn r\t Naša vas pod Pohorjem se neprestano razvija in postaja tako rekoč domovanje industrijsko-predmeslnega delavstva. To nalaga občini nove naloge. Treba je prilagoditi prejšnjo izrazito kmečko komunalno politiko novemu razdobju in novim potrebam. Tega dejstva se občinski odbor zaveda in skuša brez novih obremenitev prebivalstva vse urediti in prilagoditi novemu stanju, -v '.: Ljudstvo ni bilo zadovoljno s komasacijo bivše radvanjske občine 1. 1931 z občino Studenci, Bili so toliko ponosni in zavedni, da hočejo na svojem teritoriju sami gospodarili. Pa tudi bremena so se takoj spremenila, oziroma izenačila z bremeni občine Studenci. To dejstvo je podžigalo ljudi, da so začeli akcijo za odcepitev od Studencev in ponovno osamosvojitev radvanjske občine. Akcija je uspela in leta 1936 je bila komasacija razveljavljena. Kljub velikim 'režijskim izdatkom občinski odbor ni naložil prebivalstvu več kakor 45 odst. doklado na neposredne davke. V tej dobi se je v občini marsikaj izpremenilo in uredilo. Občina je zahtevala lastno žandarme-rijsko postajo, ki jo je dobila. Občina je kupila veliko stavbo pri opekarni. Stavba je stala 83.000 din. Tam sta sedaj občinski urad ter žandarmerijska postaja. V doglednem času nameravajo še nadzidati nadstropje ter lam urediti tudi prostore za pošto. Občina Radvanje s svojim okolišem nujno potrebuje pošlo; s tem bi bila razbreme- GW;.- 4 "'~ mn m njena mariborska pošla, od koder se vrši sedaj dostava. Gasilski dom, ki je bil lani blagoslovljen, je tudi bil zgrajen z izdatno podporo občine. Urejena je bila tudi kapelica, tako da je lam vsako nedeljo služba božja. Radvanjsko pokopališče je dobilo v tej dobi popolnoma novo lice in ga lahko prištevamo med naša najlepša pokopališča. Občina je sedaj kupila od posestnika Serbauma veliko parcelo, da bo pokopališče, ki je sedaj premajhno, razširila. Občina ima v svoji oskrbi 28 km cestnega omrežja. Nujno bi bilo potrebno, da banovina in država prevzameta del teh cest, občina pa bi ostalo lahko sama držala v boljšem stanju, kakor sedaj. 2.50 din, ječmen 1.50 do 2 din, koruza 2.50 do 3 din, oves 1.50 do 1.75 din, proso 2.75 do 3 din, ajda 1.50 do 1.75 din, proseno pšeno 5 din, fižol 3 do 5 din. Tudi sladkovodnih rib je precej na trgu. Mrene prodajajo po 12 do 14 din kg, belice 8 do 10 din, kline po 12 do 14 din. Smetana je po 10 do 12.50 din liter, mleko 2 do 2.50 din, surovo maslo 28 do 32 din kg, čajno maslo 34 do 40 din, domači sir 10 do 12 din, jajca 0.60 do 1 din. Zlasti se pozna draginja na perutninskem trgu. Kokoši so po 20 do 33 din, piščanci 20 do 65 din, gosi 40 do 45 din, race 15 do 22 din. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru Škropljenje sadnega drevja Ravnatelj mariborske vinarske in sad jar&ke šole J. Priol spada po svojem delu in uspehih v krog mednarodno priznanih strokovnjakov. Že kot 8 letni pastirček je z uspehom cepil jablane. Svojo izredno ljubezen do sadjarstva je pozneje neumorno spopolnjeval z neštetimi študijskimi potovanji širom vse Evrope, od gospodarsko krasno urejene Danske, Nizozemske, Švice pa do Grčije, ter z zasledovanjem svetovne strokovne literature — ne izvzemši niti najnovejših ruskih eksperimentalno-znanstvenih dognanj — si je pridobil ogromno strokovno znanje, ki ga sedaj z vso ljubeznijo resničnega kvalitetnega delavca, dobrega poznavalca kmečke mladine ter odličnega metodika nudi gojencem svoje šole. Na podlagi svojih bogatih 20letnih skušenj nam je v posebni lični knjigi podal strokovna navodila za »Škropljenje sad- nega drevja«, saj je najvažnejše delo sodobne sadne kulture vsekakor zaščita drevja pred sadnimi škodljivci, zato je pravilno škropljenje sadnega drevja : določenimi in v dolgoletni praksi preiz kušenimi škropili brezpogojna — sedaj že oblastveno predpisana in zahtevana — nujnost, če hočemo doseči kvalitetno namizno sadje. Knjiga ima 20 poglavij z vsemi navodili in škropilnim koledarjem ter je vsakemu sadjarju res potrebna. To dokazuje že dejstvo, da je prva izdaja te knjige v nakladi 5000 komadov bila razprodana pred potekom 1 leta. Druga izdaja, ki je sedaj izšla, je .zpo-polnjena in povečana ter bo koristila uspehom tudi sadjarskim začetnikom. Želeli bi, da g. ravnatelj obogati slovensko strokovno literaturo kmalu s kak šaim novim, enakovrednim d^om. P. Šegula. Šofersko - kovinarska organizacija ustanovljena ‘ ' Ivan, Rijavec N., Kocmut Edo, podna- V soboto zvečer je bil v mali dvo rani Narodnega doma ustanovni občni zbor šofersko-kovinarske organizacije za kraljevino Jugoslavijo s sedežem v Mariboru, Dobro obiskano zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Jo§ip Pečečnikj ki je v izčrpnem poročilu orisal borbo za novo organizacijo in njen pomen za narodne šoferje in kovinarje v celi državi* Nato je prečilal od oblasti potrjena pravila, ki jih je članstvo s pritrjevanjem sprejelo. