Cena 6 did
IETO XIII., ŠTEV. 259
SLOVENSKI
PlreRror: Kudi lanOuDa - Odgovori« urednik. oerge,
Vošnjak — Tiska šiškama »Slovenskega poročevalca«
— L'redništvo: Ljubljana Tomšičeva ulica 5, leiefOD 15-22 do 55-21 — Uprava: Ljubljana Čopova ul. JO/III. teleti» 15-73 In 16-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana Kardeljeva ollca 3 telefon 3S-96 za ljubljanske naročnike 24-63 za zunanje 3S-32 — PoStni predal 23 —
Tek- račun VB SC1-9C321-0 — Mesečna naročnina 140 din
V	Zagrebu, menu zgodovinske V. partijske konference, se bodo jutri zbrali najboljši komunisti iz vse države. VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije bo začel z delom, ki bo nedvomno obrodilo bogate sadove. Praksa nase Partije za utrditev socialističnih odnosov se je prav v zadnjih štirih letih močno obogatila. Hkrati se je, prav v tem obdobju, Partija silno okrepila, s tem da se je otresla vseh omahljivcev in slučajnih sopotnikov in se se bolj utrdila kot resnična voditeljica vseh naših narodov v borbi za dokončno zmago nepopačenih socialističnih načel doma m v odnosih z ostalimi narodi v svetu. Tako Komunistični partiji Jugoslavije ne bo težko položiti obračuna rvojega dela, niti pred lastnim niti pred resnicoljubnim proletariatom v vseh ostalih deželah.
Leta med V. in VI. kongresom KPJ so eno najrevolu-cionarnejših in najsvetlejših poglavij v zgodovini našega delavskega gibanja. 2e na V. kongresu je Partija pravilno ocenila resolucijo Informbiroja kot napad na nacionalno neodvisnost naših narodov. Zato se je z vso svojo avtoriteto in energijo temu zoperstavila in kljub vsakodnevnim grožnjam, ekonomski blokadi s strani Sovjetske zveze in njenih satelitov ter sovražnemu natolcevanju, nadaljevala lastno pot socialističnega razvoja.
N ajrevolucionarnejša pridobitev na naši poti v socializem po V. kongresu je vsekakor zakon o izročitvi tovarn in podjetij v upravljanja delovnim kolektivom. Prvič v zgodovini delavskega gibanja je delovno ljudstvo dobilo r.a ta način proizvajalna sredstva v svoje roke. Nasproti korumpirani ideji malikovanja pred »državnim socializmom*, v smislu uveljavljanja birokracije, je prav Komunistična partija Jugoslavije uresničila misel prvega učitelja revolucije Marxa: tovarne delavcem.
Obenem s tem ukrepom 'je bila izvršena temeljita decentralizacija upravljanja v gospodarstvu, demokratizacija državne oblasti, ki se vse bolj bliža ljudstvu, in demokratizacija našega javnega življenja na sploh.
V	svoji dosledni politiki mednarodne delavske solidarnosti, mednarodnega sodelovanja in ohranitve miru v svetu ter mirnega reševanja sporov brez groženj in nasilja, je KPJ uspela v kratkih Štirih letih popolnoma razbiti sovjetsko lažno propagando in dokazati svetu, da sovjetska stvarnost in njeni postopki niso svojstvo, marveč čisto nasprotje socializma. Hkrati ko 'je prodirala v svet resnica o Jugoslaviji, je ideja socializma dobila nov polet. Na-
ša pripravljenost sprejeti slehernega, ki hoče videti našo stvarnost in se prepričati o neutemeljenosti sovjetskih obtožb, je imela popoln uspeh. Se enkrat je zmagala resnica1 KPJ je navezala tesne stike s socialisti Francije, Belgije, Indije, Burme, Švedske, z angleškimi laburisti in posameznimi skupinami iz raznih informbirojskih partij, ki so spoznale revizionistično politiko Sovjetske zveze in ubrale lastno pot revolucionarnega boja.
S tako politiko je Komunistična partija Jugoslavije dosegla iskreno zaupanje vsega našega delovnega ljudstva. Ni slučaj, da je ljudstvo Gorenjske v napotilo delegatom za VI kongres napisalo: »Dajte priznanje in zaupanje tistim, ki so nas tako hrabro in uspešno vodili do sedaj.* V tekmovanju, ki se je v počastitev kongresa močno razmahnilo in zajelo prav vse delovne kolektive, ustanove ter množične in družbene organizacije, so bili doseženi veliki uspehi. Najlepše darilo kongresu pa je: neomajno zaupanje našega delovnega človeka v lastne sile, kar je prav v tem tekmovanju še enkrat prišlo do izraza. V takem razpoloženju bo kongres Partije resnični praznik vseh poštenih Jugoslovanov.
Splošnemu razpoloženju in najlepšim željam kongresu se priključuje tudi delovni kolektiv >Slovenskega poročevalca*. Pozdravlja vse delegate — komuniste na kongresu, posebno pa sekretarja Partije tovariša Tita in želi kongresu ves uspeh.
Prihod maršala Tita
Zagreb, 31. oktobra.
Generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije maršal Tito je s člani Politbiroja CK KPJ Edvardom Kardeljem, Aleksandrom Rankovičem in Milanom Djilasom prispel danes ob 14. uri v Zagreb. Na železniški postaji, ki je svečano okrašena, so jib sprejeli: član Politbiroja CK KPJ Moša Pijade, člani Politbiroja CK KP Hrvatske Vicko Krstuiović, Zvonko Brkič, Ivan Krajačič in Anton Biber, gene-ralnipolkovnik Kosta Nagy in generalni major Ivan Sibelj.
Spomenik Djuri Djakoviču
V soboto, 1. ruyv. dop. bodo ob naši severni meji, med Dubom na Ostrem vrhu in Križem, odkrili lep spomenik generalnemu sekretarju CK KPJ Djuri Djakoviču. Naši vrli in zvesti graničarji So v sodelovanju Zveze borcev NOV za Maribor - mesto in mariborski okoliški okraj, postavili spomenik na mestu, kjer so v stari Jugoslaviji podrle krogle bur-žuaznega in protiljudskega režima Djuro Djakoviča, generalnega sekretarja CK KPJ in doslednega ter neupogljivega borca za pravice delovnega ljudstva.

Selovaemn ljndstfi Slovenile
Od 23. novembra do 7. decembra bomo volili občinske in okrajne ljudske odbore. Volili jih bomo po novih zakonih, ki dajejo ljudskim odborom še večje, obsežnejše pravice in dolžnosti na področju gospodarstva, financ, komunalne nejavnosti, šolstva, zdravstva in socialnega skrbstva. S tem bo storjen nov korak v samoupravljanju občinskih in okrajnih ljudskih odborov, dana bo možnost, da še več napravijo za boljše življenje celotnih ljudi, za dvig produktivnosti vseh vej gospodarstva. Zbori proizvajalcev kot sestavni del okrajnih ljudskih odborov bodo predstavniki tistih delovnih ljudi, ki neposredno ustvarjajo bogastvo naroda. Ti zbori bodo močno orožje v rokah delavskega razreda, oeiovnih kmetov in obrtnikov, saj jim je s tem zagotovljena pravica, da odločujoče vplivajo na uporabo presežka dela. Nadaljnje korake v poglabljanju socialistične demokracije, to je vedno širše uveljavljanje vpliva neposrednih proizvajalcev in vse delovnih ljudi na celotni politični, gospodarski in kulturni razvoj vsake občine in okraja, smo dosegli le zaradi uspehov, ki jih ima naša država kot celota na poti v socializem. Zato bomo imeli pri volitvah vedno pred očmi celoto, vso Slovenijo, vso Jugoslavijo! Močna in neodvisna Jugoslavija je temelj za naše mirno življenje, v njej gre končno naš delovni človek resničnemu blagostanju nasproti; jugoslovanska skupnost nam zagotavlja socializem! Zato bodo novoizvoljeni ljudski odbori reševali vse svoje naloge s stališča naše celotne gospodarske politike, s stališča nadaljnjega utrjevanja in razvijanja naših socialističnih odnosov. V občinske, mestne in okrajne ljudske odbore bomo zato volili ljudi, ki so že z delom dokazali svoj patriotizem, svojo predanost skupnosti in svojo socialistično zavest.
Delovne množice, združene v Ljudski fronti ob vodstvu Komunistične partije Jugoslavije, dosegajo vse večje uspehe v graditvi socializma. Neodvisnost naše domovine in njen splošni napredek, razvoj socialistične demokracije, bratstvo in enotnost naših narodov in rastoči ugled Titove Jugoslavije v svetu, to so dejstva, ki potrjujejo pravilnost politike KP in Osvobodilne fronte. Naš socialistični razvoj, ki predstavlja edinstven primer v svetu, pa terja na nadaljnji poti še velike napore! Se naprej moramo krepiti obrambno sposobnost naše domovine Z vsemi silami moramo utrjevati mir v svetu in s tem ustvarjati pogoje za čim uspešnejši socialistični razvoj! Boriti se moramo proti vsem poizkusom sovražnikov od Informbiroja, Vatikana in ostale mednarodne reakcije do njihovih domačih agentov in reakcionarnih ostankov, ki na vse načine poskušajo zavirati graditev naše boljše bodočnosti. Naš gospodarski položaj, ki je trenutno občutno prizadet zaradi suše, zahteva od vseh delovnih ljudi čim boljše izkoriščanje razpoložljivih sredstev, dvig produktivnosti in štednje!
Ciani Osvobodilne fronten
Volitve v občinske ljudske odbore, okrajne zbore ter zbore proizvajalcev zahtevajo najširšo dejavnost vseh organizacij In vsakega člana Osvobodilne fronte. Biti moramo budni proti tistim, ki hočejo našo socialistično demokracijo Izkoriščati za svoje protiljudsko delovanje. Stalno onemogočajte špekulante, agente vseh nam sovražnih tujih sil, ostanke bivših izkoriščevalcev in politikantov na vasi in v mestu, ki bi hoteli z dema-goškimi obljubami in parolami zavajati naše delovne ljudi! Borite se za zmago kandidatov, ki so že z delom dokazali, da bodo kot ljudski odborniki dorasli bodočim nalogam in dnevno vodili socialistično politiko Kandidirajte tiste člane Osvobodilne fronte, ki so v boju za socializem najbolj preizkušeni! Zbori volivcev naj ob vašem aktivnem delu postanejo orožje delovnega ljudstva za izbiro najboljših ljudi v ljudske odbore, postanejo naj mesto, koder bo vsak odbornik dajal obračun svojega dela.
Osvobodilna fronta se bor! za enakopravnost in uveljavljanje delovnih žena v ljudski oblasti, ker to še posebej zagotavlja resnično demokratičnost.Zato kandidiratje v ljudske odbore predane delovne žene, ki nosijo na svojih ramenih velik del skupnih naporov družbe, ki vzgajajo naše bodoče pokolinje.
Delavci, delavke!
Na volitve stopate z velikimi uspehi, ki ste jih dosegli v krepitvi gospodarske moči naše domovine. Sami upravljate podjetja in po izvoljenih odbornikih boste sodelovali v politiki vaše občine, mesta in okraja. Zato aktivno sodelujte pri volitvah v občinske ljudske odbore; stojte na čelu borbe za take kandidate, ki bodo vredni zaupanja vseh delovnih ljudi, za kandidate, o katerih veste, da bodo z uspehom vodili tako politiko, ki ustreza interesom najširših plasti delovnega ljudstva.
Kmetje!
V najtesnejši povezanosti z delavskim razredom, vključeni v kmetijske in delovne zadruge, ste dajali svoj delež pri dosedanji graditvi socializma. Edina možna pot za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev kmečkega proizvajalca je v industrializaciji in elektrifikaciji naše države, ker se s tem ustvarjajo osnovni pogoji tudi za mehanizacijo in dvig kmetijske proizvodnje. Vaši glasovi na volitvah naj bodo dokaz vaše delovne pripravljenosti za zgraditev socializma, za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov na vasi, za povečanje kmetijske proizvodnje, ki tudi vam prinaša boljše in srečnejše življenje.
Delovna inteligenca !
Naša delovna Inteligenca Je na vseh področjih, v gospodarstvu, v prosvetnem in kulturnem življenju, zdravstvu, dala na razpolago vse svoje sposotr.octi in prispevale znaten delež k ustvarjanju doseženih pridccaiev. Dosedanji socialistični razvoj naše domovine je ustvaril in ustvarja politične in ekonomske pogoje za resnično svoboden in uspešen napredek znanosti, prosvete in kulture med množicami Zato pri volitvah glasujte za nadaljevanje te poti!
Žene!
Socialistična družba vam daje vse pravice, da se enakopravno uveljavljate pri upravljanju našega gospodarstva in države. Poslužite se teh pravic in borite se za to, da kandidirajo najboljši možje in žene v ljudske odbore in zbore proizvajalcev; od njihovega dela je odvisno reševanje dnevnih vprašanj našega življenja.
Mladina i
Socialistična graditev naše domovine daje perspektive za razvijanje svojih sposobnosti in udejstvovanje v javnem življenju. Predvsem ti boš uživala sadove našega skupnega dela. Zato glasuj za svojo lepšo bodočnost, za socializem, za kandidate Osvobodilne frontel
Državljani in državljankel
Z istim patriotizmom in isto politično zavestjo kot ste sodelovali v najtežjih in najslavnejših dneh naše revolucije, sodelujte na zborih volivcev, pri volitvah v občinske ljudske odbore in okrajne zbore ter zbore proizvajalcev. Z glasovanjem za boljše člane Osvobodilne fronte manifestirajte našo nezlomljivo enotnost, manifestirajte našo odločno voljo za neodvisnost naše domovine in za nadaljnji razvoj socializma v Jugoslaviji.
Vsi na volitve 1
Glasujte za svobodo in neodvisnost naše domovine, glasujte za svoje boljše življenje, glasujte za najboljše borce za socializem!
Naj živi simbol naše borbenosti, vztrajnosti in odločnosti, tovariš Titol
Osvobodilna fronta Slovenije
DELEGATI NA VI. KONGRESU
Matevž Babič, rudar iz Zabukovlca
Jutri 2. novembra bo v Zagrebu začel z delom VI. Kongres naše Partije. Partija bo delovnemu ljudstvu Jugoslavije položila obračun svojega dela v času med V. in VI. Kongresom. Delo VI. Kongresa bo posvečeno tudi vprašanjem naše mlade ljudske oblasti in socialistične graditve ter mednarodnemu delavskemu gibanju Delovno ljudstvo Slovenije je iz svojih vrst izbralo 141 dele-gatovj ki bodo na Kongresu izrazili želje in težnje našega ljudstva. Med njimi so najstarejši komunisti, prvi nosilci komunistične miselnosti kot Ivan Regent, Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka, Franc Černe in še mnogi drugi, nadalje prvoborci narodno osvobodilne borbe in narodni heroji Janko Rudolf, Jože Borštnar itđ^ junaki socialističnega dela iz raznih tovarn, podjetij in vasi med njimi Salko Hukič, mojster belih revirjev v Dolnji Lendavi, večkratni udarnik, nosilec dveh odlikovanj za požrtvovalno delo pri socialistični graditvi, Ivan Jakomin, kmet-zadružnik iz Gorice, odlikovan z redom zasluge za narod in odličjem LFJ, Matevž Babič, rudar iz Zabukovce, stari borec za pravice delavskega razreda, večkrat odlikovan za požrtvovalno delo, Jože Božič, rudar iz Idrije, predsednik UO in člana Delavskega
Savica Hočevar, delegat na VI. kongresu. Je bila član SKOJ že od leta 1938,
Pepca Skubic, delavka v tovarni »Saturnus«,
sveta v rudniku živega srebra,
odlikovan z redom za hrabrost in redom zasluge za narod III. stopnje, Albin Dujc, zobotehnik iz Sežane, sodeloval v delavskem gibanju že leta 1934, nosilec »Spomenice 1941«, Jože Godler, kmet-zadružnik iz Starega grada, stari borec za pravice kmeta, Draga Kolarič, predana in zvesta poljska delavka iz Jarenine, Anton Mohorič, mizar iz Kranja, revolucionar iz časa velike tekstilne stavke v Kranju. Julči Resnik, tajnica Mestnega odbora AFZ v Ljubljani, požrtvovalna in predana politična delavka, Karol Ster-
Jože Godler, kmet zadrulaik ls Starega gradu pri Krškem
Leopold Goljuf, trboveljski rudar
ban, rudar Senovo, član Partije že od leta 1928, Franc Arh, ključavničar iz železarne na Jesenicah, član Delavskega sveta in upravnega odbora, vztrajen sindikalni funkcionar metalurškega sindikata, Leopold Goljuf iz Trbovelj in Jože Jerin iz Hrastnika, oba rudarja znana iz revolucionarne borbe zasavskih revirjev.
Vsem tem sledijo še številni komunisti - delavci, nameščenci in kmetje, ki bodo polni bogatih doživetij s Kongresa posredovali delovnemu ljudstvu Slovenije smernice za nadaljnje delo!
Predlog družbenega plana za leto 1953 v splošni razpravi
Beograd, 31. okt. Danes je dal Gospodarski svet vlade FLRJ v javno razpravo predlog družbenega plana FLRJ za leto 1953. Predlog sestoji iz dveh delov: prvi del obravnava družbeni bruto proizvod, narodni dohodek in njegovo osnovno razdelitev, drugi del predloga pa vsebuje osnovne proporce, in sicer izkoriščanje zmogljivosti po gospodarskih panogah, stopnje akumulacije in družbenih skladov po gospodarskih panogah in skupinah podjetij, osnovno invest'«? jsko graditev, razdelitev akumulacije in skladov gospodarskih podjetij ter kredite in dotacije ljudskim republikam.
Po tem predlogu bomo v letu 1953 ob predlagani najmanjši izrabi zmoglj:vosti dosegli celotni družbeni bruto proizvod 979.5 milijarde dinarjev, iz katerega izvira po odbitku amortizacije (10.5 milijarde din) narodni dohodek v višini 878.0 milijarde dinarjev. Od tega planiranega narodnega dohodka odpade na industrijo in rudarstvo 393.0 milijarde dinarjev, na kmetijstvo 312.7, na gozdarstvo 4.6, na gradbeništvo 49.8, na promet 34.6, na trgovino 26.9, na gostinstvo in turizem 11.1, na obrt 35.3 in na razliko v cenah v prometu z inozemstvom 10.0 milijarde dinarjev. Celotni narodni dohodek v višini 878 milijard naj se deli tako, da odpade na sklad za plače 408.6 milijarde dinarjev, na akumulacijo in družbene sklade pa 469.4 milijarde dinarjev, kar ustreza povprečni stopnji akumulacije, in skladov 115°/..
Predlog družbenega plana za leto 1953 določa takšno razdelitev narodnega dohodka, da odpade na sklad za potrošnjo 408.6 milijarde dinarjev ali 44”/» celotne razdelitve, na družbene sklade 354.1 milijarde dinarjev ali 38.IV» celotne razdelitve (od tega za socialno zavarovanje in otroški dodatek 71.0 milijarde, skladi podjetij
2.7, zadružni skladi 1.0, proračunski izdatki iz akumulacije za znanost, prosveto, zdravstvo, socialno skrbstvo in državno upravo 100.1 ter sklad za narodno obrambo in obrambno industrijo 180.0 milijarde dinarjev) ter naposled na investicije 166.9 milijarde dinarjev ali 18“/» celotne razdelitve (od tega za osnovno investicijsko graditev 110.3 milijarde). Celotna razdelitev bi znašala torej 929.6 milijarde dinarjev, kar da nasproti planiranemu narodnemu dohodku v višini 878 milijard negativno razliko 51.6 milijarde dinarjev, ki se bo krila iz razpoložljivih rezerv prihrankov, posojil in pomoči iz inozemstva.
V	proizvodnji napoveduje predlog pomembno povečanje proizvodnje bazične industrije in strojegradnje. Zmogljivosti teh industrij se bodo izkoriščale z 90“/» in še čez, medtem ko se bodo izkoriščale zmogljivosti predelovalne Industrije s 40 do 50“/». To razmeroma nizko izkoriščanje razpoložljive zmogljivosti predelovalne industrije narekuje pomanjkanje surovin, posebno še zato, ker jih zaradi suše ne moremo dobiti iz našega kmetijstva. Plan investicij ne določa novih, objeksov, razen treh novih železniških prog in nekaterih objektov v elektrogospodarstvu. V planu investicij je najvažnejša prav dokončna dovršitev ključnih objektov, ki so že v gradnji, s čimer se bodo sprostila pomembna sredstva, ki jih sedaj zahteva izgradnja, za bližnje investicije v kmetijstvu, prometu, za stanovanjske stavbe in druge objekte družbenega stan-, darda.
V	predlogu družbenega plana je posebna skrb posvečena postavljanju stopenj akumulacije in skladov. V tem oziru je ne-
dvomno najbolj pomembno to, da prepušča predlog plana okrajnim ljudskim odborom, da oni dokončno določijo višino akumulacije in skladov, seveda v skladu ;n v okviru osnovnih proporcev družbenega plana. Ker okrajni plani še niso izdelani, navaja dokumentacija k predlogu plana stopnje akumulacije in skladov precej podrobno, da bi bilo tako olajšano delo podjetij in okrajev v zvezi z dokončno določitvijo teh stopenj. Sploh je za predlog družbenega plana za leto 1953 v skladu z vedno večjim poglabljanjem naše demokrac.je značilno prav to, da daje ta predlog okrajem mnogo več samostojnosti v planiranju.
Med novimi stvarmi je treba v predlogu družbenega plana za prihodnje leto omeniti tudi to, da bodo ljudske republike enako plačevale prispevke za centralne sklade. Dalje ;e pomembna novost v tem, da bomo prešli v prihodnjem letu na kreditiranje investicijske graditve s plačevanjem obresti. Ta način financiranja investicijske graditve bo omogočil prilično hitrejšo, rentabilnejšo in solid-nejšo graditev, kajti podjetja, okraji, oblasti in ljudske republike bodo nedvomno čisto materialno zainteresirane na tem, da izpolnijo čimprej in čim bolj v redu obveznosti, ki jih bodo prevzele nase s tem, da bodo dobile kredit.
S tem, da se daje predlog družbenega plana za leto 1953 v javno razpravo, imajo podjetja, gospodarske organizacije in sploh vsi delovni ljudje možnost, s svojimi predlogi ter pripombami prispevati h končni izdelavi plana, o katerem bo dokončno razpravljala in ki ga bo sprejela Ljudska skupščina FLRJ.
OBVEŠČAMO VSE DELEGATE ZA VI. KONGRES KPJ, DA JE ODHOD DANES OB 8.10 Z BRZOVLAKOM. ZAČETEK 2. XI. OB 10.30
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV
Urejeni diplomatski odnosi so pogoj mednarodnega mira
Zbližala nas je politika samostojnosti in borba za mir
New York, 31. okt. Sesti odbor za pravna vprašanja proučuje jugoslovanski predlog o uzakonitvi pravu diplomatskih odnosov in imunitete, ki ga je obširno ODrazlozil vodja jugoslovanske delegacije Veljko Vlahovič. Z dopolnilnimi predlogi Francije, Belgije, Velike Britanije, Venezuele, Irana, Ekvadorja, Grčije in Avstralije se glasi predlog takole:
Generalna skupščina, prežeta s cilji Združenih narodov, zlasti pa z določilom uvodnega dela Ustanovne listine, da so »narodi OZN sklenili živeli v medsebojni strpnosti in medsebojnem miru v duhu tobrih sosednih odnosov«, izraža v ta namen svojo željo, naj bi vse vlade spoštovale načela in veljavna pravila, kakor tudi vsestransko prakso, ki zadeva diplomatske odnose in imuniteto, zlasti pa ravnanje z diplomatskimi predstavniki tujih držav sodi, da je kodifikacija mednarodnega prava o diplomatskih odnosih in imuniteti nujna in zaželena, da bi se tako zboljšali odnosi med državami; upošteva, da je komisija za mednarodno pravo vnesla v zaCasni seznam vprašanj mednarodnega prava, določenih za kodifikacijo, tudi vprašanje o diplomatskih odnosih in imuniteti v smislu
18.	čl. statuta komisije za mednarodno pravo, po katerem določilu daje komisija prednost sleherni zahtevi Generalne skupščine za proučevanje posameznih vprašanj; ter zahteva od komisije za mednarodno pravo, naj se br* ko mogoče loti uzakonitve vprašanj o diplomatskih odnosih in imuniteti, skupno z vprašanji, ki so že dobila prednost.
Se! jugoshwanske delegacije Veljko Vlahovič je v svojem govoru o pravilih diplomatskih odnosov in imunitete najprej podčrtal zgodovinski razvoj diplomatskih pravil do visoke in važne stopnje, da bodo diplo. matski cdr.oej izraz spoštovanja eae vlade do druge in tudi pogoj in sredstvo mednarodnega miru in mednarodne varnosti. Omenjal je. kako je nekdanje Društvo narodov skrbelo za diplomatske odnose, dokler niso fašistične vlade poteptale najosnovnejših pravil. Potem je poudarjal prizadevanje Organi, zscije združenih narodov za uvedfco dobrih diplomatsikih odnosov, ki so bila še v nedavni preteklosti kršena le v redkejših primerih Zdaj pa mora jugoslovanska vlada naglasiti, da se v dobi zaostritve mednarodnih odnosov povečava število kršitev diplomatskih pravil in da polagoma taki pojavi že prehajajo v stalno prakso, ki bi morala povzročati skrb ne samo prizadetim državam, temveč tudi vsem drugim, ki spoznavajo vrednost mednarodnih odncvšajev na podlagi spoštovanja pogodb in drugih virov mednarodnega prava. Kršitve diplomatskih odnosov onemogo. Čajn razvoj prijateljskih odnosov med narodi na temelju spoštovanja načela enakopravnosti narodov.
Jugoslovanska delegacija opozarja sam0 na izkušnje, pridobljene v diplomatskih stikih z državam: sovjetskega bloka, ki že nekaj let izvajajo politiko agresivnega pritiska, s katero so združene neprestane kršitve diplomatskih pravil in odnosov. Navedel je razne primere iz prakse diplomatskih odnosov Jugoslavije z državami Vzhodne Evrope Predstavniki jugoslovanske vlade so že na lanskem zasedanju Generalne skupščine OZN med razpravo o jugoslovanski spomenici v političnem komiteju o agresivnem pritisku vlade ZSSR in vlad vzhodnoevropskih držav zoper Jugoslavijo navajali primere kršitev osnovnih pravil diplomatskega občevanja v ve.
V oft ja jugoslovanske delegacije Veljko Vlahovič je opozoril, da je sovjetsko sistematično teptanje diplomatskih pravil zelo nevarno svetovnemu miru — Štiri vprašanja o Koreji
liko škodo jugoslovanskih predstavnikov v teh državah. Navajali so primere nedopustnega ravnanja z uradnimi predstavniki Jugoslavije, nadlegovanja »n tudi fizičnih napadov, zapiranja. omejitve svobodnega gi. br.nja, odrekanja zdravniških, obrtniških in drugih uslug, oviranje in celo onemogočanja preskrbe, odrekanja potnih dovoljenj diplomatskim predstavnikom, kršitve nedotakljivosti njihovih «tano'-anj. oviranj?
Vodja Jugoslovanske delegacije Veljko Vlahovič
uradnega poslovanja, cenzuriranja in zadTžavanja pošte, same primere, s katerimi v ZSSR in v drugih vzhodnoevropskih državah teptajo najosnovnejše pravice in imuniteto predstav, nikov Jugoslavije. Jugoslovanska vlada je menila, da bo z navedbo takih primerov na VT. rednem zasedanju Generalne skupščine OZN dosegla, da bo Generalna skupščina vplivala na prenehanje take prakse ter na uvedbo vsaj minimalnih pogojev za redno diplomatsko občevanje.
To pričakovanje pa se dI izpolnilo in vsa praksa agresivnega pritiska teh držav zoper Jugoslavijo se nadaljuje in ponavljajo se sistematične kršitve mednarodnega prava. Kot primer je navedel zadevo Momira Seleroviča, ki so ga bolgarski policijski organi ugrabili z dvorišča jugoslovanskega veleposlaništva v Sofiji. Zaradi take grobe kršitve je morala jugoslovanska vlada iz Sofije odpoklicati svoje predstavnike.
Sef jugoslovanske delegacije je opozoril na tri kategorije kršitve diplomatskih pravil: na kršitve pravic predstavnikov pri stikih z njihovo vlado, na kršitve osebnih pravic diplo. matskih predstavnikov in na kršitve nedotakljivosti uradnih prostorov diplomatskih predstavnikov Vse to je izraz politike, ki nima nobenega smisla za sodelovanje. Vlade, ki vodijo tako politiko, pa tudi sistematično odklanjajo vse proteste kot navadno obrekovanje.
Združeni narodi so v prvi vrsti poklicani, da se zanimajo za taka vprašanja m to je tudi njih dolžnost zaradi obvarovanja miru in varnosti, zaradi razvijanja dobrih	odnosa jev
med narodi in njihovimi vladami ter zarad:	spoštovanja
vseh obveznosti iz mednarodnih pogodb m drugih virov medna, rodnega prava. Po mnenju jugo. slovanske delegacije zahteva ta problem končnoveljavno pravno rešitev.
V političnem odboru je govoril sovjetski zunanji minister Višinski in je pozneje zunanji minister ZDA Acheson poudarjal, da ni Višinski povedal ničesar novega in da je ostal pri svojem starem stališču da je treba koreiske ujetnike vrniti tudi s silo v njihovo domovino.
to se pravi tja, odkoder so tudi proti svoji volji prišli na bojišče. Drugi delegati so izjavili novinarjem, da je gospod Višinskega razočaral, ker ni bilo v njem nobenega predloga za sporazumno rešitev korejskega vprašanja.
V skrbniškem odboru je med razpravo o poročilu posebnega odbora za informacije z nesamostojnih ozemelj govoril jugoslovanski delegat Josip Djerdja. ki je razložil načela zaradi katerih posveča jugoslovanska delegacija posebno pozornost življenjskim razmeram na nesamostojnih ozemljih. V svojem govoru je naglasil:
»Boj za mir ter za pravične in enakopravne odnose, boj proti agresiji in hegemonistić-nim težnjam proti drugim narodom Je neločljivo združen z bojem za spoštovanja pravic vsakega naroda do samoodločbe in do samostojnega nacionalnega obstoja. Napori za ohranitev miru in stalno poglabljanje enakopravnih demokratskih odnosov med narodi ne morejo imeti pozitivnih uspehov, če mednarodna skupnost vzporedno s takimi prizadevanji ne bo posvetila ustrezajoče pozornosti ter nudila pomoči narodom, ki si dardanes po pravici prizadevajo, da bi uresničili svoje nacionalne težnje.«
Jugoslovanski delegat je dejal, da bo predlagal resolucijo, po kateri naj bi posebni odbor za informacije na nesamouprav-nih ozemljih postal stalni organ. Jugoslovanska delegacija sodi, da je delo tega odbora pomembno in koristno ter da je ta odbor nujno potreben za pravilno izpolnjevanje funkcij v skladu z Ustanovno listino OZN.
Socialni komite je sklenil na svoji včerajšnji seji, da na tem zasedanju Generalne skupščine ne bodo razpravljali o načrtu konvencije o svobodi obveščanja. Komite je zavrnil resolucijo 13 arabskih in azijskih držav, Haitija, Hondurasa in Jugoslavije, po kateri naj bi komite pretresal načrt konvencije z namenom, da se doseže sporazum o spornih točkah. Proti resoluciji je glasovala tudi Sovjetska zveza skupno z ZDA, Francijo in drugimi zahodnimi državami, Vel. Britanija pa se je vzdržala glasovanja
Včeraj popoldne je politični komite Generalne skupščine nadaljeval debato o Koreji. Glavna govornika sta bila zastopnika Vel. Britanije in Francije. Ko je kolumbijski delegat Sur-
dis začel sejo z govorom, v Katerem je podprl skupno resolucijo 21 držav, da se pošlje severnokorejskim in kitajskim oblastem poziv, je govoril britanski zastopnik Selwin Loyd. Sovjetskemu ministru za zunanje zadeve Višinskemu je zastavil štiri vprašanja in zavrnil hkrati sovjetski predlog za »ustanovitev komisije za mirno rešitev korejskega vprašanja«. »Odkrit odgovor na vzrašanje. ki jih bom postali.« je dejal Lloyd, »bi bili mnogo koristnejši za rešitev problema kot ustanovitev še ene komisije. Ce ne bomo dobili jasnih odgovorov na ta vprašanja, potem ne uvidim, kaj bi nova komisija lahko storila. Ce pa jih dobimo, kar tudi upam, bo nova Komisija nepotrebna, ker bi potem to vprašanje lahko rešili v okviru organov, ki jih že imamo.«
Selwyn Lloyd je nato postavil štiri vprašanja:
1. Ali ZSSR priznava, da je repatriacija vojnih ujetmr.ov še edino vprašanje, ki ovira sklenitev sporazuma o premirju? —
2.	Ali meni ZSSR, da morajo biti vsi vonji ujetniki repatri-iran , če treba tudi z uporabo sile? — 3. Ali je treba pismo severnokorejske in kitajske delegacije generalu ClarKu z dne 16. oktobra razlagati kot zahtevo po repatriaciji vsen ujetnikov? — 4. V čem so tl predlogi nekaj novega?
Lloyd je poudaril, da so zahodne sile pripravljene proučiti in sprejeti vsak razumen predlog za odpravo sedanjih teržav. Končal je svoj govor z izjavo, da bi bili odgovori Višinskega na njegova vprašanja velik prispevek za končno rešitev vojne na Koreji.
Za Selwynom Llydom je govoril francoski delegat Henry Hoppenot. Pozdravil je izjavo ameriškega ministra za zunanje zadeve Achesona. da namerava Združeno poveljstvo ostati trdno pri svojem dosedanjem stališču glede repatriacije ujetnikov ter ori odločitvi, da je treba omejiti spopad na korejsko ozemlje, ne glede na kakršen koli pritisk in izzivanje od zunaj. Francoski delegat je nato zastopa! tezo. da bi bilo treba izvesti slavno anketo, kj naj bi ugotovila želje ujetnikov glede repatriacije. Izrazil je mnenje, da bi se morala anketa izvesti brez navzočnosti oblasti, ki drže ujetnike na nevtralnem ozemlju, in pred nevrtralno komisijo, toda v navzočnosti zastopnika prizadete države. Na koncu je zahteval od sovjetskega predstavnika, da jasno odgovori na vprašanja, če je upanje, da bo ZSSR kakorkoli približala svoje stališče stališču Združenega poveljstva.
Nato je bila seja zaključena, prihodnja pa sklicana za nocoj.
Ankara, 31. okt. (Tanjug): Turški minister za zunanje zadeve g. Keprülü je sprejel danes delegacijo jugoslovanskih novinarjev. Ko je pozdravil zastopnike jugoslovanskega tiska, je g. Keprülü v razgovoru z jugoslovanskimi novinarji odgovoril na nekatera vprašanja o zunanji politiki svoje vlade.
Ni vprašanja o razvoju feltur-nih, gospodarskih, in drugih odnosov med Turčijo in Jugoslavijo, je g. Keprülü dejal:
»Za obe državi po koristno, če bomo povečali sodelovanje na vseh področjih. Potemtakem je važno, da državniki in intelektualci obeh držav podpirajo to sodelovanje. Naši dve državi je zbližala politika, ki ju vodita, to pa je politika samostojnosti narodov in borba za mir. Naši odnosi bodo postali še prisrč-nejši, jaz pa bom v tem smislu storil, kar bom mogel.«
Na vprašanje glede dela turške delegacije na sedanjem zasedanju Generalne skupščine OZN in načel, ki vodijo Turčijo v njenem stališču do te mednarodne organizacije, je g. Keprülü dejal:
»V današnji sestavi OZN ni popolna. Iz znanih vzrokov mnogi narodi niso mogli vstopiti v to organizacijo. Pravica veta vseh velikih sil preprečuje, da bi OZN delovala tako, kot bi morala. Navzlic tem napakam pa je Organizacija združenih narodov najmočnejše sredstvo, ki ga ima danes svet za zaščito miru. Vsak narod mora delati za krepitev OZN in za uresničitev načel Ustanovne listine te mednarodne organizacije.«
Britanski delež
pri tristranski pomoči
Jugoslaviji
Beograd, 31. okt. Britansko veleposlaništvo v Beogradu je včeraj uradno sporočilo, da je vlada Velike Britanije dala na razpolago 2,250.000 funtov šter-lingov. Ta vsota je polovica britanskega dela tristranske ekonomske pomoči za razdobje od 1. julija 1952 do 30. junija 1953. Ta sredstva bodo takoj v celoti na razpolago in poudarjeno je bilo, da je britanska vlada v celoti sprejela predlog vlade FLRJ o uporabi odobrenih sredstev za nakup blaga, ki bo znatno olajšal preskrbo našega gospodarstva s surovinami v tem letu.
Rudniki kositra v v Boliviji nacionalizirani
La Paz, 31. okt. (UP): Enote bolivijske vojske so sinoči zasedle poslopja treh podjetij, katerih rudniki kositra bodo danes uradno nacionalizirani. — Predsednik Bolivije Estensoro je prispel danes s člani vlade v središče rudnikov kositra, kjer bo danes podpisan ukaz o nacionalizaciji.
Izjave turškega zunanjega ministra K. e priil ii ja delegaciji jugoslovanskili novinarjev
Neuspehi komintormovske politike v Italiji in Avstriji
Rim, 31. okt. (Tanjug). Socialdemokratsko glasilo »Giusti-zia« je objavilo v včerajšnji številki vest, da je čedalje večje nezadovoljstvo v KP Italije in v Nennijevi socialistični stranki. Časnik piše, da je član izvršilnega odbora Federacije Nennijeve stranke v Bariju Rafaele Tambrone podal ostavko na svoj položaj, češ da je sedanja Nennijeva socialistična stranka izdala koristi delovnih ljudi.
Tajnik sekcije KP Italije v Bariju Niccolo Lanera je grajal nedemokratičnost v KP Italiji m navedei da navadni člani partije ne morejo iznesti svojega mnenja o številnih problemih. ki jih vsiljuje in povsem napačno obravnava vodstvo stranke.
Sličen položaj je tudi v Av-
striji. Čedalje večji pritisk Sovjetov na stranko demokratske unije je te dni povzročil velika nesoglasja v organizaciji te stranke za dunajsko pokrajino. Včeraj so iznenada sporočili, da je bil predsednik dunajske pokrajinske organizacije Rudolf Kirchmayer izključen iz stranke, ker se mendi ni strinjal s prosovjetskim voditeljem stranke profesorjem Dobretsberger-jem. Kirchmayer pa je včeraj izjavil, da ne gre za osebni nesporazum, pač pa za stališče celotne dunajske organizacije proti stališču prof. Dobretsberger-ja. ki bi rad spremenil demokratsko unijo v avstrijsko ko-minformovsko podružnico. »Dunajska organizacija«, je pripomnil Kirchmayer, zavrača Dobertsbergerjev načrt, da bo demokratska unija nastopila na
bližnjih parlamentarnih volitvah v Avstriji skupno z inform-birojsko stranko.
Na vprašanje o odnosih med Turčijo in Grčijo, je g. Keprülü odgovoril, da so zelo dobri. Glede vprašanja ustanovitve poveljstva za Srednji vzhod je dejal, da Turčija zelo želi, da bi arabske države, s katerimi ima stare odnošaje in zveze, pristopile k tej organizaciji za Srednji vzhod, kajti danes nobena država ne more sama zagotoviti svoje obrambe. Dejal je tudi, da države Srednjega vzhoda z velikim zaupanjem gledajo na zunanjo politiko Turčije.
Odgovarjajoč na vprašanj? o stališču Turčije do angloiran-skega spora, je g. Keprülü izjavil, da za sedaj ne gre za kakršnokoli posredovanje Tur-čje: »Znano e, da je Vel. Britanija naš zaveznik. Perzija pa naš bližnji prijatelj. Naša želja je, da bi se ta spor rešil pravično in pošteno«, je pripomnil g. Keprülü.
Minister za zunanje zadeve turške vlade g. Fuad Keprülü je na koncu razgovora z jugoslovanskimi novinarji izjavil, da je nenavadno srečen, da so prišli na obisk v Turčijo.