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Pečečnik Josip, podpredsednik Maček Ivan, tajnik Polj še Drago, blagajnik Petelin Edo; odborniki: Jezernik Ivan, Božnik Ferdo, Toplak Urban, Bubnič m N«čna lekarniška služba od 10. do vključno 16. t. m.: dvorna lekarna pri Sv;. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdaten-ska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. m Jutri koncert v mestnem parku. V sredo, 14. t. m. od 20.30 do 22. ure igra vojaška godba v mestnem parku pod vodstvom kapelnika kapetana Jiraneka, seveda le v primeru ugodnega vremena. — Odslej prireja vojaška godba promenadne koncerte ne več ob četrtkih ampak ob sredah zvečer m Planinska služita božja 15. avgusta na praznik Marijinega Vnebozetja: pri Mariborski koči ob 9., pri Sv. Arehu ob 10., na Smolniku ob 9., na Pungartu (Koča pod Kopo) ob 11., na Uršlji gori ob 9., na Pesku ob 10. — V nedeljo, 18. avgusta na istih postojankah in ob istem času kakor na Marijin praznik s to spremebo, da na Pesku in na Pungartu ne bo sv. mašo, pač pa na Kremžarjevem vrhu ob 11. V mariborski frančiškanski cerkvi na praz-nik lin v nedeljo pred. odhodom vlakom ob 4.15. — Aljažev klub. m Na drž. učiteljišču v Mariboru bodo popravni diplomski izpiti 26. in 27. t. popravni razredni izpiti pa 2. septembra. m Umrl je pobreški podžupan in upokojeni železničar ter posestnik g. Martin Belak. Pogreb bo Jutri ob 16. iz mestne mrtvašnice' na magdalensko pokopališče^ Po. pogrebu bo žalna seja pobreškega občinskega odbora v kinodvorani. Še o mariborskih štorkljah Te dni smo poročali, da opažajo Mariborčani jate štorkelj, dve pa da sta se ustavili kar v Mariboru. Mestm svetnik in veletrgovec g. Sluga s Tržaške ceste nam k temu sporoča, da sta štorklji njegova last. Nedavno jih je prinesel iz Slavonije ter jih udomačil. Vsak večer letita štorklji čez mesto k Trem ribnikom, kjer se kopata. m Poveljnik orožništva brigadni general Milutin Stefanovič je prispel na inspek-ciiskem potovanju tudi v Maribor, kjer j inspiciral orožniško četo in obiskal predstavnike civilnih oblasti. m Neznani goljuf jc izvabil pri tvrdki D. Rakusch na Aleksandrovi, cesti M -o vreč cementa pod pretvezo, da je za stavbenika Nassimbenija. Kasneje so ugotovili, da jc slepar ponujal cement po smesno nizki ceni nekje na Koroški cesti. • Kopalke — nogavice, pletenine, perilo, Oset - Koroška 26. „ Državna razr. loterija Din 200.000.—: 29461 Din 100.000.—: 3929 59540 Din 80.000.—: 47729 58730 98875 Din 60.000.—: 64935 99475 Din 40.000.—: 52236 _ Din 30.000.—: 16645 4144-2 45380 45382 56988 Din 24.000.—: 411 Din 20.000.—: 88252 Din 16;000.—: 17925 62603 97205 Din 12.000.—: 7794 11648 29118 444-84 75891 82021 Din 10.000.—: 5747 37856 38642 63040 63508 90770 92024 Din 8000.—: Q877 22000 23989 24109 29508 30742 34707 47740 59283 65783 69700 70722 72712 83524 83832 89309 96819 Din 6000.—: 10549 11949 17088 21732 26419 31060 31557 39550 45571 51050 53775 55794 55876 58999 67728 78789 78917 79572 95098 98046 98241 Dta 5000.—: 6095 12012 12433 14413 16924 21713 25505 27719 29173 31797 32389 33353 33493 34225 35011 35486 37591 39810 40814 50303 67339 79163 79199 84969 92702 Din 4000.—: 11510 13682 15532 18458 20295 22779 22871 24210 27885 29529 35345 45733 46393 49525 52719 53710 55335 55750 60287 60781 61280 62181 62703 62809 62855 63283 64113 69522 79877 81181 85335 85615 85861 86022 87548 89261 91780 92135 93291 94915 99054. (Brez jamstva) Pri nas kupljeni srečki štev. 16.924 in 83.524 sta zadeli din 5.000.— oz. d»n 8.000.—. Bančna poslovalnica BEZJAK, Marilvor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) Kino * Graiski kino. Na splošno zadevo po-dalšamo do vključno torka najboljši iran-P„cki film ..Zašla sem... z Jan Gabm,, Ne zamudite te zadnje prilike si ogledati ta prekrasni film. * Kino Union. Danes zadnjic „Krvava farma“, senzacionalni covboiski film. Od srede „Božika v Parizu“, zabavna veseloigra. * Kino Esplanade. Najzabavnei&a komedija «1* st»lov“ s Heinz H&nmannom in Hans Moserjem v glavnih vlogah.. Sledi velefilm „Aixa“. rednik Žegarec, Rožič Anton in Maber Ivan. V nadzornem odboru so Nolde Boriš, kapetan Kreševid Drago in Turk Ivan. Sledilo je predsednikovo poročilo o namenu nove organizacijo in o bodoči zadrugi, ki bo ustanovljena v korist vsega članstva. G. Petelin je nato prikazal dolgoletno borbo za ustanovitev samostojne organizacije in zasluge predsednika g. Pečečnika, ki je neustrašeno izvojeval zmago svojemu šo-fersko-kovinarskemu stanu, Z ustanovnega občnega zbora so zborovalci odposlali vdanostno brzojavko kralju in pozdravno brzojavko ministru vojske in mornarice. 