V imenu delegacije jugoslovanskih novinarjev se je zahvalil za gostoljubje ;n pozdrav urednk »Borbe« Dušan Timo-tijevič.
Židovski izseljenci pozdravljajo maršala Tita
Beograd, 31. okt. Skupina židovskih izseljencev je poslala maršalu Titu pred odpotova-njem v Izrael pozdravno brzojavko, v kateri mu zagotavljajo, da ne bedo nikoli pozabili na svobodno življenje in popolno nacionalno in politično enakopravnost, ki so jo uživali v socialistični Jugoslaviji.
tona „B“ in haaško sodišče
Obisk britanskih rušilcev v Dubrovniku
Beograd, 31. okt lz krogov ministrstva za narodno obrambo je agencija Tanjug zvedela, da bosta 11. novembra priplula v Dubrovnik na prijateljski obisk dva britanska rušilca »Chequires« in »Chivalrous«.
London, 31. okt. (Tanjug) Dosedanji iranski odpravnik poslov v Londonu Davalalou je zapustil sinoči London in odpotoval v Teheran. Hkrati je prispel v London svetovalec švedskega zunanjega ministrstva Mohn, da bi prevzel vse posle iranskega poslaništva samo še en konzularni uradnik.
Kaže, da se je v Italiji začela nova kampanja; to pot ne več za Trst, temveč že za ostali del Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo. Večina petkovih jutranjikov je namreč objavila vest, da je italijanska vlada poslala noto v Beograd, v kateri napoveduje, da bo predložila mednarodnemu sodišču v Haagu spor, ki je nastal zaradi ukrepov jugoslovanske vojne uprave v coni »B«.
Predlog italijanske vlade, da predloži »spor« haaškemu sodišču, sloni na nedavnih De Gasperijevih izjavah, da so ukrepi v jugoslovanski coni STO »v nasprotju z mirovno pogodbo z Italijo«.
Taktika italijanske diplomacije je le tako splošno znana, da je njena najnovejša poteza le slaba kopija le neštetih prejšnjih; vse od podpisa mirovne pogodbe je italijanska vlada — nemalo ob podpori zahodnih velesil — na najrazličnejše načine kršila vrsto važnih določb mirovne pogodbe. Londonski sklepi, po katerih sme rimska vlada nastavljati svoje uradnike v upravi anglo-ameriške cone Trsta, so gotovo najbolj kričeč primer kršenja mirovne pogodbe! Toda v Rimu menijo, da so si do danes le toliko opomogli od poraza v drugi svetovni vojni in da so njihove mednarodne vezi že tako trdne, da določila mirovne pogodbe, ki jo je morala podpisati poražena Italija, zanje ne držijo več, pač pa da morajo veljati samo za druge, v tem primeru za — Jugoslavijo.
Smisel nove italijanske kampanje in najnovejše diplomatske spletke je zelo preprost: na eni strani bi italijanska vlada rada odvrnila pozornost mednarodne javnosti od dejstva, da se Italija pri »reševanju« tržaškega vprašanja zateka k protizakonitim sredstvom, s katerimi prezirajoče tepta vse obveznosti, ki jih je sprejela ob podpisu mirovne pogodbe; na drugi strani pa hoče z zvitim diplomatskim manevrom že vnaprej preprečiti kakršnokoli posredovanje v korist neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, za kar se zavzemajo tudi zahodne velesile. Italijanska vlada bi že vnaprej hotela do tolikšne mere zaostriti zaplet okrog tržaškega vprašanja, da bi postalo kakršno koli sporazumevanje nemogoče.
To dejstvo, da rimski politični krogi zavračajo sleherni poskus, s katerim bi se na miren način spravili z dnev-
nega reda vsi nerešeni problemi okrog Trsta, je že ponovno prišlo do izraza, najbolj pa še za zadnje zunanjepolitične debate v rimskem parlamentu. Ce pa pogledamo, kaj pišejo današnji italijanski listi, nam ta dokaz postane še bolj prepričljiv.
»II JAessaggero« poudarja, da »bi italijanska vlada lahko ubrala drugo pot« (ali ne cika to na nasilno vojaško zasedbo?) ter pravi, da »Italija budno bdi nad interesi svojega prebivalstva«. Torej v istrskem okrožju naj bi bilo tisto prebivalstvo, za katerega se zanima Italija! Italijanski tisk se je tudi glede eventualne »razsodbe« haaškega sodišča že vnaprej zavaroval, ko piše, da »sklep sodišča ne bo prizadel bistva vsega problema«.
»Pritožba« italijanske vlade naj bi bila torej le nekaka uvertura in začetek novih potez, s katerimi bi v Rimu hoteli po vsej sili doseči nekaj, za kar dobro vedo, da ne bo mogoče. Toda prav zaradi tega si rimski politiki prizadevajo najti druge poti za izvajanje pritiska (ne sporazuma!), saj neofašistični »II Se-colo« jasno zahteva, naj tisti, ki »pomagajo Titu s finančnimi sredstvi in mu dajejo i'so podporo«, spoznajo svojo »napako«. Rimski' diplomaciji naj bi torej uspelo prepričati zahodne vlade, naj Jugoslaviji postavijo posebno ostre gospodarske in politične pogoje, v glavnem pa — što se babi snilo to se babi htilo — naj bi Jugoslavija »sporazumno ustregla« vsem imperialističnim željam italijanskih že preveč razgretih glav.
V tem je torej koren tega novega propagandnega trika s haaškim sodiščem. Italijanskim državnikom ni mar ne splošne svetovne situacije, ne potrebe po mirnih odnosih med evropskimi državami, kajti s svojo protijugoslovansko gonjo dovajajo samo vodo na mlin tistih, ki sede v Kremlju in si ob umetno ustvarjenih nasprotjih samo »genialno« manejo roke.
Rimski politiki računalo, da bodo s svojo »demokratično« potezo navdušili svetovno lavno mnenje zn italijanske iredentistične težnje. Toda upravičeno se nam zdi. da so se pošteni in miroljubni ljudje po vsem svetu že naveličali neprestanega italijanskega spletkarenja in da tudi državnikom v Washingtonu, Londonu in Parizu že preseda nadležnost italijanskih iredentistov in njihovo nenehno kalen ie vode v Srednji Evropu
Se enkrat vprašujemo: komu naj vse to koristi?
WOLFGANG LEONHARD)	50
Videz iti resnica
v SovjetsUi zvezi
2.	Obstajati mora tak sloj ljudi, ki ima v rokah proizvajalna sredstva in velike vsote denarja ter je v svojih rokah združil velike kapitale.
Karl Marx je razvoj, ki ustvarja takšno stanje, imenoval prvotno akumulacijo, o kateri piše takole:
-Razvoj, ki ustvarja kapitalistični odnos, ne more biti torej nič drugega kakor razvoj, ki delavca loči od lastnine njegovih lastnih delovnih pogojev, razvoj, ki po eni strani izpreminja življenjska in proizvajalna sredstva v kapital, po drugi strani pa neposredne proizvajalce v mezdne delavce. Tako imenovana prvotna akumulacija ni torej nič drugega kakor zgodovinski razvoj ločitve proizvajalca od proizvajalnih sredstev.«
Čeprav je zgodovinski potek prvotne akumulacije v posameznih deželah različen, je vendar zanj povsod značilna prav ločitev proizvajalca od proizvajalnih sredstev. Vselej je bila državna oblast babica pri rojstvu kapitalističnega proizvodnega načina. V Sovjetski zvezi je bila to še v posebni men.
Marx je o vlogi države pri rojstvu kapitalističnega proizvodnega načina zap: sal:
»Razl’čn» rnnolnosr prvotne akumulacije srečujemo v bolj ali manj časovnem vrstnem redu, zlasti v Španiji, Portugalski, Holandiji, Franciji in Angliji . • Vse te dežele pa so državno oblast, ki je osredotočila in organizirala družbeno silo, uporabljale za to, da bi umetno pospeševale pre-
hajanje fevdalnega proizvodnega načina v kapitalistični pro.-zvodni način in prehod Čimbolj skrajšale.« Na nekem drugem mestu pa pravi: »Nastajajoča buržoazija potrebuje in uporablja državno oblast, da bi regulirala’ delavske mezde, t. j., da bi jih potisnila v meje, primerne za ustvarjanje presežne v. inosti, podaljšala delavnik in ohranja delavca na običajni stopnji odvisnosti. To je ena izmed bistvenih značilnosti tako imenovane prvotne akumulacije«.
Marx trdi, da je ».suženjstvo delavcev« tisto »izhodišče razvoja«, ki ustvarja tako mezdnega delavca kakor kapitalista, in da je razlastitev »podeželskega proizvajalca, kmeta na zemljišču* podlaga vsemu razvoju.
Dejstva nedvomno dokazujejo, da je v Sovjetski zvezi, izvzemši prva leta po Oktobrski revoluciji, bil prav tak razvoj: ločitev delavcev od proizvajalnih sredstev, izločitev delavcev iz obratnega vodstva, prevzem obratnega in gospodarskega vodstva po obratnih, od države imenovanih direktorjih z neomejenimi pooblastili.
Obenem so kmečko zemljo razlastili s prisilno kolektivizacijo, izločili kolektivne kmete iz vodstva njihovih gospodarstev, imenovali državne kolhozne predsednike ter kmete popolnoma podredili državni birokraciji. V Sovjetski zvezi se torej ni izvršilo nič drugega kakor proces prvotne akumulacije!
Pri prvotni akumulaciji v kapitalističnih deželah je njihov novi vladajoči razred, buržoazija, bistveno vplival na državni aparat; vloga države pri podobnem procesu v Sovjetski zvezi pa je bila še večja. Vse obsegajoče podržavljenje v prvih letih po revoluciji je polagoma nastajajočemu. novemu vladajočemu sloju državne in gospodarske birokracije dalo možnost, da je proces prvotne akumulacije opravil ne samo s pomočjo, temveč celo z diktatom državne oblasti, V tem je tudi vzrok,
da je v eni izmed gospodarsko najbolj zaostalih dežel Evrope mogel nastati državni kapitalizem mnogo prej in obsežneje kakor pa v klasično kapitalističnih deželah.
»SOCIALISTIČNA« FRAZEOLOGIJA SOVJETSKE PROPAGANDE
Sovjetska propaganda skuša seveda državnokapitalistični razvoj prikriti in predstavlja Sovjetsko zvezo kot »socialistično« ali »komunistično« deželo. Vzrok je jasen. Le s tem, da se Sovjetska zveza proglaša za deželo z novim socialističnim družbenim redom za uresničenje socialističnih idealov, lahko vpliva na ljudi, organizacije, gibanja in struje izven Rusije ter jih zlorablja v interesu svojega političnega gospostva.
Zato je razumljivo, da skuša z vsemi sredstvi prikazati »socialistični« značaj Sovjetske zveze. Socialistična frazeologija je danes poglavitno orožje sovjetske propagande.
Ta moskovski manever prikrivanja resnice pa z vso vljudnostjo in uslužnostjo podpirajo tudi na Zahodu. Nele Radio Moskva, tem.-t tudi Radio London in »Glas Amerike« govore vsak dan o »komunistični« Sovjetski zvezi, s čimer pomagajo kremeljski birokraciji, da št naprej igra vlogo »osvoboditelja« in »prvega bojevnika« zatirancev. Tudi mnogi veliki buržoazni listi na Zahodu govore v čudnem soglasju z moskovsko »Pravdo« — o »komunistični« Sovjetski zvezi.
Tako smo priče nenavadnemu pojavu, da zahodne radijske postaje in listi (ki so sicer ponosni na to, da ostroumno spregledujejo vse manevre Kremlja!) v tej, za Sovjetsko zvezo tako odločilni zadevi zvesto ponavljajo oficialne moskovske formulacije in s tem nedvomno izkazujejo sovjetski propaganda precejšnjo uslugo.	>
BK KRVI RDEČE
Mivaco-’! v -ipOia^u 7IM) ustreije-nim talcem.
Vsa ureditev grobišča se popolnoma ujema z okolico. Vhod vodi mimo visokega spomenika iz kraškega marmorja, trikotne oblike, s simbolom Triglava na
]#%OVEMBER
DAN' MRTVIH. DAN BRIDKIH IN OTOŽNIH SPOMINOV. DAN TRPKIH RAZMIŠLJANJ. DAN. KI JE POSVEČEN SPOMINU VSEH. KI SO NAM BILI DRAGI IN SO ODŠLI OD NAS ZA VEDNO V KRAJE. ODKODER NI POVRATKA. SPET SE ODPRO STARE RANE IN BOLEČINE SO SPET SVEŽE IN SKELEČE. V PRSIH SPET DIŠIJO ZATAJEVANE SOLZE IN OCI SO VLAŽNE. TAKO ŽALUJEJO VEDNO ZNOVA MATERE ZA OTROKI. OTROCI ZA RODITELJU ŽENE ZA MOŽMI... NA IBR1DKEJŠE SO BOLEČINE MATER. Ki NE BODO NIKOLI POTEŠENE, NIKDAR PREBO-LJENE.
TA DAN POROMAMO NA TIHE. ZADNJE DOMOVE. Z LJUBEČO ROKO ZRAHLJAMO ZGLAVJA. PRIŽGEMO SVECE TER Z RAZCVELIMI CVETI KRIZANTEM PREGRNEMO GOMILE. DA BO POKOJNIM V GROBOVIH SPANJE MIRNO IN TOPLO.
1. NOVEMBER — DAN VSEH MRTVIH.
PRI NAS PA SO TUDI KRAJI. KI JIH OBIŠČEMO TA DAN S POSEBNO LJUBEZNIJO IN SPOŠTOVANJEM. TO SO GROBOVI NAŠIH PADLIH PARTIZANOV. SKUPNE GROBNICE IN MNOŽIČNA GROBIŠČA. KI SO V MIH POKOPANA ZVESTA IN POGUMNA SRCA NAŠIH NAJBOLJŠIH SINOV IN HČERA. KI SO PADLI V BOIIH ALI PA SO ZVERINSKO MUCEM IN UBITI S SVOJO TOPLO KRVJO BLAGOSLOVILI NAŠO POT V SVOBODO. ZATO BOMO POROMALI V BEGUNJE. POSTLALI GROBOVE V DRAGI Z RAZCVETELIMI ROŽAMI. OBISKALI BOMO SKUPNI GROB PRI URHU NAD DOBRUNJAMI. FRANKOLOVO. GRAMOZNO JAMO TER VSE DRUGE TAKE TIHE. SYETF KI? \ JE
PRENEKATERT GROB PA BO TA DAN VENDAR OSTAL SAM IN ZAPUŠČEN POD TOPLO ODEJO ODPADLEGA USTJA. POD DREVJEM. KI GA JE SLEKLA JESEN. NE ROŽ NE BO IN NE NIKOGAR. KI BI PRIŽGAL SAMOTNO LUČKO. ŠE ZNAMENJA NI NA NJEM. Ki BI DALO SLUTITI. DA POČIVA V NJEM MRTVO SRCE. KI JE ZVESTO IN VDANO LJUBILO SVOJO ZEMLJO BOLJ. KAKOR SVOJE ŽIVLJENJE. NEŠTETO JE TAKIH GROBOV V DOMAČIH HOSTAH. ŠE VEČ JIH JE DALEČ V TUJINI. MNOGO JIH JE. KI NITI GROBOV NIMAJO IN KI SO JIH POGOLTNILA NENASITNA ŽRELA TABORIŠČ IN KREMATORIJEV. MI NISMO POZABILI NANJE. V NAS ŽIVIJO. MORDA ŠE MNOGO BOLJ ZATO. KER SO TAKO ZELO DALEČ IN KER JIM NE MOREMO IZKAZATI NAŠEGA BREZMEJNEGA SPOŠTOVANJA IN TOPLE LJUBEZNI. K NJIM ROM A JO TA DAN NAŠE MISLI. K NJIM. KI SO S KRVJO IN ŽIVLJENJI POSVETILI NAŠO SVOBODO.
V gorskem sveta, kjer so v letih zlih pobijali...“
J spomin nad 700 ustreljenim talcem v 'Dragi
Draga pri Begunjah na Gorenjskem! Da bi mogla ta dolina, ta prostor blizu ostankov starega Lambergerjevega gradu Kamna, govoriti... Da bi šumeči potok le nekaj metrov vstran od množičnega grobišča slovenskih talcev, mogel izpovedati, kako je bilo tu od 15. novembra 1941 leta do srede 1942. leta. Sumeči potok Begunjščica — ob tvojem šumenju, žuborenju in ob strelih iz nemških pušk so utihnili glasovi talcev, zadnje njihove besede ... Pripraven se je zdel Nemcem ta kraj v Dragi za streljanje talcev zato, ker je bil ocJaaljen od ljudi, ki bi lahko videli njihove zločine. Begunje, kaznilnica, pa je oddaljena komaj dvajset minut od Drage. In ta jetnišnica je bila
Junija 1942. leta. Partizani so se
namreč tedaj vse bolj približevali nižinskim krajem. Vendar so Nemci cd 15. novembra 1941. do 30. Junija 1942. ustrelili v Dragi okoli 700 talcev. Vseh seveda niso pokopali v Dragi, temveč so jih naložili na kamione in odpeljali neznano kam. Skriti so hoteli svoja grozodejstva. A zaman. Ljudje vedo povedati, da je bila cesta, po kateri so vozili ustreljene talce, vsa krvava; kri je curljala s kamionov... Le 170 trupel talcev je pokopanih v Dragi. Poleg teh pa je še 26 trupel borcev in aktivistov, ki so padli tam blizu.
Ze takoj po osvoboditvi so
okoličani, zlssti pa svojci talcev, pričeli urejevati to množično grobišče v Dragi. Sprva preproste tablice z napisi talcev, križi, kasneje pa tudi nekaj plošč — vse to ni izražalo tistega, kar bi ti slovenski talci zaslužili v trajen spomin. Zato je pobuda Glavnega odbora ZB narodnoosvobodilne vojne Slovenije, da bi arhitektonsko in kraju primerilo uredili eicbišče v Dragi, zadovoljivo odjeknila pri vseh svojcih ustreljenih talcev. Načrtu za ureditev grobišča so se odzvali trije arhitekti. Komisija pa je cuobrila načrt arhitekta Eda Ravnikarja, ki je najbolj ustrezal. Letos spomladi so začeli z deli v Dragi — v soboto 1. novembra pa bo preurejeno množično grobišče v Dragi odprto. Na njem bo spominska
V Sloveniji stoji danes 215 spomenikov im 472 spominskih plošč, ki jih je maše hvaležno ljudstvo postavilo svojim padlim junakov. Nekateri so skromnejši, drugi spet bogatejši in mogočnejši. Vsi pa nam pripovedujejo eno:	po
vsej domovini so posejani grobovi žrtev, grobovi padlih sinov in hčera. Na sliki: mogočen spomeaik v Zalogu pri Ljubljani,
vrhu. Na spomeniku pa so vklesane tele besede Mateja Bora: »V tem gorskem svetu, kjer so v letih zlih pobijali može, otroke in žene, je znova mir, a dasi ves tih, toži morilce in slavi umorjene!« Na severo-zahodni strani grobišča bo stal relief osvobojenega zapornika, delo Borisa Kalina. Skupinski grobovi so obkroženi z vrsto trikotnih kamnov s po tremi imeni talcev. Vsaka skupina ima večji trikotni kamen, na katerem bo vklesano posvetilo. Takih manjših kamnov oziroma trikotnih spomenik' v jc sedemdeset. Med spomeniki zaenkrat ni nobene steze, temveč bo grobišče prilagojeno okolici. Na njem bo rastlo grmovje in ruševje. Na severni in južni strani je obzidano z kamenitimi bloki, ki ga bodo varovali pred plazovi.
Za množičnim grobiščem v Begunjah, ki je bilo preurejeno lani. bo letos preurejeno tudi množično morišče slovenskih talcev v Dragi. Tako sta zdaj ta dva kraja, kjer so nemški morilci na Gorenjskem umorili največ naših ljudi, dostojna spomenika naše preteklosti, in drobec zgodovine naše narodnoosvobodilne borhe.
To	prst je prepojila Petrova kri
Na tisoče imra je vklesanih v spomenike ici plošče povsiKl po Sloveniji, tia tisoče je teh imen, ki zaslužijo naše najgloblje spoštovanje. To so žrtve, s katerimi smo plačali svobodo. Na sliki: spomenik v HRUŠICI.
V .libNUSU so postavili spomenik sredi polja ...
vedno polna, polna slovenskih ljudi, ki so čakali dneve, da jih rablji ustreie kot talce...
Vendar Nemci niso mogli zakriti svojih zločinov. Tekla je slovenska kri, kri talcev. Ni pa se iztekla! 15. novembra 1941. leta so ustrelili v Dragi prvih petnajst talcev. Tako se je začelo v Dragi. Res, dan za dnem jih niso streljali v Dragi. Zato pa so jih drugje. A v Dragi se je nadaljevalo. Pripeljali so nove skupine, jih razporedili in ustrelili. Potok je s svojim šumenjem nekoliko ublažil streljanje, nemške patrulje pa, ki so zavarovale dohode v Drago, so branile vstop vsem »nepoklicanim«, ki bi te zločine lahko videli. A bali so se tudi prihoda partizanov, ki bi jim lahko preprečiti to »delo«... Meseci so tekli in padali so novi in novi talci. Zadnjo skupino osmih talcev so ustrelili v Dragi 30.
JUDJE 'so se že BIS	zdavnaj razšli. V
JfjjgH . megli, na vrtu ||§§|	talcev, pa je še
vedno stala priletna ženica. Jesenski dež ji je močil črno volneno ogrinjalo in je bičal po licu. Toda' žena je stala ko kip, nepremično je zrla na kamnite nagrobne kamne. Njene globoko udrte, izsušene oči so nemo strmele na ime na plošči — partizan Peter. Njene ustnice so tiho šepetale: »Peter, moj sin...«
Jesenski večer se je tiho prikradel nad gorenjsko pokrajino. Toda mati se ni in ni mogla ločiti od grobov. Zdaj je zrla v spomenik, na katerem je bilo vklesano ime njenega sina, nato je hodila med dolgimi vrstami kamnov, grobov več sto talcev. Se enkrat je prižgala svečko ob sinovem grobu, počakala, da je dogorela in sklonjena zapustila grobove. V grajskem drevoredu se je ustavila, kot bi nekaj premišljevala. S strahom ji je ušel pogled na zamrežena okna gradu v Begunjah. Globok, bolesten vzdih se ji je utrgal prav iz srca.
Zvečer sem naletel na to ženo v vlaku. Hoteč zvedeti njeno bolest, sem prisedel k njej. Vagon je bil poln žena, ki so se vračale z grobov svojih najdražjih v Begunjah. Vsi pogovori so bili le spomini na sina, brata, moža, na trpljenje in vse muke zadnje ure. Beseda o junaštvih se je mešala v vseh slovenskih narečjih. Moja soseda je sedela nekaj časa tiho, zaprta
sama vase, ko pa je slišala druge pripovedovati o svojih naj-dražjih se je tudi sama razvnela.
»V borbi je bil ranjen in takšnega so ga dobili v roke gestapovci. Toda še s prestreljenimi nogami in ranjeno roko se jim je upiral in ranil dve Nemca.« Ponos je zazvenel v materinih besedah, malo se je zamislila, nato pa spet nadaljevala: »V mučilnicah jetnišnice v Begunjah je moj Peter doživel pravi
Spomenik talcem v Begunjah
križev pot. Štirinajst dni in štirinajst noči so ga mučili, ko sem zvedela, kje je. Srce mi m mirovalo. Morala sem ga videti. Gestapovci so me odganjali z vrat, vse prošnje so bile zaman. Ves dan sem hodila okrog zamrežene jetnišnice in zaskrbljeno zrla v mračna z železnimi drogovi zastrta okna. če morda le kje zagledam Petrov obraz. In res, za mrežo se je pokazal Peter. Svoje lice je pritiskal na hladno okovje in zrl v daljino. Ni me videl. V grlu mi je od razburjenja zastala beseda, nisem mogla niti poklicati.
Takrat sem zadnič videla sina. Drugi dan. ko je vzšlo sonce so ga privezali skupaj s sedmimi tovariši h kolu v senčni dolini v Dragi.« Tu je zastala materi beseda. Globoko je morala zajeti sapo njene udrte oči so se zastrmele skozi okno v deževno noč. Solz nisem videl. Najbrž jih ni več premogla.
Prisluhnil sem že pogovoru žene, ki je pripovedovala o svojem možu, kako si je moral sam skopati grob, ko me je soseda potegnila za rokav in mi zašepetala: »Drugi dan sem že zvedela. da so Petra ustrelili in da je bila njegova zadnja želja do krvnikov: »Samo na plakat me ne dajte, da ne zve moja mati!«
»Spet sem se odpravila v Begunje na sveži grob svojega sina. V vrtu za jetnišnico sem našla razkopano zemljo in sledove krvi ustreljenih. Z golimi rokami sem sinu in vsem, ki so bili pokopani z njim, uredila grob. Tedaj so prišli gestapovci, me nahrulili, s škornji so razmetali
errvb, mene pa zaprli za dva dni v temni bunker. Toda, ko so me pregnali z groba, sem le utegnila zgrabiti pest ookrvavliene zemlje. In srečna sem bila. Glejte še sedaj jo imam spravljeno.« Iz nedrij je potegnila malo stekleničko, napoljnjeno s prstjo. »Morda pa je poškropljena tudi s krvjo mojega Petra,« so tiho zašepetala njena usta, oči so božale malo steklenico. Varno jo je spravila nazaj k svojemu srcu.
To je bilo lani 1. novembra. Tudi danes bomo prav gotovo na grobovih talcev v Begunjah od prestanega trpljenja in težkega življenja sključeno Petrovo mater. Prišla bo spet na obisk k svojemu sinu. Toda z njo bo tu še na stotine mater, žena sester žrtev Koliko jeh bo postalo tudi ob Petrovem grobu. Saj to ni več samo Petrov grob, ne to je grob junaka, borca, partizana. Do njega nima več pravice samo Petrova mati, temveč vse slovenske matere in žene vsi mi.
Danes skrbijo za grobove naših junakov vsi naši ljudje, saj se globoko zavedajo, da se s tem vsaj malo oddolžijo tistim, ki so žrtvovali svoja življenja za našo veliko stvar. V cvetje udeti grobovi talcev v Begunjah, z venci okrašeni grobovi v Frankolovem in tisoče z zelenjem posutih tihih počivališč partizanov. raztresenih po vsej naši domovini, nam govore o hvaležnosti naroda in nam pričajo, da nikdar ne bomo pozabili njihovih žrtev.
urlj Je bil študent, srednješolec. V svojih deških letih je bil vesel in resen obenem. Kadar je bil v družbi svojih vrstnikov, si ga moral nehote opaziti, tako je izstopaj med njfcni. Se kadar se Je prav iz srca smejal, so bile njegove oči čudno resne, velike, modre in zasanjane. Zaradi tega naepretja je zbujal pozer-nes t.
Zelo nežno Je ljubil svojo mamo. Mislim, da ni imel nobene skrivnosti pred njo. Bil Je sin edinec in mama je visela na njem z vsem srcem. Se o svoji prvi ljubezni, o dekletu, ki ga je imel rad, ji je vse zaupal. Ir, ko sta ob večerih z mamo skupaj posedala v majhni Jurijevi sobici, so ju ti skupni pomenki še bolj zbliževali. Tako rad ji je pripovedoval in razpredal pred njo svoje visoke načrte. Mama je bila bolehna, drobna žena in je Dil zaradi tega z njo še bolj pozoren in nežnejši.
Da, če bi ne bilo vojne, bi re bile njegove sanje skoraj gotovo izpolnile. Doštudiral bi bi! in postal sposoben inženir. Posebno nagnenje ga je vezalo Pa stroje in motorje. Tako pa
Je živel svojo mladost takrat, ko je bila vojna, ki je neusmiljena do sanj in lepih misli. Zrušila mu jih je prvič takrat, ko so ga Italijani v Ljubljani pobrali sredi ulice in ga .čez nekaj dni odpeljali v internacijo. In ko se je tam za mrežo vsak dan boril za obstanek, v neprestanem boju z lakoto m pomanjkanjem, se je prvič resno zavedel, da je čas mnogo resnejši, kakor je mislil m da je treba živeti za danes in za jutri, a bogato in plodno. Takrat je zavrgel svojo sanjavost in podrl svoje gradove v oblake. Ko se je vrnil spet domov, je bil ves spremenjen. Mnogo dni je preždel sam zase, potem pa je nekega večera -mami povedal:
»Veš, mama, ne delam prav, da se ukvarjam le sam s seboj. Naš čas terja od nas resne ljudi in jaz nisem več otrok. Drugi tudi delajo. Vsak dan se igrajo z nevarnostjo, zaupajo in verujejo. Delajo in se borijo, da, tudi zate in zame. In jaz imam osemnajst let, zdrav sem in močan. Kako naj dovolim, da drugi delajo zame. Grem, mama...«
S tesnobo v srcu ga je poslušala. Ze dolgo je pričakovala takih njegovih besed. Trepetala je zanj, ko ga je gledala tako
odločnega. Ze odkar se je vrnil iz taborišča, je bil tako spremenjen. Tudi ona je včasih začutila, da bi moral iti, že nekaj časa se ji je vsiljevala misel, da ima samo ona pravice do sina, do tega odraslega, zdravega sina. In zdaj je prišlo. Sam je našel pot, saj ga je pustila, naj jo izbere. Pomolčala je za hip, kakor bi se ne mogla odločiti, kaj naj mu reče. Nato je tiho, počasi dahnila:
»Pojdi, sinko; prav je tako.«
Sano to in nič več. Ni mu mogla govoriti o tesnobi, ki jo je obhajala. Ni mogla, čeprav jo je mučila zla slutnja.
»A če padeš? Ce te ne bo več nazaj...«
Oba sta čutila te neizgovorjene besede, pa sta molčala o njih. Kaj bi! Saj ne pade vsak In če pade ravno on, Jurij, pač pade... Odšel je z veliki zavestjo, da dela prav. Domovina potrebuje takih sinov, ki jim ni žal ne življenj in ne žrtev.
Ko je gledala skozi okno za njim, ki je odhajal, mlad in
zravnan, s trdim, gotovim korakom, je bila nekje v globini svojega srca ponosna nanj. Tudi on je bil ponosen nanjo, ker ni jokala, ker ga ni odvračala od te poti. Gledala ga je, dokler ni izginil za ovinkom in šepetala skozi prikrite solze: »Vrni se, sinko...«
bile"' in tolkle sovražnika z novimi močmi. Kjer se jih je sovražnik najmanj nadejal, so udarile s tako silo, kakor da se je njihova udarna moč podesetorila. Takrat pa so že pričele v dolino prihajati vesti o padlih in pogrešanih tovariših. Zajokale so matere Jurijevih tovarišev Pav-leka, Saše, Jožeta in Dragota ter neštetih drugih, le o Juriju dolgo ni bilo ničesar slišati. Potem je nekdo prinesel tisto težko vest, da ga ni več. Dolgo
ni tega nihče upal povedati bolehni Jurijevi mami. Potem pa se je sama nekega dne odpravila, da bi poiskala njegovo brigado. Tani s0 ji končno povedati. Za njim je izginila vsaka sled, čeprav mrtvega niso našli. Nihče ni nič določenega vedel, kako je pravzaprav končal, bilo pa je skoraj gotovo, da ie padel v težkih dneh ofenzive, tam nekje na meji Notranjske in Primorske.
»Ce je padel, je padel junaško. To vem, ker sem ga poznal,« ji je dejal komandant. »Bil je 'komunist, dober član Partije. Ne bomo ga pozabili. Mama, bodite ponosna nanj! Dal je za svobodo vse, kar je največ mogel...«
»Da, dal je za svobodo vse, kar je mogel, kar je imel...« je šepetala sama sebi, ko se je s trudnim korakom vračala domov. In ni zajokala. Le tako na smrt trudna, trudna je bila... *
Potem je prišla svoboda, tako težko pričakovana in tako drago plačana s tisoči grobov. Borci so
se s pesmijo vračali domov. S srečnimi vzkliki in solzami so jih sprejemale matere in žene. Na tisoče materinskih src pa je pričakovalo zaman povratka svojih najdražjih. Med njimi je bila tudi Jurijeva mati. Ko se je vrnil Peter, Jurijev prijatelj, ga je toplo objela in se mu žalostno nasmehnila.
»Vidiš, Peter; tako lepo mi je, da si prišel vsaj ti. Jurija pa, veš, ne bo več nazaj. Nikoli več. Da si se le vrnil...«
In ko so se začeti še mrtvi borci vračati v pokoj in mir domačih pokopališč, se je Jurijeva mama odpravila z doma. Sla je skozi temne gozdove na meji med Notranjsko in Primorsko in iskala sinov grob. Ce kdo, ga bo ona našla, je mislila. Verjela je, da ji bo srce povedalo, kje je za vedno omahnil in kje zdaj počiva. Tam nekje, na svetli sončni jasi, na obronku gozda, nad majhnim vaškim zaselkom se je ustavila, se sklonila in poljubila zemljo. Na tia je sedla in razgrnila praprot. Nato je prižgala svečo in natrosila rož.
Ko je tako slonela na tleh ob drevesu, v mislih odmaknjena in nežno kramljaje z njim, ki je bil njenemu srcu najbližji, so se zbrali okrog nje otroci. Začudeni so strmeli vanjo, v
resno, bledo tujko, z ugaslimi očmi. Cez čas se je zavedela njihove družbe, pogledala jih je vse po vrsti in droben, komaj zaznaven nasmeh ji je zganil njene otrple ustnice.
»Tu nekje je padel moj sin...«
Otroci so se brez besed, brez vrišča in smeha vrnili 'nazaj v vas. Njihovih majhnih srčkov se je nekaj dotaknilo, česar še niso spoznali. Bilo je tiho spoštovanje do žrtev.
s *T-L
sako leto se Jurijeva mati vrača na jaso ob robu gozda nad notranjsko vasjo. Vsako leto najde na njej šopek rož, pa naj pride ob kateremkoli času. Prinašajo jih otroci, ki tam okrog pasejo živino, ali pa se podijo za metulji in ptiči po hosti.
Na jasi pa Je vedno mir. Po njej nikdar ne skačejo bosonoge nožice vaških pastirjev in druge otročadi. Se odraslih se je nekaj dojmilo, da hodijo spoštljivo tam mimo. Ce ni prav tam, pa je morda nekje blizu, v objemu in zavetju notranjskih host pokopan Jurij — partizan. Takih grobov pa je tudi drugod po naših gozdovih še mnogo, premnogo ... -vš.
Sadjarji se bodo končno morati
temeljito spoprijeti
3 najhujšim škodljivcem
Sadjarski odseki pri zadrugah uti j vodijo celotno akcijo
0 KMETIJSTVU NA KRASU,
v Brkinih in Slovenski Istri
'Edino področje, ki ga še ni dosegel kapar
Marsikateremu kmetu je znano, da je sadjarstvo v Siovemji pomembna veja kmetijstva, ki prinaša našemu gospodarstvu precej dohodkov. Slovenija ima izrtono doer e podnebne pogoje za gojitev najboljših vrst sadja. To predr.osi nam priznavajo številni tuji nakupovalci, ki so kupovali do sedaj sadje pri nas.
Naše sadovnjake pa je napade! zadnja leta ameriški kapar, ki ga štejemo med najhujše sadne škodljivce. Do sedaj so morali posekati sanjarji zaradi močnih okužb po kaparju oaoli 5Q9.9GÜ dreves, ki so se popolnoma posušila. Okužbe pa sc še vedno sirijo. Čeprav govore gorenjski kmetje, ca uniči škodljivce zima, so opazili letos kmetijski strokovnjaki precej no.»; okužbe v sadovnjakih okoli Domžal in Jesenic. V zvezi tem bodo morali gorenjski sac. .rji posebno paziti na kupljen. jabolka, ki so okužena in bi Sc lahko omenjeni škoaijivci še bolj razširili. Po dosedar.jin cenitvah Kmetijskega kontrolnega zavoda iz Ljubljane bo treba posekcu v najkrajšem času še okoli miiijon dreves (većina ieh je suhih, ostala so pa popolnoma izčrpana). Ameriški kapar narn je iorej unicii nad milijon in pol sadnih dreves. Nastala Skoda je dosegla tako milijardne vrednosti. Pri lem Je treoa pripomniti, da je izvozila naša republika lesa 1943 ltCO, lani pa le 33 vagonov jabolk. Seveda bi se vrednost škode precej znižala, če bi upravni odbori kmetijskih zadrug, posebno pa sadjarski odseki fcolj odlo.no reševali to naavse pereče vprašanje. Tudi sadjarji bi morali dosedanja zatiranja kaparja čim fcolj podpreti. Posamezni kmetovalci so celo govorili. da je bilo škropivo ki so ga do sedaj uporabljali, pokvarjeno — drevesa so se zaraai *e-ga po njihovem mnenju posušila. Strokovnjaki Kmetijskega kontrol,nega zavoda pa pravijo, da so kmetje škropivo v največ primerih le siabo razredčili tv nepravem razmerju). Ti tovaiiši po darjajo, da naj zahtevajo kmetovalci pri nakupovanju škropiva natančna navodila o njihovi uporabi.
Letos se bodo morali spoprijeti sadjarji z ameriškim kaparjem in drugimi škodljivci boij odlo no kakor do sedaj, kajti lahko se nam zgodi, da bo morala Slovenija čez oet let sadje celo uvažati. (Ce se bo kapar širii v taki meri kot doslej). Zato naj prevzamejo vodstvo zatir Inih. de! upravni oabori in sadj.rski odseki pri kmetijskih zadrugah. C-dseki naj organizirajo posebne skupine, ki bodo poškropile vsa okužena drevesa v tistih krajih. Priporočamo, da vodijo te skupine najboljši sadjarji in orngi kmetje, ki so pri takir.ih zatiranjih že sodelovali in imajo precej izkušenj. Da bi se skupine boli spoznale s škropivi in škropilnicami, naj organizirajo sadjarski odseki tečaje. Tečajem naj prisostvuje čim več vaščanov Zaželeno je, da povabijo upravni odbori zadrug na takšna predavanja ludi strokovnjake. ki delajo na gospodarskih oodelkih pri okrajnih ljudskih odborih in zadružnih zveza'-. Seveda morajo kmetje pred skreni jenjem vsa dobro ohranjena drevesa temeljito oči-
ftov. predpisi o m va‘ut
Z novo spremembo pravilnika
sa izvajanje deviznega zakona, ki jc je predpisal zvezni fiaanćni minister, so sprememjecii predpisi o odkupu deviz n valut, ki jih domače osebe prinesejo s seboj ali jih kako drugače dobijo iz tu-jinp. Po tej spremembi velja odslej glede takih deviz jn valut naslednje:
Vse domače osebe, ki prinesejo s seboj iz tujine devize ali valute. al: jih kako drugače dobijo iz inozemstva, jih morajo ponuditi v odkup Narodni banki ali »Patniku« tako! na obmejnem vstopu v našo državo če ima tam Narodna banka cz. «Putnik« svojo poslovalnico, sicer jih moraio ponuditi v odkup v petnajstih dneh po prihodu v našo državo. V tem drugem primeru dobijo od carinskih organov potrdilo o znesku deviz. Ti organi obvestijo obenem tudi republiško devizno kontrolo. Devize Vi valute, ki jih prejmejo ne noštj ali po drugi poti. moram domače osebe nonu-diti v cdktin Narodni banki v peti-a.i«tih dneh po prejemu.
Prav tako morajo domače ose-
V Trbovljah je ustanovljeno rudarsko gradbeno podjetje
Rudarsko gradbeno podjetje, ki je bilo ustanovljeno v Trbovljah. je edino podjetje re vrste v državi. Njegova naloga le — gradnja kompliciranih jamskih objektov.
Potrebe- po takem podjetju so čutili rudniki po vsej državi že dolga leta, vendar -e njegovo ustanovitev preprečevalo predvsem pomanjkanje strokovnjakov. V novem podjetju dmsio izbrani kadri iz rudnikov Trbovelj in Hrastnika ter že obstoječe rudarskp strojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah Podjetje bo postopoma uvajalo najmodernejše naprave zn mehanizacijo obeh rudnikov in gradilo jamske objekte.
stiti in pognojiti. Okužena drevesa je treba poškropiti do take mere, aa bo škropivo teklo od vejic. Taksna drevesa, ki pa so od okužbe popolnoma izčrpana, morajo sadjarji takoj posekali.