17. nacionalni šahovski turnir v Celju Tržne dobrote so še vedno drage \/ zadnieira uradnega poročila mari-1 koleraba 3 do 8 din za dinar, fiiol v k,Zadnj!5ii!!.. £LIn nadvnrst™ stročiu 2.50 do 4 din, kupček graha v borskega mestnega tržnega nadzorstva posnemamo naslednje cene; krompir kg po 1.50 do 2 din, čebula 3 do 5 din, česen 8 do 12 din, zelje, glava do 3.50 din, kislo zelje 5 din kg, kumarice, kom. 2 din, zelena paprika 4 do 6 za dinar, kar-fiola 10 din, ohrovt glavica od 0.50 do 2.50 din, hren 7 do 9 din, buče do 3.50 din, paradižniki 4 do 6 din, glavnata so- stročju 2.50 do 4 din, kupček graha v stročju dinar, liter luščenega graha 5 din, kupček pese dinar. Precej drago je sadje: jabolka 5 do 10 din hruške 8 do 16 din, suhe slive 6 do 10 din, črnke liter 2 do 2.50 din, grozdje 12 do 20 din, brusnice 8 din liter, ringlo 6 do 10 din liter, celi orehi 8 do 9 dm kg, luščeni orehi 24 do 28 dm Celje, 13. avgusta Sinoči se je turnir nadaljeval s 3. kolom, ki je že prineslo nekaj odločilnih srečanja Podoba je, da se bojevitost stopnjuje. Favoriti polagoma prihajajo v ospredje, četudi je trenuten položaj na tabeli še nejasen. ... Po dveh porazih si je Marek nesonKo opomogel ter sinoči dobil proti Jermanu prve pol točke. Na Jermanov Englunuov gambit je Marek dobil v kombinaciji kmeta, spregledal pa pri tem večni šan, s katerim je Jerman rešil sicer nekoliko dvomljivo vrednost Englundovega gambita. — Prof. Grašer je prav dobro o tvoril proti Mišuri svoj priljubljeni Collejev sistem. V središnici pa se je nekoliko prenaglil. Neučakana nestrpnost ga je ve F] ata stolpa ,nakar je Mišura z lahkoto gmagal. — V francoski partiji Medan—praste je beli v nekoliko tvegani središčni kombi-naciji izgubil kmeta. Po likvidMiuSTednJe igre in zamenjavi figur je DrasBS brez večjih težav v končnici zmagal v 50. potezi- — Španska partija Mlinar Majstoro-vlč je piri peljala oba partnerja v težko časovno stisko, da nista upala tvegati poseb_ nih akcij. Tik pred prekinitvijo sta se po 36. potezi sporazumela za rarns. — V nejasni iu težki poziciji je bila prekinjena partija šlška-Popovič. V dvojnem krilnem napadu je pozicija ostra m napeta ter njenega izida ni mogoče presoditi. — Prav dobro je zaigral damski gambit proti Bemertu, ki je odgovoril z meransko varianto. Smigovc. si je zgradi! .. „or.,-upniki 4 Hn fi din elavnaia SO- lUSteni urcm ^ . merausnu vmaiuu. fata Jc. dinarju, prav tako’tudi endivija, [ Pšenica je po 2.50 do 3 din, rž 2 do | trdno pozicijo ter anžfei y> lsgfcdno pred- nost. Toda prezgodaj je pričel z napadom in. dovolil, da se je Berner /. lepim manevrom izvlekel iz težav ter celo osvojil kmeta, ki bo najbrže zadoščal za zmago* — Gottlieb in Subarie sta v nejasni porciji po 36. potezi prekinila svojo francosko partijo. — Savič ie spet zaigral Retijevo partijo, s katero je imel. slabe izkušnje proti Šorliju, tokrat proti ^ku. Pri zamenjavi nekaterih figur je Savič osvojil kmeta ter bo najbrže zmagal. - Precej dramatična pa je bila partija Pavlov.e-Sorli. Pavlovič je spet posegel po kraljevem gambitu, ki pa ga je Šorli hladno pariral ter v središnici osvojil kmeta; Partija je bila po 45. potezi prekinjena. Sorti ima precej izgledov, da odnese celo točko, 108. Nftnoovtčeva obramba (2. kolo v Gel}« 11. in 1-2. avg. 1M0) Beli: Berner Črni: Marek 1 <14 S16 2. e4, cfi 3. Sc3, Lb4 4. e3, b6 IM? Lb7, «• 13, Se« 7 Sgel,0-08. M, T-ffl » »3. d« 10- c5 11. da, Sh8 12. Le3, Sbd7 13. b4, Sh5 14. Dd2, g6 15. g4, Sg7 16 Lh6 16 17. 11, Lc8 18. f5, TI7 19. Sg3|> Lf8 2» h4, Se8 21. Le3, Tg7 22. Kh2, Kh8 23 Kh3, Tfi8 24. Lc2, Sg7 25. Lb3, gxta 26 TbS 27. a4, a5 28. bxa5, bxa5 29 Sb5, Ta8 30. c5, La6 31. cli, Lxb5 32. axb5. Št* 33. Tax5, Txa5 34. Dva5, Dri» 35 j xb6} exb6 36. Dxb6, Sh5 37. Sxh5, I>ih5 3& Ldl, Dh6 39. D12, Del 40. b6. im 41. L13, Dc3 42. b7, Le3 43. Del, Dxei 44. Txel, Lb6 45. Tal, Lc7 46. Ta8, Kg3 47, TieS iu črni r*edfl< ZasismmosSš M@vi Hebridi, kolonija z dvema gospodarjema Otočje v Južnem morju, kjer sta se Anglija 5n Francija najprej sporazumeli Listi so prinesli vest, da bodo Novi Hebridi odpovedali pokorščino vladi v Vichyju in sodelovali dalje v vojni z Anglijo. Pri tem pa ne gre za izključno francosko posest, kajti otočje, ki leži vzhodno od Nove Kaledonije v vodah Južnega morja, je kondominij Velike Britanije in Francije, ima v upravi dva komisarja, enega angleškega in enega francoskega. Poleg francoske se vije ludi angleška