V zvezi z borbo proti sadnim škodljivcem in Se posebej ameriškemu kaparju, je treba pohvaliti okrajni ljudski odbor v Murski Soboti, ki je podvzel odločne ukrepe, da se okužba sa-aovnjakov čim bolj omeji. Tako so sedaj postavili občinski ljudski odbori posebne komisije, ki bodo pregledale vse sadovnjake in odredile, katera drevesa je treba čim prej posekati. Do 15. novembra bodo imele te komisije točen pregled, koliko dreves je treba odstraniti in koliko poškropiti Člani komisij bodo tudi pomagali sadjarskim odsekom in kmetom, da bo delo čim boije opravljeno Tiste kmete, ki ne bodo hoteli škropiti dreves, pa boao komisije klica'e na odgovornost in ukrepale po uredbi o obveznem zatiranju sadnih škodljivcev.
Rače so gospodarsko središče Dravskega polja, na zunaj bolj podobne trgu kot vasi. Znane so po visokem pridelku krompirja, zadnje tedne pa se mnogo govori tudi o prostovoljni arondaciji v Račah. Dvajset račkih kmetov je prostovoljno zamenjalo s posestvom tamkajšnje kmetijske zadruge 23 ha svojih zemljišč. Zadružno posestvo ima 24 ha orne zemlje, ki je bila poprej razdrobljena na 47 manjših in večjih parcel, zdaj pa je združena v dveh velikih njivah, na katerih so odstranili že vse prejšnje mejnike, vratnike in poti. Kmetje so že posejali njive, ki so jih dobili v zamenjavo, zadruga pa je deloma zorala
Tovarna lesonitnih plošč v Brodu pri Foči, ki bo imela štirikrat večjo proizvodnjo kakor podobna tovarna v Ilirski Bistrici, bo verjetno začela obratovati v januarju. Začetek obratovanja je odvisen le še od dobave nekaterih manjših delov naprav, vendar upajo, da bodo te manjkajoče naprave pravočasno prispele iz inozemstva. Največji del strojev je že montiran. To so najsodobnejši stroji iz Švedske, ki je znana kot tehnično najbolj napredna država na področju predelave lesa. Ves proizvodni proces, od dovoza lesa kot glavne surovine do stisnjenih in impregniranih plošč, bo tako mehaniziran, da bo tovarna zaposlovala v treh izmenah le okrog sto delavcev. Strokovni delavci bodo v glavnem le kontrolirali delo strojev.
odkupu dev z
be pomuditi Narodni banki v odkup v 15 dneh vse druge tuje vrednosti (vrednostne papirje, hranilne knjižice) ne glede na to. kako so jih dobile.
Tudi vse druge domače osebe, ki imajo sicer kakšne tuje valute in druge vrednosti jih morajo v 3« dneh ponuditi Narodni banki.
S temi novimi predpisi je razveljavljena odločba o odkupu tujih valut iz januarja letošnjega leta, po kateri ponudba tujih deviz in valut v odkup ni bila obvezna.
Prebral sem članek »Komu koristi nelojalno dviganje cen suhim gobam« v Slovenskem poročevalcu 21. 10. 1952 s katerim pa se ne strinjam.
V pogojih prostega trgovanja ne bi smel določati cen gobam GO-SAD. temveč trg, v tem primeru zunanji, saj vlada na zunanjih trgih za naše gobe veliko zanimanje. Vsaka primerna četudi višja odkupna cena gob. Če Je ta zadrugam im podjetjem dosegljiva, je za naše gospodarstvo koristna, kakor je lahko za ostale kmetijske pridelke škodljiva. Naš kmet bo svoje pridelke v vsakem primeru pospravil ne glede na ceno. za gobe pa Je vprašanje, ali je nabiralec v večji ali manjši meri zadovoljen s ceno.
Cena suhim gobam mora biti za nabiralce privlačna, ker bodo le-ti nabrali čimveč gob. ki bi sicer v gozdovih propadle. Primerne cene ne motijo našega gospodarstva. Kupna moč se v tem primeru dviga na račun zunanjega trga in ne na račun nrše skupnosti. kar ugodno vpliva na našo zirnanje-trgovnsko bilanco. Tudi izvorna podjetja bodo morala poiskati naiugodnejši plasman in hiti previdna ker Je trgovina z gobami na svetovnih trgih zelo špekulativna.
Znani so nrimer! po zadrugah, da ljudie niso nabirali ?n sušili gob. ker zanje ni bila cena privlačna. dasiravmo so zunanje cene ugodne in državi ni potrebno dajati izvoznih faktorjev ali premij, kot jih mora dajati za večino drugih izvoznih predmetov.
Krivična meja je gospodarstvo sežanskega okraja hudo prizadela in ga postavila pred povsem nova vprašanja. Odrezala ga je od naravnega izhodišča in gospodarskega središča Trsta, tako da je danes obširno kmetijsko področje ostalo brez svojega najprimernejšega tržišča To se danes v sežanskem okraju občuti tudi pri cenah nekaterih pridelkov, ko n. pr. mleko prodajajo zaradi oddaljenosti od tržišča po 12 do 13 din liter, kar je precej ceneje kot drugod v Sloveniji. Včasih so tudi mnogi
in posejala svoji veliki, novi njivi, v glavnem pa jih pripravlja za pomladansko setev. Upravni odbor splošne kmetijske zadruge je sklenil na zadružnem posestvu pridelovati predvsem krompir, nekaj semenske pšenice in krmne rastline, ki so važne zaradi gnojenja. Prihodnje leto bodo posadili nad 8 ha krompirja.
Priprave za arondacijo so začeli na zadružnem posestvu že lani, ko je arondiralo svoja zemljišča račko državno posestvo. Upravnik po3estva je izdelal načrt za zamenjavo in šel z njim od kmeta do kmeta. Vso arondacijo so pripravili v osebnih dogovorih, s čimer so one-
Tovarna bo izkoriščala odpadke velike žage v Brodu, v pomanjkanju teh odpadkov pa drug odpadni les. V tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ sedaj pospešeno dovrsujejo dela pri gradnji železniške proge, ki bo vezala novo tovarno z žago v Brodu. Hkrati urejujejo okolico tovarne in dovozne ceste.
Kateri kmetje volijo
odbornike
zbora proizvajalcev
Prezidi j zvezne Ljudske skupščine je v zvezi z volitvami v zbore proizvajalcev dal avtentično razlago 33. člena splošnega zakona o ljudskih odborih, ki določa, da volijo odbornike v zbor proizvajalcev okrajnega oz. mestnega odbora po svojih volilnih telesih tudi kmetje, ki so včlanjeni v kmetijske zadruge.
Nastalo je namreč vprašanje, kdo ima kot član kmetijske zadruge pravico voliti odbornike v zbor proizvajalcev.
PrezidiJ Je dal tole razlago: Izhajajoč Iz namena, da volijo od bornike v zbor proizvajalcev vsi kmetje, ki so kakor koli združeni v kmetijske zadruge kot organizacije kmetijskih proizvajalcev, je treba Šteti, da imajo pravico voliti odbornike v zbor proizvajalcev oz. delegate za volilno telo vsi člani družine, katere gospodar ali kateri drugi član Je v kmetijski zadrugi. Pogoj je le. da imajo splošno volilno pravico. Lf tisti nimajo kot kmetje pravice voliti odbornike v zbor proizvajalcev. ki so kot delavci ali nameščenci redno zaposleni kmetijske zadruge ali so člani kmečke delovne zadruge, to o*. zaradi tega. ker že kot teki volijo odbornike po drugi poti.
Vse te nenabrane gobe * v krajšale naš devizni fotuT. l->„% prehrana našega delavca V», ogrožena z izvozom gob, saj ixua vsak možnosti nabiranja v okoliških gozdovih vseh naših mesi In ni navezan izključno na nakup v trgovini.
Torej lahko piscu čla/?**- f- M odgovorim da Je prim« * oa «••«>"* suhim gobam koristna as gospodarstvo, predvsem -» pogojih letošnje suše. Gbžaiajets da niso naša trgovska podjetja pri cenah suhih gob tako tekmovala kot so to znala pri krompirju Nedvomno bi se gob še več pripravilo in prodalo v inozemstvo Rudi Cimperšek Zadružno trgovsko podjetje »Posavje«
Avstralija je podražila aie-so, ki ga izvaža v Anglijo.
Avstralski minister za trgovino in kmetijstvo je preo kratkim objavil povišanje izvoznih cen mesa drobnice, ki ga izvažajo v Anglijo. Meso bodo morali Angleži plačati v bodoče po ceni. ki bo okrog 18" n višin od dosedanie cene Brezposelnost v Avstriji. Število brezposelnih v Avstriji je znašalo septembra 116.279; od tega zlad 60.000 žena. Število brezposelnih se je od avgusta do septembra povečalo za 0.4°/».
uv» rviiiit. u dograjena!
ljudje, ki so imeli sicer doma kmetije, iskali delo v Trstu, kar je sedaj seveda odpadlo. Zato je danes najvažnejši gospodarski panogi tega okraja, t. j. kmetijstvu, treba posvetiti vso pozornost in ga dvigniti, tako da bo lahko preživljalo večje število ljudi kakor sedaj in da bo kljub oddaljenim tržiščem rentabilno.
Ena najvažnejših vej kmetijskega gospodarstva v teh krajih, posebno pa še na Krasu, je živinoreja. Zgoraj smo že omenili cene mleka. Danes izvaža sežanski okraj okrog 50 hektolitrov mleka dnevno v Trst. Toda to
mogočili tiste, ki bi jo hoteli zavirati. Izmed dvajsetih se samo šest kmetov dolgo ni odločilo za zamenjavo. Ker pa so bile njihove parcele kot oaze med veliko zadružno njivo, so nazadnje razumeli potrebo in važnost zamenjave tudi ti. Ko so bile priprave končane in zamenjave dogovorjene, je šlo najbolj za to, kdo bo prvi svoj dogovor potrdil tudi s podpisom pogodbe. Vsi so bili pripravljeni podpisati, vendar nobeden ni želel biti prvi. »Ko bo podpisal prvi, bom tudi jaz« so se izgovarjali. Potem pa se je okoraj-žil kmet Žagavec iz Brezule ter prvi tudi s podpisom pogodbe potrdil to, kar je spoznal za pametno. Nič mu ni bilo mar govoric po vaseh, ki so se jih tako bali ostali. Zadružno posestvo je vendar last kmetijske zadruge in člani te zadruge so vsi naprednejši kmetje v občini. Zadružni traktor je na njivah in njivicah izgubljal med obdelovanjem zaradi pogostega obračanja mnogo časa, pri tem obračanju porabil mnogo goriva, razen tega pa je povzročil na sosednjih zemljiščih ob oranju tudi precej škode. Na ozkem vratniku ni bilo mogoče obrniti traktorja tako, da ne bi zavozil na sosednjo njivo. Zdaj bo obdelovanje zadružnih njiv za okrog 40o/o cenejše in škode zaradi traktorja na sosednjih njivah j* bo, saj lež'ta obe zadružni njiv) med cestami. Na vse to Je mislil kmet 2agavec, ko je prvi potrdil dogovorjeno zamenjavo. Kmalu za 7-agavcem so r-odpirali pogodb«- še Voukova Tre«» iz Brezuie-. Vinko Vindiš U	in	Franc -Greif iz Rač.
Ko w> ostali kmet'.« videli njihov« podpise, y» vsak izmed njih -vejal: »C* «- podpisali ti, bom jvrist-J &£ jv-c«. Tako je zmogl i» v Račan ■’».«sr in morda p'vič povsem trtv-Htovoljno " Oiir-->*ih no zc-o?Lj.; korist skupnosti evri Voriaiipi poedincev. R»č»; kn- ./ it t* •*-. f tem doka-iaii tiuti -vi).- *ta.io-io«-.je za napredno, >■ ooK,,_> 4'-.pr,darjenje.
Z zart..---	K je zadruga
izgubile .s-	orov orne
«er-'jo. i «vt*.	pridobila
3\’s«-..v’■». v < ut i'.vaii in ce-st-.li, k» ie ;v> preoran. Z za-•'iiroženjeTi: njiv pa si je omogočila boljšo obdt-'avo, predvsem načrtno kolobarjenje. Z arondacijo zadružnega posestva je pripravila kmetijska zadruga kmete tudi do tega, da so že
mleko vozijo pred potrošnjo še na pasterizacijo v Romans v Furlanijo, ker doma nimajo za to potrebnih priprav. Tudi to seveda vpliva na nižjo ceno mleka. To vprašanje bo rešila velika moderna mlekarna, ki jo sedaj grade v Sežani. V mlekarno bodo investirali okrog 45 milijonov dinarjev. Za mlekarno, v kateri bodo izdelovali vse vrste mlečnih izdelkov, že prihajajo stroji iz Italije.
Se veliko večjega pomena ttot mlečna proizvodnja pa je za sežanski okraj reja plemenske živine. Danes goje predvsem na Krasu kvalitetno sivo-rjavo pasmo. Letos, ko je sežanski okraj prizadela suša in je precejšnje pomanjkanje krme, so 400 do 500 glav plemenske živine izvozili v druge republike. Tudi sicer se bo živinorejcem tega okraja predvsem zaradi skromne krm-ske osnove splačalo gojiti predvsem plemensko živino in jo še mlado prodajati za izvoz, kar bo najbolj rentabilno. Seveda imajo pri tem velike naloge živinorejski odseki kmetijskih zadrug, ki morajo čifflprej začeti uvajati
svojih posestev. Ze zdaj uporabljajo rački kmetje pri obdelavi stroje. Precej jih kupujejo, nekaj pa jih bodo v bodoče dobivali od svoje kmetijske zadruge. Na arondiranih zemljiščih bo strojna obdelava mnogo pri-pravnejša in cenejša. Ce rački kmetje ne bodo ostali na začetku poti in to gotovo ne bodo, tedaj po nekaj letih po zaostalem kmetovanju v Račah ne bo več sledu.
M.
Rogaška Slatina ni znana samo kot zdravilišče — še dalje v svet je ponesla njeno ime umetniško izdelana kristalna posoda iz steklarne. Od leta 1947 dalje — ko so prvič poslali svoje izdelke na trg v države Bližnjega vzhoda — se je izvoz kristalnega stekla iz Rogaške Slatine naglo dvigal. Povpraševanje za brušenimi kozarci, vazami in drugimi luksuznimi izdelki je
Kakor smo že kratko poročali, bo konec prihodnjega meseca na Dan republike začela obratovati nova hidroelektrarna Došnica kot četrta po osvoboditvi zgrajena hidroelektrarna v Makedoniji. Na področju elektrifikacije je Makedonija dosegla v zadnjih letih velik napredek. Kmalu po zgraditvi nove velike termoelektrarne Madžari pri Skoplju, je leta 1950 začela obratovati prva hidroelektrarna Zrnovci pri Kočanih (1400 kilovatov z dvema agregatoma), lani v avgustu hidroelektrarna Pesočani nad Ohridom (2.600 kilovatov z dvema agregatoma) in letos hidroelektrarna Sapunčica pri Bitolju (2.600 kilovatov z dvema agregatoma).
Nova hidroelektrarna Došnica pa bo imela s tremi agregat: 3.600 kilovatov. Zgradili so jo nedaleč od Demir Kapije na reki Došnici, ki priteka iz pogorja Kožuha in se zliva v Vardar. Ta hidroelektrarna bo posebno dragocena za elektrogospodarstvo v Makedoniji, ker ima reka Došnica skozi vse leto dovolj vode, kar zagotavlja
rodovnik. Preč Tratkim je bila v Sežani uspela živinorejska razstava, na katero je okrog 190 živinorejcev pripeljalo samo lepo plemensko živino. Na razstavo je ui išlo uidi precej živinorejskih strokovnjakov, iz drugih republik. Kaj lahko prinese strokvna vzrej», je pokazal primer živinorejca, ki je sam vodil rodovnik za svojo živino in kateremu je nek živinorejec iz Bosne za mlado juničko z rodovnikom ponujal 75.000 dinarjev, t. j. trikratno ceno navadne živali. Seveda bc treba kvaliteto živine izboljšati tudi v ostalih krajih, predvsem pa v Istri, kjer goje tako imenovano podolsko pasmo, ki pa je uporaDna predvsem za meso.
Glede Krasa Je treba poudariti razveseljivo dejstvo, da se je v zadnjem času med ondotnimi vinogradniki zbudilo živahno zanimanje za obnovo in razširitev vinogradniških nasadov terena. Prva leta po vojni so vinogradniki zaradi zagotovljene preskrbe, ko niso mogli kupiti žita, krčili svoje vinograde in namesto njih sejali žito. Sedaj je seveda ta ovira odpadla in medtem ko zadnja leta edina trsnlca v Komnu ni mogla prodati niti po
15.000	trsov, so .jih letos že prodali okrog 50.000, kar pomeni normalni razvoj.
Za sadjarstvo Izredno ugodni pogoji so v Brkinih, posebno še za jabolka. To je edino področje v Sloveniji, kamor še ni prodrl kapar. Ob ugodni letini dajo Brkini lahko do 200 vagonov kvalitetnega pridelka Jabolk, Zato se je v zadnjem času začela obnova in razširitev sadjarstva na zadružni osnovi. Kmetijske zadruge v Slivju, Misličah in Materiji so dobile 2,400.000 din pomoči za ureditev strnjenih sadovnjakov. Sedaj že rigolajo zemljo za nasade jabolk.
Tudi v Slovenski Istri so iz-
raslo hitreje, kot zmogljivost mojstrov — brusilcev. Danes potuje iz Rogaške Slatine v Anglijo in Ameriko toliko kristalnega stekla, kolikor ga mojstri morejo izdelati, vendar pa kijub naporom ne morejo ustreči vsem tujcem, ki žele okrasiti svoje domove s prelepimi izdel-
redno obratovanje centrale. Zato elektrarna nima večjega akumulacijskega bazena in je bilo težišče gradbenih del pri gradnji dovodnega kanala in vodnega rova. Vodo Došnice so speljali po 4.5 km dolgem kanalu in skozi tri tlačne rove v skupni dolžini 2.630, 380 in 200 metrov. Elektrarna bo izkoriščala zelo velik vodni padec 250 m in bo obratovala z visokotlačnimi Peltonovimi turbinami, ki so jih izdelali v Litostroju, medtem ko je generatorje izdelal kolektiv tovarne »Rade Končar«.
Na Dan republike bo začela obratovati elektrarna Došnica s pivim agregatom, kmalu za tem pa bo dovršena tudi montaža ostalih dveh agregatov. Nova hidroelektrarna bo imela velik pomen za gospodarski razvoj jugovzhodnega dela Makedonije. Omogočila bo razvoj rudarstva (krom), hkrati pa bo omogočila tudi namakanje okrog 3.000 hektarov plodne zemlje v Pe-pelniškem, Valandovskem in Udovskem polju, kjer bodo hkrati začele obratovati tri velike črpalne postaje.
redno ugodni pogoji za sadjarstvo in vinogradništvo, samo da so ti kraji gospodarsko precej zaostali in pasivni. Pred vojno so prebivalci predvsem iskali delo v Trstu in kmetijstvu niso posvečali posebne pozornosti. Zato je danes proizvodnost v kmetijstvu zelo nizka. Tudi v teh krajih so v zadnjem času začeli z obnovo sadjarstva in vinogradništva na zadružni osnovi. Zrigolali so že blizu 40 hektarov površin, pri čemer je bilo investirano 5 milijonov dinarjev. To je seveda šele začetek, ki pa naj tudi Istri pokaže pot iz njene gospodarske zaostalosti m revščine.
A. J.
Zvezna vlada se trudi, da bi zagotovila prehrano
Zvezna vlada je podvzeH obsežne ukrepe, da bi uvozili potrebne količine živil. Doslej je bilo kupljenih 360.000 ton pšenice. Večidel te pšenice sme že uvozili, ostale količine pa bodo prišle v našo državo novembra..
Ker smo dosegli s kanadsko vlado kreditni sporazum, bomo uvozili iz Kanade nadaljnjih
150.000	ton pšenice. Ta pšenica bo prišla v našo državo v novembru in decembru.
Prav tako se zve, da smo v okviru prvega obroka ameriškega dela tristranske pomoči zahtevali 100.000 ton koruze, odobrenih pa je že 50 000 ton, medtem ko pričakujejo odobritev za nakup ostale količine prihodnje dni. Kaže, da bo določena količina pšenice odobrena tudi v okviru francoskega dela pomoči, o čemer se prav sedaj pogajajo. Doslej je zagotovljenih okoli 14.000 ton masti za potrebe v letošnjem letu. Od te količine smo uvozili 5000 ton, o-stanek pa bomo uvozili v novembru.
ki iz težkega svinčevega kristala ali iz zvenečega stekla, v katerega so umetniško vbrusili okusne vzorce naše narodne ornamentike. Vso letošnjo proizvodnjo imajo že prodano in pravijo, da tudi če bi bila proizvodnja trikrat večja, ne bi mogli zadostiti povpraševanju.
Kolektiv rogaške steklarne je storil doslej že mnogo, da bi dvignil proizvodno zmogljivost svoje tovarne, ki daje danes 70Vo svojih izdelkov na tuj trg in prinaša našemu gospodarstvu letno čez 20 milijonov deviznih dinarjev. Med drugim so zgradili veliko dvorano za topilnico in brusilnico stekla, v kateri so
1.	maja minulo leto zakurili tudi novo topilno peč, s kav o so dvignili proizvodnjo stek'a za več kot 80 odstotkov. Tudi letos so vložili za mehamzaciio obratov čez 9 milijonov dinarjev. Toda s tem si še ni.io zagotovili najvažnejšega za dvig kvalitetne proizvodnje — sposoben kader brusilcev, lvajco'j-ši mojstri kot so Stefan Bračun, Vene Bauer, Jože '•’os, Ee-no Jugovar, Drnovšek m drugi vzgajajo sicer nove mojstre, vendar je to dolgotrajnejši proces, kot gradnja tovih pio>-vodnih naprav. Potrebna so leta in leta požrtvovalnega učenja. Trajalo bo še precej časa, da bodo nadomestili veliko izgubo, katero jim je prizadejal okupator, ki je pobil 35 članov kolektiva, med njimi mnoge priznane brusilce. Nenehni napori za zboljšanje kvalitete dela pa so že sedaj rodili uspeh;, celo cd lanskega leta so dvignil: kvaliteto izdelkov za najmanj 50 odstotkov. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so interesenti za njihove izdelke Švica, Nizozemska in Danska, sosede Beieije, k je znana kot renomiran proizvajalec luksuznega stekla.
Vendar je velik delovni polet rogaških steklarjev najboljše jamstvo, da bodo premag ili tudi težave v pogledu zadostnega števila strokovnih kadrov m j o-novno povečali proizvodnjo. Delovna disciplina rogaškega kolektiva je lahko vzor ostalim. Neupravičenih izostankov sploh ne poznajo, bolezenske izostanke pa so znižali na mn mn. m. To je vsekakor plod ljubezni do dela in osnova za nadaljnje uspehe.
Proizvodnja časopisnega papirja v Kanadi. \ Ka^idi so v prvih devetih mesecih letošnjega leta izdelali 4.257.448 ton časopisnega papirja, medtem ko so ga lani v istem času izdelali le 4.116.7S5 ton. Septembrska proizvodnja, ki je znašala 461.508 ton, je bila nekoliko nižja kakor v avgustu; kljub temu je bila znatno večja kakor lani septembra. Kanada je septembra izvozila 462.404 tone časopisnega papirja; 397.749 ton časopisnega papirja je izvozila v ZDA. ,
zaceli misli
tis zaokroženi?

Najnovejš. posnetek z gradnje Hidrocentrale v Vuzetilei Na desni strani s.a „„„.t. n pretočni polji, skozi kateri teče zdaj vsa voda Drave. Na levi pa je zaporni bewnsk“ blok Ojmi pa suha leva gradbena jama. V tej Jami tečejo zdaj največja dela Ko bečio tu zel Jena pretočna polja in še tretji turbinski steber, bodo razstrelili zaporni blok SpomDdi6 v prvem turbinskem stebru, k! ga na sliki vidimo med obema odprtima pretočnima poljeti že montiran prvi turbo-agregat. ki bo stekel maja 1353 In HC Vuzenica boPzačela obratovati prvo tretjino svoje končne zmogljivosti.	00 “cela 0Drat0'äU
ZMAGALA JE NAPREDNA
MISEL
V kačah je 20 kmetov prostovoljno arondiralo svoja zemljišča s kmeti juho zadrugo
V januarju bo začela obratovati
tovarna lesonitnih ploš^
v Foči
gube gobe in nelojalno
dviganje cen
Rogaški steklarji osvajajo
nova tržišča
■»r
Četrta po osvoboditvi zgrajena hidroelektrarna v Makedoniji
Pred volitvami v ljudske odbore v POČASTITEV
Rogaška Slatina si je postavila svoj petletni komunalni načrt
Izbira kandidatov za bodoči občinski ljudski odbor v Rogaški Slatini je končana. Na zborih volivcev, ki so bili v preteklem tednu, je ljudstvo pretresalo stare odbornike in nove kandidate, povsod pa so obravnavali tudi četrto akontacijo ter poročila odbornikov o delu občinskega odbora, kakor tudi o davčnih zavezancih.
Davčni zavezanci so med seboj razlikujejo. V preteklem letu so bili najbolj zavedni kmetje, mnogo manj državljanske zavesti pa so pokazali nekateri odborniki, ki nosijo kar pet šestin zaostalih davkov. Svet za komunalo je v letošnjem letu izvršil številna dela, katerih stroški znašajo skupno 4,281.000 dinarjev. Ce pa k tem stroškom prištejemo tudi delo, ki so ga opravila razna podjetja, tedaj je bilo izdanih nad 40 milijonov dinarjev. Marsikateri volivec se je čudil, odkod občini ta denar. Toda stari občinski odbor je v resnici poiskal vse vire, kjer
koli se je dalo kaj dobiti, razen tega pa je priskočila na pomoč tudi steklarna v Rogaški Slatini in nakazala 1,500.000 din.
Delo bodočih odbornikov Pa bo na področju komunalne dejavnosti nedvomno še večje. Saj napoveduje petletni perspektivni načrt sledeča večja dela: gradnjo gimnazije, zdravstv. in kulturnega doma, dograditev ceste	Katarina—Rajnkovec—
Stari col, novogradnjo ceste Stari col—Vonarje in Imence—Topole, izboljšanja dosedanjih občinskih cest prvega reda, da bodo sposobne za avtomobilski promet, elektrifikacijo vasi bivših krajevnih ljudskih odborov Kostrivnica in Sečovo, gradnjo 40 enodružinskih hišic ter napeljavo vodovoda do steklarne. Izdatki za vsa ta dela bodo znašali pri velikem varče-
vanju okrog 300 milijonov dinarjev, za kar se bo moral
boriti bodoči občinski ljudski odbor. Pri vsem tem pa seveda nikakor ne bo smel skrbeti samo za lokalne potrebe svoje občine, pač pa bo moral imeti pred očmi predvsem tudi potrebe države kot celote, ker bi sicer zapadel v zelo škodljiv in kratkoviden lokalpatr.otizem.
Z zborov volivcev so ljudje odhajali zadovoljni, mnogi izmed njih pa so bili mnenja, da bi bilo prav, če bi tudi predsednika občine volili vsi vo livci.	M. T.
Delovno ljudstvo KONGRESA
je ponosno na uspehe v predkongresnem tekmovanju
<S>HP JVfOCAABMM
Zbor proizvajalcev v Cel j u
bo imel bor ni kov
Mestni ljudski odbor v Celju je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da bo imel zbor proizvajalcev 25 odborniških mest. Po ustvarjenem odstotku družbenega prispevka v mestu imajo vsekakor prednost industrija, stavbarstvo, rudarstvo, komunala in promet, ki ustvarjajo 93«/o družbenega prispevka in bo
Volilni sestanek v Polju
V četrtek, dne 23. t. m. je govoril v Polju dr. Marijan Bre-celj, zvezni poslanec za občino Polje, in sicer o delu in nalogah Fronte pri pripravah na volitve v občinske ljudske odbore. Sestanka se je udeležilo okoli 450 ljudi. Po govoru se je prvi oglasil k razpravi predsednik društva upokojencev občine Polje in naglasil, da so sedanje velike pridobitve pl< d napornega dela prednikov, ki so dolga leta delali in ustvarjali za mlajša pokolenja. Predlagal je, naj se med kandidate za novi občinski ljudski odbor uvrsti tudi en upokojenec, ki bo zastopal interese te organizacije. V nadaljnji razpravi je bilo govora o sedanjih nalogah frontnih odborov, o prispevanju za
Tržit- je dobil Muzejsko društvo
Pretekli teden Je sklical pripravljalni odbor za Muzejsko društvo v Trž’ču ustanovni občni zbor, ki se ga Je udeležilo lepo število Tržičanov. Zbora so se udeležili tudi zastopniki iz Ljubljane. Tržič ima pestro zgodovinsko preteklost. Mesto je bilo znano tpo svojem fužinarstvu in hrani le veliko ostankov iz te dobe. 2e pripravljalni odbor je ugotavljal da je zgodovinskega materiala več kot dovolj, treba ga je le sistematično zbirati in proučevati. Zamisel ustanovitve Tehničnega muzeja, ki bi imel poleg tega tudi še druge oddelke, je izvedljiva, saj obstaja primerna stavba, kjer je bila ena najstarejših fužin, dalje hrauijo ljudje še veliko predmetov, strojev, izdelkov itd., ki so zgodovinske vrednosti. Poleg tega Je okolica mesta znana po svojih spomenikih iz narodnoosvobodilne borbe. Za te spomenike se ni doslej nihče zanimal in so začeli propadati.
Na zboru Je bilo sklenjeno, da bodo takoj začeli z delom, ker so dane vse možnosti. Manjkalo ne bo tudi požrtvovalnih sodelavcev in upamo, da bo Tržič dobil v kratkem svoj Tehnični muzej.
M. C.
skupnost od strani delavcev in kmetov, o izdatkih in dohodkih občinskega ljudskega odbora in o potrebi štednje v zvezi s sušo. Zborovalci so podpredsedniku vlade tov. Breclju postavili številna vprašanja iz našega gospodarskega in političnega življenja ter prejeli nanja jasne in izčrpne odgovore.
M. L.
zato ta skupina družbene dejavnosti izbrala v mestni zbor proizvajalcev 23 odbornikov. Po prvotnem predlogu bi ostala dva odbornika dala trgovina ti, gostinstvo (2,8'Vo družbenega prispevka) teT obrt (2,5»/o družbenega prispevka). Po tem predlogu bi v zboru proizvajalcev ne imelo svojih zastopnikov kmetijstvo, ki ustvarja v mestu le l,7o/o družbenega prispevka. Zaradi tega je Mestni ljudski odbor v smislu zakonitih določil osvojil nov predlog, ki povečuje število odborniških mest v zboru proizvajalcev na 28. Po tem predlogu bodo dale poleg že zgoraj omenjenih skupin po enega odbornika še: a) Kmetijska zadruga, b) Kmetijska vrtnarska šola ter ekonomija Lava in c) Kmetijski delovni zadrugi v Babnem in Cretu.
Po tem predlogu bo dala v
zbor proizvajalcev največ svojih zastopnikov Tovarna emajlirane posode, in sicer o. Ostala podjetja pa takole: Cinkarna 3, »Metka« ž, LIP 1, »Beton« 1, JDZ 1, Tovarna perila 1 itd. Število odborniških mest je določil koiičnik med številom zaposlenih in številom 276, ki je bilo dobljeno z deljenjem števila vseh volilnih upravičencev na področju mesta Celje s številom odborniških mest. Ostala podjetja, ki imajo zaposlenih manj kakor 276 ljudi, pa bodo sestavljala preostale volilne enote (vseh skupaj jih je 20) in po dva, tri ali še več skupaj izbrale po enega odbornika v zbor proizvajalcev.
Ta predlog so te dni sprejela vsa celjska podjetja; o njem pa bodo še razpravljali vsi delovni kolektivi.
—mb—
Ni podjetja, ustanove ali organizacije, ki je predkongresni čas ne bi razgibal. O tekmovanju so sicer nekateri poročali več, drugi manj, je pa dejstvo,
1 da je bilo tekmovanje splošno in da je s tem naš delovni človek še enkrat pokazal svojo privrženost Partiji in socializmu. Na dan pred kongresom povzemamo še zadnja poročila, ki smo jih pravkar sprejeli, da tako vsaj delno izpopolnimo, še vedno okrnjeno sliko o uspehih, ki jih naši delovni ljudje poklanjajo kongresu.
Iz Medvod nam poročajo, da so vsi delovni kolektivi v tekmovanju dosegli prav lepe uspehe. Rezultati sicer še niso popolni, vendar so najresnejši tekmeci za najvišja mesta že znani. To so Tekstilna tovarna, tovarna celuloze in krajevna podjetja, ki so že 99 % izpolnila svoje tekmovalne obveze. Naj. slabše mesto pa bo vsekakor pripadlo kolektivu gradbišča H. C. Medvode, ki do sedaj ni poslalo niti enega poročila niti ni dovolj razgibalo svojih vrst. V gradbenem podjetju »Konstruktor« v Dol. Lendavi so poživeli politično delo in razgibali sindikalno organizacijo. Za 100 % so dvignili med delavstvom naročnino na partijski in dnevni tisk. Preteklo nedeljo je
Veliki načrti Jeseniške občine
Ljudski odbor mestne občine Jesenice stoji pred velikimi nalogami
Prejšnji teden je bilo v dvorani Sindikalnega doma redno zasedanje MLO Jesenice, katerega so se poleg odbornikov udeležili tudi predstavniki delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij, prosvetnih ustanov ter kulturnih in telesnovzgojnih društev in organizacij.
Analiza občinskega gospodarstva, ki jo je podal predsednik MLO, je prikazala, da je obstajala neopravičena bojazen z uvedbo posameznih stopenj akumulacije na plačilni sklad predvsem v obrti, ker danes vsa podjetja, razen gostinstva, nemoteno in brez bistvenega povišanja cen normalno poslujejo. Planirani dohodek obrtnih podjetij je v tričetrtletju ustvarjen že 100*/..
Pri realizaciji dohodka in plačilnega fonda je na prvem mestu mestna pekarna, ki je ta fond presegla skoraj za 100"/i. To je dosegla s tem, da je obrat razširila, zboljšala kakovost kruha in pridobila nove odje-
malce med novodošlimi gradbenimi delavci.
Železarna Jesenice je pravilno izdelala svoj družbeni plan, ki ga je dosegla z 88.8s/», kar dokazuje, da ga bo pri enakem delu dosegla ali celo presegla.
Predsednik je nadalje omenjal, da LO Jesenice stoji pred ogromnimi gospodarskimi in komunalnimi nalogami in poudaril, da je povsod nujno potrebna skrajna štednja glede na škodo, ki jo je državi prizadela suša. Obsojal je tiste škodljivce, ki so na podeželju ponujali za krompir več, kot so kmetje zahtevali zanj, in s tem povzročili, da se je cena krompirju skoraj podvojila in so zaradi tega odtekle iz železarskega revirja milijonske vsote na podeželje, namesto da bi se bolj koristno porabile doma v zasebnem in splošnem gospodarstvu. Gospodarski razvoj močno zavira tudi neredno plačevanje davkov, zato se bodo morali vsi davčni izostanki izterjati do 1. decembra.
O poročilu predsednika tovariša Kolarja se je razvila dolga in stvarna razprava, v katero so posegli odborniki in navzoči javni delavci. Vsak je zagovarjal potrebe svojega okoliša, največ pa se je govorilo o potrebi gradnje Kulturnega doma na Javorniku in o drugih zadevah, za katere pa bi bile potrebne milijarde dinarjev.
Končno so se zedinili za najbolj potrebne gradnje v letu 1953, ki bodo koristile tudi lokalnim področjem, in sicer za gradnjo vodovodov na Borovljah, na Blejski Dobravi, Kočni, glavnega vodovoda na Jesenicah, ureditev novega pokopališča za ves revir na Koroški Beli, zgraditev poslopja za komunalno upravo in njene ustanove, kanalizacijo, ureditev hudournikov, cestišč in parka pred Titovim domom in gimnazijo, gradnjo poslopja za državno gimnazijo, ureditev letnega gle-
Ukavi in zaprto ko-
dališča v pališče.
Poleg navedenih del pa so za leto 1953 v načrtu tudi druge novogradnje, in sicer stanovanjski bloki, ki jih bo gradila železarna Jesenice in Direkcija državnih železnic v Ljubljani, v katerih bo okoli 200 stanovanj, v gradnji je železniško postajno poslopje, v načrtu pa je tudi gradnja upravnega poslopja Narodne banke in upravno poslopje sekcije s stanovanji, ki ga bo gradila Direkcija železnic v Ljubljani.
Ob koncu zasedanja so bili sprejeti naslednji sklepi: odobritev prednostne graditve, rebalans proračuna, razdelitev občine na 19 volilnih enot, organizacija zborov volivcev, izterjava zaostalih davkov do 1. decembra m izvolitev komisije za dajanje nujno potrebne pomoči fizkulturnim in kulturnim društvom v letu 1953.
kolektiv Industrije bombažnih tkanin v Kranju pregledal uspehe, ki jih je dosegel v tekmo vanju. Kljub zimskemu zastoju v podjetju je podjetje že d sedaj uspelo izpolniti vse obveznosti do skupnosti Kuiiur-no-prosvetna skupina v tovarni je zelo delovna, posebno pevska sekcija. Kongresu bodo poleg tega poklonili še okusno izdelan miniaturni tkalni strojček, k; so ga s prostovoljnim delom naredili člani sindikata.
V ljutomerskem lesno-indu. striiskem podjetju so v času tekmovanja posvetili posebno pozornost vzgoji naraščaja. Vsak teden so bila strokovna in politična predavanja. Poleg tega je ta kolektiv daroval kongresu nad 2000 udarniških ur. V Ljutomeru so uspešni v tek. movanju tudi »Slikoplesk«, borečki opekarji, mestna krojaška delavnica, usnjarji, člani sindikalne podružnice železniških delavcev in državno posestvo pri Jeruzalemu. Kongres bodo lepo pričakali tudi v Šentjurju. Občinski odbor, krajevna podjetja in množične organizacije, so se nanj lepo pripravile in dosegle v tekmovanju zavidne uspehe. Zreški kovinarji niso bili v tekmovanju uspešni samo pri delu v tovarni, marveč tudi na terenu Poleg utrditve samoupravnih organov v podjetju so v tekmovanju izboljšali tud: nekatere pomanjkljivosti v pogledu tehnične zaščite dela v tovarni. Ker je v podjetju zaposlenih precej žena, so ie-te ustanovile posebno žensko sekcijo, ki šteje 64 članov.
Partijska organizacija pri centrali Narodne banke za Slovenijo v Ljubljani, je daia pobudo za tekmovanje v tem kolektivu. Dosežen uspehi so močno dvignili ideološko-politično raven uslužbencev in jih oborožili z novim znanjem, ki jim bo koristilo pri vsakodnevnem izvrševanju težkih naiog, ki se v novem gospodarskem sistemu pred banko postavljalo. Udeležba na predavanjih, ki so jih v ta namen organizirali, je bila odlična, posebno na predavanju »O. načelih nove organizacije ljudske oblasti«.
V Apaški kotlini so zrasli novi zadružni domovi. Tekmovalni polet pred kongresom je razgibal tudi naše zadružnike. V Podgorju je zadružni dom že
FNR JUGOSLAVIJA*
Znamka. ki jo je poštna
direkcija izdala v počastitev
VI. kongresa.
pod streho in bo do 1. maja prihodnjega leta gotov. 'V Apačah. kjer so dela že v 1949. letu zastala, bo za dan kongresa v že opremljeni dvorani prva kulturna prireditev. Prav tako je v Lutvercih in na Kapeli ter v Zireh na Gorenjskem.
Frontovci iz Koga so se obvezali, da bodo do kongresa postavili novo šolsko poslopje in so t0 obljubo tudi držali. V križevski občini so popravljene vse ceste in očiščeni vsi jarki za odtekanje vode, da le-ta ne bo več tako močno razjedala cestišča Bučkovčani si bodo še posebno zapomnili dan, ko je začel z delom VI. kongres, saj bo na ta dan zasvetila v njihovi vasi elektrika, ki so jo napeljali sami frontovci s prostovoljnim delom. Na dan kongresa bo zasvetila električna luč tudi v vaseh okoli Šentjurja.
Kulturno-prosvetne organizacije so za dneve kongresa pripravile bogat kulturni spored. Razen centralnih prireditev po večjih mestih bodo prireditve tudi po skoraj vseh naših vaseh. Prizadevni so posebno v Iljaševcih, kjer pripravljajo dve igri. V tem je posebno agilna mladina, ki je tudii na drugih področjih dosegla mnogo uspehov.
Žene terena »Ivan Cankar« iz Ljubljane, so v predkongresnem tekmovanju odprle otroški vrtec »Cicibanov gaj« in priredile več izletov s pionirji. Osnovale so šivalne in kuharske tečaje in sodelovale pri vseh večjih terenskih akcijah. Pridno delajo žene tudi po ostalih terenskih aktivih v Ljubljani, kar je pokazal; zadnja konferenca AFZ.
SKUPNO ZASEDANJE PLENUMOV MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ V LJUBLJANI
ZBORI PROIZVAJALCEV
bodo omogočili delovnim kolektivom direkten vpogled v problematiko države kot celote
Lepo je bilo v domovini
pišeio slovenski izseljenci iz Francije
V	četrtek dne 29. t. m. je bilo
v Ljubljani zasedanje razširjenega plenuma Mestnega sindikalnega sveta skupaj s plenumi mestnega in rajonskih komitejev KPS, mestnega odbora OF, Zveze borcev in AFZ ter mestnega komiteja LMS. Na zasedanju so razpravljali predvsem o uspehih tekmovanja v počastitev VI. kongresa KPJ in o političnih razpravah za volitve v mestni ljudski odbor in zbor proizvajalcev.
V	referatu, ki ga je imel tajnik mestnega sindikalnega sveta tov. Franc Borštnik, so bili nakazani uspehi in pomanjkljivosti sindikalnih organizacij mesta Ljubljane v zadnjem času ter vloga delavskega razreda, kakršno se odigrava v javnem življenju. V zadnjem letu je vladala v družbenem življenju velika razgibanost, ki je predvsem posledica uveljavljanja raznih oblik socialistične demokratizacije. Se poseben poudarek pa je ta razgibanost dobila v tekmovanju naših delovnih ljudi na čast VI. kongresa KPJ, ki je rodilo številne rezultate predvsem v proizvodnji povečanju asortimana, boljši kvaliteti izdelkov, v usposabljanju delavcev pri upravljanju podjetij, odpravljanju najrazličnejših pomanjkljivostih, v povečani društveni dejavnosti itd. medtem ko se ozki sindikalizem in par-tikularizem kažeta zlasti v premajhnem sodelovanju delavcev v frontnih organizacijah in na zborih volivcev. Kaj pomeni ozko zapiranje članstva v okvir sindikatov, kaže med drugim tudi pogosta delitev več ali manj nezasluženih viškov. Medtem ko si je v mesecu septembru 69 ljubljanskih podjetij raz-
delilo kot presežek plač 40 milijonov 375 tisoč din, so vsa ljubljanska podjetja dosedaj prispevala za potrebe lokalne skupnosti Mestnemu ljudskemu odboru samo 51,908.574 din. Razen tega pa so podjetja izplačala iz skladov vodstva v istem času še milijonske zneske kot nagrade. Ce pa bi hoteli zadovoljiti osnovne potrebe prebivalstva Ljubljane samo s tem, da bi imel vsak delovni človek svetlo, prostorno m higienično stanovanje, bi bilo treba v Ljubljani zgraditi nad 7000 stanovanj. Stanovanjski fond mesta Ljubljane se sicer neprestano veča, saj se je letno zgradilo v zadnjem času povprečno 460 stanovanj nasproti 266 stanovanjem na leto v stari Jugoslaviji. Število novozgrajenih stanovanj se tudi iz leta v leto veča, saj je bilo v letu 1950 zgrajenih 700, v letu 1951 924, v letu 1952 pa je v gradnji že 1149 novih stanovanj, vendar vse to še vedno ne zadošča dejanskim potrebam. Podobno, kakor s stanovanji je tudi s šolskimi poslopji, ker se število osnovnošolskih otrok vsako leto dvigne za približno 1000.
Z odpravo administrativnega upravljanja in s samoupravljanjem najvažnejših vej družbenega življenja je prenehala doba, ko je vsa ta vprašanja reševal sam Ij. odbor kot oblastni organ, temveč je to postala stvar naših delovnih svetov, zborov proizvajalcev, zborov volivcev, skupščin socialnega zavarovanja itd., skratka vseh naših delovnih ljudi. Zbor proizvajalcev v Ljubljani bo imel skupaj 47 mest, od tega jih odpade na industrijo 36, na trgovino in gostinstvo 4, na obrt 4 in na kme-
tijstvo 3. Ker pa je predvsem neznanje glavni vzrok premajhni zainteresiranosti za volitve, kakršna se je pokazala n. pr. pri volitvah v mestno skupščino socialnega zavarovanja, je treba osnovno dejavnost množičnih organizacij v tem trenutku usmeriti v čim intenzivnejše politično delo. Zbori proizvajalcev, ki jih volimo pri teh volitvah prvi v svetu, imajo med drugim tudi to prednost, da bodo imeli delovni kolektivi v bodoče direkten vpogled v celotno dogajanje v državi, kar jim bo omogočalo v marsičem drugačno gledanje, kakor ga imajo sedaj.
V razpravi, ki je bila zelo široka in sproščena, so združeni plenumi iznesli še vrsto vprašanj. Posebno izrazito pa se je izkristalizirala potreba, da je treba povečati aktivnost delavcev v društvih, na frontnih sestankih in pri zborih voli”cev, da je treba preganjati komod-nost nekaterih članov KP in da mora delitev viškov sicer ostati socialistična oblika nagrajevanja, vendar je treba razširjati obrate, da ne bo treba odpuščati delavcev, ter z doseženimi viški gospodariti kot dober gospodar. Na koncu je zasedanje sprejelo nekaj sklepov ter poslalo pozdravno resolucijo VI. kongresu KPJ.
Slovenski izseljenci v Franciji, ki so bili letos avgusta na obisku v Sloveniji, pišejo, da so se srečno vrnili. Sicer se jim je med potjo pokvaril vagon, kar pa ni bila nobena nesreča in so kljub temu lepo potovali. Po vseh kolonijah in na sestankih sedaj govorijo največ, kako je bilo v domovini in kaj so videli. Pevovodja Diem je imel več dobrih predavanj o Jugoslaviji, katera so biia dobro obiskana. Jugoslovanski konzulat v Metzu je priredil sprejem predstavnikov izseljenskih društev in vidnejših izseljencev, ki so bili letos v domovini ter jim ob tej priliki predvajal film, ki
ga je posnela Izseljenska matica v Ljubljani ob njihovem obisku. Na sprejemu so izseljenci ponovno izjavili, da so bili vsi zelo zadovoljni z obiskom in so se vrnili z najlepšimi vtisi.
Tudi izseljenski list »Bratstvo —edinstvo« objavlja članke o obisku v domovini, v katerih piše med drugim: »Okrog 600 naših rojakov se je 10. avgusta s posebnim vlakom odpeljalo iz Metza na obisk v Jugoslavijo. Po številu udeležencev je bil to največji povojni transport izseljencev ne samo tz Francije, temveč iz vseh zamejskih dežel, kjer žive jugoslovanski izseljenci. Najpomembnejši pa je zara-
Tzid volitev v skupščino socialnih zavarovancev
Socialni zavarovanci iz Maribora in okolice so v soboto in nedeljo volili delegate za prvo skupščino s volova zavoda za socialno zavarovanje. Komisiia, ki le danes končala s nresledom volilnih rezultatov z obsežnega pod-rofla. Je ugotovila, da Je volilo 35.773 upravičencev ali S3 odstotkov. Predlaganih le bilo 1S3 kandidatov, izvoljenih pa 70. Značilno je, da so bile v novo skupščino izvoljene 1« 4 žen«.
Ljuoija.ua, dne 31. oktobra. — Včeraj zvečer je bilo na Trgu revolucije zborovanje, ki ga je priredila zveza študentske mladine v čast 'VI. kongresu KPJ. Kljub močnemu dežju se j« aa Trg revolucije zbral»
neitaj tisoč ljudi, mea njimi tudi terenske organizacije Osvobodilne fronte. Na zborovanju so govorili tov. Vlado Krivic, sekretar mestnega komiteja KPS in predstavnika AF2 in sindikatov.
di tega, ker so se potovanja v domovino udeležila prvič vsa izseljenska društva iz vzhodne Francije s svojimi zastavami in pevskimi zbori.«
Poleg naših so tudi francoske radijske postaje in listi objavili lepe članke in fotografije v zvezi z odhodom ...
Slovenski izseljenci iz okrožja Pas de Calais so napisali Izseljenski matici v Ljubljani pismo s prošnjo, če bi ga objavil »Slovenski poročevalec«. Med drugim so napisali: »Slovenci, kj smo enomesečni dopust preživeli v domovini, vam sporočamo, da smo se vt',i brez izjeme vrnili iz domovine z najboljšimi vtisi. Sedaj bomo lahko pobijali klevete in laži, ki so jih širili klerofašisti in inform-birojci. — Kot očividci bomo lahko povedali, da v Jugoslaviji gradijo socializem in se bo tako njihova umazana propaganda razblinila v nič. Zahvaljujemo se Izseljenski matici, ki nam je šla za časa bivanja v domovini v vsem zelo na roko. Poslovilni večer v »Unionu« nam bo ostal v trajnem spominu.« Sledijo podpisi.
Tovariš Cigoj, rudar iz Creutz-walda je napisal dolg članek in ga poslal našemu tisku. Med drugim piše: »10. avgust bo ostal mnogim izseljencem trajno v spominu. To je bil dan, ko smo se po dolgem času odpeljali na obisk v domovino.«
»Poudariti moram,« piše nadalje, »da nismo imeli nobenih težav ob priliki našega obiska z oblastjo v Jugoslaviji. Carina nam je šla na roko, kar pa je tudi razumljivo, saj ni bilo med nami tihotapcev.«
Nato opisuje, kako je bilo v njegovi rojstni vasi. Piše, da mu je bilo težko, kar mu je medtem umrla mati in da je na pokopališču in po travnikih našel mnogo novih grobov, v vasi pa požgane hiše. Med padlimi in žrtvami je našel tudi mnogo zn-,nih imen, saj so to bili njegovi sorodniki, znanci in sošolci. Piše tudi, da je obiskal sivolasega župnika Franca, ki je pomagal partizanom in podpiral osvobodilno gibanje. Prav zaradi tega se ga tudi y Fran-
ciji večkrat spominja in ga ob tej priložnosti pozdravlja.
»Nemogoče mi je,« piše nadalje, »da bi napisal vse, kar sem videl in doživej v tem času. Eno pa je gotovo: V domovini napredujejo, in sicer iako, kot si star poznavalec razmer pred vojno ni mogel niti predstavljati . . .«
Jugoslovansko pevsko-podpor-no društvo »Siavček« iz Frey-mmg-Merlebacha se v pismu zahvaljuje za instrumente in piše: »Hvaležni smo vam, ker vidimo, da se zelo zanimate za nas izseljence.« Pišejo, da je instrumentov vesela zlasti mladina, ki jih hodi vsak dan ogledovat. Nadalje pišejo v pismu: »Začeli se bomo že sedaj pripravljati za obisk v prihodnjem letu. Ce bo možnost, bomo prišli s pevskim in tamburaškim zborom in bi radi nastopili, kakor je pevsko društvo »Sava«. Zal nam je, ker letos nismo mogli zaradi zborovodje, ki ni dobil takrat dopusta.«
Zahvalno pismo Izseljenski matici je poslalo tudi jugoslovansko pevsko m podporno društvo »Sava«. Med drugim pišejo: »Naši pevci in .udeleženci ne bodo nikdar pozabili tega obiska in jim bo ostal trajno v spominu. To, kar smo videli na lastne oči, nam ne bo mogel noben sovražnik domovine odvzeti. Vse to bomo povedali tudi tistim, ki se potovanja niso mogli udeležiti. Bratsko vas pozdravljamo in ostajamo zvesti vam in naši lepi domovini.«
2e iz samih pisem je razvidno, kako so naši izseljenci začeli odločno pobijati laži, ki jih širi med njim; vatikanska in in-formbirojska propaganda. Ob njihovem obisku v domovini so informbirojci skupno s klerikalci raznesli panične vesti, da se ne bodo vrnili iz Jugoslavije, ker so člani sindikata in da jih bodo pozaprli itd. Inform-bireje:	so tudi razširjali ve-
sti, da bo Rusija napadla Jugoslavijo in podobno. Kakor vedno se je vsa nüHov? zarad ba, zgrajena .. . , .n .itve-tah. zrušila, ko so se izseljenci vrnili iz Jugoslavije zadovolji ni in dobre volje.
K U
ü
R
N
R
Z G
E
D
FOBOBA primorskega slikarja
ALBERTA SIRKA


Kadarkoli nam pride v roke nova monografija, se nam vzbuja prijeten občutek, da smo spet nekje prešli od fragmentov k vrednotenju celote. Monografije o slovenskih slikarjih pa so nam Še posebno dobrodošle, kajti izhajajo tako poredko, da je njihov izid pravi praznik. Želja, da bi nam bili čim prej v zaokroženi podobi, pod vidikom celotnosti in pomembnosti, predstavljeni v mono-grafičnih študijah in solidnih reprodukcijah vsi važnejši slovenski umetniki, pa je danes težko uresničljiva. Kajpak se to stanje odraža na nezadostni likovni vzgoji širših plasti, ki le slučajno in poredkoma zaidejo na razstavne prireditve. Pospešiti likovno vzgojo in dvigniti likovno zanimanje in okus na višjo stopnjo, to naj bi bil tudi in ne najbolj zadnji smisel teh edicij.
Gregorčičevi založbi v Trstu je treba izreči priznanje za lepo knjigo o slikarju Albertu Sirku, ki jo je izdaia v počastitev priljubljenega slikarja slovenskih marin, v spomin na zavednega tržaškega rojaka in plemenitega človeka. Delo je izšlo na pobudo Slovensko-hrvatske prosvetne zveze v Trstu. Monografijo je napisa! prof. dr. Fran Šijanec, opremil pa jo je slikar Lojze Spacal. Izdaja, ki obsega 40 celostranskih reprodukcij Sirkovih del (4 barvne) in še 9 drugih podob med besedilom monografije, kaže veliko prizadevnost in skrb založnice in tiskarne.
Neutrudljivi oblikovalec lepot in zanimivosti, ki jih vsebuje morje in pomorstvo v prirodi, v življenju pomorščakov, mornarjev in ribičev, Albert Sirk, počiva Šele pet let na celjskem okoliškem pokopališču (umri 13. septembra
hovno okolje, iz katerega izvira tudi Sirkov odnos do problemov svojega časa in kraja, posebej še njegovo domoljubno in socialno čustvovanje, ki je eden izmed poglavitnih motivov v Sirkovi umetnosti. V tem delu nam avtor prikaže tržaško okolico v narodopisnem in zgodovinskem pogledu, njeno neločljivo povezanost s Trstom, utrip tržaškega življenja, kulturno in gospodarsko uveljavljanje Slovencev, skratka, okolje in okoliščine, ki so rodile in izoblikovale Sirka-umetnika. Tudi njegov osnovni realizem z močnimi socialnimi tedencami se je rodil v njegovi rojstni vasi — med ribiči in mornarji.
Drugi del monografije je posvečen nadrobnemu življenjepisu Alberta Sirka, potomca kriških kme-tov-ribičev. Bogat je podatkov o mladem mornarju in romantiku, kar je Sirk ostal vse življenje. Govori o razmerah v Trstu, ki .ga je zasedla Italija, o boju Slovencev za čast in obstoj. Nato sledi žalostno poglavje, kako je emigranta sprejela stara Jugoslavija. Postal je kontraktualni učitelj risanja, vsako leto pa je med počitnicami hodil po Jugoslaviji in se zlasti dobro počutil v Makedoniji, katere slikarsko motiviko in folklorno slikovitost je vzljubil. Pogosto je hodil v Dalmacijo, kjer je iekal nadomestila za domači košček morja pri Miramaru in Devinu. Povsod slika in sodeluje kot ilustrator v mladinskem in drugem tisku. Preživi sicer okupacijo in izgnanstvo, a kmalu po osvoboditvi, na sam večer pred priključitvijo Primorske brez Trsta k Jugoslaviji, umre.
Tretji de! monografije govori o umetnikovih delih, ki so razmeroma zgodaj dosegla visoko stop-
in tržaških let (od mladosti do
1929), dobo stopnjevane dejavnosti in umetniškega dozorevanja, med službovanjem v Slovenskih goricah (1929—1937), dobo viška v upodabljanju marine, ki ima svoje težišče v delih celjskih let (1937—1941) in ki stilno obsega tudi delavnost okupacijskih let v Srbiji in dvoje zadnjih let ob tržaškem Jadranu, v Trstu in Portorožu 1946-47.
Kot dopolnilo monografiji so dodana pričevanju o Sirku, ki ga kažejo še posebno kot človeka. To so prispevki Alberta Široka (Albert Sirk in njegove zgodbe), Janka Furlana (Tak je bil Berto), Fortunata Mikuletiča (Berto Sirk), Josipa Uršiča (Berto pripoveduje, kako je odprl osmico v Sv. Križu) in Lojzeta Bizjaka (Umetnik pri delu). Obširen seznam literature o Sirku, o njegovih razstavah ter opombe k posameznim poglavjem monografije zaključujejo tekstni del te tehtne knjige. Reprodukcije so izbrane tako, da čim lepše ponazorujejo izvajanja prof. Sijanca. Njihovo število je zadostno, da spoznamo iz njih osnovne značilnosti Sirkovega dela, njegovo ljubezen do morja in domačega kraja pa tudi njegovo tesno povezanost s slovensko in jugoslovansko domovino.
Albert Sirk: Primorski ribič
f+
UTAROLINA
K	Mestno gledali- bila pri svoji misiji' priprav-
il
1947). Bil je, kakor pravi avtor nj0 popularnosti. Motivi iz obmor monografije prof. Šijanec, prvi skega življenja in marine so bili in zares pravi slovenski slikar ledaj za našo umetnost nekaj no-morja. Kot človek in umetnik je Vega nenavadnega. Sirk se je bil pristen in preprost, v ljudskem edini od starejših primorskih duhu čustvujoč Kraševec tržaške- umetnikov našo dobe razvil v iz-ga Primorja, v svojih delih je po- razitejšo in močnejšo umetniško dal skladen izraz sončne vedrine individualnost. Prof. Šijanec go-nase jadranske obale in kraševske vori o stanju našega slikarstva v žilavosti svoje ^domačije. Rodil Trstu v tisti dobi, o vplivih, ki se je v Sv. Krizu pri Trstu 26. so ga pospeševali in o Sirkovem maja 1887. Pot ga je vodila po umetniškem razvoju, težnjah in treh razredih realke in četrtem metodi dela. Bil je dovolj ploden razreda slikarskega oddelka obrt- sükar, saj je zapustil okoli 700 ne šoie v Trstu na umetnostni za- del. Pri tem ugotavlja pisec, da vod. Akademije v Benetkah in v Sirkov razvoj ne kaže mnogo no-Urbinu 1912-13,^ kjer je opravil tranjih ali vsebinskih umetniških izpit za pouk risanja. Služboval sprememb, pri njem se spreminja le. kot učitelj risanja na mptni )e raba tehničnih sredstev in po-gimnaziji in na slovenski soli pri tem sposobnost vedno večje pri-Sv. Jakobu v Trstu. Iz fašistične lagoditve novim nalogam pri raz-1 tab je, kjer je bil preganjan in širjenju snovne motivike. Na tej odpuščen, je leta 1929 emigriral osnovi razlikujemo lahko v sploš-V Jugoslavijo m tu dobil službo nem obdobja Sirkovega umetna mešcan>ki soli v Sv. Lenartu niškega ustvarjanja: doba kriških v Slovenskih goricah (1929—1937) in na celjski gimnaziji (do aprila 1941). Med nemško okupacijo so ga izselili v Srbijo. Po vojni je deloval v Celju, v Trstu in na učiteljišču v Portorožu.
Prof. Šijanec je vso monografijo razdelil na tri dele. V prvem, z naslovom »Sv. Križ pri Trstu«, nam pokaže Sirkov rojstni kraj ob slovenskem morju v poetično vznesenem opisu. Mimogrede nam samo omeni Srečka Kosovela iz Tomaja, Iga Grudna iz Nabrežine in Alojza Gradnika iz Brd, ter nam pove, kako so vsi pesniki svojega kraja prav tako, kot je Alben Sirk postal slikar svoje rojstne vasi. Pisec monografije nam približa miselni krog in du-
N0V0STT NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
Les auxiliaires visuels et l*6du cation de base. Paris 1952.	(106827)
Blbliographia medica Helvetica. —
(Hrsg, von der Schweizerischen Akademie der medizinischen Wissenschaften unter Mitwirkung der Universitätsbibliothek Basel und der Schweizerischen Landesbibliothek Bern). Basel 1949.
(106733-7)
Klinische Fortschritte. »Innere Medizin«. Hrsg, von Karl Fellinger.
Wien & Innsbruck 1930.	(113791)
Lehrbuch der Inneren Medizin.
Hrsg, von Karl Fellinger unter Mitarbeit von R. Klima (itd).
Wien & Innsbruck 1951. (II 116020-1)
Nagell T.: Introduction to number theory. Stockholm (1951).	(113706)
Nansen O.: Von Tag zu Tag. (Fra Dag Til Dag.) Ein Tagebuch. —
Hamburg (1949).	(106829)
Patzelt V.: Histologie. Der Feinbau des menschlichen Körpers und seine Entwicklung. 3., verb. Auf!.
Wien 1948.	(113776)
Pemkopf E.: Topographische Anatomie des Menschen. Lehrbuch und Atlas der regionfir-stratigraphischen Preparation. Berlin &
Wien 1943. 1952.	(II 116049)
The Phoenix. The Journal of the Classical Association of Canada.
Toronto 1959. 1951.	(113768)
Rosman C.: Statik und Dynamik in Conrad Ferdinand Meyers Gedichten. Haag 1949.	(113763)
Stachhouver J. D. F.: Criminals teit, Prostitutie en Zelfmoord bij Immigranten in Amsterdam. Utrecht & Nijmegen 1949.	(113453)
Stuhlman O.: An Introduction to Biophysics. New York (1943).
(113708)
Vuorela L. A.: Synoptic Aspects of Tropical Regions of the Atlantic Ocean, West Africa and South America. Helsinki 1930.	(113540)
Weibel W.: Weibels Lehrbuch der Frauenheilkunde in 2 Bden. Hrsg, von Tassilo Antoine. 8.. neube-arb. Au fl. Wien 1948—1949.
(II116016)
Novi zbirki ptujskega muzeja
Mestni muzej v Ptuju. Irt uživa velik sloves, se neprestano izpopolnjuje. Prihodnji mesec bo urejena in odprta v njegovih prostorih galerija slik. Jd ho pomenila veliko pridobitev. Prav tako je zbranega že mnogo materiala za iepo etnografsko zbirko.
šče v Ljubljani nam je že v pretekli sezoni predstavilo reškega komediografa in znanega čakavskega pesnika Draga Gervaisa z njegovo aktualno komedijo »Za stanovanje gre«. Občinstvo je rado obiskovalo predstave in se zabavalo ob njegovem temperamentnem humorju. Na drugo mesto v svojem letošnjem repertoarju je Mestno gledališče postavilo novo Gervaisovo komedijo v štirih dejanjih, »Karolino reško«. Snov je avtor vzel iz drobnih zgodovinskih zapiskov, prikrojil pa jo povsem po svoje.
Tik pred razsulom Napoleonovih Ilirskih provinc se pojavi pred Reko angleška mornarica z namenom, da mesto bombardira in poruši. K angleškemu admiralu se v čolnu odpravi lepa meščanka Karolina in od njega izprosi milost. V resnici je to doseglo pismo mogočnega trgovca Ljudevita Adamiča. Namesto Reke obstreljujejo zato Angleži Bakar. Karolina, ki je
ljena na vsako »žrtev«, pade v objem mlademu podporočniku Georgu. Vsa komedija sloni na takih ironizacijah. V glavni junakinji je po načelu »zgodovina se ponavlja kot farsa« parafrazirana svetopisemska Judita. Adamič, ki jo je spretno vpletel v svojo intrigo, ostane neuslišan v ljubezni itd. Vsakdo doživi svojo lekcijo. Pri svojem ostane edinole bistroumni ter zlobni advokat in notar Pietro Terzy, ki, če že ni avtorjev glasnik, pa je vsaj njegov posredovalec v komični dTuščini.
Komedija je zasnovana in napisana bolj kot lahkotna, zabavna burka kakor kot komedija z globljimi intencijami. Prenekaterikrat preide tudi v prosto farso. Močno osrednjo idejo povečini nadomeščajo sporadični komediografski domisleki. Morda je Pietro Terzy premalo avtoritativna in precizna figura. Pri vsem tem je Gervai-sova komedija veselo delo. ki ne nakazuje in ne rešuje nobenih problemov in ki bo nepretenci-ozno občinstvo kar dobro zabavalo.
Za Mestno gledališče je delo prevedel Dušan Moravec. Sceno je pripravil Milan Butina. Režiral je Jože Tiran ki je nekoliko medlo izkoristil pestre komedijske možnosti. Najbolj slikovito figuro na odru je postavil France Presetnik kot Paolo Scarpa. Z močnim karikiranjem je dosegel primeren učinek. Andrijo Beliniča, reškega trgovca, je igral Miro Veber. Morda bi bila to vloga za izrazitejšega komika. Alenka Svetelova kot junakinja Karolina je igrala za-
nesljivo v smislu avtorjevih navodil. Svoji vlogi bi lahko dodala še več pristnega primorskega temperamenta. Z lepo dikcijo in inteligentno igro se je kot Pietro Terzy prikupil gledalcem Saša Miklavc. Zal je kot celotna pojava učinkoval nekoliko preveč mladostno. V vlogi Ljudevita Adamiča alternirata Mirko Zupančič in Jože Gale. Kraljiča, policijskega komisarja in »reškega Foucheja« (ki ob-, enem piše zaljubljene pesmi) igra Janez Rohaček. Zdi se mi, da je svoji vlogi vdahnil premalo komike. Kapetan francoske žandarmerije je Danilo Bezlaj. Tudi on ne zna živo prikazati potrebne značilne spakljivosti. Franci Prus je kot Frane, sluga reškega municipija, primerno izkoristil znane komedijske rekvizite. Kot trojica reških malih meščank so se znašle Julka Staričeva. Metka Bučarjeva in Vla-doša Simčičeva. V ostalih bolj ali manj ilustrativnih epizodah nastopajo še Judita Hanova, Ruša Bojčeva, Angel Arčon, Janez Lavrih, Milan Kalan, Iva Zupančičeva in Lucijan Orel. V množičnih prizorih je zaposlen celoten ansambel Mestnega gledališča.
Ob tej in ob nekaterih drugih predstavah se mi je vsiljevala misel: morda bi bilo dobro in potrebno, če bi Mestno gledališče specializiralo svoje delo na komedijo? Morda bi si na ta način po znanih vzorih lahko nekako razdelilo delo s Slovenskim narodnim gledališčem. Morda bi tako najlaže in najprimerneje doseglo svoj žanr in svoj stil.	AR.
Kranjsko gledališče
ob prvi letošnji
• •
premtert dramatiku Linhartu in ob njem
V Kranju se je začelo novo gledališko leto ob drugačnih pogojih kot lani ali celo predlanskim. Dveletni napori vsega gledališkega osebja zlasti še igralske družine, so ustvarili že kar zanesljive temelje za resno umetniško delo. Tu bi poudaril zlasti izkušnje umetniškega in tehniškega vodstva, umetniško rast igralcev in za posamezne uprizoritve srečno dopolnjevanje z amaterji.
Prvi dve leti poklicnega gledališča sta v Kranju potekli ob trdem, da, naravnost težaškem delu. Dediščina po bivšem, sicer razgibanem diletantskem teatru je bila: majhen oder s pomanjkljivo opremo; primitiven in nezadosten svetlobni park; ni bilo ne kulisarne in ne delavnice: garderoba je bila tako rekoč prazna. Število poklicnih igralcev je bilo majhno in še ti so prišli eni naravnost iz šole, kar velja tudi za režiserje, drugi pa z amaterskih odrov. Pravega umetniškega vpdstva ni bilo. Gledališče je bilo skorajda brez tehničnega osebja. Igralci so morali sprva hočeš nočeš opravljati tudi razna ročna dela, kakor električarska, meha-niška, tapetniška, pleskarska, mizarska; morali so menjavati scene itd. Vsakdo izmed njih je skušal prispevati čim več, le da bi igra čimprej zaživela na odru. Tu pa niso vštete številne dopoldanske in večerne vaje, dostikrat v hladni, da ne rečem mrzli dvorani. Kljub vsemu pa je Prešernovo gledališče dalo v tem obdobju precej predstav in med njimi nekaj res kvalitet-nih.
Kaotičnih začetnih razmer in požrtvovalnega prizadevanja in dela od jutra tja v pozno noč kranjsko prebivalstvo prav gotovo ni poznalo, zato dejavnosti gledališke družine ni moglo jjTav oceniti. Nekaterim Kranjčanom je poklicno gledališče pomenilo celo neljubo vdiranje v idilično mestno patriarhalnost in. je bila zato izrečena ta ali ona pikra na račun njegovih sodelavcev. Razumljivo je, da v takem vzdušju mladim gledališkim ljudem ni bilo lahko, vendar so vztrajali. In njih trdna volja in resno delo sta rodila uspeh: ob letošnji prvi premieri — dne 18. oktobra — je Prešernovo gledališče pokazalo, da je prebrodilo začetniške težave. Stopilo je v novo obdobje. Ob tej priložnosti je kranjski Gledališki list objavil programski uvodnik, kjer med drugim beremo naslednje:
»V tretjo sezono stopamo z boljšo tehnično ureditvijo, z učvrščenim ansamblom. Svoji stari hiši so se spet pridružili popularni domači igralci in prepričani smo, da jih bo občinstvo ravno tako veselo, kakor smo njihovega sodelovanja veseli mi.
Prvič smo zdaj v širšem krogu zajeli abonente, stalne obiskovalce. Upamo, da se bo ta krog čedalje bolj širil, da bo zajel kmalu vse prebivalstvo našega mesta, pa tudi bližnji m daljni okoliš.«
Prva letošnja predstava v Prešernovem gledališču ie bila posvečena prvemu slovenskemu
začetku slovenskega gledališča — uprizorjeni so bili Bratka Krefta »Krajnski komedijanti«. Komedijo je režiral Andrej Hieng, oder pa je uredil ing. arh. Mirko Lipušič. V glavnih vlogah so nastopili:	Mirko Cegnar
(Linhart), Nace Reš (Zoiz), Jože Kovačič (Hohenwart), Nada Bavdaževa (Mifka) in Janez Eržen (Matiček).
Delo je bilo dobro naštudirano, četudi sta se morala režiser in inscenator boriti s prostorom. Med igralci so bili najmočnejši Bavdaževa, Janc-z Eržen ;n Cegnar. — Eržen je še mlad, a je odigral že nekaj važnih vlog. Njegov Dolinar (Jakob Ruda) ni ravno veliko obetal, pa tudi v drugih vlogah je bil nekako odsoten, Spak (Sen kresne noči) in Matiček (Krajnski komedijanti) pa sta ga dvignila v življenje nadarjenega igralca. Prav primer Eržena (in seveda tuai drugih) kaže, kako prav je storilo gledališko vodstvo, da ja razširilo igralski ansambel z amaterji, da igralcem ne bo treba več vsiljevati vlog, ki jim ne leže, in jih preveč obremenjevati z delom. —
Uprizoritev je povsem uspela in pomeni zdrav in pogumen začetek nove sezone. C. V.
PODALJŠANJE SMREKARJEVE RAZSTAVE
Da se omogoči ogled zanimive razstave Hinka Smrekarja tudi vsem tistim, ki je doslej niso utegnili obiskati, je Narodna galerija sklenila razstavo podaljšati do vštetega 9. novembra. Razstava je v Moderni galeriji odprta vsak dan od 10. do 18. ure.
Opozarjamo na to edinstveno priložnost, ko je velik del najboljših Smrekarjevih del prvič zbran in javnosti na vpogled. Med njimi so sijajne podobe iz življenja našega kmeta, čarovniški in drugi vražjeverni motivi, politične in socialne satire, duhovite karikature naših velikih mož. dovtipi in ilustracije itd. Zlasti so zanimivi njegovi biografski dokumenti: fotografije. pisma, vloge, dopisnice in knjige.
Število obiskovalcev Je že doslej preseglo 9000, vendar je to spričo bogastva te priredirve. ki je res izreden umetnostni in kulturnozgodovinski dogodek, razmeroma malo. Saj je Smrekar zares pristen ljudski umetnik, kakršnih pri nas ni bilo mnogo.	L. A.

DVE ZANIMIVI GOSTOVANJI
inozemskih dirigentov
Jakob Savinšek: Portret N. N.
V dneh 3. In 6. novembra bosta gostovala z orkestrom Slovenske filharmonije dva inozemska dirigenta, ki sicer pri nas še nista močno znana, ki pa vendarle predstavljata vsak svojo domovino na pomemben in zanimiv način. Prva od teh je amerikanska dirigentka Antonija Brico, id velja kot ena najvidnejših predstavnic ne samo med ženskami - glasbeniki, temveč tudi med moškimi dirigenti ameriškega porekla.
Antonija Brico je študirala od kraja vse glasbene discipline ter se je uvedla po svetu kot interpret velikega formata. Njeno dolgoletno sodelovanje z znamenitim zdravnikom, filozofom in glasbenim uče.njakom Albertom Schweit-zerjem Ji Je dalo tako globok vpogled v glasbeno snovanje, konstrukcijo in v filozofske osnove glasbene tvornosti sploh, da teži pri dirigiranju del odkrivati nji-
Pred podelitvijo literarnih nagrad v Franciji
Pariz, zadnje dni oktobra 1952.
Te dni so zopet — kakor vsako leto — francoski literati začeli razpravljati, kdo bo letos dobil št.ri najvažnejše in najuglednejše pariške literarne nagrade. 24. novembra namreč podelijo vsako leto nagrado, imenovano »Prix Fe* mina«, 1. decembra slovito »Prix Goncourt«, ki je zvezana «: »Prix Theophraste Renaudot« in dne 8 decembra »Prix Inrerallič«. Preuranjeno bi bilo že napovedovati imena letošnjih nagrajencev, saj so člani komisij šele sredi branja predloženih del. Letos so številni avtorji predložili okoli dvesto del. Toda zanimivo je pogledati, kdo izmed francoskih književnikov tokrat pride v poštev za pomembne nagrade.
Večini bralcev verjetno ni znano, da nobena izmed imenovanih nagrad ne pomeni kakšnega materialnega dobička. Pomen nagrade je v slovesu, ki si ga z njo pisatelj pridobi. Namesto visokih denarnih nagrad uživajo dela nagrajencev poseben ugled, priljubljenost in tiskajo jih navadno v visokih in številnih nakladah.
Kakor skoraj vsako leto, vodi tudi letos s svojimi kandidati za-
ložba Gallimard. ki je izdala v pr*
vih desetih mesecih letošnjega leta kar petdeset novih romanov. Za njo je takoj založba Julliard s sedemnajstimi kandidati. Tema dvema založbama sledijo šele v precejšnji razdalji ostale ugledne francoske založbe kakor Albin Michel, Correa, Caiman-Levy, Stock, Seuil. Založba Julliard posega v borbo za nagrade najresneje z romanom *L‘Amour de rien« pisatelja Jacquesa Perrya, založba Correa s pisateljem Jeanom-M. Caplai-nom (roman »Le conquerant«, založba Seuil pa ima pripravljena kar dva kandidata: Emmanuels Roblesa z romanom »Cela s^ppeile 1‘aurore« m pisateljico Dominique Rolin z romanom »Le souffle«. Pri založbi Seuil pa zatrjujejo, da je med njihovimi avtorji še nekaj prav resnih kandidatov, kakor romanopisec arabskega pokolenja Mohammed Dib, ki je pri tej založbi pred nedavnim izdal svoje prvo obširnejše delo, roman »La grande maison«. Toda vsem tem stojijo nasproti Gailimardovi avtorji, izmed katerih moramo omeniti vsaj dva: Jeana Dutourda s čudovito napisanim romanom »Au bon beurre«), — Avtor je obenem
lektor Gallimardove založbe. Druga pa je pisateljica Marguerite Du-ras s svojim romanom »Gibraltarski pomorščak«. Dutourdov roman ubira v nekem smislu Balzacove stopinje. Z mojstrsko roko je prikazal družino parvenujev. ki se s spretnim dobičkarstvom v vojnem Času prikopljejo do premoženja,
»ugleda« in »družbene pozicije«.
Pisateljica Durasova je opozorila nase že lani s svojim romanom »Barrage contre le Pacifique«. Kakor je bil ta njen roman močno realistično napisan, je njeno letošnje delo bolj alegorično. Moč njenega pisanja leži v pesniškem slikanju in v pogovorih.
Pariški literarni svet se resno vprašuje, ali bi se v resnici lahko viaiicov.
hove globlje in teže zaznavne lepote. S tem namenom prireja tudi konference z glasbeno vsebino, poučuje in organizira glasbene reproduktivne enote. Tako je priklicala v svet amer. ženski simf. orkester, ki je postal kasneje splošen; v Denveru je organizirala glasbeno šolstvo in koncertno živjenje. Nastopala je mnogo doma in morda še več v tujini, kjer velja kot odličen poznavalec sodobne ameriške glasbe. Na glavnem mestu njenega repertoarja pa je finski skladatelj Jean Sibelius, s katerim jo veže dolgoletno prijateljstvo in ki ceni v nji enega svojih najbolj-vemih interpretov. V vsem je osebnost Antonije Brico, ki je pred nekaj leti dirigirala tudi simfonični koncert Slovenske filharmonije, močno izklesana in zanimiva ne samo zaradi redkosti ženskih dirigentov, temveč tudi zaradi resnosti poslanstva, ki se ga zaveda in ga skuša uveljaviti.
Za svoj koncert dne 3. novembra si je izbrala poleg osrednje točke, pri nas še neizvedene Sibeliusove 5. simfonije, kot uvod »Fantazijo« angleškega skladatelja — nestorja Ralfa Vaughan-Williamsa. To delo črpa svoj osnovni motiv iz starodavne kompozicije Thomasa Tal-lisa (16. stoletje), katerega opremi s svojevrstnimi domisleki v godalnem orkestru, ki je deljen na dve odgovarjajoči si skupini s solisti. Debussvjeva nokturna »Oblaki« (Nuages) in »Slavja« (Fetes) sta znanca že od lam v interpretaciji J J. Castra. V Mendelssohnovem koncertu bo po želji dirigenta nastopila kot solist naša mlada violinistka Sabina Skalarjeva (iz šole docenta Leona Pfeiferja). Tako obeta biti simfonični koncert dne 3. novembra privlačen z mnogih
Bayreuth, kj'-r si je delil delo z drugimi največjimi dirigenti sveta.
Doma je nato prevzel mesto glasbenega vodje mesta Luzerna in je nekaj let tudi vodil opero v Zürich u. V tem svojstvu se Je udejstvoval ne le kot dirigent opere, temveč tudi kot vodja glasbenega življenja tega mesta, ki upravičeno velja kot center švicarska umetnosti in kulture.
Kot skladatelj je Lenzler usmerjen poznoromantično ter kažejo njegova dela vpliv Richarda Straussa. čeprav skuša najti lastno pot, ki je prav tako daleč odmaknjena od golega posnemanja klasičnih in romantičnih idealov, kakor od drznega eksperimentiranja nekaterih sodobnih struj. Napisal je več simfoničnih pesnitev za orkester, kantat za soliste, zbor in orkester ter dela za komorno zasedbo. Njegovo dirigentsko delo je poneslo njegov slavo preko mej ožje domovine in mu omogočilo gostovanja v vseh večjih evropskih, kulturnih središčih. Letos prvič obišče Jugoslavijo.