zastava. Francoski komisar je podrejen guvernerju sosedne Nove Kaledonije, ki se je tudi priključila k Veliki Britaniji, angleški komisar pa je odgovoren gu-vcrneiju briiskih Hdži otokov. ISovi Hebridi štejejo 26 otokov s površino 13.000 km*, so tedaj večji od naše Dalmacije. Otoki so po veci-ni ognjeniškega izvora, nekaj je koralnih. Nekatera vulkanska žrela so še aktivna, potresi so pogosti. V bližini je več solfatar, žveplenih jam. Največji otok Espirito Santo ima 4857 km'3 površja in 15.000 duš. Na otoku Malikolo je živahna luka Sandvvich, na tretjem otoku Vate, ki ima 5000 prebivalcev, je glavno mesto Novih Hebridov, Pori Vila s 1500 ljudmi, po večini Francozi. Tu je sedež francoskih misijonarjev in angleških metodistov ter obeh komisarjev kondominija. Prevladuje francoščina. Vse otočje Novih Hebridov šteje 50.000 prebivalcev. Po večini so doseljeni Indokilajci in Javanci. 3000 delavcev je zaposlenih po plantažah, na otokih je 2000 Francozov in le nekaj nad 500 Angležev. Domačini Papuanci so bili nekdaj ljudožrei. Prvi Evropci, ki so sc tu izkrcali, so naleteli na nepomirljive divjake prastarega avtohto- nega plemena, še leta 1890. so razmesarili 30 doseljencev. Podnebje na Novih Hebridih je tropsko, bujno rastlinstvo daje otokom krasno vnanjo sliko. Evropcem klima ne prija, trpe na tropski groznici. Goje kavo, kakao, bombaž in tobak. Prvi je odkril te oloke 1606. Qui-ros, za njim sc je izkrcal Bougainville 1768.. znani morjeplovec Cook pa 1774. Ko je 1885. zasedla otoke Francija in proglasila protektorat, so bili misijonarji metodisti iz Avstralije proti temu in zaprosili angleško vlado, naj protestira proti zasedbi krajev, kjer so umrli metodisti mučeniške smrti. Nastal je spor. ki se je končal s sporazumom tako, da sta Francija in Anglija prevzeli skupno upravo. Tako so Novi Hebridi edina kolonija na svetu, ki ima dva gospodarja hkrati. MONTAGU NORMAN guverner Angleške banke (karikatura), e po pisanju »Daiiy Telegrapha« preoral Tak® b@ ceneje Dumas mlajši je dobil poziv na dvoboj. Sklenjeno je bilo, da se zgodaj zjutraj odpeljejo v Versailles. Ko sta se oba nasprotnika znašla pred oknom za železniške karte, je vzel Dumas običajno karto, njegovi nasprotniki pa povratno. — Ali mislite, da se ne boste več vrnili? je zbadljivo vprašal nasprotnik. Jaz sem vzel povratno karto. — Meni to ni treba, je dejal Dumas. Po dvoboju vzamem vedno karto svojega nasprotnika, tako pridem ceneje skozi... •ij 1 S']fcŽ!*?7 Prosim vas, denite noge na mizo, da bom no^la dalje z delom ... Sergiusi Plasetki Ste s mrl obsojeni Belgijec Defontage je že 1777 skonstruiral nekak »plašč za letenje«, ki se je pritrdil na roki. Sam ga ni hotel preizkusiti, zato je odšel v Pariz in iskal žrtve. Končno so mu dale oblasti nekega na smrt obsojenega zločinca, ki da bo po srečnem pristanku lahko ostal prost. Nekega jutra se je obsojenec Jean Du-mire podal ? Defontageom na streho pariške orožarne. Izumitelj mu je navezal na roke »plašč za letenje« in ga poučil, kako naj manevrira. Dumire je skočil, sprva je padal kakor kamen, nekaj me- padalec iz 1.1777 trov nad zemljo, ko so ljudje že menili, da bo obležal razmesarjen na tleh, se je pa plašč napihnil in mož je ves bled lagodno pristal. Defontage je prihitel po stopnicah na dvorišče. Ganjen je stisnil, prav tako bled kakor Dumier, padalcu roko. Ta je bit še vedno tako prestrašen, da ni mogel spregovoriti. No, skoro jo je pa vesel mahnil v življenje, saj .je spet imel svobodo ... Kronika ne pove, kaj je bilo z Defontageovim plaščem kasneje. % svoje privatno igrišče za tenis v Ken-singtonu ter ga zasadil s povrtnino. Tudi drugi privatni lastniki parkov so izpre-meniii travnike v vrtove z zelenjavo. Neki tak park obdelujejo skupaj poštar, narodni poslanec in vseučiliščni profesor. iusija gradi železnice za otroke V zadnjih letih je nastalo v sovjetski Rusiji več železniških prog izključno za otroke. Največja teh jc v centralnem parku v Dnjepropetrovsku. Odrasli so začudeni, če opazujejo te otroške železnice, tako so polne, štiri kilometre dolga proga ima tudi majhne postajice. Vagoni imajo 12 sedežev, ki jih lahko uporabijo tudi odrasli. Postajni načelnik, star 12 let, skrbi za reden, nemoten promet v pi-sarnici, ki ima vse signalne naprave. Železniški inženirji so seveda poskrbeli, da so bili vsi načrti v redu dovršeni, tako posebno spodnji ustroj prog. Država pospešuje tak način gradnje, ker se zaveda, da s tem vzgaja v mladini prepotreben kaiter dobrih železničarjev. Straln® maščevanj© varanega moža Grški listi poročajo o strašni drami, ki se je odigrala v neki planinski vasi.. Priletni mlinar, ki si je s pridnostjo