Njegov spored dne 6. novembra obsega dve našemu občinstvu neznani deli. Prvo je »Poletna noč« za godalni orkester, delo enega najpomembnejših sodobnih švicarskih skladateljev. Otmarja Schoek-ka. Osnovno razpoloženje teea de- no* so za del° draStva dani la je, ustrezno naslovu, lirično in nnBlavi1"i "njroii	*■«"-
odgovarja temeljni romantični skladateljevi usmerjenosti. Drugam vede skladba »Metamorfoze na We* brov tema«, ki jo je napisal nemški skladatelj Paul Hindemith, prav tako novo ime v sporedu
Jakob Savinšek:
Raznašalec časopisov »Kori«
NOVI MEDNARODNI USPEH JUGOSLOVANSKEGA FILMA
Na VII. internacionalnem filmskem festivalu ozkega filma v južni Italiji v Salernu od 8. — 12. oktobra 1952 je bil nagrajen slovenski film .Deklica, v gorah« s Polonco Matičičevo in Milko Berdenovo. Avtor filma je mladi študent Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani Boštjan Hladnik.
Maribor za zgodovinski poljudno znanstveni
časopis
V Ljubljani ho kmalu začel izhajati pod uredništvom prof. Baša zgodovinski poljudno znanstveni časopis. Časopis, ki ho nekajkrat letno izšel v zajetnejših revijalnih zvezkih, bo bogato ilustriram s fotografijami naših zgodovinskih dokumentov. V poljudni obliki bo med drugim prikazoval razvoj naših mest, trgov in krajev, rudarstva in drugih industrijskih pano^ itd.
Vsi mestni in okrajni ljudski odbori so bili naprošeni. naj Časopis podpro s primernimi dotacijami. Med prvimi, ki so se odzvali, je bil Mestni ljudski odbor v Mariboru, ki je na zasedanju ljudskih odbornikov zaenkrat odobril 100.000 din dotacije.
Na Trati so ustanovili »Svobodo«
26. oktobra je Imela »Svoboda« na Trati svoj ustanovni občni zbor. V dvorani Gorenjske predilnice. kjer se je vršil, se je zbralo preko 200 članov, predvsem mladine.
Tz referata, katerega je podal tov. Janko Oblak, je bilo razvid-
poglavitni pogoji. Prijavljeno članstvo omogoča, da takoj prične z delom dramatska, folklorna, pevska in glasbena sekcija.
Živahna diskusija je nakazala vrsto problemov, ki jih bo morala društvena uprava s sodelovanjem članstva čimprej rešiti. Usposobiti
Slovenske filharmonije. Kot osno- j® treba društvene prostore, zbra-va dela služi tema K. M. V. We* ti inventar, ki nerabljen leži — bra. romantičnega nemškega skla-datelja, ki pa jo neugnani, novo-
zgodilo, da bi komisija, ki podeljuje najbolj cenjeno Gouncourto-vo nagrado, izbrala letos žensko? Med prav resnimi kandidati sta kar dve ženski. Ce bi tokrat Goun-courtove nagrada vendarle pripadla Durasovi ali Robno vi. se bo to zgodilo v skoraj petdesetih letih prvikrat. Razumljivo je zategadelj, da Pariz, z njim Francija in yes
Drugi gost - dirigent Je Švicar Robert F. Denzler, ki bo dirigiral simfonični koncert Slovenske filharmonije dne 6. novembra Denzler se je rodil 19. marca 1892. leta v Ziirichu in je študiral kompozicijo na tamkajšnjem konservatoriju pri skladatelju Volkmarju An-dreaeju. Izpopolnjeval se je v Kölnu, kjer je tudi prevzel mesto
tarski in nezaskrbljeni skladateljev duh prenese v svobodnih spremembah (variacijah) na popolnoma druga področja, ki so seveda našemu sodobnemu glasbenemu dojemanju mnogo bližja od tistega, ki
varstvu ražinih sindikalnih podružnic. odpreti knjižnico ter organizacijsko okrepiti sekcije.
Skupščina je osvojila predlagana društvena pravila in zadolžila upravo, da do 5. novembra, ko bo otvoritev društvenih prostorov. pripravi načrt dela društva
literarni svet z na j večjim zanima- korepetitorja in dirigenta v operi, njem pričakuje, kako bodo komi- Že tu so postali pozorni na nje-sije, posebno pa Gouncourtova. le- go ve dirigentske zmožnosti in so
tos odločile.
ga kmalu povabili kot dirigenta v
je izraženo 'v sami' tematiki. Poleg f!r ** Podloži članstvu v pretres teh dveh novih a!i vsaj pri nas še	i '	*	,	„	„
nepoznanih del vsebuje Denzler-	zvečerseje »Svobo-
Jev spored Beethovnovo uverturo ftastvb
h Goethejevi drami .Egmont« in čast^vi kongresa KP.J^ Snored Brahmsovo 2. simfonijo ter bo je dal slu^Tje novo S prav tako pomemben kot zanimiv Sko prosvetno društvo na Trati doprinos k naši simfonični repro- oa pravi poti dukciji.	L. M. S.	Milan Osovnikar J
°' S poli po Italiji
Rim ima tri vrste prebivalcev. runujane, tujce m Kipe. Ti zaunjl au puvsuu. truliju Kunje,
puuyUuJU U^UÄC, LiiUIjaJO VüUU,
jezuijo UeLine, stoje ua ziaovin lu poatavKUi posamič lu v sau* pmaii. a jamKUiu, dolgem ^ritu meu aelaVSKim mostom irate verne m V aintanom so v 1». stoic tj u postavili eeio galerijo kipov pesuiKov, kraljev in iiio-zoiov, ki s polovico telesa rastejo iz steurov. ha Kapitolu stojita meter dolgo stopalo in ogromna rosa kakor v kakšnem mamutskem kaoinetu anatomskega instituta. V muzeju na Kapitolu so zorane cele okame-nele družine, stare dolgin dva tisoč let: žene trgovcev z žitom in bančnikov, mlade deklice, prihajajoči državni uradniki in zamišljeni starčki. Strogi Rimljani na Via Appia, ki z roko v togi stoje na svojih podstavkih in gledajo na nepregledne vrste Vesp in Lambret pod seboj, so že stoletja pred Stendhalom opozarjali na Ideale aristokracije. Ljubimci posedajo ob starih spomenikih, zamišljeni in zatopljeni vase. Domačini so v tej množici kipov in spominov na prednike pozabili na vsak čut pietete. Tembolj pa se je zavedajo tujci, ki prihajajo semkaj spoštljivo in boječe. Pred Michelanglovega Mojzesa stopajo kot k nemi avdienci. Ponoči pa se nešteto Madon in svetnikov pred cerkvenimi portali sveti v neonski luči.
Rim e velemesto v srednjeveškem smislu; ni veliko po obsegu, ampak po sijaju. Denar in kamen sta tu zbrana ne zaradi moči, ampak zato da razkazujeta preobilje moči, ki jo unenu-j-mu luksus. Obiskovalec, ki pride semkaj iz zahodne ali srednje Evrope se prestraši, ko stopi v rimske cerkve, ki se mu ne zde kot hrami pobožnosti, ampak kot palače, v katerih blestita zlato in marmor. Tukaj je življenje prikazano kakor dvorna svečanost. Berninijevi svetniki stezajo roke kot plesalke. Vse, kar opazi tukaj oko, je znamenje kulture in videza, ki je za umetnost izdajala milijone, za socialne ideje pa ni imela niti vinarja.
Za obisk Rima in ogled najbolj znamenitih galerij muzejev, knjižnic in podoomh kulturnih spomenikov preteklosti predpisujejo vodici dvajsetdnevm program. Za spočitega človeka bi bilo to preveč. Cerkev Sv. Petra napravi na obiskovalca neverjetno hlaoen vtis. Celo dejstvo, da bi skoraj vsaka krščanska Cerkev imela dovolj prostora v cerkvi Sv. Petra, ne poveča zanimanja za ta hladni prostor. V presečišču podolžne m prečne lauje je v mozaiKU izdelan Sv. Marko. V roki drži pero, ki je dolgo skoraj meter m pol. Celo gigantski bermni ni s svojimi veličastnimi improvizacijami mogel napolniti ogromne praznine. Preostane še Michelangelova kupola, ki pa je od zunaj mnogo lepša kot znotraj. Toda s trga Sv. Petra je ne vidimo. Nasledniki Bramantesa in Michelangela, ki so postavili zgradbo po zarisu latinskega namesto grškega križa, so zazidali pogled na veličastno kupolo in ogoljufali arhitekturo za eno izmed njenih glavnih del. Bernini je sicer napravil na trgu dekoracijo, ki prepričuje, ki pa je v nasprotju z nezaslišano težo gradiva, spremenjenega v bežno genialni vtis.
Izmed posvetnih lepot arhitekture Rima prednjači vsekakor trg na Kapitolu, Farneseje-va palača, Cancelleria, baročna Piazza Navona in Fontana Tre-VI- Vse te lepote so izpostavljene primerjavi spomenikov stare arhitekture, kot so Kolosseum, Pantheon, Hadrianov mavzolej in Aquedotti, ki izražajo veličino zapuščenosti in mir. Kdor je spoznaval pojme o arhitekturi katedralah, gradovih in palačah srednjega veka in novega časa, bo ob pogledu na te veličastne ostanke rimskega stavbarstva občutil, da je bi! prikrajšan za marsikatero spoznanje. Lepoto rimske arhitekture bi povsem lahko označili kot realizem tisti
realizem, ki je takratnemu življenju Rima prav tako služil, kot ga je predstavljal.
Povsem svet zase odkrivaš v lepoti rimskih ruševin, ki jih srečuješ na poti čez Palatin in skozi Forum. Pod temno modrim nebom, na opečno rdeči zemlji, med temnim zelenjem pinij in srebrnozelenim drevjem oljk učinkujejo ruševine kot del pokrajine in ne kot muzej. Pogled nanje ni romantičen ne melanholičen. Morda živi v teh suverenih fragmentih še dovolj rimske kreposti, ki lahko veže razkropljene sanje. Rimsko sonce jim daje veličastno podobo lepote, kakršne bi človek ne mogel slutiti pod nežnim rimskim nebom.
Srečanje z Raffaelom in Michelangelom obnovi v človeku misel na staro pravdo: kdo je večji med njima. Obisk Sixtine in Stanz, kjer so nujna največja dela, potrjuje zdaj domnevo enih, zdaj trditev drugih. Zdaj te prevzame izredno močan vtis Michelangela, zdaj toplina Raf-faelova. Michelangelo je tako sam in edinstven, tako drzen, strašen in vzvišen in govori v tako gromovitih besedah, da Raffaelov glas ob njem obnemi. Raffael pa človeka prevzema in navdušuje brez sile, pri njem sta pohlevnost in milina moč, ki prepričuje, Raffael terja priznanje brez pomislekov. Človekovo osebno občutje pa daje prednost zdaj enemu, zdaj drugemu, nobeden izmed njiju pa ne izključuje veličine drugega.
Trastevere imenujejo nekateri rimski Montmartre. Trastevere je del mesta »onstran Tibere« in Trasteverinci trdijo o sebi, da so najstarejši Rimljani. Naj bo njihova trditev resnična ali ne, nekaj jih vendarle loči od drugih prebivalcev sedanjega Rima. Ob koncu poletja praznujejo vsako leto svoj praznik »Noantri«, ki traja tri tedne ob obilni pijači, ob starih igrah in navadah, v prepiru in pretepu, ki ga vročekrvni potomci starih Rimljanov novadno končajo »s puščanjem krvi« in zato po stari navadi moški nosijo pri sebi »pipce«. »Noantri« pomeni v rimskem narečju:	»Mi drugi
Rimljanov navadno končajo »s ni Tibere«. Trasteverinci se v resnici ločijo od drugih Rimljanov. Njihovo naselje je staro
2.000	let. Takrat je bilo najbolj ljudska naselbina in je ta značaj ohranilo do danes. Cesar Avgustus je ta kraj priključil mestu kot »14. stanovanjsko četrt«. V vsem srednjem veku so Trasteverinci posegali v zgodovino Rima. Svoj ljudski značaj pa so ohranili do danes.
Kdor prvič prekorači Ponte Sisto in obišče Trastevere, ga preseneti izredna domačnost, živo življenje na ulici, vrvež, skratka povsem drugačen utrip življenja kot onstran mesta. Množica majhnih ulic in trgov se na večer spremeni v gostilniški vrt, kjer je miza zraven mize, ob katerih se zabavajo prav malo oblečeni moški, ženske in otroci — prav taki, kot jih je pred sto leti slikal Pi-nelli, slikar rimskega ljudskega življenja.
Oglejmo si njihovo praznovanje »Noantri«. Na lesenih, nepo-skobljanih mizah so nenavadno velike količine makaronov, jagnjetine (abbacehio), ovčjega si-ria (pecorino), sadja in vina (vino Frascati) — prava holandska tihožitja na rimski način. Jedo mnogo, namesto jedilnega orodja si pomagajo največ z rokami. Središče njihove mestne četrti je Piazza Santa Maria in Trastevere, eden izmed tistih četverokotnih trgov, ki jih v italijanskih mestih tako pogosto srečavamo. Sredi trga je baročni vodnjak, iz katerega v enakomernih curkih brizga voda, na drugem koncu je cerkev Santa Maria in Trastevere, ena najstarejših rimskih cerkva iz leta 337, na levi strani stoji lepa renesančna palača Palazzo Moroni, na desni strani pa pisana vrsta oranžno barvanih hiš iz 17. in 18. stoletja Po vsem trgu in stranskih ulicah so postavljene mize, od vseh strani odmeva vesel šum, na vse stra-
ni vidiš moške, ki govore in
zraven gestikulirajo kakor na naših odrih statisti v italijanski operni uprizoritvi. Prijeten je sprehod po trasteverinskih kratkih in ozkih ulicah z mikavnimi imeni: Via della Pa-glia, Via della Scala, Via della Luce, Via della Cisterna itd.
V	teh ulicah so popolnoma zase, tako zase, tako samosvoji, kot bi onstran ne bilo Rima. Moški so v strajcah z zavihanimi rokavi. Nekatere je že razgrelo vino in so slekli tudi srajce. 2enske so lepo okrogle, močno temnih las; v jedi in pijači ne zaostajajo za moškimi in celo otroci pijejo.
Trastevere je danes tako imenovana »rdeča« mestna četrt. Mnogi mladi in stari Trasteverinci nosijo v gumbnicah rdeče trakove in zastavice, na trasteverinskih zidovih in stenah pa marsikje opaziš napise »Evviva ii Partito Communisto!«
Neapelj je drugo italijansko mesto, ki lahko tekmuje z Milanom. Renesansa se je tu razbohotila kot malokje drugod v Italiji, v cerkvah in palačah, v portalih in galerijah ter muzejih. Museo nationale hrani bogato zbirko antične skulpture v marmorju in bronu, Bibliotheca nationale pa več tisoč inkuna-bel in rokopisov, ena najlepših in največjih knjižnic v Italiji itd. Okolica z bogatimi in rodovitnimi kraji je pravo nasprotje pokrajine onstran — Kampanije in Apulije. Dežela ob morju je bogata in izredno lepa. Neapelj je še danes mesto na robu antike. O tem se prepričaš že ob večernem sprehodu na Posilip, ko zahajajoče sonce ožarja zaliv Pozzuoli, medtem ko se na Neapeljski zaliv ravno spušča noč in se na morski gladini nad grebenom polotoua Sorrent že zrcali mesečina. Nato se dviga iz odprtega morja nad Capri in Ischio. Tu še živi homerski svet, ki ga sicer poznamo le še iz knjig. Vidimo ga s Posilipa, z Monte Solaro, najvišjega vrha na Capriju in prav tako z Epomea. Iz milanskega pristanišča vozi ladja do otoka Ischie in od tu dalje do otoka Ponza. Tu že stopimo na homerska tla; na tem otoku je pristal Odisej, da bi poiskal čarovnico Kirko. Otočič Zannone je bilo njeno kraljestvo in mesto, kjer se je izkrcal Odisej, kažejo še danes, to je Chiaia di Luna — Mesečeva obala. Otoško gorovje se nad tem zalivom spušča v strmi višini šestdeset metrov v morje.
V	Neapelj prihajajo z vlaki dan za dnem turisti z vseh delov sveta. Privlačujejo jih lepo mesto s čudovito okolico, Vezuv in Capri, predvsem pa Pompeji.
Dve petini Pompejev je še vedno zakopanih pod pepelom. Ko so v začetku osemnajstega
Kako bi lahko dokazali ti đve
trditvi?
Prvo: v strokovne šole ie pri-haial strokovni kader, ki ni bil vešč metod dela v šoli ki so mu načini noučevania bili tuii. Vendar se te ta »novi nedaeoa« uživlial v delo. študiral in mislil, kako zboljšati metode dela. Zato imamo polno leDih dokazov, ln danes lahko pogledamo vrsto uspehov na tem Doliu.
Drugo: Povojna leta so dala nekatera prizadevanja na pedagoškem polju, ki iih sicer lahko smatramo kot prve korake, ki pa vendarle kažeio resen naoor in odločnost, doprinesti k boliši metodi pouka na strokovni šoli, Ce analiziramo orizadevania. ki so našla izraza v zbornikih, iih lahko označimo kot oionirska v našem šolstvu in lahko zavržemo trditve nekaterih, ki problemov ne ooznaio da so strokovne šole reševale samo organizacijsko vprašanje. Jasno ie da ie tudi študij obče pedagoške teoriie. ki ie bil zelo ploden moral vplivati na vsebino dela v šoli. na izboljšanje kvalitete
V tem bi bila prva trditev, da se ie v letih po osvoboditvi gradil in koval oedagog-strokov-niak. ki ga do sedai nismo poznali in ki z uspehom dela in se izpooolniuie tudi danes.
K drusi trditvi, da ie bil ta strokovnjak tudi ustvarjalen, da so povojna leta bila doprinos k pedagoški praksi tudi v teoretičnem smislu, ie prav tako dejstvo. Literature, ki bi obravnavala metodske probleme strokovnega
stoletja začeli izkopavati, so bili pri delu dokaj neprevidni.
Poldrugi milijon kubičnih metrov zemlje, pepela, lave in kamenja so zmetali na druge dele mesta in 2,5 milijona kubikov pred jugovzhodno obzidje. Tako so velik del Pompejev znova zasuli. Do začetka vojne so z izkopavanji popolnoma prenehali. Lani in letos so začeli zopet izkopavati in nameravajo v petih letih odkriti vse Pompeje in s tem vse sledi življenja v tem starem mestu. Hkrati z velikimi načrti izkopavanj nameravajo postaviti tudi velik avditorij, v katerem bodo zlasti v poletnih mesecih predavali strokovnjaki vseh dežel; tu bodo v bodoče velike mednarodne prireditve, kongresi umetnikov itd.
V	starem Amfiteatru so že lani in letos uprizarjali razne igre.
V	stavbi novega avditorija bo urejena pompejanska knjižnica, fotografski arhiv in podobno.
Človeka je zamikala še kratka pot dalje, kjer cesta in železnica zapuščata pri Salernu obalo in morje in se zarijeta v žalostni svet Lucanije. Od tu naprej je zemlja puščobna prav 'ja čez Apulijo do druge morske cbale. To je svet, ki ga je opisal Carlo Levi v knjigi »Kristus se je ustavil v Eboliju«.
Tu se odpira morda eden najbolj bolečih problemov Italije. Tu se iz leta v leto mičaeje razvija zlo, ki trka na glavno mesto republike, na vatikanska vrata, zlo, ki sega že čez meje Italije in kriči po rešitvi.
Ljudje v teh pokrajinah žive še skoraj prav tako, kot v dobi Hohenstaufov, le še bolj revno, ker na nerazviti zemlji živi še več ljudi kakor tedaj.
Na vrhu naselja, kjer se odpira svet v Lucanijo, je pogled na pokrajino kot na silno morje brezoblične zemlje in na nje raztresena naselja ktkor na morju izgubljena jadra. Vsa zemlja je bila žolta pod soncem. Tam je še precej ljudstva, ki čaka na hrano, na vodo in ceste, na stanovanja in zdravstvene ustanove, na železnice, na stroje.
Ko se človek spet razgleda po morju, se mu odmika misel na bridkost ljudi v teh krajih. Tu bo še ogromno dela in prizadevanj, preden se bo premaknila njihova ustavljena usoda in bo njihova pokrajina postala vrt in lepe njive, vinogradi m oljčni ter mandljevi nasadi in bo tudi življenje teh ljudi nekoč lepo.
Vlak je že odpeljal in z njegovo hitrostjo se odmika tudi pogled na brezoblično zemljo. Pred našimi očmi spet vstaja lepši svet, matematična polja med Neapljem in Rimom, vinogradi in vrtovi, mesteca in mesta, ki se kopljejo v soncu.
(Konec)
šolstva nred voino nismo imeli. Po voini so naši centralni pedagoški časopisi prinesli nekai člankov več ali mani organizacijske vsebine. Res ie. da 1e na organizaciiskem nodročlu do danes bilo nekoliko napisanega, marsikai pa ie tudi propagandnega značaia. Pomoč nredava-teliem v pedagoškem pogledu z uporabo pedagoške teoriie na delo strokovnih šol ie sicer šele v povoiu vendar ie že tu.
V LRS so bili natisnjeni zborniki s članki, ki obravnavaio pedagoške in strokovne probleme sredniih in nižiih strokovnih šol. Do sedai ie izšlo že pet kniižic z okoli 60 članki iz različnih strok. Kai ie namen teh člankov in niihova vsebina? Pedagoško društvo. Komite za strokovno šolstvo bivše Ministrstvo za prosveto, sedai Društvo profesoriev in učiteliev strokovnih šol so hoteli z zborniki začeti Dooularizirati in prenašati dobre izkušnie iz šolske Drakse na vse oredavatelie. Namen ie bil tudi dvigati nov pedagoški kader, ki nai bi se oprijel pedagoškega dela na naitežiih nod-/očiih strokovnega šolstva in ustvaril osnove za bodoče specialne metodike predmetov. To ie deloma tudi uspelo.
Kakšna na ie do sedai vsebina predelane materiie vseh pet zvezkov:
1.	Članki v zbornikih obravnavaio didaktiko in osnovne principe pedagoškega dela v
šoli:
2.	nekaj člankov ie posvećenih
( kULUHÜI K i / <. 8 V I) >	)
Ob izidu pete številke Zbornika pedagoških
člankov
Pred nami leži net drobnih
kniižic »Zbornika oedagoških člankov«, ki obravnavaio problematiko strokovnih šol.
Leta 1949. ie izšel prvi zvezek Pripravil ga ie takratni Komite za srednie in mžie strokovne šole. Izdaianie zbornika ie do-zneie prešlo na Pedagoško društvo. Ministrstvo za prosveto, zadniega pa ie izdalo Društvo profesoriev in učiteliev strokovnih šol. Na videz zelo skromen material, ki nai da svoi doprinos k metodi, vsebini in dvigu kvalitete pouka na strokovni šoli. ie vendar zelo pomemben za to vrsto šolstva.
Strokovnošolski problemi so bili do danes močno organizacii-ski problemi To ie zaradi tega. ker ie oreanizaciia stala v prvem redu pri reševaniu problemov v strokovnih šolah Poudarjeno ie bilo že večkrat, da nov sistem strokovnih šol zahteva ogromno organizaciiskih ukrepov. Ker pa le strokovno šolstvo zelo pestro
polie poklicev in strok, ie bilo potrebno postaviti organizacijske oblike in iih realizirati. Vendar bi nekdo mislil, da ie strokovno šolstvo v celoti reševalo samo organizacijske probleme Temu ni tako. Vsak šolnik razume. da ie nemogoče iti mimo pedagoških problemov, problemov vsebine, ko Da vendar nanje naletimo in iih moramo reševati.
Verietno pa le. da le obilica organizaciiskih vprašani nekoliko zatemnila napore in uspehe strokovniakov-pedagogov za dvig kadra v svoii stroki. Kliub temu moremo iz povojnih let popolnoma uDravičeno trditi dvoie:
1.	Povoina leta so dala tip pedagoga, ki ie zraste! iz strokovnjaka v tovarni v predava-velia strokovne šole. ki si le osvajal pedagoško teoriio in sprovaia ali raziskuie proces učnega dela:
2.	da so povoina leta dala doprinos k oedagoški teoriji, kar služi trenutno praksi, to pa bo ustvarilo nekoliko širše temelje za boliše šolsko delo.
Uredba o zvišanju
Beograd, Sl oktobra — Zvezna vlada Je včeraj Izdala uredbo, s katero se bodo za 100% zvišale najemnine za stanovanjske in poslovne prostore, katerih znesek oziroma višji znesek Je določen po predpisih oziroma z odločbo pristojnega državnega organa.
Razliko med najemnino, določe-no na ta način in dosedanjo najemnino mora najemodajalec vplačevati kot prispevek v sklad za vzdrževanje poslopij. Kadar pa gre za najemnino, določeno po medsebojnem dogovoru med najemodajalcem in najemnikom, mora najemodajalec plačati 50% najemnine kot prispevek v sklad za vzdrževanje poslopij.
Ce stanovanjski in poslovni prostori niso bili oddani v najem ob uveljavljenju te uredbe, bo najemnino določal ljudski odbor občine oziroma mesta. To ne velja za stanovanjske in poslovne prostore, katerih najemnina Je po veljavnih predpisih določena s svobodnim dogovorom Uredba ureja tudi vprašanje najemnine za stanovanjske in poslovne prostore, ki Jih bodo dali v najem po uveljavljenju te uredbe. Najemodajalec Je v tem primeru dolžan vplačati kot prispevek v sklad za vzdrževanje poslopja 50% najemnine.
Prispevka v sklad za vzdrževanje poslopij ne bodo plačevali lastniki zasebnih poslopij za stanovanjske In poslovne prostore, v katerih sami stanujejo oziroma katere uporabljajo za svoje poslovanje. Povečana pa bo osnova za odmero davka na dohodek za poslopja ozi-
najemnin
roma prostore, ki Jih nporablja lastnik ln to v razmerju a novo najemnino, ki se po določilih te uredbe plačuje za podobna poslopja oziroma prostore.
Prispevek v sklad za vzdrževanje poslopij se bo vplačeval me-sečno do IS. v mesecu za pretekli mesec, če bo najemnina plačana za nazaj oziroma za tekoči meaec, če bo najemnina plačana v naprej. Najemodajalec, ki ne bo pravočasno plačal prispevka v sklad, bo plačal lž% obresti na leto. Ce ne bo ta prispevek pravočasno izplačan. veljajo v tem primeru enaki predpisi kot za prisilno izplačilo davkov. Določene so kazni za kršitev te uredbe. Tako bosta kaznovana z denarno kaznijo do 1S.N0 dinarjev najemodajalec ln najemnik. če bosta dala neresnične podatke o višini najemnine, oziroma če bosta prikrivala najemniško razmerje.
Prispevek v sklad za vzdrževanje
poslopij bodo vplačevali pri astre» ni podrnžnlcl Narodne banke.
Ta nredba bo veljala te za novembrske najemnine..
Vreme
Napoved za soboto. Ponoči še padavine s snegom v vi Sni nad 800 metrov, nato Izboljšanje, vendar še pretežno oblačno vreme. Temperatura bo še nekoliko padla.
Premalo telesne vzgoje na šolali
V prostorih Sveta sa prosveto in kulturo pri vladi LRS v Ljubljani Je bila včeraj pod vodstvom predsednika odbora za fizično kulturo dr. Danila Dougana tretja redna seja. Razpravljali so o uporabi sklada iz dohodkov športnih prireditev, o poročilu komisije za vzgojo kadrov in o poročilu komisije za zdravstvo.
Najživahnejšo debato Je sprožilo vprašanje pomanjkanja teles-novzgojnih kadrov, pri čemer je bila ugotovljena potreba uvest» v srednje šole, zlasti pa učitelji-
Zaradl bližnje preureditve stadiona Odreda je začel NK Grafičar urejati svoje nogometno igrišče. Prizadevanje kluba so podprli nogometna podzveza. republiški odbor sindikata gTafičarjev, Združenje grafičnih podjetij in vsa grafična podjetja v Ljubljani. Skupaj s prostovoljnimi delavci je Grafičarju zaenkrat uspelo urediti nogometno igrišče, prihodnje leto pa pridejo na vrsto še druge športne naprave.
Novo igrišče ki leži ob Linhartovi cesti ob mestnem skladišču podjetja »Tesar« bo izročeno svojemu namenu v nedeljo, 2. novembra, ob 10. uri s prvenstveno tekmo Slovan : Grafičar.
Nedeljski spored
To nedeljo zaradi meddržavne tekme Jugoslavija : Egipt in polfinalnih srečanj za pokal ne bo tekem zvezne lige. pač pa Je spored hrvatsko-slovenske in republiške lige neokrnjen.
V hrvatsko-slovenski ligi bo v Ljubljani tekma med Odredom in zagrebškim Metalcem. Igrali bodo na stadionu Odreda in ne na Železničarju, kakor je bilo prvotno javljeno Začetek bo ob 14.30 Ostala srečanja so določena takole: Tekstilec : Proleter. Branik : Šibenik. Kvarner : Rudar in Sla-vija : 2elezničar.
Za telovadno akademijo v počastitev VI. kongresa KPJ 28. oktobra je bilo v Sežani ogromno zanimanje. V nekaj urah so bile razprodane vse vstopnice. Nekateri obiskovalci so pred začetkom vdrli v dvorano, kajti vsak je hotel videti prvi nastop mladih telovadcev in športnikov.
Akademija se je začela s pozdravom predsednika društva tovariša Ambrožiča, ki Je nato navzoče seznanil s smotri društva ln navedel težkoče, ki jih premaguje. Pozval Je starše, naj
Delovni posvet Partizana
Beograd, 81. oktobra. Zveza za telesno vzgojo »Partizan« bo organizirala 8. ln 9. novembra v Beogradu posvetovanje, na katerem bodo razpravljali o delovnem programu v organizacijah za prihodnje leto. Predvideno Je, da se bo dosedanji program precej spremeni! spričo odgoditve zveznega zleta, ki naj bi bil sredi prihodnjega leta ln potrebe, naj bi se zaradi splošnega varčevanja zmanjšalo število prireditev in tekmovanj. Pred tem posvetovanjem bodo po republikah organizirali razprave o tem vprašanju, delegati pa bodo v Beogradu stavili svoje predloge.
Detatj prehodnega pokala Ljudske pravice, ki bo 29. novembra izročen najboljšemu društvu Partizan. Predloge okrožij bo Izvršni odbor zveze za telesno vzgojo Partizan v Ljubljani sprejemal do IS. novembra. poleg pokala bo odlikovano društvo nagrajeno še * različnimi telesnovzgojnimi rekviziti.
poglavjem psiholoeiie. prvenstveno iz pubertete, kar ie bilo večini strokovniakov popolnoma novo. ter vzgojnim vprašanjem na strokovnih šolah ln problemom vajencev.
3.	Ves ostali del. kar znaša 80"/« vseh člankov, so metodični problemi strokovnih predmetov iz fizike gradbeništva, strokovnega risanja, opisne geometrije, tehnologije, kovinarstva, metalurgije. ekonomskih predmetov itd.
Četrta številka pa ie vsa posvečena skorai izkliučno analizi praktičnega dela v kovinarskih šolah. Ta analiza pa ie brez dvoma kot rezultat kolektiva inštruktorjev praktičnega dela velik doprinos k metodiki praktičnega pouka, ki ie bila prva leta po voini zelo neizdelana, nedognana in nesistematična.
Po svoii pestrosti in tudi kvaliteti na ie brez dvoma zelo zanimiv zadnji, peti zvezek Zbornika pedagoških člankov. Vsebina člankov ie izraz rezultatov in poskusov boljših metod dela v razredu.
V člankih, ki so sicer iz gradbene stroke, bo našel tudi stroi-nik. ali strokovnjak druge stroke pobude za proučevanje metod dela Dri svoi ih predmetih.
Posebno važni pa so v isti številki članki, ki obravnavaio problematiko vajenskih šol. slovenščine. delavniških dnevnikov, vzgoino problematiko in izven-šolsko udeistvovanie vajenske mladine Mislim, da ie zadnia številka važna tudi zaradi tega.
šča, več učnih ur za telesno vzgojo.
Glede vzgoje strokovnih kadrov Je bilo izrečenih več kritičnih pripomb izmed katerih naj omenimo glavne misli predsednika Partizana ministra Zorana Poliča in predsednika Glavnega odbora Zveze borcev Mitje Ribičiča. Obadva sta poudarila, da je nepotrebna sleherna debata, zakaj danes nimamo kakovostnih atletov, plavalcev itd., če ne bomo rešili osnovnega problema, to Je začeli a smotrno telesno vzgojo na vseh
V slovenskem prvenstvu Je prav tako popoln spored. V Ljubljani nastopita na Rakovniku ob 10.30 Krim in Gregorčič, v Kranju Korotan in Sloga, v Izoli domači klub tn Postojna, v Novi Gorici pa Železničar in Proletarec, medtem ko so pari vzhodne skupine naslednji: Kovinar (Store) : Nafta, Aluminij :	2e'.ezničar. Mura :
Drava in Kladivar : Kovinar (Maribor).
Pismo z Bleda
Jesenski del nogometnega prvenstva gorenjske skupine je v polnem teku. NK Bled Je imei doslej štiri nasprotnike. Moštvo Guma rja iz Kranja so Blejčani premagali 5:0. z enajstoTico Prešerna iz Lesc so igrali neodločeno 1:1, tekmo v Tržiču so izgubili 2:6. s Projektorjem iz Kranja pa 0:6. To nedeljo bodo igrali z Bratstvom z Jesenic.
Blejčani se nadejajo, da bodo v spomladanskem delu prvenstv.a uspešnejši, ko bodo povratne tekme igrali na svojem igrišču, ki bo dotlej že docela urejeno. Pravijo, da takega igrišča ni na vsem Gorenjskem in da bo v ponos Bledu in okolici. Največ zaslug za novo športno napravo ima požrtvovalni sekretar NK Bled Jože Konič, ki trenira tudi juniorsko moštvo in ima z njim lepe uspehe v prvenstvenih tekmah. —tko
pošljejo svoje otroke k vadbenim uram Partizana, če hočejo imeti zdravo in sposobno mladino.
Na akademiji so nastopili vsi oddelki s prostimi vajami, vajami na orodju plesi in drugimi sesta-vnamii. Gledalci so z odobravanjem spremljali posamezne točke, najbolj pa so bili zadovoljni s španskim plesom, ki so ga morale Članice ponoviti.
Partizanu v Sežani želimo 8e mnogo uspehov pri njegovem nadaljnjem razvoju in delu. T. D. m
Slovenski Športniki v Trstu so
ustanovili novo društvo z imenom Primorje. Za predsednika Je bil izvoljen dr. Branko Mikuletič.
Za osmo državno prvenstvo v šahu, ki se bo začelo 23. novembra v Beogradu, so povabljeni tile igralci: velemojstri dr. Vidmar, Kostič in Gligorič, mednarodni mojstri Rabar, dr. Trifunovič, Pirc, Fuderer, Matanovič, Puc in Milič, mojstri Andrič. Udovčič, Vukovič, Ivkov, DJaja. Božič in mojstrski kandidati Djuraševič, Krivec Kržišnik, Bogdanovič in Trajkovič, ki prvič sodelujeje v tem tekmovanju. Prijavni rok za udeležbo je 12. november. Prvih šest s tega tekmovanja bo sodelovalo na prihodnjem šampiona tu.
Prvi uspeh Kokolov«
N» turnirju za državno prvenstvo žensk v šahu so se partije
V.	kola končale z naslednjimi izidi: Lazarevič : Timotejeva 1:0, Kokol : Vukovič 1:0, Jovanovič : Kozak 1:0, Timet : Bačič 1:0. Ve-limirovlč : zdunič 1:0.
Rezultati prekinjenih partij m. In IV. kola so tile: Bačič : Vukovič remi. Timet : Vellmlrovič remi, Zdunič : Timet 0:1.
Po V. kolu vodita Bačičev« ln Jovanovičeva, ki imata vsaka po 4 točke.
270 šahistov na turnirjih v Ljubljani
VI.	kongres KP Jugoslavije bodo šahisti Slovenije po številnih množičnih predtekmovanjih proslavili še z velikim brzotumirjem, ki se ga bo udeležilo okoli 160 starejših Igralcev in 110 pionirjev iz vse Slovenije. Oba turnirja bosta v Ljubljani 2. novembra s pričetkom ob 9,30 v Ljudski restavraciji za starejše ln v Domu Ivana Cankarja za pionirje. Prijave pol ure pred pričetkom. Udeleženci iz
ker prvič obravnava nekatera vprašani a strokovnih šol. ki se iih do danes podrobneie še ni dotaknil nihče (pouk slovenščine v vaienskih šolah, kulturno prosvetno delo vaiencev itd.).
Ti začetki vendarle kažeio ne; izDodbitno dejstvo. da imaio.naši strokvni delavci, tehniki, inže-nirii. učitelji praktičnega dela globok interes za pedagoška nro-učevania v strokovni šoli.
V zbornikih, ki bodo v bodoče še izhaiali. se mi zdi. bo treba pretresati sledeče probleme: 1. kako reševati vzgoino problematiko strokovnega kadra, da bo šola dala človeka, ki ga zahteva naš čas: 2. kako izbrati snov. da bo zaiela osnovne metodske in didaktične probleme predmetov v strokovnih šolah, ki iih ie v LRS okrog tristo: 3. kako reševati in dvigati strokovni nivo oredavateliskega kadra: 4. kako pripraviti izbor snovi, da bo lahko zaielo čimveč bralcev, ker nekatera strokovna Dodročia za-iemaio zelo malo Dredavateliev. list pa mora biti pester in ie naklada razmeroma zelo nizka.
Ob novi številki Zbornika pedagoških člankov smo napravili nedvomno korak dalie k poboli-šaniu vsebine dela na strokovnih šolah. To trdim posebno zaradi tega. ker se vendarle moramo zavedati, da ie tovrstna literatura prva po voini pri nas. Zrastla ie na lastnih izkušniah strokovniakov-predavateliev. ki so včerai še bili v proizvodnih danes pa so predavatelii v šolah.
Ivan Bertoncelj.
naših osnovnih šolah. Nujno Jo, da se morajo na osnovnih šolah s tem dnevno ukvarjati, ker bomo le s takim načinom dela pri šoloobveznih otrokih vzbudili zanimanje za telesno vzgojo in šport. Ugodne posledice takega sistematičnega dela se ne bodo pokazale samo na tem področju, temveč bo Imela koristi tudi država, ki potrebuje telesno krepke ljudi.
Zato pomeni začetek obravnavanja nakazanega problema velik korak naprej. Naloga, ne samo odbora za fizično kulturo, temveč vseh naših Javnih športnih in telesnovzgojnih delavcev ter strokovnjakov Je, da se tudi oni lotijo tega vprašanja in začno javno razpravo.
Predlog odbora je. da se sedanji Zavod za fizknlturo v Ljubljani ukine in ustanovi visoka šola za telesno vzgojo, ki naj bi začela delovati prihodnje šolsko leto. Poleg tega je bil sprejet predlog, da se ustanovi institut za športno medicino. Glede na velike potrebe v našem telesno-vzgojnem gibanju je bilo okoli 708.00« dinarjev razpoložljivih denarnih sredstev razdeljenih med atlete, smučarje, plavalce, drsalce, planince in tabornike, ki bodo prirejali predvsem tečaje za vzgojo strokovnih kadrov.