pridobil precej premoženja, se je pred leti poročil z mnogo mlajšo, zelo lepo mladenko iz vasi. Da bi nakupil nekatere potrebščine, je pred dnevi jahal iz svojega mlina v vas. Ne daleč od doma ga’je zajela ne- vihta. Strele so švigale po nebu, močan naliv je prisilil mlinarja, da je obrnil konja in zdirjal proti domu. žena ni pričakovala, da sc bo mož tako naglo vrnii. Tako jo je mlinar zalotil v objemu z mladim nečakom, ki je služil v mlinu. Razjarjeni mož je v navalu ljubosumja skočil k postelji ter zvezal prešestnika. Zavlekel je oba na vrh svojega mlina na veter ter ju privezal na orjaško vetrenico. Nato je pognal mlin, strašni klici na pomoč so bili zaman, Ljubosumni mož je ostal brez srca. Naslednje jutro so prišli mimo ljudje in opazili na vetrenici privezani trupli Ustavili so mlin, mladenič je bil že mrtev, žena pa je, ko so jo odvezali, zbrala zadnje moči ter vsa zmedena skočila v globok prepad. Mlinar, ki je na strašen način kaznoval ženino nezvestobo, je izginil brez sledu. MEH ZA SMEH — Slišite, ali niste govorili tudi latinsko? — No, malo že, toda sem že pozabil. — Kljub temu, povejte ml, kako izgovarjajo ljudje besedo MDCCCXXV‘? * V revolucionarnem letu 1848 so bili na vogalih pariških hiš nabiti letaki z naslednjo vsebino: — Meščani! Dunaj je prost. Metternich je pobegnil. Vsem someščanom javljam, da je moja tovarna paste za čevlje prvovrstna, nje lak sc izvrstno sveti. Naj živi republika! Proč z angleškim biksom za, škornje! * Dve dami sta vprašali gospoda, katera izmed njih je mlajša. — Ah, je dejal diplomatski kavalir, od vaju dveh izgieda vedno ena lepša od druge... * LJUBLJENEC ZVEZD 72 fieman iz tihotapskega živJjenja na bivši poijsko-ruski meji Skrivaj in pazljivo opazujem policista. Prepričana sta, da jima ne pobegnem. Precej brezskrbno sedita in kadita. Puške imata med nogami. Da bi skočil postrani s sani, ne, tega ne morem. Zadržala bi me. Ali pa bi se odgnal z nogami od dna sani?... In preduo bi možakarja dvignila roke, bi že bil s sani. Da bi le ne padel na glavo... Natančno opazujem pokrajino. Sani poskakujejo precej močno, tako da bi mogel z lahkoto skočiti z njih. Policista imata noge pokrite s snegom in povite v plašče. Predno bi vstala in skočila s sani, bi se jaz že pobral ter se spustil v beg.. — Ali je še daleč? — vpraša policist. — Tri kilometre. To je še pospešilo moj sklep. Z očrni iščem primerno mesto ter čakam na ugodno priliko. Noge sem stegnil ter močno uprl ob dno sani. Iz rokavov sem izvlekel roke. Ah, ko bi ne imel vezi. Policista si spet prižgeta cigarete. Sani počasi vlečejo v klanec. V mesečini vidim daleč naprej cestno gaz. Na levi je dolgi pas streh, za njimi pa odprta Polja. Zadnjič se ozrem na levo in desno in na eskorto. Sani so na vrhu ter se že jamejo spuščati navzdol. Ta trenutek sem se silovito odgnal ter skočil zadaj s sani. V loku sem padel na cesto. Bliskovito sem se pobral ter jel bežati po klancu navzgor. V teku sem večkrat naglo zasukal glavo. — Ustavi konje! Ustavi konje!... Sani pa so še kar letele naprej. Tečem po cesti, kar mi dopuščajo sdle. Spet se ozrem. Zdaj policista že tečeta za menoj. Ustavila sta se. Merita. Skočim za deblo ob strani ceste. Strel. Skočim za drugo deblo. In tako nadaljujem svoje beg, od debla do debla. Spet strel. In koj nato še nekaj strelov. Streljata brez cilja, ker me ne vidita več. Zasopel sem pritekel na vrh. Navzdol gre laže. Utrujen pa nisem, ne, še ogrel sem se. Večkrat se ozrem. Na zasneženi cesti in na belili poljih ni nikogar. Dober kilometer sem že pod klancem, ko sem spet opazil v mesečini sani. Za cesto je gozd. Spustim se vanj, potem na polje in spet v gozd. Le naj si za menoj brusijo pete! In spet polje in gozd. Ogledujem se naokoli. Bela pustinja. V tisočerih žarkih blišči sneg. Zrem v zvezde in iščem smer. Veliki voz mi kaže pot na zapad. — Ne, dragi moj, ne! Moja pot pelje na vzhod! Na zapadu zame ni mesta! Prividi na meji Ali, ne hodi ti, dragi moj, ah, ne hodi v nočeh . po kraju tem, kjer smrt preži na pleči. Iz »Pesmi tihotapcev«. 