Hrvatska : Slovenija v hokeju na travi
Hokej na travi je naj mlajša Športna panoga v Sloveniji. Kljub temu pa so slovenski hokejisti na travi v svoji prvi sezoni dosegli dokaj dobro tehnično znanje v odnosu na igralce iz Hrvatske, kjer to igro gojijo že skoro dve polni desetletji. Danes imamo v Sloveniji tri ekipe — Železničarja (Maribor), Ilirijo (Ljubljana) in Klacii-varja (Celje), ki so letos v medsebojnem tekmovanju odločile že tudi svojega prvega republiškega prvaka — mariborskega Železničarja. Ob zaključku sezone pa bomo imeli v nedeljo priložnost videti odlično reprezentanco Hrvatske, ki bi jo lahko imenovali tudi reprezentanco FLRJ, saj jo sestavljajo sami državni reprezentanti, v boju z izbrano slovensko ekipo. Kapetan slovenske reprezentance Pogačnik se je odločil za naslednje moštvo: Lajovic, Kovač, S.a-vič, Špes, Lesnik, Sepin, Sorel, Kancler II.. Fideršek, Koželj in. Redek. Ta zanimiva tekma bo v nedeljo 2. novembra na stadionu Odreda z začetkom ob 13. uri kot predigra prvenstveni tekmi hrvatsko-slovenske nogometne lige Odred : Metalac,
Šport v kratkem
Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju na Dunaju so se
prvi dan uspešno uveljavili jugoslovanski igralci, ki so premagali Avstrijce 3:0 (Harangozo : Schuch 2:0, Dolinar : Bednar 2:0, Harangozo—Dolinar : Eckl—Schuch 2:0). Avstrija je izgubila tudi tekmo žensk z Anglijo 1:3.
Zagrebški Dinamo je tekmo z GTasshoppersom v Zünchu po odlični igri odločil v svojo korist 4:2 (2:1).
najbolj oddaljenih krajev naj se glede prenočišča obrnejo direktno na najbližnja prenočišča. V soboto 1. novembra bo Šahovski dom odprt do 24, ure.
Šah v Idriji
Šahovsko društvo v Idriji ni moglo dosegati vidnejših uspehov, ker je bilo številčno zelo šibko in je stalno izgubljalo svoje najboljše moči. Letos so se odločili. da bodo posegli predvsem med šolsko mladino in tako zajeli čim širši krog. Prvi uspehi se že kažejo. Rudarsko-industrij-ska šola je te dni končala prvenstvo, kjer je med 17 šahisti zmagal učenec Milan Razdrih s 14 točkami pred Jožetom Brezigarjem in Mihom Nagu. ki si delila drugo in tretje mesto. Število petoka te gornikov so povečali na 10. šahirajo pa vsi učenci. Prvenstvena turnirja sta v teku tudi v gimnaziji, kjer je v šahovskem kTOžku nad 50 dijakov, in v gozdarski šoli. kjer so sklenili, da se bodo vsi naučili šaha. L. S.
•
Za okrajni moštveni šahovslki turnir v Kamniku se je prijavilo pet udeležencev, med njimi tudi sekcija tovarne Titan, ki pa se ne zaveda pomena prireditve, ker je že na začetku izostala. Turnir so morali namreč iz Kamnika preložiti v Duplico, kar pa je bilo, kakor nam pišejo prireditelji, za Titanovce predaleč, čeprav je na primer sekcije Crr.a-Kaolin oddaljene 10 km, Količevo 6 km in Jarše 4 km.
Kranjski obrtniki so v počastitev VI. kongresa KPJ organizirali svoj kulturni dan. V tem okviru je bil odigran tudi šahovski dvoboj SĐ Kranj : Obrtnik, ki se je končal z zmago Kranja 9 in pol : 5 in pol točke.
V Kranju je na mladinskem šahovskem turnirju sodelovalo 8 moštev. Zmagala je gimnazija z 10 točkami pred Iskro. — Na brzo-tumirju je med 28 igralci zmagal Pavel Sicher! pred Ignacijem Doklom in Slavkom Bergantom, ki si delita dTugo in tretje mesto.
Koncert Branke Musuiin
Sinoči je v unionski dvorani v Ljubljani nastopila na samostojnem koncertu odlična pianistka Branka Musuiin. Umetnica je pp rodu Hrvatica, st;l-no pa živi in se umetniško udejstvuje v Zahodni Nemčiji. Po enotnem mnenju sodi tam nedvomno med najboljše klavirske virtuoze. S svojim bogatim programom je že letos obi. skala mnoga velika mesta, z velikim uspehom pa je igrala tudi v Parizu. Pred kratkim je nastopila v Beogradu in doživela najboljše kritike.
Njen sinočnji spored v Ljubljani je obsegal dela Bacha, Schumanna, Ravela in Chopina Njeno igro odlikuje dovršena virtuozna tehnika, ki pa ji služi zgolj za poglobljen umetniški izraz. Priznanje občinstva je bilo pnmemo njeni umetno, sti in njenemu slovesu.	,
Novo nogometno igrišče v L ublfani
Sežana se je izkazala
m
osmo Šahovsko prvenstvo jugoslavue v šahu
Povabljenih je 21 igralcev
POROČEVALEC
V SLIKAH

*&mtsm
L Otvoritev sedmega zasedanja Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov, ki se Je pričelo 14. oktobra v New Yorku v novi palači Združenih narodov; 2. Novi iodijski veleposlanik v naši državi g. Blnaj Randžan Sea Je 24. oktobra Izročil akredltlvna pisma dr. Ivano Ribarju, predsedniku Prezidija Ljudske skupščin« FLRJ; 3. Načelnik generalštaba JLA Koča Popovič v razgovoru a članom izraelske vojaške delegacije, ki je v oktobru obiskala načo državo; 4. Gradnja nove tovarne v Ražini pri Šibeniku; 5. Na volilnem potovanju so kandidatu demokratske stranke Adlalju Steveosocui v St, Petersburgu (Florida) njegovi pristaši poklonili psička z napisom »Voljan sem lajati za Steveja In Sp arka«. To Je nato postala volilna parola demokratov; 6. Rep. kandidat Elnsenho-wer pa Je prišel na zborovanje v Tucsonu (Arizona) s kipom, ki predstavlja osla (simbol demokratov), ko Jaha na davčnem obvezniku;
7.	Naša ljudska armada se vedno bolj izpopolnjuje v moderni vojni tehniki. Na sliki so naši tankisti ob zadnjih manevrih; 8. Vsa naša domovima je posejana s spomeniki v čast padlim partizanom In fcaicem, ki so jih streljali okupatorji. Tudi v Šoštanju so odkrili spomenik na čast talcem, ki so Jih Nemci ustrelili 10. oktobra 1941; 9. Naši gorski reševalci so dobili moderne Mariner priprave za reševanje oonesrečencev v gorah. Pred kratkim so eno Izmed teh priprav tildi praktično preizkusili na tečaju za gorske reševalce; 10. V Indiji bodo v okviru petletnega načrta zgradili 12 velikih hldrocentral. Na sliki je predsednik Nehru, ko sl ogleduje gradbišče Mudanagar centrale v državi Hajderabad; 11. V dunajskem Pratru je bila 19. oktobra nogometna tekma med Francijo in Avstrijo, ki se Je končala z rezultatom 2:1. Na sliki Je francoski golman Ruminski, ko brani vrata pred napadom Avstrijca Diensta; 12. 8. oktobra Je prišlo na predmestni železniški postaji Londona v Harrow Wealdstone Station do hude železniške nesreče, pri kateri je Izgubilo življenje 114 potnikov.
j riž. Miloš Brelih
Maše elektrogospodarstvo že dve leti spravljajo
delovni kolektivi
V »Slovenskem poorfevnlcn« Je katerega se napajajo vsi potrošači, j.,,. s6 „kt 1952 izšel dolg članek z Klektrarne ne vtdo vec. kdo trosi .lovom »Tudi elektrogospodarstvo njihovo energijo in potrošači ne vupravljali delavci«, članek naj vedo, iz katere elektrarne jo do-U, Pil prispevek k reševanju vpra. bivajo. Smeri pretekanja energije se itiiia organizacije elektrogospodar- tekom leta, pa a V Sloveniji, pa tudi opozorilo	1
Javnosti o nekakšnih skritih in reakcionarnih namenih, ki jih baje im c jo ljudje, ki so predlagali novo
tudi tekom dnevu večkrat menjajo. Tako stopnjo razvoja elektriiikacije imenujemo elektroenergetski sistem. V primerjavi /. izoliranimi elektrarnami ima sistem ogromne prednosti, tako za proizvajalce kot za potrošače. Naj jih omenim samo nekaj: Ce se izolirana elektrarna pokvari ali če se pretrga njen daljnovod, ostanejo potrošači brez toka, dokler se defekt ne popravi. V sistemu navadno to ni potrebno, ker dobi potrošač energijo od drugml in največkrat sploh ae opazi, da je nastal defekt. Drugi primer:	Ce v času suse hidroeles-
trarai primanjkuje vodts, morajo potrošači omejiti potrebo energije. \ sistemu pa to ni potrebno, Ker dobivajo energijo iz drugih elektraren,
ZA KAJ SPLOH GRE ki imajo več vode aii pa iz ternio-
elektTaren, ki niso odvisne o<l vod-
, . .‘■»nizacijsko obliko. Tudi jaz sem 1 predlagatelji tega predloga, aato n:-.ram na « lanek odgovoriti, čeprav xr.idim, da bi se stvar lahko nredila, da bi sc pozivala javnost na po-rf.-i Naslov «»m^nje	članka je
pr velikosti in mastnem tisku vprav v , -iracionalen, toda bralci btvJo vendarle prikrajšani za to senzaciio-ves hm p je namreč brez potrebe, j naše elektrogospodarstvo ze dve j,-*, uorovijajo deli > ni kolektivi m ca bodo seveda še nadalje ir. vedno bolje upravljali.
da to združenje nima izvoljenega delavskega sveta in upravnega odbora. »pač pa ima svoj strokovni kolegij, ki ga sestavljajo direktorji, glavni inženirji in glavni računovodje združenih podjetij, odnosno njihovi namestniki ter posamezni uslužbenci sistema«, in da je ta strokovni kolegij »edini, ki ima kai odločati«. In ker je čital v predlogu o nekem združenju elektroenergetskih podjetij Sloven.je, si predstavlja, da je sistem nekako združenje v združenju. oboje pa se je »skupno z direkcijami povzpelo na hrbet obratom«, tako, du mu je na koncu vse skupaj nerazumljivo. Prav upravičeno se v lej zmešnjavi vprašuje: »kje so v tej organizaciji delavci, kje je njihov delavski svet
meljenih trditev v tretjem, četrtem in petem poglavju, ki so napisana z očitnim namenom da se oblati cela elektrogospodarska organizacija, zlu-sti pa njeno vodstvo.
Pisec tega dela članka najprej trdi, da je bilo doslej več organizacijskih oblik elektrogospodarstva in »da so organizatorji za vsako od njih trdili, da je najboljša, da imajo tako organizacijo povsod v svetu ali kvečjemu slabšo.« Kes je, da je, prav tako kot vse naše gospodarstvo, tudi elektrogospodarstvo, kot njega sestavni del, imelo že celo vrsto organizacijskih oblik. Vse organizacijske oblike doslej so predpisovali pristojni organi vlade in m mi znano, če so o njih mislili tako, kot navaja pisec. Znano pa mi je, da ni
upravni odbor«? če pa bi pazljivo tako mislil o njih nihče v elektrogo
Ce se neko vprašanje postavi pred jivnost, ki o stvari iti informirana, treba najpreče razložiti, zakaj ivziiprav gre. lo nalogo so avtorji nov «nega članka (izgleda namreč, d.i jih je bilo več) pomanjkljivo , ravili. zato bom skušal najprej itvar pojasniti.
V prvi fazi elektrifikacije nekega -i-ritorija se pojavljajo posamezne , -k. trame in vsaka usKrbuje z euer-j«, svoj krog potrošačev. Njihova nreija se ne dotikajo med seboj tudi elektrarne niaiujo nobene edsebojne zveze. V nadaljnjem ražnju pa *e posamezna konsumna si roč ja vse bolj širijo, tako da je nnčno ve« teritorij več ali manj ‘ikumenio prepreden z mrežo dalj-vodov. Iz tehničnih in ekonomskih razlogov se ločena omrežja posamez-...c elektraren medsebojno povežejo • vse elektrarne poslej oddajajo
nega stanja. Tretji primer: Potrošači ki so navezani na izolirano termoelektrarno morajo plačevati visoko ceno za energijo, ker se zunjo troši premog. V sistemu (vsaj v takem, ki ima dovolj hidroelektrarn) pa je energiju mnogo cenejša, ker večji del potreb zadovoljijo hidroelektrarne, termične pa kurijo premog le kadar je vodne energije premalo.
lak enovit energetski sistem obstoja tudi v Sloveniji že nekaj let. (Pustimo ob strani, da ima zaenkrat še gotove tehnične pomanjkljivosti, ki se bodo z nadaljnjo graditvijo odpravile in ki niso pri obravnavanju prav nič važna). Gre pa za to, Kakšna naj bo notranja organizacija našega elektroenergetskega sistema, to se pravi, kakšni nai bodo odnosi edi-nic za celote in kdo in kako naj celotni sistem upravlja. Toliko v
p reč ital vse to, kar je napisal nji gov tovariš v poglavju o »tehnoloških posebnostih proizvodnje in distribucije električne energije« bi to uganko lahko sam razvozljal. Tam je namreč napisano: »Vse elektrarne, daljnovodi, transformatorske po-staje, razdelilno omrežje in uporabne naprave pri potrošnikih, ki so priključene na omrežje, tvorijo po- elektroenergetskega vezan elektroenergetski sistem«. Iz >• svojih osnovnih
podarstvu, nasprotno, vedno in tudi danes smo vsi mišljenja, da so bile vse te oblike slabe, ker niso upoštevale posebnosti elektrogospodarstva, ampak so ga nategovale na kalup, ki je bil napravljen za industrijo. Res pa je tudi, da velika večina ljudi v naših kolektivih misli sedanjem predlogu organizacije sistema, da potezah od-
tega je razvidno, da	sistem ui nika-	«ovarja	današnji stopnji	razvoja
ko združenje, ampak	da je to sklop	družbenih	odnosov pri nas,	da pa
organsko med seboj	povezanih tet»-	odgovarja	tudi posebnostim	elektro-
ničnih sredstev, če	iz tega sklopa	gospodarstva, ter da je mnogo na-
iz v za m ein o naprave pri potrošnikih, prednejši in tudi praktični kot so ki jih ti sami upravljajo, potem razni inozemski vzorci.
ti sami
imamo pred seboj pojem sistema taki obliki, kot ga obravnava predlog. Posamezni deli sistema spadajo v posamezna podjetja in jih upravljajo delavski sveti in upravni odbori teh podjetij. Ker pa so vse naprave v sistemu med seboj poveza-
za tiste dejavnosti, radi katerih Je potrebno združenje in v skladu z načelom delavskega upravljanja o teh skupnih posli li odločuje skupščina. Ne vem, kaj naj bi bilo tu očitati? Dalje piscu ni všeč, da skupščina imenuje vodilne uslužbence sistema. Ponovno je že razloženo. kaj je sistem in pravkar sem tudi citiral, kakšne naloge ima. Seveda mora te naloge opravljati neko profesionalno osebje. Glavne od teh služb so predpisane z zakonskimi predpisi (n. pr. breme-nilska in obračunska služba). Ta aparat nima v statutu predvidenih nobenih odločujočih pravic (manjše, ki so v zvezi z njegovim vsakodnevnim delom, mu bo določil poslovnik). Torej se tudi ne more sam postavljati. Kdo pa naj vodilne uslužbence tega aparata postavlja, če ne skupščina? Vsaka drugačna ureditev bi bila manj demokratična. Dalje misli pisec:	»da bi edino Sistem mogel
imeti značaj višjega gospodarskega združenja« itd. Sistem nikakor ne more imeti značaja združenja, ker Je to le sklop tehničnih sredstev.
Dalje je rečeno, da »ima sistem
svoj strokovni kolegij, ki ga sestavljajo direktorji, glavni inženirji in glavni računovodje združenih podjetij. odnosno njihovi namestniki, ter posamezni uslužbenci sistema.« V članku se trdi. da je ta strokovni kolegij »edini ki ima kaj odločati«.
Strokovni svet v navedeni sestavi je v resnici predviden, je pa samo posvetovalni organ, ki ima pravico stavljati upravnemu odboru združenja predloge, ki se tičejo strokovnega poslovanja, nima pa pravice o čemerkoli odločati. V členu 6 predloga je njegov namen in značaj točno določen: *V svrho čimboljšega obdelovanja vseh važnih strokovnih problemov tehničnega in ekonomskega značaja ima elektroenergetski sistem strokovni svet, ki ima po* svetovalni značaj.«
Ta člen, ki je dovolj jasen, fe napisan prav tam. od koder je pisec prepisal sestav tega »kolegija« iu ni mogoče, da bi ga spregledal. Pa bi bila vsa stvar le bolj jasna, če ga ne bi namenoma izpustil! Menda vendar ni pisec tako ozek. da ne more prenesti niti nazivov »direktor, inženir, računovodja« ?
Dalje očita pisec, da se razpuščena Glavna direkcija »ni razšla kot vse druge, ampak ilegalno živi in dela še dane9 in si skuša nadeti novo ime«. Znano je, da so glavne direkcije imele v svoji zadnji fazi obstoja dvojni karakter: bile «o po
KAJ VSE SE TRDI, PA NI RES
ž,vojo energijo v «kopno omrežje, iz pojasnilo, o čem sploh govorimo.
DOSEDANJI RAZVOJ PROBLEMA ORGANIZACIJE ELEKTROGO SPODARSTV A
Elektrogospodarstvo je od 1. 19-40 Radi takega, trajno nevzdržnega dalje bilo, ko* v« naše gospodar- stanja, ki je nastopilo po ukinitvi tvo, večkrat r^orgaateira««», ZaxLaja glavne direkcije, je bila sklicana „onKretna	oblika je dne 12. VII. konferenca katere so
. :ia taka, da je aa nrojein vrhu	udeležili za to razpravo posebej
• la gjavmo direkeiju, ki je ko< pooblaščeni člani upravnih odborov v ni organ vodila poslovanje pod- podjetij (večinoma njihovi predsed-katere je zeraaevala. Po a*e- niki) in direktorji podjetij. Na osno-jenjn zakona o delavskem vi pooblastil podjetij, ki so medtem avljauju se je karakter glavne p0 vprašanju organizacije stalno so-kcije menjal v toliko, da je gl. delovale z razpravljanjem v svojih kcija po eni stra«i ostala še na- delavskih svetih in upravnih odboje državni ocgua, po drugi stro- rih jn so bila o razvoju stalno in-i a ze aparat gospoaarskega zdru- formirana po svojih zastopnikih v iv. /a podjetij. Direktor direkcije je delavskem «vetu združenja in iia odgovoren tako Pvezidijn sku*p- osnovi ponovne resolucije, ki jo je .ae, tateri gs je imenoval, kakor izdal delavski svet združenja na zavidi upravnemu odbora in delavske- sedanfa dne 18. VI., je ta konfe-Eiu svetu gospodarskega združenja, rvucs sklepala o ponovni predložitvi Kazen tega je bil vezan da sklepe predloga za organizacijo elektrogo-
pristojnega organa eferiavne uprave,	*—A— 'T'-  J’—	mtkA
!. j. Svela za industrijo, katerega lan je bil. Ta organizacijska oblika je bila zelo zapletena, ker je Pila /razilo prehodnega značaja.
L rastočbn pomenom ueiavskego lavijanja se je v eiektrugospodar-u kot nujno pojavilo vprašanje . 'e organizacijske oblike, ki bo -trezaia tako novi stopnji družbena razvoj« k«* puaehaoetim teh-: škega procesa v e 1 ek trog os po-stvu. Zato je bila še v maju 1951 ulovljena organizacijska kotnisi-z nalog«, da prouči to vp*a£auj«
ne in ker se energija pretaka na vse eni strani organ državne uprave, po strani, ne slede na upravno področje drugi pa že aparat višjega gospo-posameznih organizacijskih enot, na- darskega združenja, S teni, jla je stajajo gotova opravila, ki jT.i v Prezidij ukinil Glavno direkcijo, je imenu in po pooblastilu vseh podje- ukinil njeno državno funkcijo. V ti-
tij more upravljati le neki skupni aparat. Ta uparal mora biti za svoje del« seveda odgovoren vsem podjet-jetjem. To je organizacijsko izvedljivo le tako, da se ustanovi predlagano »Združenje elektrogospodarskih podjetij Slovenije«, katerega odločujoč organ je skupščina. Skupščina je v tem primeru torej organ delavskega upravljanja. V omenjenem članku je nekje napisano: »V predlogu je vse določeno, vse jasno, or-
stih gospodarskih panogah, kjer podjetja ne potrebujejo nobenega skupnega organa več, se je osebje bivših direkcij razšlo, ker ni bilo več potrebno. V elektrogospodarstvu pa je državna funkcija direkcije sicer tudi prenehala, funkcija združenja pa je še nadalje potrebna, zuto je tudi osebje ostalo kot aparat tega združenja. Direkcija torej ne obstoja vec niti legalno niti ilegalno, obstoia Da lecaluo združenje, ki
Pisec trdi v poglavju »Anketa in razgovor z delavci«:
1.	»du predlog niso prediskutirali v vseh kolektivih«;
2.	»da direkcije (podjetij) samovoljno rešujejo vsa personalna vprašanja«;
?. da elektrarne ne morejo mimo njih (direkcij) nabavljati nobenega potrošucga ali remontnega materiala« in »naročati nobenih popravil«;
4.	»da delavci o gospodarstvo podjetja ne vedo ničesar«;
5.	»Ponekod nimajo niti tarifnega pravilnika niti >o sodelovali pri njega sestavljanju«.
6.	»Kako in kje so sklepali o takem načinu plačevanja, če delavci o teni ničesar ne vedo. Delavci so dobili pač denar t navodilom, da naj si ga razdelijo med seboj«.
". »Direkcija Soških elektrarn, ki je iniela nekdaj sedež v Doblnrjih,
spodamtva. Ta predlog je bil med tem prilagojen stanju, ki je nastopilo z ukinitvijo glavne direkcije, torej principu izključnega delavskega upravljanja. Na konferenci so bile sprejete tudi še nekatere dopolnitve. Konferenca Je sprejela gkfep, da te obravnavani predlog organizacije elektrogospodarstva razširi z vsemi sprejetimi dopolnitvami in da »e kot sestavni del zapisnika konference razpošlje v obravnavo vsem podjetjem. Sklep je bil »prejet soglasno in podpisan od vseh navzočih. Na osnovi tega sklepa je bil dne predloÄ problematiko delavskemu 17.	>71. poslan »oglasno sprejeti
organi delavskega upravljanju, it v nje manj	.	........-..... .	.
pa bi sicer prav lahko tudi sain na- zveznega in v dveh številkah repub- veljala selitev 3.5 milj. dinarjev.« šel na tretji strani priloge 2 »Pred- liškega Uradnega lista so naložene 8. »Najbolj čudno podjetje so Sav-loga o organizaciji elektrogospodar- določene naloge »elektroenergetske- ske elektrarne, ki združujejo vse stva Slovenije«, ki je bil predložen mu sistemu Slovenije«. Tudi družbe- elektroenergetske in distribucijske Gosp«>darskemu sveta. To poglavje no akumulacijo ta »ilegalna« organi- obrate od Savice in Kranjske gore nosi naslov: »Volitve organov uelav- zaci ja v redu plačuje.	preko Ljubljane do Novega mesta in
skesa upravljanja* in v njem je na- poufno :e preči(a<i tudi Uradni Kočevja.« pisano mea ostalim:	.delavski svet ljst FRL, jt „ od , VIL
podjetja voh pripadajoče število cla- „„ s(rani 66# .Navodilo za upo-
nov saupščfcne Združenja«. Skupščina ima toret v polni meri kvaliteto, ki jo zahteva načelo delavskega upravljanja. To določilo pa je pisec oclvidno prezrl.
S. Kot ze omenjeno, trdi pisec, da je predlog v svojem bistvu protisocialističen, ker skuša izigrati oziroma obrti princip delavskega upravljanja. Pri tem poudarja, da ne gre za neljubo pomoto, ampak da so predlagatelji namerno hoteli potep
rabo proporcev iz družbenega plana in obračun dohodkov v elektrogospodarstvu«, ki pravi:
1. Z družbenim planom so določene stopnje akumulacije in skladov za elektrogospodarske sisteme, niso pa določene za obstoječa elektrogospodarska podjetja (proizvajalna, prenosna, distributivna). Dokler ne bodo ustanovljeni elektrogospodarski sistemi, tam kjer pravno še ne obstojijo, je treba za obračun dohodka
____	....... /iKpoČikivL' u
tati socialistična načela, »leer pre- sistema takoj ustanoviti obračunske vidno in pnknto, zato p« rafinirano cenfre elektrogospodarskih sistemov, in tem bolj nevarno.	..	,	2. Pri obračunskih centrih se takoj
Kdo pa so ti zlocincir To so člani
• vem združenja. Ta je o predloženi robieraaüki razpravljal v novem-rn 1951, sprejei nekatera mmvm na-in pooblastil upravni odbor, da i\: • ravlja o osnutku, ki bo temelj . nu teh načetih. Organizacijska komisija je izdelala dve varianti osnutka, o katerih je razpravljal razširjeni upravni i*lbor v januarju 1952 in soglasno usvojil eno od njih, ki je bila noto predložena takratnemu Svetu za Industrijo. Ta »icer ui predlogu razpravljal v svojem kolegiju. niti ni izdal kake odločbe, enđar pa je zavzel odklonilno sta-Itšče j» tem. da jc zahteval apodteva-
p red log Gospodarskem u svetu v lade LRS in vsem podjetjem elektrogospodarstva.
Poslovanje Gospodarskega sveta v zvezi s tem predlogom mi ni v celoti poznano. Od mene in še od nekaterih tovarišev (med njimi od predsednika upravnega odbora združenja) je zahteval nekatera ustna pojasnila, nato pa Je sklical konferenco, na katero so bili vabljeni zastopniki posameznih kolektivov. Ta konferenca ni dosegla potrebnega razčiščenja, zato je Gospodarski svet naročil vsem organizacijskim
_ edinicam elektrogospodarstva naj !jr nekaterih zahtev, ki so v ivo-	p<Mebe. pisraeBO sporoči svoje
■m tiistvn pomenile razbitje enot- staiigjie do organizacije. Kasneje so
tosti energetskega si.temn, Delav- nekaleri ;lanf Gospodarskega sveta
stališče do organizacije. Kasneje >spod
obiskali večje število elektrarn.
ki svet združenja se s temi zahte-
ami ni strinjal, paf pa je precej kjer	J tem vprašanju pogo.
ostro rea-iral s tem da je soglasno y(J)rm , pristojnimi člani kolektivov, »prejei resolacijo, «1 je mla dostav-	r J	4A_.	.	. - , „
jena pristojnim državnim organom Dne -J». oktobra 19n2 je ^el ::i v kateri zahteva, da se pri orga- »Slovenskem poročevalcu«^ nepodpi-::izaciji upošteva n t obhoda a potreba *an članek
naslovom »Tudi elek-
tizaciji upošteva neona, «bh poire o« 7,0"	..	,
o enotnosti sistema ter naj se na trogospodarstvo bodo upravljali de-oc«ebni konferenci zastopnikov pri- lavci«, ki obravnava pereče vpra ‘stolnih državnih organov in defav. nje organizacije elektrogospodarstva.
stojnih državnih orga skega sveta skupno izdela osnutek take organizacijske oblike^ ki bo vsestransko zadovoljiva. Do te konference pa ni prišlo.
Ne da bi se rešilo vprašanje organizacije, je bila glavna direkcija z ukazom Prezidija dne 4. VII. 1932
naših upravnih odborov ter delavskih svetov nodjetij la združenj, delavci, tehniki, direktorji, inženirji in ekonomisti. To so večinoma tisti, ki so jih kolektivi kot svoje najboljše izbrali v svoje vodstvo. Mnogo je med njimi čJanov Partije, mnogi nosijo odlikovanja za zasluge v NOB ali pri izgradnji socializma, mnogi imajo tudi razne družbene funkcije. Ali je mogoče, da bi ti ljudje namerno ruali socialistične principe, da bi teptala tiste ideale, za katere so se borili in za katere vneto delajo? To ni mogoče! Ne vem kaj naj rečem piscu, ki se upa vreči ljuiffcm v obraz tako žalitev; naj rajši sam o tem razmisli!
Ko je že »ugotovil«, da Je predlog sam v bistv« kontrarevolucionaren, skuša najti seveda tudi teoretično osnovo, iz katere se je razvil. Popolnoma neutemeljeno im samovoljno sklepa, da »je gotovo tako razvita tehnika im okoliščina, da visoko razvita tehnika mnogokrat neogibno poseže v večji gospodarski proetor, ovira za uveljavljanje načel delavskega upravljanja«, ker se mu je zdelo, da »iz celega predloga veje duh, da proizvajalnih sreostev s tako razvilo tehniko, kot jo imajo elektrarne, delavci niso sposobni upravljati, ali celo, da tako razvita tehnika delavsko upravljanje izklju-
imenuje tudi začasni upravni odbor, v katerega pridejo zastopniki obstoječih podjetij, ki tvorijo elektrogospodarski sistem.
Podpisan je predsednik Gospodarskega sveta vlade FLRJ. To uradno navodilo torej potrjuje legalnost sistema. Kaže celo, da naredbo-dajalec iz urejenega poslovanja našega sistema celo sklepa, da je sistem v naši republiki že tudi pravno urejen, saj omejitev veljavnosti navodila na tiste sisteme, ki »pravno še ne obstojijo« sicer ne bi
Vse to ni niti najmanj res, kar lahko potrdijo uradni dokumenti in pričevanje odgovornih ljudi. Nasprotno pa je res:
1.	da so predlog organizacije združenja prediskutirali vsaj v upravnih odborih in delavskih svetih vseh podjetij.
2.	Res je, da rešujejo vsa personalna vprašanja povsod samo upravni odbori in je znan tudi primer, da je upravni odbor razveljavil in spremenil odločbo, ki jo je izdal direktor podjetja sam.
3.	Res je, da posamezni uslužbenci elektrarne smejo brez predhodne odobritve upravnega odbora kupovati potrebni material đo tiste vrednosti, ki jo je določil njihov upravni odbor.
4.	Da o gospodarstvu podjetij odločajo delavci v delavskih svetih in upravnih odborih in da o njih ruzpravljajo na sestankih kolektiva, ponekod zaključke objavljajo tudi na razglasnih deskah. Razumljivo pa je, da ničesar ali pa vsaj vsega ne vedo tisti, sicer redki, ki se za gospodarstvo ne zanimajo. Enako je z naročili uslug.
5.	Res je, da imajo v vseh podjet-
nameščenec posebej prejel izplačano tarifno razliko po ključu, ki ga je določil delavski svet. ponekod pa cel kolektiv. Ti ključi so v raznih podjetjih različni.
7.	Sedež podjetja »Soških elektrarn« se ni preselil v Solkan |»o nalogu rsisteina* iz Ljubljane, ampak po lastni odločitvi. Selitev ni stala 3.5 milj. dinarjev, Dač pa je bil la znesek uporabl^^A^^dograditev poslovnih prostor<^^Hp*tnnovanj v novih blokih v Novi Gorici, za katere občinski odbor ni imel dovolj lastnih sredstev in so zato že dalj časa bili nedograjeni.
8.	Podjetje »Savske elektrarne« ne združujejo elektroenergetskih in distributivnih obratov na tem ozemlju, ampak združujejo samo elektrarne, dočini spadajo distribucijski obrati k podjetju »Elektro-Ljubljana«.
K trditvi, da je anketa na Gospodarskem svetu »dokazala, da predlog niso prediskutirali kolektivi, marveč so ga sestavili strokovnjaki v pisarni«, naj govorijo udeleženci sami. Poglejmo v zapisnik II. zasedanja delavskega sveta podjetja Savskih elektrarn od 9. avgusta 1952. Zasedanje je bilo sklicano nalašč rada obravnavanja organizacije. Med drugimi zapiski o tem vprašanju, ki obsegajo več strani in izražajo mnenja številnih diskutantov, ki so diskutirali o načelu in o raznih podrobnostih, ki so pa vsi podpirali v bistvu enako stališče, piše med drugim:
»Tovariš XY je poudaril, da je konferenca na Prodsedst\u vlade v
misli najmanjše) spadajo v sklop sistema. Glede teh zadnjih sem tudi ja/, istega mnenja in so v sklopu sistema bolj iz praktičnih kot iz principielnih razlogov. Prvi razlog je ta, da hi radi njihove neekono-mičnosti (vse majhne elektrarne so namreč mnogo manj racionalne^ kot velike) morali plačevati potrošači, k» se iz njih napajajo, znatno višjo ceno za energijo. \ sklopu sistema pa se njihoNi sorazmerno yišjl. ▼ absolutnem merilu pa minimalni stroški obratovanja izgubo. Drugi razlog pa je v tem. da imajo tR_ke majhne elektrarno, kjer je v službi le po en človek v eni izmeni, težav« pri večjih popravilih, zato njihovi »kolektivi« sami žele ostati v sklopu večjega podjetja, \endar vse to velja le v splošnem, lahko pa v posameznih primerih ne velja. Tako je na primer prav sedaj v teku postopek, da se odcepita dve taki majhni elektrarni. Podklauec in Prevalje od ostalih Dravskih elektrarn.
Druga stvar pa je predlog, po katerem naj bi se ukinila sedanja podjetja, ki obsegajo po več elektrarn, te pa naj bi postale »saka zase samostojno. čeprav okrnjeno podjetje. Tu so različni razloži za in proti. V skladu s principom delavskega upravljanja je edino to. da se odločitev o tem prepusti kolektivom samim. Kolikor je meni znano, za sedaj odločno prevladuje v njih želja. da ostanejo skupaj. Mislim, da bi bilo popolnoma napačno karkoli ukreniti proti v olji kolektivov.
V istem poglavju članka se tndi zahteva da »je treba upoštevati odnos in obveze podjetij do lokalnih organov samoupravno ljudske oblasti« . . . To je vsekakor neobhodno potrebno in je zato obravnavano v predlogu organizacije v prilogi št. 2 pod naslovom »Predlogi o prilagoditvi elektrogospodarstva Slovenije novi vlogi okrajnih ljudskih odborov«.
ALI JE RILO VSE TO POTREBNO?
Mislim, da je to vprašanje popolnoma umestno. S teni. da se je pojasnilo. kaj je sistem iu ko so «e v pVdlogn Statuta le našli delali, ki naj upravljajo združenje, mislim, da predlogu res ni kaj bistvenega očitati. Saj ne gre za podrobnosti, gre predvsem za osnovni skelet organizacije. V predlogu je rečeno, da se ta do-stalja Gospodarskemu svetu, da glede predlagane organizacije da svoje načelno soglasje. Podrobnosti poslovanja si no uredila skupščina združenja sama.
Neverjetno je. da tako majhen nesporazum lahko povzroči toliko hrupa. Članek je alarmiral javnost, v kolektivih elektrogospodarstva je zašnmelo. kot bi dregnil v sršenovo
Ljubljani (mišljena je anketa na Go-
spodarskem «vet«, op. pisca) bila	,, pošteni ljudje so bili oimer-
slabo pripravljena ter so pozvani bili __.________ai; c« nkri
imela smisla, ker so sistemi v osta- jih brez iz.jeme tarifni pravilnik, da lih republikah še mnogo manj je ves kolektiv sodeloval pri sestav-razviti.	ljanju, da so se upoštevale vse ute-
Ni torej res, kar trdi pisec, da meljene pripombe in pritožbe, neu-Glavna direkcija še naprej obstoja, poštevane pa so se v zapisniku ker sploh ne obstoja več. Obstoja argumentirale. Vse tarifne pravilnike pa elektroenergetski sistem, ki pač je potrdil tudi Republiški odbor fizično obstoja in radi nujnosti tudi zveze kovinarjev.
Članek ▼ svojem izredno dobre^i uvodu obravnava splošno problematiko uveljavljanja načela delavskega upravljanja, nato pa v posebnem poglavju obravnava tehnološke posebnosti proizvodnje in distribucije električne energije. Tudi to poglavje čuje.«
ukinjena. Delavsko upravljanje je	je odlično obdelano in pomeni prvi	To izgleda	kot	visoka teorija, v
? te-m prišlo do polne in izključne	uspeh dolgoletnega prizadevanja ko-	resnici pa Je	le	samoljubno	podce-
veljave. Upravljanje elektroenerget-	lektivov elektrogospodarstva za pri-	njevanje_ ljodi. _ vsak človek,	razen
skega sistema, ki se je med tem	znanje teh posebnosti. V nadaljeva-
nju pa članek nenadoma izgubi vsako resnost in radi skrajne nevestnosti obravnavanja, radi neutemeljenih trditev, za katere ne navaja prav nobenega dokaza, radi mestoma skrajno žaljive vsebine in zlob
posluje.
Očitek ilegalnosti Je torej povsem
neutemeljen.
Ker članek zelo obširno »obravnava« »pomanjkanje« delavskega upravljanja v predlogu 'organizacije in pri tem izvaja nekatere nadvse presenetljive zaključke, se moram na to poglavje povrniti. V njem je v izvlečku priobčen Statut predlaganega združenja. Razumljivo je,
di
6. Res je, da je vsak delavec in
samo enostransko informirani. Predlog sprejet po zastopnikih delavcev ni bil slab. Kakorkoli se na stvar gleda, bodisi učeno ali preprosto, vedno je isti zaključek »Sistem Re ne sine rušiti«. Mi kot delovno ljudstvo se ne bojimo nobene kritike. Naj se sestavi kakršenkoli osnutek, nii ga bomo. Če bo potrebno, povsem jasno in odločno skritizirali, če ne bo v skladu s pravilnim vodenjem narodnega gospodarstva«. (Ta tovariš ni kak »birokrat« ampak je strojnik).
Drugi tovariš: »je poudaril, da' bi bilo povsem nepravilno, da odločajo oni, ki problema ne razumejo, ki ne poznajo strukture elektrogospodarstva.«
Tretji tovariš, ki se je tndi ndeležil ankete, pravi med drugim: »Sestanek o vprašanju reorganizacije gospodarstva v Ljubljani je zapustil mučen vtis. Izgledalo je, kot bi bili prisotni na preizkušnji, če so sposobni, da nekaj s svojo glavo mislijo.«
Ali ta diskusija dokazuje, da so predlagatelji nameravali utihotapiti neki predlog brez vednosti in proti volji kolektivov, ali pa dokazuje, da je predlog prav izraz volje teh kolektivov? Sicer pa nimam namena biti njihov advokat, saj se znajo sami breniti pred napadi.
KRITIKA PREDLAGA PRAV ISTO, KAR KRITIZIRA
V zaključnem poglavju, ki Ima naslov »Organizacija mora ustrezati načelom delavskega in ljudskega samoupravljanja ter posebnostim proizvodnje hkrati« dobi članek zopet
sklaoa z nekaterimi odločbami zveznega gospodarskega sveta in Preaidija republiške skupščine izpopolnilo, pa je oa ukinitve direkcije vodil in še vodi delavski svet in upravni odbor gospodarskega združenja elektrogospodarstva, ki ni bilo nikdar nkinjeno. Vendar pa je
poslovanje zelo orte/kočeno, ker se se
_____i :__•	__ri......	„.i»*...,	.»I „
nega tona pade na nivo navadnega vodnje. To prav gotovo vedo tudi pamfleta. To neodgovorno pisanje predlagatelji. Iz te zmotne osnove
adaljuje vse do zadnjega pospravljanje vrši le po najosnovnejših glavja, kjer se zopet nenadoma po-splošno veljavnih principih, manjka- vzpne do uporabne kvalitete in se jo pa podrobnejša d«4oeila, ki jih začuda zaključi z enakim predlo-tako velika in pomembna gospodar- gom, kot ga je stavil delavski svet ska organizacija neobhodno potreba- elektrogospodarstva (nekoliko raz.-je za urejeno poslovanje. Prav tako širjenim v nebistvenih stvareh) če-je nepogrešljiva »Tedi te v pravnih prav je prav i^ti predlog v treh odnosov, ki je sedaj silno pomanjk- predhodnih poglavjih predmet naj-ljiva.	ostrejših napadov.
KAJ OČITA KRITIKA
Jedro omenjenega članka tvorijo naslednji očitki oziroma trditve:
1.	da elektrogospodarstva ne upravljajo delovni kolektivi, kot bi ga že zdavnaj morali:
2.	da predlog za novo organizacijo ne upošteva principa delavskega upravljanja;
3.	da »predlog pomeni pohabljanje zakona in težko zanemarjenje načel o delavskem opravljanja gospodar
pa pisec
izpustiti prav tistega člena, o katerem ves čas trdi, da manjka, namreč člena o volitvah organov delavskega upravljanja, ki sem ga že citiral.