1. Zima. Mraz. Sonce zahaja. Po svodu razprostira pisane in pestre preproge. Vsak hip se izpreminjajo. Da, sonce ne varčuje z barvami. Bogato je, radodarno in ljubeznivo. Gogoglav stojim na ozki in razorani cesti. Zebe me. Cez zasneženo dvorišče stečem v hišo in prisopiham v veliko in toplo izbo. Polovica januarja bo že. Četrti teden sem že pri Dovrilčukovih, tri kilometre od meje, med Duškovim in Volmo. Od tod do Rakovega je enajst kilometrov. Lord me je pripeljal k njim. Dovrilčuko-vi so njegovi daljnji sorodniki. Kmetija je na samoti. Do najbližje vasi je dva kilometra. Tod v okolici ni drugih kmetij. Skrivališče je torej varno. Lahko se skrivam nekaj let, a nihče me ne bo naše!. Blizu kmetije je velik gozd. Z enim robom sega tik do hiše, z drugim pa se razprostira proti meji. Dovrilčukovi so obubožani plemiči. Pet in dvajset hektarjev zemlje imajo in nekaj gozda. Živijo prav dobro ter ne varčujejo z vsako paro. Z okoliškimi sosedi in kmeti nimajo nobenih stikov. Živijo silno samotno. Družina je složna. Za malenkosti se ne prepirajo. Veseli so in zadovoljni. Delo jim gre igraje izpod rok. V domu vlada izobilje. Poglavar rodbine, Matija Dovrilčuk, je krepak 66-letnik, toda človek bi mu jih ne prisodil več kot petdeset. Zdrav je in močan’ ter pri delu prav nič ne zaostaja za sinovi. V mladosti je precej potoval po svetu. Izobražen je ter ve povedati marsikaj zanimivega, kljub temu da se zna jedva podpisati. Oči se mu veselo iskrijo. Zelo rad pripoveduje ter govori zelo lepo, nazorno in prepričevalno. Zdi pa se mi, da vendarle hitreje misli kot govori. Matijeva žena Fiana je petdesetletnica Hojo ima ponosno in vzravnano. Kolikor sem doslej videl, je silno marljiva. Brez dela je še nisem videl. Govori pa malo in še takrat zelo nerada. Tri sine in štiri hčere imata. Fantje so kot hrasti, dekleta kot ponosne lipe. Vsi so zdravi, ponosni, veseli, močni m delavni. Umirjeni so, urejeni ter ne poznajo razburjenja in prepirov. Delajo radi in mnogo. Besede staršev so jim svete. Družina je pobožna ter se drži vseh davnih običajev. Fantje in dekleta so si podobni. Razlikujejo se le po letih, polti in rasti. Sveže obraze imajo, črne, goste lase in rjave oči. Seveda niso dekleta tako trda v obraze ko fantje. Najstarejšemu sinu Bazilu je trideset let, srednji, Simon, je dve leti mlajši. Bazil je kot medved, neokreten in neurejen po zunanjosti, vendar pa močan in delaven. Ignacij je vitkejši, a vendarle močne postave. Šimon je med sinovi naj-nežnejši. In vprav radi tega ga ima mati najrajši. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. nalmaniia Orlstolbina la te oulase ie din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanla in ženitovanlski oglasi din 1— po besedi. NaJ-manlši znesek ta te oglase ie din 12.— Debelo tiskane besede se računajo dvofno. Oglasni davek za enkratno obiavo maša din 2—. Znesek za tnale oglase se plačuje takol pri naročilu, oziroma ga le vposiatl v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. GLASBILA OBVESTILA POUK SLUŽBO DOBI SOBO IŠČE VOZILA POSEST STANOVANJE IŠČE VA3ENCI-(KE) STROJI SOBO ODDA POHISTVOOPREMA STANOVANJE ODDA Kdor hoče imeti odgovor na male oglase naj pošlje din 3.— v znamkah na oglasni oddelek »Večernika«. Stran 6. Mariborske vesti m »Studenški Tarzan". V soboto zvečer se je v neki gostilni v Studencih pojavil B. T. iz Studencev in se v pijanosti izdajal za studenškega „Tarzana“, zbil več steklenic in končno napadel Kranerja Antona. Slednjemu sla priskočila na pomoč neki gost in g. Blažič iz Studencev, ki sta hotela umiriti pijanca. Pri tem pa je pijanec teže poškodovat feko in nogo g. Blažiču. Red je napravila šele žandarmerija, k1 je pijanca ukrotila in prijavila oblastem, m Maturanti goričkega učiteljišča teta 1915 _ INaša 25 letnica mature je tu. Ali se ne bi v ta namen kje sestali, da preštejemo nase vrste in obudimo stare spomine? Tov. Lavrenčič je mnenja, da bi se sestanek vršil v Celju, ki je nekako središče. Prosim, naj se še kdo oglasi s kakšnim predlo-logom! Lazar Tone, šol. upravitelj v Razvanju pri Mariboru. m Samo do petka veljajo stari kovanci po 2 din in 50 par, 31. t. m. pa bodo izgubili veljavo zakonitega plačilnega sredstva stari srebrni kovanci po 10 din. m Kaljenje nočnega miru- Stanovalci Kralj Matjaževe in Erjavčeve ulice v Studencih se pritožujejo nad stalnim kaljenjem nočnega miru v omenjenih ulicah. m Dve vlomili tatvini. Ponoči je neznanec vlomil v klet in nato v stanovanje hišne posestnice Marije Ekartove v Jadranski Ulici 100 in odnesel čevlje, nekaj povila in obleke. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v stanovanje zasebnice Lije Gabričeve v Aljaževi 24. Tudi njej je odnesel vlomilec perilo in obleko. m žensko kolo „Panter“ z ev. štev! 1983(5 ' ■ nekdo ukradel izpred OUZD delavki 'i Savčevi . m obilska luč, vredna 600 din, je bix.i ukradena z avtomobila podravna-lelju Putnika" Aleksandru Pfeiferju. m Zlato zapestnico je neznanec ukradel zasebnici Hedviki Križnikovi iz stanovanja na Pobreški cesti 15. m žepar je izmaknil včeraj na Vodnikovem trgu zasebnici Doroteji Habermutovi denarnico s 500 din. m Napad na Kralja Petra trgu. Ponoči je neznanec na Kralja Petra trgu napadel 49 letnega skladiščnika Jurija Stepanova ter mu s kamnom nevarno poškodoval glavo, da so ga morali spraviti v bolnišnico. Šport Kralj Peter li poselil blejski turnir Udeleženci teniškga turnirja na Bledu, med njimi tudi častno število Mariborčanov, so doživeli zadnji dan turnirja prijetno presenečenje. Turnir je posetil Nj. Vel. kralj Peter II. s spremstvom, malo pred njim pa so se pripeljali tudi Nj. kr. Vis. kneginja Olga s kneže-vicema Aleksandrom in Nikolajem. Prisotni so gostom priredili spontane ovacije. Kralj s spremstvom je v dvorni loži prisostvoval zaključnim igram. Pred odhodom se je kralj Peter dalje časa pogovarjal z igralci, ki so se zbrali pred ložo, nato pa je med ovacijami zapustil igrišče. Navzoča sta bila tudi minister za telesno vzgojo Pantič ter maršal dvora Colak-Antič. Finale gospodov v A skupini je prinesel Branovicu zmago nad Smerdujem z 2:6, 6:2, 2:6, 6:1, 6:4. V dvoje sta Smerdu-Bogdano-Premagala par Branovič-Radovanovič s d J 7;5>. Pfi mešanih parih sta gdč. Mi-tic-Bogdanovič odpravila par gdč. Jovanovič-Radovanovič 6:4, 6:4. Senzacija turnirja je bil damski single, kjer je Beograjčanka gdč. Seka Jovanovič premagala v semifinalu go. inz. Ezo Sernec-Maire s 3:6, 6:2, 6:2, v finalu po gdč. Mitičevo s 6:2, 6:0, ^ci se je plasirala v finale z zmago nad gdč. E. Parinovo S 6:0, 2:6, 6:0. Častno so se uveljavili Mariborčani v B skupini. Zmagovalec je postal Nadan Aiba-neže, ki je v semifinalu izločil Ljubljančana Sivica s 6:2, 7:5, v finalu pa je premagal Beograjčana Markoviča s 6:1, 6:2 ter tako dobil prehodni pokal Bleda ter lepo srebrno uro. Med drugimi je premagal tudi Tončiča s 6:4, 6:4, ter Vampla s 6:2, 6:2. Tončič je dosegel pomemben uspeh v igri z dr. Smerdujem, ki ga je premagal s 6:3, 6:4. Škapin je nesrečno izgubil proti Lukmanu s 6:2, 2:6, 7:5, čeprav je v tretjem setu vodil že s 5:1 ter 40:0. Fredi Korenčan je dosegel dva uspeha proti Bankotu 6:3, 6:3, ter Lukmanu 6:4, 7:5, nakar da je izločil Dukič s 2:6, 6:2, 6:4. O. Blanke je izgubil v A skupini proti Bra-noviču 6:1, 6:2 ter nato v B skupini ni več sodeloval. Na turnirski listi so bili tudi še gdč. I. Ober-snu, M. Korenčan, Jagodič ter Slana, ki so se uspešno uveljavili v juniorskih konkurencah. Udeležba Mariborčanov je bila letos izredno številna. 1SSK. Maribor je poslal na turnir 8, SK. Železničar 2 ter SK. Rapid 1 igralca. Med posetniki je bil tudi predsednik Slovenske teniške zveze g. Radovan Šepec s tajnikom g. Srečkom Voglarjem. Nekaj strokovnih pofasnil h konjskim dirkam Na praznik, 15. avgusta, in v nedeljo, 18. avgusta, bodo na tezenskem dirkališču pod pokroviteljstvom župana dr. Juvana velike konjske dirke ,v okviru katerih bo kot glavna točka tudi jugoslovanski derby z nagrado 20.000 din, ki jih je zato dala država. Danes se ne bomo spuščali v posamezne točke sporeda, ki je jako pester ter bo zbral v Mariboru vse priznane rejce konj in prijatelje jahalnega športa. K temu se bomo povrnili v eni prihodnjih številk. Danes pa hočemo podali le nekaj pojasnil, k strokovnim izrazom, ki so pri kasaških dirkah najpogostejši. Kasaške dirke izvajamo enovprežno v sulkyju (dirkalni voz z dvema kolesoma), enovprežno v buggyju (voz s štirimi kolesi in gumijastimi obroči) ter dvovprežno (voz s štirimi kolesi za „kučiranje“). Pri enovprežnih dirkah razlikujemo razne vrste dirk, in sicer med drugim: a) dirke, ki bazirajo na skupni vsoti nagrad, in sicer tako, da prejmejo konji za določene vsote svojih skupnih nagrad tako-zvano doklado. Na primer: nelci konj je dobil skupno vsloto nagrad din 8000.—. Če določa razpis dirke po eno doklado za vsakih 2000.— din, potem dobi omenjeni konj s skupno vsoto nagrad din 8000.— pri napovedani dirki štiri doklade po 20 metrov, t. j. 80 metrov itd. b) handikapske dirke so tiste kasaške dirke, pri katerih tako zvani handikaper (izenačevalec dolžin) presodi doklade posameznih konj na temelju že doseženih hitrosti. Doklade se izračunajo v razmerju po doseženi hitrosti. c) Heat vožnje so tiste kas. dirke, pri katerih morajo tekmujoči konji absolvirati predpis, dolžino tolikokrat, dokler ni eden ali drugi izmed konkurentov dvakrat zmagal, če zmaga v treh heat-vožnjah vsakokrat drugi konj, potem se vbore vsi trije zmagovalci še v četrti heat-vožnji, ki prinese odločitev glede zmagovalca in plasmana tekmujočih konj. Pri kasaških dirkah prejmejo posamezni konji določena dovolila in doklade. Dovolila in doklade so sledeče: „ »Maiden«: To dovolilo prejmejo konji, ki se niso^ zmagali v nobeni dirki. Kmečko dovolilo: Tega dovolila so deležni konji, ki so v kmečki posesti. Doklade za zmagovalce prejmejo konji, ki s°ze večkrat zmagali. Mitinške doklade prejmejo