Razen tega so še drugi očitki, ki pa so gotovo nastali le vsled tega, ker je pisec pravkar omenjeno določilo o volitvah popolnoma spregledal (da bi ga namenoma zamolčal, si vkljub vsemu le ne morem misliti!). Da bi pokazal, da so tudi vsi r___^	ti očitki neutemeljeni, je skoraj ne-
se predlog prav gotovo ni razvil, pa izhežno. da v še krajšem izvlečku tudi druge zmote ni treba iskati, ker reproduciram tista določila Statuta je predlog v redn.	ali njihove odlomke, ki povsem
Kot mi je zoprno, pa le ne morem jasno in določno uveljavljajo na-molče preiti preko cele vrste neute- čelo delavskega upravljanja.
KAJ PRAVI STATUT V POGLEDU DELAVSKEGA UPRAVLJANJA
da predlog radi obširnosti ni mogel resno vsebino in dostojno obliko. Z biti v celoti ponatisnjen. Vendar	izjemo trditve, da »te direkcije
pa pisec v izvlečku le ne bi smel (namreč podjetij) niso potrebne, ker
kakega hribovskega mežnnrja, vendar >e, da tehnika dviga ljudi iz zaostalosti, jim širi in poglablja znanje, jih navaja na izobrazbo in jim daje čas zanjo. Z razvojem tehnike se bodo ljudje vedno bolj usposabljali za upravljanje proiz.
nih zastopnikov vseh združenih podjetij in pravilno potrjena. Kot dokaz za to trditev so vedno na razpolago vsi potrebni uradni dokumenti, če pa kdo takim »birokratskim« dokazilom ne verjame, nuj se potrudi pri-sostvovati zasedanjem in sejam, pa bo videl vso življenjsko pestrost, visoko državljansko in razredno zavest in razvit čut odgovornosti za delo. Ne bom oporekal, da so
stva«. skrnika da gre za protisociali- tem upravljanju še gotove pomanjk-stičen reakcionaren predlog in da »tu '•*	‘‘
ne gre za pomoto, napako ali pozabo posameznika, tn gre za dobro premišljen predlog, s katerim pa bi legalizirali organizacijo, v kateri je
delavsko upravljanje komaj opazno«.
Ni težko dokazati, da si vsi trije glavni očitki prav tako neutemeljeni kot cela vrsta onih manj pomembnih. ki jih bom obravnaval pozneje.
i. Iz naslova »Tndi elektrogospodarstvo bodo upravljali delavci« ni mogoče napraviti drugačnega zaključka kot da elektrogospodarstva še ue upravljajo aeiovci. To pa ni res, ker «o bili v vseh kolektivih elektrogospodarstva ustanovljeni organi delavskega upravljanja, to je delavski sveti in upravni odbori, istočasno kot v vseh dragih panogah gospodarstva, torej jeseni leta 1950. Iz zapisnikov njihovih zasedanj in sej je razvidno, da so prevzeli upravljanje oodjetij v svoje roke, da re< ino vriöjo svoje naloge in da samostojno odločajo o vseh vprašanjih v svojem delokrogu kot na primer o planu dela, o notranji organizaciji podjetja, o vseh personalnih vprašanjih, p tarifnem pravilni-
Ijivosti in napake; kot so tudi povsod drugod in je razumljivo, da so in zakaj so. Elektrogospodarstvo torej upravljajo delovni kolektivi in zato ni utemeljeno pisali, da ga bodo šele pričeli upravljati.
2. V članku se trdi, da tudi v predlogu za novo organizacijo elektrogospodarstva ni predvideno, da naj bi ga upravljali delovni kolektivi, na nekem drugem mestu pa, da ... • , .	. . „ ,. • „i*
je predvideno »delavsko upravljanje xi0*,J0	,\e 1 P, Vnliktivov
komaj opazno«, noajr zopet »Iz ce- ćlanoT SVOJ,h del«'n'h kolektivov.
V	uvodu predloga je rečeno:
V	zvezi z ukinitvijo Glavne direkcije elektrogospodarstva LRS se je dne 12. julija t. 1. vršila konferenca zastopnikov vseh podjetij elektrogospodarstva LRS z nalogo, da se na podlagi raznih £e izdelanih variant glede nove reorganizacije elektrogospodarstva Slovenije sprejme taka oblika bodoče o/ganizacije, ki bo najbolje ustrezala sedanji stopnji družbenega razvoja.
Cl 1. . . . podjetja elektrogospodarstva Slovenije ustanavljajo po principu svobodnega združevanja »Združenje elektrogospodarskih podjetij Slovenije« za reševanje sknpnih nalog iz področja elektrogospodarske panoge.
Čl. 3. Organi Združenja so:
a)	skupščina zastopnikov združenih podjetij:
b)	upravni odbor;
c)	nadzorni odbor.
Čl. 4. Skupščino Združenja tvorijo zastopniki združenih podjetij, ki jih
sploh ne predstavljajo podjetja, marveč so le ekspoziture sistema v Ljubljani« in zaključnih vrstic, je vse v redu. Najvažnejši del tega pogluvja je predlog, kako naj se organizira naše elektrogospodarstvo. Ta predlog, če izvzamemo dve dopolnili, ki za razpravo o združenju nista važni, je več kot le v bistvu isti, kot ga je predložil delavski svet elektrogospodarstva.
Kar primerjajmo že navedeni izvleček lz predloženega statuta s tem, kar predlaga pisec zaključnega poglavja Članka! On pravi: *... elektroenergetska in distributivna podjetja naj si ustanove skupen organ delavskega upravljanja, združenje s skupščino, z upravnim odborom In stalnim aparatom za redno opravljanje tistih nalog, ki so zaradi tehnološkega procesa proizvodnje in distribucije električne energije neloč-ljivo skupne. Aparat te sknpne organizacije je dolžan polagati račun o svojem delu ne le skupščini in njenemu upravnemu odboru, marveč tudi delavskemu svetu vsakega od združenih podjetij in ne le na sejah upravnega odbora, marveč tudi vmes
upravni odbor, isto združenje, Isti
lega predloga veje duh, da proizvajalnih sredstev s tako razvito tehniko. kot jo imajo elektrarne, delavci niso sposobni upravljati ali celo, da tako razvita tehnika delavsko upravljanje izključuje«.
Teh, sicer absurdnih zaključkov avtorju ne morem v polni meri zameriti, ker gre za očiten nesporazum. Zamerim mn le v toliko, da je bil pri čitanjn predloga (očitno je namreč, da ga je čital, ker ga citira) prav do neodgovornosti nepazljiv, sicer bi moral predlog razumeti prav tako, kot so ga raznmeli brez izjeme vsi delavci in nameščenci elektrogospodarstva, ki so ga obravnavali in
ko, o nagradah in premijah, o teko- teh je, če štejemo samo one, ki so
čem poslovanju in o uporabi lastnih —:	---*---““s:u
sredstev. O vseh poslih, ki presegajo dHokrog posameznih podjetij pa odločata a nravni odbor in delavski s/et
i ' *___ i.:
članov svojih delovni
Čl. 5. Zasedanja skupščine so redna in izredna. Pravica zahtevati izredno zasedanje skupščine pripada:
a)	npravnemu odboru Združenja;
b)	nadzornemu odboru Združenja;
c)	delavskemu svetu vsakega posameznega včlanjenega podjetja.
Čl. 6. Skupščina izvoli na svojem prvem zasedanju iz vrst svojih članov predsednika in ostale člane upravnega odbora, ter člane nadzornega odbora.
Čl. 9. Upravni odbor je izvršilni organ skupščine...
Čl. 9. Nadzorni odbor stalno kontrolira delo upravnega odbora • • •
Priloga 2
Čl. 4. Volitve organov delavskega
gospodarskega združenja, ki ste bila đenw>kr»Orno bujena v skladu S zakonskimi predpisi od paobtečče- kakšno
pri obravnavanjih aktivno sodelo- upravljanja
vali, vsaj nekaj sto.	... delavski	svet	podjetja	voli
Nesporazum ima	najbrž dva	upravni odbor	podjetja	in	pripada-
vzroka.	#	joče število članov skupščine
Pisec namreč ne ve, kaj pomeni	združenja,
pojem sistem in misli, da je to ne- Poleg nekaterih pojasnil, ki so po-’ združenje in	zato #w*e«tlra,	dana že ▼	' '	’	'	*
nje in zato pvetestira, dana
poglavja o dosedanjem
razvoju, moram opozoriti še na
naslednje:
Predviden je poseben kontrolni organ skupščine» nadzorni odbor, ki je dolžan stalno nadzorovati vse delo in je tudi opravičen kadarkoli
sklicati izredno zasedanje skupščine. . .	... .	^	---- ----
S tem je podano jamstvo, da ne ? pisanimi poročili kolektivom pod-uiore priti do samovoljnega odloče-	*td. ,Jorei. skupščina, isti
vanja kogarkoli. To jamstvo je še večje kot je predvideno v zakonu o delavskem opravljanju. V celoti
ie tudi ohranjeno načelo, da mora iti od izvoljenih članov upravnega odbora najmanj tri četrtine delavcev.
To v statutu ni posebej napisano, ker to določa že zakon, je pa iz določila o načinu volitev razvidno, da se bo pri volitvah uporabljal ta zakon, saj se prav zato predlaga dopolnitev nekaterih njegovih določil. Vsa podrobnejša določila o načina poslovanja spadajo v poslovnik, ki ga bo morala sestaviti in sprejeti skupščina.
Sedaj pa resno preglejmo, kaj je v tem predlogu nedemokratičnega, s čiin naj bi bilo težko pohabljeno načelo delavskega upravljanja? Ali ni upoštevano v celoti in v nnjvišji meri? Članek pa trdi:	»Z drugo
besedo bi bilo to združenje pravo ministrstvo tipa 1945«!! Na to trditev ne najdem primernega odgovora.
Pa poglejmo posamezne očitke.
Pravi:	»Najprej združenje! Organ
združenja je skupščina zastopnikov združenih podjetij. Ta skupščina »si lasti odločevati v vseh primerih, ki spadajo v okvir poslovanja elektroenergetskega sistema Slovenije«.
Točno! Prav radi te naloge je skupščina potrebna! Kakšni pa so ti primeri, o katerih naj odloča? V predlogu glave II. točka 1. piše:
»Elektroenergetski sistem Slovenije izvršuje samo tiste naloge, ki so karakteristične za sistem in katerih posamezna podjetja ne morejo uspešno izvajati. Glede vseh ostalih dejavnosti pa obdrže ^ podjetja svojo dosedanjo samostojnost. Karakteristične dejavnosti sistema so navedene T prilogi št. 8.« Tu gre torej prav
aparat, vse je prav isto, kar Je v prejšnjih poglavjih tako ostro kritizirano!
Res nerodno lahko izpade članek, če ga piše več ljudi. Tudi njihov »kolektiv« bi si moral izvoliti kakega predsednika, ki bi delo vskladil!
Vsekakor je vsega upoštevanja vreden tudi nasvet glede obveščanja podjetij. Doslej je bilo obvezno le redno poročanje o poslovanju sistema na upravnem odboru in delavskem svetu združenja. Poleg tega je bilo dostavljeno vsem podjetjem izredno obsežno in natačno letno poročilo. V resnici pa bi bilo potrebno pošiljati vsem sestavnim enotam redna mesečna in po potrebi tudi izredna poročila.
Članek bi bil lahko mnogo bolj pomemben, če bi predlagal tudi druge take konkretne izpopolnitve.
Ob tej priliki naj omenim, da je, kot sem slišal, tudi tovariš minister Leskošek na sestanku s kolektivom elektrarne Velenje sprožil interesantno misel, da bi člani skupščine tvorili tri pododbore, od katerih bi se vsak bavil z eno od osnovnih problematik elektrogospodarstva. Sam sicer ne vem podrobnosti tega predloga. mislim pa da bi napravil pisec članka zelo pametno, če bi namesto obrekovanj razložil v podrobnostih ta zanimivi predlog tovariša Leskoška.
Drugi dodatni predlog ▼ zadnjem
jani za reakcionarje. Ali se pisci res niso mogli bolje informirati o stvari, če jim ni bila razumljiva? Ali se res ne znamo pogovoriti? 7di se mi. da smo le vsi skupaj birokrati, eni legalni, drugi pa »ilegalni«.
Dr. Stanko Peterin, novi docent pravne fakultete
Ljubljana, 31. okt. V zbornični dvorani ljubljanske univerze je imel danes dopoldne nastopno predavanje dr. Stanko Peterin, novi docent pravne fakultete. Zbranim univerzitetnim profesorjem in študentom je dr. Pe-terina predstavil dekan pravne fakultete dr. Maks Snuderl, ki je poudaril, da je fakultetni svet z zadovoljstvom izvolil dr. Pe-terina za docenta pravne fakultete, ker se je že do sedaj izkazal s svojim znanstvenim delom. Med vojno je bil v partizanih m je kot pravnik zavzemal razne važne položaje pri ustvarjanju naše nove ljudske oblasti. Po vojni pa je delal v Trstu in v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja, kjer se je moral tudi praktično ukvarjati z raznimi vprašanji mednarodnega prava. Na pravni fakulteti bo dr. Peterin predaval zgodovino diplomacije s posebnim ozirom na mednarodni položaj Jugoslavije. V svojem nastopnem predavanju pa je obdelal nastanek in razvoj tržaškega vprašanja.
Dr. Stanko Peterin se je rodil leta 1913 v Gradiški ob Soči. Leta 1939 je diplomiral na pravni fakulteti ljubljanske univerze, leta 1941. pa je promoviral za doktorja prava.
Otvoritev študijskega oddelka Delavske knjižnice
Včeraj popoldne je bila v Delavskem domu v Ljubljani otvoritev študijske knjižnice in čitalnice kot dela splošne Delavske knjižnice. Kratko slovesnost
obstoju nekaterih sedanjih podjetij, poleg tega pa pisec tudi misli, da ni nujno, da vse elektrarne (verjetno
Prijavite svojo zaposlitev v Nemčiji
tam socialno zavarovani, čim-prej prijavijo to svojo zaposlitev. Prijaviti se morajo vsi, ki so v Nemčijo odšli prostovoljno pred ali med okupacijo, ali Pa so bili tja med okupacijo odvedeni, odnosno so bili v delovnem razmerju na ozemlju, priključenem Nemčiji. — Prijaviti se je treba pristojnemu ljudskemu odboru ( na področju mesta Ljubljane občinskemu ljudskemu odboru Polje ali Šentvid oziroma neposredno mestnemu zavodu za socialno zavarovanje, Resljeva cesta številka 14 a), v prijavi pa nave, sti točne osebne in rojstne podatke ter kraj in dobo zaposlitve v Nemčiji.
Ker se bo delovna doba v Nemčiji štela v delovni staž za pokojnino, je v interesu vseh prizadetih, da čimprej — najpozneje pa do 10. novembra — prijavijo zahtevane podatke.
Znano je, da Je bilo precej naših državljanov pred in med okupacijo zaposlenih v Nemčtji in tam zavarovanih po predpisih nemškega socialnega zavarovanja. Čeprav je teh ljudi precejšnje število — po nepopolnih podatkih okrog 60.000 v Sloveniji — in pomeni to za našo državo nasproti Nemčiji znaten zahtevek iz naslova socialnega zavarovanja, se prizadeti kljub svoječasnemu Javnemu pozivu Zavoda za socialno zavarovanje LRS ne odzivajo in ne javljajo potrebnih podatkov. S tem znatno škodujejo sami sebi in si kratijo pravice iz socialnega zavarovanja, državi pa otežkočajo in skoraj onemogočajo vsako akcijo v tej smeri.
Ker mora biti vsak naš zahtevek nasproti inozemstvu utemeljen, je potrebno, da vsi, ki so bili v Nemčiji na delu ia
poglavju članka je naperjen proti je začel predsednik Mestnega
sindikalnega sveta tovariš Kovač, ki je pozdravil prisotne, med njimi člana Politbiroja CK KPS Jožeta Potrča, zastopnike sindikatov, ustanov, kolektivov, javne in kulturne delavce. O razvoju in o pomenu študijske knjižnice je nato govoril tovariš France Svetek. Na kratko je orisal zgodovino Delavske knjižnice, katere zarodki segajo še v preteklo stoletje.
Današnja študijska knjižnica predstavlja pomembno kulturno ustanovo in bogato zbirko najrazličnejših del s socialno ekonomskega področja. Trenutno obsega okrog 6000 del, v kratkem pa se bo še obogatila.
Podaljšan rok za revizijo prevedb
Beograd, 31 okt. Komisija vlade FLRJ za personalno službo je do 1. januarja 1953 podaljšala rok za revizijo rešitev o prevedbj uslužbencev na železnici in uslužbencev državnega zavarovalnega zavoda na nove nazive in plače, rok za revizijo rešitev ostalih uslužbencev do 1. decembra 1952. Dosedanji rok je bil 1. novembra tega leta.
ZAPOSLITEV
Z ELI Ivi SPKEr.li.NiTi s.uiüo knjigovodstvo »Ljubljana«. Naslov v ogl. oddelku. 15311-1 PRVOVRSTNO GODBO ZA PLES (kvartet) sprejm€ hotel »Belle-vue«, Ljubljana.	15310-1
ßOFERJ A-MEH AMIKA. treznega, s stanovanjem v Ljubljani sprejmemo za noćno službo. Pismene ponudbo na ogl odd. pod »Pošten in vesten-*.	15-319-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejmem. Čepeljnik Franc. Vižmarje 171. tel. 767.
„	15308-1
MIZARSKI MOJSTER z lastnimi mizarskim; stroji sprejme službo. Ponudbe pod »Mizarski« na 021. oddel-k.	15306-1
SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJO z večletno prakso sprejmemo. V poštev pridejo moški Oglasiti se pri Trgovskem podjetju OZ Z -odkup živine. Ptuj	15176-1
PEKOVSKI POMOČNIK, vojaščine prost, išče službo. Naslov v podružnici SP Celje.	15179-1
GRADBENI TEHNIK z 18-!etno prakso, želi spremeniti službo v operativi. Ponudbe pod »Samostojen tehnik- na oglasni oddelek SP.	15185-1
USLUŽBENCA, ki bi opravljal sekretarske posle podjetja, sprejme Tovarna Motvoz in platno. Grosuplje. Nastop službe takoj. P;smene ponudbe na gornji naslov.	15187-1
TAPETNIKA. verziranega vseh tapetniških del (z blagom in usnjem), sprejme takoj Tovarna finega pohištva v Tržiču. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pismeno ali ustno na naslov to-
varne.	15189-1
MOJSTRA za mizarsko delavnico sprejme takoj Občinsko podjetje »splošno mizarstvo« Stična na Dolenjskem. Plača po dogovoru.
15191-1
IZURJENEGA SCETARTA sprejme takoj Podjetje za remont mlinov, Domžale. — Ponudbe poslati na podjetje.	15072-1
PERFEKTNO KUHARICO, samo
pošteno, prvovrstno moč iščem. Eivša redovnica ni izključena. — Perica v niši. Ponudbe pod »Pismeno:- na oglasni odd. 15132-1 UPOKOJENKA srednjih let gre v skupno gospodinjstvo a’i kot gospodinja. Ponudbe pod »Dobra gospodinja« na ogl. odd. 15136-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejmem k dvema osebama. Gledališka ul. 14. vrata 12	15137-1
SLU2BO D03T ženska za varstvo otroka v dopoldanskih urah. Re-bf - Cankarjevo nabrežje št 9. L-ibijana.	15155-1
&OFERJA za tovorni avto sprejme takoj industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve poslati na ogl. odd pod »Zmožen«. 13233-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem. Zrinjskega cesta številka 7-1. — 4	15239-1
PEK. vešč vseh pekovskih in slaščičarskih del — grem za upravnika pekarije kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku.	14526-1
DOBER KRAVAR (molzač), ki ima veselje do živine se sprejme. — N2stop takoj. Hrana in stanovanje zasigurana. Javiti se na naslov: Ekonomija UDI-JNA — Ljubljana, Vič — Cesta 2 cesarjev 124.	15237-1
FRIZERSKA POMOČNICA išče za-p: -' tve kjerkoli. Naslov v ogl. oddelku.	15236-1
PO TRNO KMEČKO DEKLE, vajeno vseh del, išče kakršno koli službo Naslov v ogl. odd. 15034-1 STAREJŠA ZENSKA želi zaposlitve vseh gospodinjskih poslov. Najraje k samskemu upokojencu. Ponudbe na prodaja časopisa, Sevnica.	15978-1
BAMOSTO J NA K N.TTGO VOD KI-NJA. vešča administracije in strojepisja, sprejme službo. Naslov v ogl. oddelku. 1506*1-1
Šiviljska pomočnica išfe za-poslitev. Naslov v ogl. oddelku.
15251-1
6AUOSTO JNO KUHARICO za šolsko menzo sprejme takoj Usnjarski tehnikum. Domžale. Starost vsaj 30 let. Plača po dogovoru.	15256-1
MESTO UPRAVNIKA razpisuje Kmetijska zadruga Prebold v Sav. dolini. Interesenti naj se najkasneje do 10. nov. 1952 javijo na zgornji naslov, ker lahko službo s 15. nov. že nastopijo. P jača po dogovoru.	15257-1
SAMOSTOJNEGA ARHITEKTA in samostojnega kaikulanta, oba z večletno prakso, sprejmemo v službo. Piejemki po vrednosti dela v akordu. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj poslati na Projektikni urad Koper.
15258-1
MIZARSKEGA MOJSTRA, ki bo
vešč vsega stavbenega in sobnega pohištva, nujno sprejme Kmetijska zadruga Zali log pri 2el/eznikih. Lahko tudi začetnik. Nastop službe takoj ali po dogovoru, plača po uredbi. Pismene ponudbe poslati na naslov a-H se osebno javiti v pisarni vsak den od 3.—16. ure. 15261-1 •TRGOVSKA POMOČNICA, vsestransko verzirana, dobi takojšnjo zaposlitev. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati na	Kmetijsko zadrugo
Škocjan pri Novem mestu.
15262-1
PEKOVSKEGA POMOČNIKA, samostojnega :n vajenca sprejme pekama Potočni^ Janko, Gorje pri Bledu.	15265-1
BRIVSKO-FRIZERSKA POMOČNICA išče	zaposlitve kjer koli.
Naslov SP	Celje.	15266-1
VAJENCA za pekovsko obrt sprejmem. Valentin Brežan, pek. Moj strana.	15075-3
VAJENCA sprejmem. — Pekarna Jože Sra1. Radomlje 43.	15138-3
PRIDNA DEKLICA se želi izučiti za šiviljo. V prostem času bi pomagala karkoli. Naslov v oglasnem oddelku.	14991-2
MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem St. Vid 79.	15293-3
PEKOVSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Hrana in stanovanja v hiši. Vrečer Valentin, pekama, Jesenice.	15255-3
SPREJMEM 2 učenca posamič na prvorazreden pouk angleščine. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Anglija«.	15157-3
POMOČ pri učenju ježkov nudi Lindič. Ljubljana. Trubarjeva štev. 42.	15198-2
DOBROSRČNO GOSPODINJO ali popolno oskrbo pri taki samostojni osebi iščem in dostojno plačam Več osebno. Obširne ponudbe pod »Domačnost« na ogl. oddelek.	15069-2
POSTREZNICO za dopoldanske ure iščem. Ivančič. Prijateljeva štev. Ia. Zlagsiti se dopoldne.
15107-2
STROJEPISJA (desetprstno, slepo) (ali stenografije) se hitro naučite po sodobni metodi. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Zanesljiv, hiter uspeh«.	14586-2
POSTREZNICO za dopoldanske ure iščem. Slokan Zvonka. Celovška 124. zglasiti se od 8 do 10 dopoldne.	15283-2
STROJEP1SA (desetprstno in slepo) ali STENOGRAFIJE se dobro naučite po sodobni metodi. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Zanesljiv in hiter uspeh«.
15290-2
POSTREZNICO. 2—3 ure dnevno popoldne sprejmem. Naslov v ogl. oddelku.	15292-2
PRIKROJEVALNI !n šivalni tečaj nudi salon »Kucler«. Tomšičeva 4	15133-2

KOTEL BRZOPAR1LN1K prodam. Lekše, Cilenškova ulica Štev. 18; zadaj za šolo v Jaršah ob Smar-tinski cesti	-4
PRODAMO 1 Seping z vgrajenim motorjem z 250 mm delovno dolžino za 200.000 din. — Vprašanja stavili na »Elan«. Begunje pri Lescah	14558-4
VOLOVSKIH ŽEBLJEV večjo množino prodam po zelo nizki ceni. Vidovič, Litija 99.	14977-4
PRODAM tri gumi plašče za motorno kolo 325—350X19, razne dele za BMW 350. Krbavčič. Sv. Petra cesta 59.	15038-4
BUTAN RESO in regulator naprodaj Kobal Ljubljana Komenskega ulica 14.	15040-4
ŠT EDILNIK, železen, nov. še nerabljen prodam tudi za bone. Markič. Vič, Gostilničarska ulioa štev. 15.	15042-4
KUHINJSKO OPREMO, pleskano, prodam. Tržaška cesta 92. 15051-4 PRODAM dobro ohranjeno motorno kolo NSU za 45.000 din in športno moško kolo (prenovljeno). Vodnikova 66. dvorišče.
15057-4
TRIUMPH 350 ccm v odličnem stanju prodam. — Vprašati: Kolodvorska 12.	15062-4
SINGER ŠIVALNI STROJ, brezhiben. prodam. Purgar, Huje 31, Kranj.	15063-4
KOS1LNI STROJ X žetno napravo, skoraj nov. naprodaj. Poizve se: Podgorje štev. 57 pid Kamniku.
15067-4
DVA DIVANA prodam. Gostilna »Podutik«.	15068-4
ŠPORTNI VOZIČEK, lep, prodam; tudi za bone. Marmontov a 45, pritličje.	15070-4
LEP ŠPORTNI VOZIČEK prodam; tudi za bone. Gerlovič, Gor j lipova 4-11.	15076-4
PRODAM novo komp. kopalno peč in stranišče. Naslov v oglasnem oddelku.	15172-4
LEPO POSTELJICO in voziček z* dvojčke prodam. Sv. Jakoba trg štev. 5-1.	15173-4
ZELEZNO PECICO prodam. — Sv.
Jakoba trg 5-1.	15174-4
OSEBNI AVTO »Steyer« naprodaj. Naslov v podružnici SP Celje.
15180-4
DVOCEVKO kal. 16 za brezdimni smodnik prodam. — Za odgovor znamko. Rudolf Smola, Novo mesto.	15181-4
DVA AVTOMOBILA znamke »Av-stin«, tritonska, proda Reševalna postaja Novo mesto.	15182-4
NOVE SODE 200—300-litrske ugodno prodam. Homan, sodarstvo — Labore 42, Kranj.	15183-4
OPEKARSKI STROJ »Steinbrück« premera 400 mm. generalno popravljen, z novimi pogonskimi zobčaniki, valji in ležaji prodamo po izredno nizki ceni. Nadaljnji dogovori pri Ljubljanskih opekarnah, Ljubljana, Emonska cesta 2.	16186-4
OSEBNI AVTO Ford, tipa A, limuzina. s štirimi vrati in visokim hladilnikom v pogonskem stanju naprodaj. — Splošna trgovina, Kamnik.	15188-4
NOVE ZABOJE v stranicah dimenzija 950x700x55x13 mm prodamo. Državna založba Slovenije. Ljubljana. Mestni trg 26.	15192-4
FOTO-LEICA Elmer in ženski plašč ugodno prodam. — Vič, Merčnikova 9	15193-4
SPALNICO, dobro ohranjeno proda Kolar Ignac, Ljubljana Linhartova 28.	15194-4
STARO POHIŠTVO prodam. (Boni.) Ločnikarjeva 10.	15196-4
MOTORNO KOLO »Sertum«, 500 ccm. prodam ali zamenjam z* lažjega. Naslov v oglasnem oddelku SP.	15213-4
KOPALNO PEC poceni prodam. — Naslov v oglasnem odd. 15212-4 OGRODJE novega kauča prodam.
Naslov v ogl. odd.	15215-4
ZLATO za zobe prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15215-4
FILATELISTI! Zaradi opustitve prodam zbirko Jugoslavije ca. 700 različnih kosov. Vrednost po katalogu nad 7000 din. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.	15217-4
SADJARJI! Od ponedeljka do sobote se prodajajo pritlična sadna drevesa na ljubljanskem trgu in v Trnovem, Karunova ulica 10 od sadjarskega odseka Kmetijske zadruge Cerklje pri Kranju — Gorenjsko.	15219-4
NOVO SPALNICO iz trdega lesa prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15222-4
STROJ za polnjenje klobas in salam, ročni (brizgalni) prodam. — Ogled med 7 in 14 v delavnici — Slomškova 6.	15199-4
NOVO MOŠKO KOLO, Športno, italijanske znamke in moderno nepleskano kuhinjsko opravo — prodam; tudi za bone. Zrinjskega 7. pritličje, levo.	15200-4
7 lato za zobe prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15201-4
BREJO KRAVO prodam. Kleče 30.
Ježica.	15202-4
SOBNO KREDENCO, raztezno mizo in 4 stole prodam ali zamenjam za radio. Kapiteljska ulica štev. 7, parter srednja vrata.
15203-4
OTROŠKO POSTELJICO, prvovrstne izdelave, prodam. — Križaj. Groharjeva 3.	15205-4
RADIO, šestcevnl. »Minerva«, type 55, prodam. Ogledati od 8 do 12 pri Verbajs. Gosposvetska cesta štev. 10.	15206-4
UGODNO PRODAM okvir z vrati, več oken s steklom; dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku.	152084
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam: tudi za bone. Celovška cesta 128, vrata 10. 15077-4 KUHINJSKO KREDENCO, rabljeno poceni prodam. Beljaška cesta 34-1, Šiška.	15079-4
KUHINJSKO KREDENCO, rabljeno poceni prodam. Beljaška 34-1., Siska	15079-4
JZSEN MA PANJU v Ljubljani — prodam. Ponudbe pod »Jesen« na oelasni oddelek.	15085-1
PRAŠIČKE 7 tednov stare pirodatn. Stepanja vas — Na Gmajni številka 6.	15087-4
PRODAMO veSJo koliäno krme — repo, peso, korenje. Ponudbe n* »Krmo« Škofja Loke. 15106-4 PRODA SE (poceni, boni) Jedilni-ca 9 kosov, otomana. Naslov v oglasnem oddelku.	15109-4
MENJALNIK za F:at 1100 prodam.
Bled, Vila Titanija.	15108-4
JEDILNICO, orehova korenina po-»litirano, elegantno prodam za polovično ceno Odplačevanje Naslov v ogl. odd	15110-4
KOLERABO 3000 do 4000 kg prodam. Golouh. Delavska cesta 18, Celje.	15116-4
GLOBOK IN ŠPORTNI VOZIČEK, skoraj nov, prodam tudi za bone Humer, Titova 127	15130-4
PRODAM svilo za odeje, gramo-
fon.	krznen plašč in jopo (jan-ček) ter dva dekliška plašča — (boni). — Kasamovič. Mestni trg številka 17	15143-4
ŠKORNJE, nove prodam za 6000 dinarjev in gojzerje za 2500 din Oboje št. 41. Kržan. Pokopal.ška ulica 3-1.	15148-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK -dobro ohranjen prodam. Smrkolj, Celovška cesta 32-11.	15149-4
AVTOMAT za brušenje gaterskih in krožnih žag tipe »Šmalc« brezhiben prodam Naslov v oglasnem oddelku.	15152-4
MOTORNO KOLO »Sach« ugodno prodam. Novak Jože. Litoatroj-ska cesta IV blok, prvo stopnišče.	15154-4
PRODAM — korenje, repo. peso. krompirček Kozarje številka 27. Dobrovška cesta.	15159-4
NEMŠKEGA OVČARJA. 10 tednov star, čistokrven, prodam. Ljubljana, Hrenova 17	15158-4
PISALNI STROJ »Adler« pod ceno prodam ali dam v najem. Vidmar. Vodnikova 31	15161-4
ROBUDEN (injekcije in tablete) proti čiru na dvanajsterniku prodam tudi za bone Adela Večaj, Dolenjska cesta 10.	1.5220-4
HARMONIJ in kompletno posteljo prodam. Sv. Petra cesta številka 36.	15163-4
KOMPLETNO SPALNICO in moško črno suknjo proda Zalar — Resljeva cesta 12-1.	15164-4
STROJ za rezanje salame znamke »Fibat«, popolnoma nov, prodam Naslov v ogl. odd.	15166-4
KOTEL ZA 2GANJEKUHO — 50 1 prodam. Vprašati: Jerala. Vodnikova cesta številka 127. Ljubljana	15169-4
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK — ugodno prodam Cesta v Rožno dolino 20-11., levo.	15170-4
NEMŠKI OVČAR z rodovnikom — 1 leto star. dober čuvaj naprodaj Naslov v oglasnem odd 15246-4 DOBER RADIO 4 + 1 prodam (za bone). Lopare Puštai številka 44. Škofja Loka	15234-4
ŠPORTNI VOZIČEK, krasno ohranjen, usnjen in ponikljan. pri-priven tudi za ležanje, spredaj zaprt prodam za 13.000 din. Naslov v oglasnem odd. 14950-4 ŠTEDILNIK, vzidljiv. levi in 40 ploščic prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15248-4
SLIKE za legitimacije dobite v dveh urah (retuširane) pri Foto Grad Miklošičeva cesta številka 36.	15235-4
ZADRUGE — POSESTVA! Prodajo se krave — breje — visoko-breje in po prvem teletu, sivo-rjave pasme in križane bohinj-ke. Krave so garantirano zdrave. Plačilo z virmanom. Ekonomija UDI-JA, Ljubljana — Vič, Cesta 2. cesarjev številka 124 — telefon 45-85.	15238-4
KAMELHAR, original švicarski — 3 m za ženski plašč prodam. Naslov v oglasnem odd. 15227-4 BEL EMAJLIRAN ŠTEDILNIK prodam tudi za bone. Urankar. Aljaževa 3 — Šiška.	15240-4
POSNEMALNIK za mleko, dobro ohranjen prodam. Naslov v ogl. oddelku.	15018-4
POM02NI MOTOR za kolo prodam. — Pismene ponudbe pod »DKW« na ogl. odd.	15224-4
DVE ENODELNI 2IMNICI. prava žima dobro ohranjeni prodam Kettejeva ulica 2, Šiška 14609-4 VARILNI APARAT za električno varjenje z izmeničnim tokom do 210 amp. prodam. Ponudbe na ogl. odd, pod »Varjenje«. 15223-4
PRODAM lep gig la zapravljivček.
Pevec, Škofljica.	14072-4
Švicarske injekcije za ojačanje srca »Cčdilanide« in »Novu-rit« za odvajanje vode prodam Naslov: stenko. Parmova ul. 38. visoko pritličje.	15020-4
OSEBNI AVTOMOBIL Opel-Super in Opel-Kadet ugodno naprodaj, oba v voznem stanju. Možna je tudi zamenjava za Mercedes 170 V. Zaloška cesta Številka 25 — Ljubljana	15230-4
SADJARJI! Kdor sadi jeseni, pridobi eno leto, zato pohitite na ljubljanski trg vsako dopoldne popoldne pa v Trnovo. Karunova 10 in nabavite si sadna dre-vese« od drevesničarskega odseka Kmetijske zadruge Cerklje pri Kranju.	15142-4
LEPE KAPNE, blazine, železen štedilnik, prodam. Naslov v ogl oddelku.	15146+
PUCH 250 S 4 v odličnem stanji ugodno prodam. Naslov v ogl oddelku.	15301+
LUTZOVO PEC. vrata, tram*: prodam Vošnjakove 7-II.
15304-4
STRU2NICO. precizno, majhno, prodam. Naslov v ogl. odd. 15128-4 2 POSTELJI. 1 psiho, prodam tudi za bone. Staničeva 17. 15303-4 KUHINJSKO KREDENCO prodam. Klu/nova 4. Kodeljevo.
15250-4
KROMPIRČEK, peso. želod. 8 din kilogram prodam. Kozarje 111. Tržaška	15058-4
2ENSKO KOLO ugodno prodam. Ogled od 1—3. Naslov v ogl. oddelku.	15253-4
ZAKONSKO SPALNICO. novo. prodam. Naslov v ogl. oddelku.
15278-	4
2ENSKO KOLO. novo. pisalni stroj, krasen Murmel plašč, nov prodam. Kolezijska 19. pritličje.
15279-	4
»BARAKO« 3X6 proddm. Vavpetič. Titova 35. Ljublana. 15317-4 CELOLOTD nove punčke, znamke »2elva« prodam. Deizinger, Mestni trg 10.	15314-4
BALLY ZENSKI POLCEVLJI št. 42 naprodaj. Mestni trg 17, vrata 8.	15288-4
LES, okrogel, suh, lipov, 5 m3, prodam Cesar. Mozirje 130, Štajerska.	15300-4
PRODAMO ODLITKE šepinga 2 zobatimi kolesi. Z malimi stroški se ga more kompletirati. — Cena din 250.000.—. Elan, Begunje pri Lescah.	15264-4
BREZHIBEN AVTO. 4 sedežen Ford Aifel, prodam. Ogled in informacije v mehanični delavnici Servis. Kolodvorska 13. Ljubljana.	15272-4
NEKAJ POHIŠTVA, dobro ohranjenega. poceni prodam zaradi smrti in selitve. Tudi na bone Rožne dolina c. XV. št. 15. Žerjav.	15275-4
DOBRO MOŠKO KOLO. DKW regier, prodam Lončarska ste-73 9	15276-4
KUPIM
MESARSKI s i kuj »Biiiz» nov ali dobro ohranjen kupimo. Mestna klavnica Zagorje.	15177-5
ŠIVALNI STROJ za tapetniška dela, ki bi b:l zmožen tudi šivanja »paspule« kupimo. Ponudbe poslati na Tovarno finega pohištva v Tržiču	15196-5
MLATILNICO, dobro, kupim. Dam v račun odličen »Singer« šiva in stroj Vaupotič, Gallusovo na brežje (telefon 47-11) številka 7
III.	nadstropje.	15195-5
KAVO. surovo in Žgano v raznih količinah kupuje Kavama Evropa. Ljubljana.	15207-5
MANJŠO MESOREZNICO na električni pogon kupimo. Javiti na Laboratorij za kontrolo zdravil. Strossm aver jeva 1.	15209-5
MOTORNO KOLO — po možnosti DKW 350 ccm v brezhibnem stanju kupimo. — Ponudbe poslati tovarni zdravil — LEK, — Mengeš.	15214-5
BATERIJSKI RADIO all »Universal«. odličen, kupim. Naslov v ogl. oddelku.	14525-5
ENOOSNO AVTO-PRIKOLICO za prevažanje lesa — 3 tone nosilnost:	— tudi nekompletno,
kupi Kmetijska zadruga Dolenji Logatec.	15260-5
STISKALNICO Spindel ali Excenter kupim takoj. Nujne ponudbe na Musanič Rijeka. Ognjen Priča ulica 16.	15117-5
ZAPRAVLJIVČEK in lahek ko mat v dobrem stanju takoj ku pim. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Gotovina«.	14922-5
PRIKOLICO. 3-tonsko z avtomatičnimi zavorami in vzmetmi, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe na Kmetijsko zadrugo Škocjan pri Novem mestu.