tisti konji, ki so ria dan dirkalne prieditve v eni izmed ab-solviranih dirk zmagali ali najmanj prejeli eno izmed razpisanih nagrad. ATLETSKI DVOBOJ V CELJU IN LJUBLJANI Ljubljanska Ilirija je v atletskem dvo-Pomagala zagrebško Conoordijo z i1 topkam, kljub slabemu vremenu so bili dosežem prav dobri rezultati. . r . , v.u Je na Glaziji nastopila Planina iz Ljubljane proti SIC Celju ter zmagala v razmerju 61:43 točkam. s Rosner : Doctor in dr. 6:2 (2:1). Nameščenci obeh tekstilnih tovarn so se včeraj pomerili v nogometu. V soboto je železničarska obrtna šola premagala v nogometu reprezentanco srednjih šol s 6-5 (2:1). s. ISSK. Maribor v Celju. iSSK. Maribor bo v nedeljo odigral v Celju prijateljsko tekmo s SK. Celjem. m Pil pa nič plačal. V noči na ponedeljek je v nekem nočnem lokalu popival elegantni neznanec ter napravil zapitek preko 2000 din. Ko je bilo treba plačati,, se je „obože-vani kavalir'1 vsedel v avtomobil ter pobegnil. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, svak, tast in stric, gospod BELAK MARTIN upokojeni sprevodnik in podžupan na Pobrežju v ponedeljek ob 6. uri zjutraj v 73. letu starosti. Pogreb blagopokojnega bo v sredo, 14. avgusta, ob 16. uri popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek ob 7. uri zjutraj v magdalenski cerkvi. Maribor, Pobrežje, 12. avgusta 1940. Žalujoča soproga Marija, otroci ter ostalo sorodstvo. Samostojni 2ELEZOSTRUGARJI se sprejmejo pri K- in R. Ježek. 6465-2 POSTREŽNICO srednjih let iščem za celodnevno postrežbo s hrano in vrtnim delom. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 6444-2 POSTREŽNICA za popoldan se sprejme takoj. Stritarjeva 17, Maribor. 6442-2 Rabimo več DOBRIH TESARJEV opaženje. Stavbeno podiet je Ubald Nassimbeni. Maribor. 6462-2 MIZARSKI POMOČNIK se sprejme takoj mizarstvo Zišt Konrad. Koroška c. 43. FRIZERSKO VAJENKO začetnico, sprejmem. Sitar, Studenci. Aleksandrova 17. ______________________6452-4 BRIVSKEGA VAJENCA lz železničarske družine sprej mem. Vajenci z nekaj prakse imajo prednost. Stanovanje in hrana v hiši. Rokic Branko, brivec, Muta. 6466-4 DVOSOBNO STANOVANJE % vsem komfortom se odda s 1. septembrom. Ljudska samopomoč, Aleksandrova cesta 47. 6467-5 STANOVANJE soba in kuhinja v novi hiši se ugodno odda s 15. avgustom ali 1. septembrom. Jadranska ul. 52, Pobrežje. 6450-5 SOBO IN KUHINJO dvoriščno stanovanje, oddam stalnemu nameščencu, tričlanski družini, Taborska 7-6463-5 Odda se SOBA IN KUHINJA najemnina din 260.—. Stritar jeva ul. 29, Rozman. 6461-5 ►t o* G* rt! m mr m rogcrm« c m Iščem DVOSOBNO STANOVANJE z vsem komfortom s 1. septembrom- Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Držav ni uslužbenec«. 6457-6 Zelo lepo OPREMLJENO SOBO na južni strani z lastno kopal nico v vilni četrti oddam za din 600.—. Vprašati Kamniška 5-11. 6439-8 Oddam s 15. septembrom v nOvl hiši prazno, lepft SONČNO SOBO z balkonom in uporabo kopal nice. Naslov v ogl. odd- »Ve-černika«. 6453-8 OPREMLJENA SOBA se odda gospodu. Jelen, Erjavčeva 12. Studenci. 6458-8 Moderen RADIO APARAT 4 cevni, skoraj nov. din 1500 na prodaj. Slovenska 28 6454-20 DIJAŠKI DOM KOČEVJE sprejema gojence dijake za leto 1940-41. Šolskoletna oskrbnina din 6000. Profesorsko nadzorstvo. Hišni red poostren. 6437-21 B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju. 6238-22 PREKLICUJEM kar sem neresničnega govorila o g. A. Hanželu. Polak Veronika. Pobrežje, Aleksandrova 57. 6455-26 ■BBHHEHI ZGUBIL SE JE pri lehniški šoli na Pohorju okoli leto star jerebičar, siv s kratkim repom. Okoli vratu nosi nagobčnik. Oddati pri g. Urbancu v Lehnu. 6446^27 Spomnite se CMDI moti og&m v ttUmmkn"! Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika«. 6152—9 MALO POSESTVO pri Mariboru za 22.000 din in 1500 kv. m parcele Maribor-Studenci, kv. m po 12 din naprodaj- Direktni kup*ci vprašajo Maribor, Stritarjeva ulica 7. Dolajš. 6448-11 Proda se NJIVA ob Bolfenkovi cesti. Vprašati Sp. Radvanje 42. 6445-11 Iščem MANJŠO SOBO za 1- sept. Ponudbe pod »200« na ogl. odd. »Večernika«. 6459-9 BUKOV GOZD 5 minut od glavne ceste se proda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 6443-11 STRUŽNICO za železo s prediežaji prodam. Cenj. dopise na ogl. odd- lista pod »Stružnica«. 6351-14 ZLOŽLJIVE POSTELJE moderno posteljo z omarico, pernice, žensko kolo, radio, pagaje itd. ceneno prodam. Masarykova 24 (vogal Tržaške). 6460-17 V «i Izd. (a tn urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ccniku. — Rokopisi se ne »racajo. — Uredništvo in uprava t Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67. In uprave štev. 28-67, — Poštni čekovui račun štev. 11 409.