15263-5
KUPIM rabljeno kopalno peč in banjo. Zelnik Albin. Goriče 12. p. Golnik.	15268-5
AVTO kupim tudi v defektnem stanju. Ponudbe pod »Avto — got ovina« na ogl. odd. 15104-5 ŠTEDILNIK za vzidati, rje prost ali 1 ploščo 2X3 m. rje prosto, za štedilnik kupim. Vavpetič. Titova 35. Ljubljana. 15315-5 RABLJEN ELEKTROMOTOR za istosmerni tok 20—40 HP, Diese' motor 15—46 HP. prikolico 3— ton in stružnico za železo kupim. Ponudbe poslati A. Ivanovi 7a *?r°b V'aška 2	15312-5
STANOVANJE
SOBO — prazno ali opremljeno iščem Ponudbe pod »Plačam odlično« na oglasni odd. 15171-9 ZAMENJAM lepo prostorno sobo na periferiji, blizu trolejbusne postaje za enako v centru. Ponudbe na oglasni oddelek pod »1000«.	35065-9
ABSOLVENT Išče sobo — plača dobro. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Student«.	15086-P
ZAMENJAM enosobno stanovanje s kabinetom in s pritiklinami — periferija. Ljubljana. Pet minut od postaje in avtopostaje. Informacije: Podmilščakova ulica številka 4.	15093-9
BREZPLAČNO STANOVANJE dobi žena, ki bi oskrbovala ostarelo vdovo. Ponudbe poslati podružnic:	»Slovenskega poročevalca«
Kranj pod »Ugodno«.	15119-3
KOMFORTNO dvosobno in manjše enosobno stanovanje z vrtom — zamenjam za komfortno trisobno stanovanje. Ponudbe pod »Ljub ljana novembra« na oglasni oddelek SP.	15121-9
ZAMENJAM komfortno garsonjero center, za dvosobno ali večje enosobno stanovanje. — Ponudbe pod »Odškodnina 20.000« na ogl. oddelek.	15134-9
SONČNO SOBO 7x6 m z novim štedilnikom s souporabo kleti — posebni vhod. ter veliko dvorišče v centru, zamenjam za enosobno stanovanje s kabinetom v centru Pismene ponudbe poslati na ogiasnd oddelek SP pod »Sončno«.	15146-9
SOBO. opremljeno —• z lastno posteljnino išče soliden, miren moški. Plačam za 6 mesecev naprej. Jamjak Marijan. — slaščičarna Petriček.	15151-S
LJUBLJANČANI! Nudim brezplačno stanovanje z delno participacijo dobrin na manjšem posestvu v Kamniku. — Protiusluga: manjša oskrbniška dela Naslov v oglasnem oddelku.	15245-9
ZDRAVNIK išče sobo — Ponudbe pod »Samec« na ogl odd 15241-9 ZAMENJAM enosobno stanovanje za dvosobno Ponudbe pod »Nujnost« na oglasni odd.	15242-9
ZAMENJAM komfortno stanovanje enosobno s kabinetom, lepo. sončno vrt, z enakim ali večjim. »bližina centra«. Naslov v ogl. oddelku.	15254-9
ABSOLVENT tehnike išče opremljeno sobo. Lastno perilo. Ponudbe pod »Absolvent«. 15294-9 SPREJMEM vdovo ali upokojenko na stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku.	15013-9
{tbriavna xaleiba Slovenite
Do kooca letoin ega tata bedo izSSi ie naslednji uibenlki in priročniki:
Novi
učbeniki
in
priročniki
Ahlin — Jeran — Sajovic:
A NAUTIČKA GEOMETRIJA V RAVNINI. (Oktober)
Ferdo Gestrin:
ZGODOVINA ZA Ul RAZRED NIZ GIMNAZIJ. (Oktober)
Anton Grad:
ANGLEŠKA VADNICA DROGA STOPNJA. (Oktober)
Sajovic — Ahlin — Jeran:
TRIGONOMETRIJA. (Oktober)
Ured nitki odbor:
SRBSKA AU HRVATSKA VADNICA L (Oktober)
Kvaternik — Sta lec — Žabkar:
FIZIKA ZA NIŽJE RAZRED* GIMNAZIJ 1. DEL. (Oktober)
Brane — Jelenc — Ziegler — Žabkar:
GEOMETRIJA ZA NIŽJE RAZREDE GIMNAZIJ Ul. DEL (Oktober)
Jamar — Mu »er — Stefan:
SLOVENSKO BERIVO II. NOVA IZDAJA. (Oktober)
Jole JnranUČ:
SRBSKO ALI HRVATSKO BERILO III. Z« VIL rezr. flmnazlj (November) fuin« — Kopriva:
LATINSKA SLOVNICA- (November)
Gabroolek — Kune — Pilflrai» — Vadnal — Žabkar;
ARITMETIKA IN ALGEBRA ca ril rare gimnacij IV. del. Ponatisb (November) Dora Vodnik:
NEMŠKA VADN1CJL DROGA STOPNJA. (November)___________
Marta In Radovan KlopHi:
RISANJE V OSNOVNI SOLI. PrlroCnlk ca oätel}* itev. & (November)
‘Jamar — Mater — Stefan:
SLOVENSKO BERILO III. (November)
Planina — Vafcelid:
PRIRODOPIS ZA I RAZRED OSNOVNE SOLE Pooatlck (November)
Rape — Selan — Zarrlnlk:	. , ,
RAČUNICA ZA I. RAZR OSNOVNE SOLE Tretje, popravljene bdaja. (November)
Pink — Kopriva — Žerjav:	__
SLOV JEZIKOVNA VADNICA CA 1 RAZR. OSN. SOLE. Ponatlsk. (November)
Ledinek — Perline:
RACONICA ZA S RAZRED OSN SOLE. Ponatlsk. (November)
Huda le* — Tomlte:	_
PRIRODOPIS ZA 4 RAZRED OSNOVNE SOLE Ponatlsk (November)
Jamar — Muser — Stefan:
SLOVENSKO BERILO IV. (December) _______
Stanko Bane:	_	_	.	.
SLOV. JEZIK. VADNICA ZA NIZ. GIMN tl. DEL (December)
Lune — Sineš:
ARITMETIKA IN ALGEBRA ZA I. RAZR. NI2. GIMN. (December)
Jelenc — Ziegler — Žabkar:
GEOMETRIJA ZA NIZ RAZR GIMN. IV. DEL (December)
RlbiM* — Winkler — Zarrlnlk:
DRUGA ČITANKA (December)
Rape — RIM?« — Winkler:
TRETJA ČITANKA (December)
Plnk — Kopriva — žerjav:
SLOV JEZIKOVNA VADNICA ZA J. RAZR. OSN SOL Ponatlsk December) Milko BedjanU:
NALEZIJIVE BOLEZNI (December)
Prane Derpane:
OSNOVNI POJMI 12 ORTOPEDIJE IN FIZIOTERAPIJE (December)
Vlado Rape:
NEK/iJ METODIČNIH NAVODIL TA POUK 9 *. RAZR OSN SOL (December)
Prane Fink:
METODIKA POUKA ZA I. RAZRED OSN SOLE. (December)
MOŠKE ŠKORNJE 5t. 42, t>!ago rjavo za zimsko suknjo in usnjen kovček prodam. Delno boni. Naslov v ogl. odd. 13280-4 RADIO, inozemski, 6-cevni. naprodaj. Ponudbe pod »Kvaliteta« na ogl. odd.	15313-4
PRODAM:	zakonsko sipalnico U
hrastovega lesa. moško kolo, dobro ohranjeno, moško obleko za srednjo postavo, ženske gojzerice. nove. št. 39 in globok rjav tapeciran otroški voziček. Ogled popoldne Gosposvetska 4-11. — levo.	15281-4
PRODAM 8 kosov kompletnih vrat z ključavnico in kljukami, novo. 190X85. odnosno zamenjam za električni material za hišo. Senčar, Tavčarjeva 3-1.	15284-4
SPALNICO, vezano, prodam. Mizarstvo Rožmane Gerbičeva 84.
15285-4
STABILNI MOTOR. 0 KS, kompleten z vozičkom in sekolar-Jem ali brez prodam. Albrecht. Stari trg 17.	15274-4
SELEKTOR PETKUS. nemške znamke, tipa 12. brezhiben, naprodaj. Ponudbe poslati na Državno Dosestvo Beltinci. Prekmurje.	15114-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO -iščem. Mariborska 26.	15289-4
2000 STRESNE OPEKE, bobrovec.
prodam. Tržaška c. 282. 15295-4 RADIO Philips 6-cevni, prodam za 38.000 din Škofič. Vižmarje.
15296-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK pro-diam. Kamenšek. Einsmler» jeva 20.	15298-4
DVE TRAVERZI, prof. 20 cm in 4.20 m dolgi. tridelno okno 1.30X165 cm. novo. dvodelno okno 1,30X86 cm. rabljene vodovodne cevi. l cole. 46 m prodam ali zamenjam za pitanega prašiča. Naslov v offl oddelku. 15019-4 AUREOMYCIN prodam. Sušterši-# čeva 5-1.	15299-4
MOTORNO KOLO 256 in 200 rem brezhibno prodam. Zg. Šiška Za vasic 6.	15513-4
BRZOPARILNTK. kotel 120 litrov prodam. Plešec. Poljane St. Vid nad Llubljano.	14549-4
50<H)kg KROMPIRJA po 14 din ki'ogram prodamo. Interesenti raj ga dvignejo v Oljarnah. Ljubljana, Tovarniška 41. Moste.
15091-4
LES smrekov—jelov rezan, kupuje mizarstvo. Ljubljana, Woifova ulica 12.	14763-5
KAMION znamke »Chewrolet«. dva diferenciala, nosilnost od dve do tri tone kupimo. — Ponudbe na Zemljoradničku zadrugu Kovačiča — Banat	15031-5
KAROSERIJO s šasijo »Mercedes« 170 kupim Lahko brez blatnikov. Vrščaj Stane. Kolodvorska ulica številka 12.	15061-5
KOMPLETNE KROGLE za biljard (ena rdeča) kupim Ponudbe na oglasni oddelek pod »Biljard«.
15113-5
REZERVNE DELE ZA MOTOR in menjalnik znamke »Austin«, šfi-ricilinderski. osebni — stara tipa kupi Lahovnik Ivan — Dravograd.	15115-5
MEŠALNI STROJ kupim ali zamenjam za zidno opeko. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »15.000«.	115,39-5
MOTOR — bencinski ali Diesel 5 do 6 konjskih sil, v dobrem stanju kupim. Založnik Peter. Trnovec. pošta Medvode.	15141-5
TELERAD in Tribling ali kompletni diferencial za BMW 350 kupim Jarnjak. Gajeva 9-IIL. od 15. ure dalje.	15150-5
CRNO KRATKODLAKO KRZNO (sil) kupim za kratek bolero. — Ponudbe pod »Predelava« na ogl. oddelek.	15167-5
OSEBNI AVTOMOBIL Mercedes 170 V. tudi v nevoznem stanju kupimo. Ponudbe na oglasni od delek SP pod »Osebni avtomobil«.	15231-5
BANJO za kopalnico kupim takoj. Ponudbe poslati J. Vavpetič. Titova 35. Ljubljana 15316-5 MOTORNO KOLO 250 do 500 ccm kupim. Naslov v ogl. odd. 15270-5 KUPIMO klavirske harmonike 24 do 80 basov ter šole: Unterrichtsmusik I. II (Fries). Ill (Pörsch-männ). Erste Akkordeonunterricht II (Meyer) Akkordeonschüller (Roehr) Moderne Akkordeontechnik (Mahr). Ponudbe ne Glasben o-baletno šolo Šentvid. Ljubljana, ponedeljek, četrtek] 19. ure (knjižnica). li DINAMO za istosmerni tok Voltov 200 do 300 Amp.
15271-5
4—6
kupi
--v h1
tovarna Plamen, Kropa. 15102-5
DVOSOBNO STANOVANJI. c*3V* ter Kranj, zamenjam za enosobno ali veliko sobo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Takoj« na SP Kranj. 15267-0 ZAMENJAM enosobno alj dvosobno stanovanje na Bledu, za enako v Ljubljani. Ponudbe na os!, odd pod »Gorenjske«.
15318-9
ZAMENJAM
ŠIVALNI STROJ zamenjam za prašiča. Ponudbe na ogl. odd pod »Nemški«.	15129-6
PRECIZNI MERILNI INSTRUMENT 20.000 O V za istosmerni in izmenični tok od 0.05 mA do 10 A in za istosmemo in izmenično napetost 2 V—1000 v. kombiniran z ommetro-m (4 področja) in kapacitetomeron — za izmenična področje dioden volt — ampermeter. zamenjam za računski stroj ali prodam. Ponudbe pod »Popolnost« na ogl. oddelek	15305-6
V NAJEM ODDAM pod ugodnimi pogoji posestvo v Domžalah — (3 ha obdelovalne zemlje). Janežič Franc. Domžale. Ljubljanska cesta 63.	15122-8
ODDAM V NAJEM dve njivi, šupo in hlev za dva konja Naslov v oglasnem oddelku	15243-8
TRI DRUŽINE za oskrbo živine in žagarja sprejmemo — odnosno damo žaeo v zakup. Državne posestvo Crmošnjice — pošta Semič.	15232-6
KMEČKI MLIN vzamem v najem takoj ali po dogovoru. Obenem zamenjam pletilni stroj št. 3 za št. 4—6. Gričar Anion. Št. Rupert Št. 22.	15047-3
ZGUBLJENO
DNE 20. oktobra Kranju izgubljen partizanski spominski znak 1941 (spomenico) naj pošten najditelj vrne majorju 2:čkarju v Dom armije Kranj.	15218-19
IZGUBILA SEM de! ženske ure. Kranj - Stražišče. Najditelja prosim. naj odda v podružnici SP Kranj.	15184-10
IZGUBILA SEM ktemsko zlato uro ne rdeče-modrem traku. Najditelja prosim, da mi jo vrne za nagrado. Naslov v ogl. oddelku.
15252-10
Sled mestom Id deželo posreduje v Slov. poročevalcu
MALI
OGLASNIK
UČITELJA resnega, za angleščino. iščem Ponudbe pod ABC« na oglasni odd.	15225-11
POŠKODOVANE polivinile in Ney-Ion dežne plašče popravljamo; lepimo v krpalnici perila. Stari trg 24 (lokal).	is?28-il
DNE 27. t. m. se Je našla v Ljubljani »Na-Ma« večja vsota denarja. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Kranj.	15126-11
TOVARIŠICA v črnem plašču, ki je 26. oktobra v operi sprejela drug dežnik, naj ga vrne isto-tam.	15168-11
NA ODDELKU za notranje zadeve Kranj se nahaja moško dvokolo, znamke Turkop. tovarniška štev. 1561312. rdeče barve z modrimi blatniki in dinamo. Lastnik naj ga dvigne pri naslovu.	15259-11
PREKLICUJEM, ker sem v vinjenem stanju razžalil soseda Antona Izgorška ter se mu zahvaljujem, da mi je oprostil. Pistotnik Franc, Trbovlje II št. 12.
15269-1i
AVTO-SMERNI KAZALEC, izgubljen pri Krašnji 29. X. naj najditelj vrne za nagrado. Slovenija ceste Ljubi -ana. T tova 33. DNE 4. NOVEMBRA 1952 bo na železniški postaji Ljubljana nri tovornem skladišču J A V N A D R A 2 B A najdenih in ne-dvignjemih predmetov, rabljenih oblačil, kovčkov, aktovk, dežnikov, klobukov ter raznih drugih predmetov. Kupci si predmete lahko ogledajo eno uro pred prodajo.	15307-11
POSEST
KOMPLETNO STANOVANJE ali
en del hiše kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	15083-7
ENODRU2INSKO hišo ali etažno stanovanje kupim. Ponudbe ped »Komfortno« na oglasni oddelek SP.	15989-7
STANOVANJE, komfortno, dvosobno na Mirju. Vrtača in začetek Rožne doline, po možnosti malo vrta, v manjši vil: kupim. Ponudbe pod »Vila« na oglasni oddelek.	15103-7
HIŠO ALI PARCELO prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Vseljiva — zazidljiva«. 15153-7 PRODA SE majhno, idealno v.no-gradniško posestvo s krasno lego pri Statina Radencih, obstoječe od hiše s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico in vinsko kletjo; novim gospodarskim poslopjem s prešo, živim in mrtvim inventarjem — zaradi bolezni prodam. Dopise poslati na podružnico SP Ptuj pod šifro: »Vinogradniško posestvo«.	14458-7
POSESTVO z vinogradom. 15 minut od glavne ceste je zaradi izselitve naprodaj. Naslov v SP Celje.	15178-7
VILO z vrtom na periferiji Ljubljane prodam — Ponudbe pod »Krasna lega« na oglasni oddelek SP.	15197-7
POLOVICO HIŠE ali štirisobno stanovanje kupim. Dopis: na oglasni oddelek pod »Ljubljana — Bežigrad«.	15210-7
HIŠICO ali samo polovico. tudi s prevžitkom kupim. V Ljubljani ali na periferiji. Ponudbe pod: »Takoj denar« na oglasni odde-15160-7
NEDOGRAJENO HIŠO prodam v bližini Mengša. — Ponudbe pod »Doeraier.a 60%* na oglasni oddelek SP	15249-7
POSESTVO z vsem gospodarskim poslopjem v velikost: 3 ha obdelovalne zemlje v okolici Ljubljane prodam ali zamenjam za enako v okolici Celja sli v Savni iški dolini Ponudbe na oel.
oddelek pod »Hmelar« 14049.7 ZAZtdt.tivo PARCELO v V:ž-marjih Prodam Nas'ov v oglasnem od Jelku	15229-7
HIŠO, dvostanovanjsko, nodkle^ teno. gospodarsko poslopje, sadovnjak. prodam. Novi Dol pri Hrastniku.	15637-7
SKLEPAMO POGODBE ZA 1953. LETO.
E i v a m a železa - Varaždin
Od L XI. 1952. pošljemo na zahtevo kupcem nad 50 ton, našega predstavnika.
Izdelujemo:
Fazonske komade, zapornice in hidrante za vodovode. Kanalske poklopce. Rešetke in sifone. — Izdelujemo litine vseh nadomestnih delov strojne litine
I Dnevne vesti
KOLEDAR
Sobota, i. novembra: V»i »veti, Ljubomll.
Nedelja, 2. novembra: Dušanka, Just.
SPOMINSKI DNEVI
1. XI. 1813. — Rojen v Njegoših v Cmi gori pesnik Petar Petrovič N;ego6.
1. XI. 1886. — Ustanovljena Srbska akademija znanosti in umetnosti. 1. XI. 1918 — General Rudolf Maister je zasedel Maribor.
•
MLADINA LJUBLJANE! Mestni konnte Ljudske mladine Slovenije Ljubljana vabi vso ljubljansko mladino na svečano proslavo v čast VI. kongresa KPJ. ki se bo vršila 4. novembra ob 20 v veliki unionski dvorani.	6488-n
Za doktorja vsega zdravilstva je bila promovirana Tatjana Jamnik. Čestitamo.	6438-n
Prof. dr Hebeln, röntgenolog. zopet redno ordinira.	6451-n
Higiensko epidemiološka sekcija SZD v Ljubljani ima svoj redni mesečni sestanek v torek 4. novembra 1952 ob 19 v Sindikalni dvorani CHZ. Sv. Petra cesta 2.
Dne 6. novembra 1952 ob 19 bo v piedavalnici Ginekološke klin:ke redni strokovni sestanek ginekološke sekcije SZD. Vabljeni. 6439-n Članom filatelističnega kluba — »Ljubljana«! Na jutrišnjem sestanku izredno važno sporo Mio! 644<;-n Agrotehnika — Ljubljana obvešča svoje odjemalci*, da je nova številka njenega bančnega računa •04-71518-4.	&448-n
ZVEZA BOJCEV NOV Zgornje Gorje obvešča, da se odkritje spomenika padlim v NOB dne 26. t. m. ni vršilo zaradi slabega vremena. Svečanost je preložena na l. novembra 1952 ob 15.30. — Vabljeni svojci in znanci!	6425-n
Žalne svečanosti v Mengšu pri spomeniku talcev bodo 1. novembra ob 9 dopoldne. — Vabi Zveza borcev.	6428-n
Avtobusna zveza Novo mesto — Ljubljana. Od 4. novembra dalje bo vozil avtobus vsak torek, sredo, četrtek in petek v Ljubljano. Odhod :z Novega mesta ob 6. povratna vozovnica 550 din. iz Trebnja ob 6.35 din 430. Iz Ljubljane odhcKi ob 17. Informacije in vozovnice v v prodaji pri Putniku Novo mesto.
Most v Praprotnem na cesti Škofja Loka-Zelezniki-Podbrdo. je popravljen; cesta za promet sposobna. Sekcija za vzdrževanje cest, Ljubljana.	6447-n
Ljubitelje družabnega plesa v športnem stilu vabimo, da se vključijo v plesno sekcijo SKUD »Tine Rožanc«. Prijave sprejemamo na otvoritvenem treningu, združenim z družabnim večerom dne 5. novembra ob 20 v Pražakovi ul. 19. Informacije vsako sredo in soboto od 20 dalje istotam.	6429-n
»9. november 1952 Dan Izseljencev« v Leskovcu pri Krškem. Spored: 8. novembra ob 19 uprizori KUD Ivan Cankar iz Leskovca v Zadružnem domu zgodovinsko igro »Volkodlaki« 9. novembra ob 8 šahovski turnir Celuloza Videm : JLA : KUD Leskovec; ob 10 na igrišču v Leskovcu turnir v odbojki Celuloza Videm ; JLA : TD Partizan Leskovec; ob 13.10: Svečana povorka: nastopajo kulturne ln gospodarske skupine društva i. t. d. Po sporedu veliko ljudsko rajanje. — Iniciativni odbor. &44&-n Prostovoljno gasilsko društvo Bo-štanj se za veliko denarno pomoč, ki so jo prispevali za nabavo nove motorne brizgalne tem potom najtopleje zahvaljuje tovarni Jugota-nin v Sevnici za 30.000 din. Kmetijski zadrugi Bošfanj za 25 non d:n
ter Lesnemu industrijskemu podjetju v Brežicah za din 3000. Srčna hvala!	6420-n
OGLEJTE SI domače dolge halje, moške in ženske klotaste halje, obleke, bluze, krila, predpasnike itd. ter za otroke v starosti od 16 mesecev do 10 let; smučarske hlače, bluzice, predpasnike, pidžame iid. na drobno in debelo pri — Modni konfekciji, Ljubljana. Titova cesta štev. 35-b (poleg začetne trolejbus-ne postaje).	6421-n
Zahvaljujemo se vsem organizacijam in posameznikom, ki so nam pomagali pri prodaji Marxovega Kapitala. Z njihovo pomočjo smo uspel: bolj. kot smo pričakovali in tiskali Kapital v nakladi 9000 izvodov. S tem smo razširili to delo in obenem z v.soko naklado omogoči ii naročnikm razmeroma nizko ceno. Upamo tudi, da so vsi naročniki in zbiratelji — kljub zamudi — zadovoljni. — 53 najbolj uspešnih zbirateljev smo še posebej nagradili z lepimi knjigami v skupni vrednosti 40.000 din, saj so nekateri med njimi nabrali po 50 do 100 naročnikov — Ravnokar smo razpisali subskrlpcljo za knjigi Ch. Hainchelin. Izvor religije in K. Kautsky, Agrarno vprašanje in upamo, da se bodo >tako o?ganiza-cije kakor tudi dosedanji in novi zbiratelji potrudili tudi za te dve izdaji Zbiratelji prejmejo, kakor pri Kapitalu na vsakih 10 izvodov 1 izvod za nagrado, posebno uspešni pa še lepe knjižne navrade v skupni vrednost: 40.000 din.
Obenem obveščamo ljubi jenske naročnike na Kapital, da ga dvignejo v naši knjigami v Nebotičniku. Interesenti, ki ga n’so bili naročili, ga še lahko dobe v vsaki knjigami po 380 din. (platno) ali 450 din (polusnje). — Cankarjeva založba Ljubljana Nebotičnik.
GLKI>A!JSf?R
DRAMA LJUBLJANA
Nedelja, 2., ob 15: Anouilh: Povabilo v grad. Izven. (V opernem gledališču.)
OPERA
Sobota. 1„ ob 20: Puccini: La Boheme. Izven. Gostuje Rudolf Franci.
Nedelja. 2.. ob 15: Anouilh: Povabilo v grad. Izven. Dramska predstava.
Ob 20: Verdi: Traviata. Izven. »Sveta Ivana« za ZS.T zaradi
važne tehnične vaje v Operi ne bo uprizorjena v ponedeljek 3., pač pa v ponedeljek, 10. novembra. Vstopnice ostanejo v veljavi. Vstopnice za vse predstave v Operi v dneh 1. in 2. novembra so v prodaji od 16 dalje. Dne 1. in 2. novembra posluje dnevna blagajna samo dopoldne od 10.30 do 12.30. Operni solist Svetozar Banovec praznuje v soboto, 8. novembra 1962, 30-ietnico umetniškega delovanja z nastopom Pedrilla v Mozartovi operi »Beg iz sera-ja«. Vstopnice bodo v prodaji od četrtka 6. t. m., od 16. ure dalje v Operi.
MESTNO GLEDALIŠČE
Ljubljana. Gledališka pasaža
Sobota, l. nov. ob 20: D. Roksan-dič: »Nad prepadom«. Izven. V počastitev VI. kongresa KPJ. Nedelja. 2. nov. ob 15: D. Gervais: »Karolina Reška«. Izven, ob 20: J Anouilh: »Popotnik bre* prtljage«. Izven
Torek. 4. nov. ob 15: D. Roksandič: »Nad prepadom«. Dijaška predstava po znižanih cenah.
Sreda. 5. nov. ob 20: C. A. Puget: »Srečni dnevi«. Izven.
Četrtek. 6. nov ob 20: S. N. Behr-man: »Zgodba njenega življenja«. Red Četrtek
NAJ 2 IVI
E kongres HP3
PREPRIČLJIV DOKAZ, DA MILIJONI JUGOSLOVANOV ZAVESTNO IN V CELOTI ODOBRAVAJO POT, PO KATERI NAS VODI NASA PARTIJA V SOCIALIZEM.
DELOVNI KOLEKTIV
„TEHNOMETAL“
I1UBUANA
„ASTRA”
veletrgovina z usnjem, gumo in tehničnim tekstilom
Ljubljana, Parmova ul. 33
«kladišče: Bežigrad 6,
čestita k VI. kongresu KPJ
DRUŠTVA
ff
('Part
tz&tt
n
Opiemljamo telovadnice in izvršujemo vsa dela na konstrukcijah po najnovejših modelih.
Smučarji! Postregli Vam bomo v letošnji sezoni z odličnimi novimi modeli.
Petek. 7. nov. ob 17: K. Brenkova: »Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu*. Igra za šolarje. Premiera.
Sobota, 8. nov. ob 20: J. Anoulh: »Popotnik brez prtljage«. Izven. Nedelja. 9. nov. ob 15: K. Brenkova: »Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu«. Izven, ob 20: D. Gerwais: »Karolina Reška«. Izven.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE — Mestni dom
Sobota. 1. nov. ob 20: Jurč:č-2a-gar:	»Hči mestnega sodnika«,
krstna predstava v počastitev VI. kongresa KPJ, premiera,
izven
Nedelja. 2. nov. ob 20: Jurčič-2a-gar:	»Hči mestnega sodnika«.
Izven.
Četrtek. 6. nov. ob 20: Nestroy: »Lumpacijvagabundus«. čarobna burka z godbo in petjem, izven. Prodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem domu od 10 do 12 in 15 do 17 ter eno uro pred začetkom.
Šentjakobsko gledališče v Ljubljani odpre letošnjo sezono drevi ob 20 s krstno predstavo »Hči mestnega sodnika«. Igro je prosto po Jurčičevi izvirni zgodovinski povesti »Hči mestnega sodnika« priredil S. Žagar. V 10 slikah je prikazana zgodba o uporu ljubljanskih meščanov proti mogočnemu in oholemu grofu Juriju Turjaškemu. Upor vodi odločni in pošteni mestni sodnik Sume-rek. V v> osrednjo zgodbo je vpletel Jurčič ljubezen sodnikove hčere Helene do lepega italijanskega viteza Ciriania. ki hčerko očetu ugrabi in jo končno iz ljubosumnosti umori. Vmes prepletejo zgodbo zabavni in komični ori-zori mestnih stražnikov Kolčka, Sušnje. Bojca. Podolatnika in Pirha, s katerimi je Jurčič ustvaril izvrstne podobe, ki spominjajo na njegove podobne like v nlegovih romanih in povestih. Pri predstavi sode'uje ves ansambel. Sceno le prinravil I. "Rom. scensko glasbo M. PiSl. Bežiio vodi Miran Petrovčič. V nedeljo ob 20 bodo igro po-novili.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE,
Komenskega 12
Sobota 1. nov. in nedelja 2. nov. ob 20: Roksi Karvingtonova veseloigra. Vstopnice pred predstavo.	6411-n
DKD TINE ROŽANC —
Ljubljana. Dom kulture, železničarjev, Masarykova S
Nedelja, 2. nov. ob 16: Nestoy: »Utopljenca«. Veseloigra v treh dejanjih z godbo in petjem. Prodaja vstopnic od sobote.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Otvoritev sezone 1952-53 V počastitev kongresa KPJ Sobota, l. nov. ob 19.30: Möllere: »Namišljeni bolnik«. Premiera. Nedelja, 2. nov. ob 19.30: Möllere: »Namišljeni bolnik«.
Režija in scena: Bojan Čebulj.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Gostovanje Akademije za igralsko umetnost Iz Ljubljane
Ponedeljek. 3 nov. ob 20: Wilde: »Idealni soprog«. Izven.
Torek, 4. nov. ob 15: Wilde: »Idealni soprog«. Zaključena predstava za srednje šole.
ob 20: Wilde: »Idealni soprog«. Izven.
Sreda, 5. nov. ob 20: Priestley: »Od raja pa do danes«. — Gostovanje v Slovenskih Konjicah.
PREDAVANJA
Društvo kmetijskih Inženirjev in tehnikov Slovenije vabi člane in ostale na predavanje ing. Tine Mastnaka: »Nekaj misli o razvoju kmetijstva Slovenije v bodočih desetih letih«, ki bo v ponedeljek dne 3. novembra t. 1. ob 17. uri v predavalnici Agronomke fakultete. Ljubljana, Poljanska cesta 2/11,
KONCERTI
Antonia Brico, dirigentka iz ZDA vodi I. Izredni simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije v ponedeljek dne 3. novembra v Unionski dvorani. Solist nagrajenka s sarajevskega glasbenega tekmovanja. Sabina skalar. Spored: Vaughan-Wllllams Fantazija za godala. Mendelssohn Koncert za violino ln orkester, Debussy Dva nokturna. Sibelius V. simfonija — Vstopnice od 140—30 din v Filharmoniji od 10—12 ln od 16—18.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA V torek 4. novembra bo ob 20 v dvorani Doma sindikatov,
Miklošičeva cesta, drugo predavanje iz ciklusa predavanj iz filozofije. — Predaval bo tov. dr. Vladimir Filipovič, profesor filozofije na univerzi v Zagrebu:
Problemi in smeri evropske filozofije na prehodu v naše stoletje
Soli bodo gojenke prispeval« samo za porabljeni material. Prijave za obe šoli sprejema ravnateljstvo do 15. novembra t. 1., prijavijo se lahko dekleta s teritorija okraja Ljubljana-okollca.
OBVESTILA
KTS0
ŠOLSTVO
RAZPIS
G Javna zadružna zveza LRS Ljubljana spirejme v službo
5 revizorjev
za izvrševanje revizijske službe pri kmetijskih zadružnih organizacijah na področju LRS. Reflektant! naj imajo vsaj popolno srednješolsko izobrazbo in vsaj 5 letno prakso v finančnem poslovanju. prvenstveno v knjigovodstvu. Prošnjo za sprejem v službo naj oddajo refiektanti do 15. novembra t. 1. tajništvu Glavne zadružne zveze Ljubljana. Miklošičeva cesta 6. prilože pa naj izčrpen življenjepis z dokazili o šolski in strokovni usposobljenosti. Prav tako sprejmejo v službo okrog 10 revizorjev nekatere okrajne zadružne zveze. Refiektanti za te službe se lahko prijavijo tajništvu Zveze, kjer dobijo vse potrebne informacije.
VEČERNI TEČAJ
IZ MATEMATIKE IN FIZIKE
Društvo matematikov in fizikov LRS otvarja pod okriljem Centralne ljudske univerze tečaje: algebre, trigonometrije, analitične geometrije in osnov infinitezimalnega računa, ter dva tečaja iz eksperimentalne fizike (nauk o valovanju in akustiki ter elektrika in magnetizem). Tečaji so namenjeni interesentom za matematiko in fiziko, ki si žele izpopolniti znanje iz teh predmetov zaradi potreb v poklicni zaposlitvi, kakor tudi tistim, ki si žele pridobiti potrebno znanje za nadaljevanje študija Za tečaje se predpostavlja znanje gradiva nižje gimnazije ali njej ustrezajoče šole. — Tečaji se prično 13. in 14. novembra. Vsi tečaji bodo na I. ’ državni gimnaziji v Ljubljani, Vegova ulica (bivša realka). Uko-vina za tečaje je 200 do 300 din mesečno. Prijavite se na Centralni ljudski univerzi, Resljev'a c. 9. Vpisovanje se zaključi 11. novembra 1952.
OBVESTILO
Vsi lastniki gozdov n« področju MLO glavnega mesta Ljubljana, ki žele v letu 1963 sekati les ali drva v svojih gozdovih za lastno potrebo in za prodajo, morejo vložiti prošnje za sečno dovoljenje najkasneje do 1. decembra 1952. Prošnje se vlagajo pri feferatu za kmetijstvo in gozdarstvo. Kresija. soba 95. Prošnje, vložene po tem terminu, se ne bodo upoštevale.	6431-a
iflnribor
Dežurna lekarna
Sobota, 1. novembra: Lekarna »Pri gradu«. Partizanska 1.
Nedelja, 2. novembra:	Lekarna
»StudencU,= Gorkega 18.
Slovensko narodno gledališče Sobota. 1. nov. ob 20: Calderon de la Barca: »Sodnik Zalamejski«. Izven.
Nedelja. 2. nov. ob 15: Puccini: »Madame Butterfly«. Izven, ob 20: NuŠić: Žalujoči ostali.
Radio Maribor
Sobota, 1. nov. in nedelja 2. nov.: Oba dneva samo prenos sporeda Radia Ljubljana.
Kino Maribor
Sobota in nedelja:
Partizan: francoski film: »Povratek v življenje«.
Udarnik: ameriški film: »Preplah na cestah«.
Pobrežje: francoski film: »Parmska kartuzija«.
Studenci: mehiški film: »Biser«.
MURSKA SOBOTA
Mestni kino: 1. in 2 novembra: ameriški film: »Težka pot«.
UMRLI
V globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustila naša draga mama IVANA POGAČAR. Zadnjikrat jo bomo spremili v soboto ob 15 na šmihelsko pokopališče. Žalujoče družine Pogačar, Berger. Novo mesto. 30. oktobra 1952.	6436-a
Nenadoma nas Je zapustil VIKTOR KOCBEK, zasebnik. Pogreb bo v ponedeljek, dne 3. novembra, ob 16. uri izpred pokopališča v Kranju Do pogreba leži v Nikolajevi mrliški vežici na 2alah v Ljubljani. — Žalujoči:	žena
Greti, hčerka Aljoša in ostalo sorodstvo.	6437-a
Izgubila sva najino najdražje, sinka BORISA. Pogreb bo v nedeljo ob pol 15 iz Jakobove kapelice. Neutolažljiva Marija in Franc Režek.	6452-a
Po dolgem trpljenju je v 70. letu starosti umrl naš ljubljeni mož, oče in dedek MARTIN STROPNIK, upokojenec iz Vojnika. Pogreb bo v nedeljo. 2. novembra. iz hiše žalosti na vojni-ško pokopališče. Žalujoča žena, sin Franc z ženo Nino in vnuk Zdravko.	6453-a
Po kratkem in težkem trpljenju nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mama. stara mama, sestra, tašča MARIJA TR AMTE roj. ARHAR. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo ob 16 na pokopališče v Preski pri Medvodah. Žalujoči: mož Anton, sin Ludvik, hčerke Mila. Marinka, Ivanka, Dora; snaha, zeti. vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. — Preska. Vače. Ljubljana, Maribor. Škofja Loka.	6444-a
Umrla nam je naša draga mamica in sestra MIA MOLL. — Družine: Moll, Heutmann, Tory. 6434-* Umrla je po daljšem bolehanju naša predobra JOSIPINA LANG roj. HINEK. Pogreb blagopokojne bo v nedeljo 2. novembra 1952 ob 10 z Zal, iz Jožefove mrliške vežice. — Žalujoči: sestra Emilija Pavlovič, rodbine Vidic, Mohorič, Traven in dr. Maicen.	6432-a
ZAHVALE
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v tako obilnem številu spremljali našega ljubljenega očeta in moža RUDOLFA ZALARJA na
njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo moškemu pevskemu zboru Slovenske filharmonije, govornikom za iskrene poslovilne besede ter darovalem vencev in cvetja. — Žalujoča žena in otroci z družinami. — Ljubljana. 30. oktobra 1952.	6445-a
Ob težki izgubi mojega ljubljenega. mnogo prerano umrlega moža in očeta MIRKA LOVRECA se naj lepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem. ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnj: poti in vsem, ki ste nam ustno ah pismeno izrazili svoje sočustvovanje. — Žalujoča žena Desa s hčerkami Aljo. Petro in Andrejo.	6443-a
Ob težki izgubi dr. FRANA KLOARJA se zahvaljujemo vsem, k: ste ga spremili na zadnji poti, mu poklonili vence, izrazili v tolikem številu pismeno sožalje. Odvetniški zbornic: in celjskemu odvetniškemu kolektivu za tolažilno sožalje ter govorniku na preranem nam grobu. — Družini dr. Kioar, dr. Lakner	6427-a
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili mojega dragega moža in očeta FRANČIŠKA ŽERJAVA, strojevodjo v pok. na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala zdravnikom in sestram za njihov požrtvovalni trud. — Žalujoča žena in ostalo sorodstvo.	644€-a
Vsem, ki ste mojega ljubljenega, nepozabnega moža JANEZA VOGRINČIČA spremili na njegovi poslednji poti. govornikom za poslovilne besede, darovalcem cvetja, vsem tistim, ki ste namesto cvetja počastili njegov spomin v dobre namene in vsem za sočustvovanje. se z iskreno hvaležnostjo zahvalim. — Žalujoča žena Jelena s sinkom in sorodniki. — Ptuj 28. oktobra 1952.	6419-a
Vsem, ki ste spremili našega dobrega sina. očka in brata JOŽETA BOŽICA na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ter izrazili sožalje, najiskrenejša hvala! — Žalujoči Božičevi. — Ljubljana.
Ob težki izgubi ljubljenega moža ing. arch. DUŠANA GRABRIJANA*, prof. TVS se iskreno zahvaljujem vsem. ki ste ga spremili do preranega groba in mu poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala govornikom za globoko občutene besede. Prisrčna hvala tudi vsem, le so mi pismeno izrazili svoje sožalje — Zena Nada.	6417-a
Vsem. ki ste spremili našo dobro mamo. staro mamo, sestro in teto MARIJO MIHELIČ. Hrastje 8. na njeni zadnji pot: j: poklonili cvetje ter izrazili sožalje, prisrčna zahvala Posebna zahvala dr. Osolniku za njegov požrtvovalni trud za časa njene bolezni. — Žalujoči ostali.	6423^
Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki so sočustvovali z name in spremljali k preranemu grobu nepozabnega LEOPOLDA ZLATICA. Posebna n vala vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem tovarišem za ganljive poslov.ine besede, pevskemu zboru, kakor vsem zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice za ves trud in pomoč. — Maribor, 29. oktobra 1952. — Družina Ziatičeva.	6424-a
Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob veliki izgubi drage MIRJANCE in jo počastili s cvetjem na njeni zadnji poti naj iskrenejša hvala. — Družina Bogateč.	6430-a
Vsem, ki ste ob izgubi našega dragega moža in očeta IVANA BIZJAKA, frizerja iz Celja, z nami sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji poti ln mu poklonili mnogo cvetja, prisrčna hvala. Posebno zahvalo smo dolžni primariju dr F'ajsu. dr. Lahu dr Vebru za njihovo požrtvovalnost in trud. da bi nam dragega pokojrrka ohranili pri življenju. — 2alujoči ostali.
DO 15. NOVEMBRA
lahko naročiš PREŠERNOVO KNJIŽNICO po subskripcijski ceni: 5 knjig za 250 din (plačljivo tudi v bonih). Pozneje bodo te knjige v prosti prodaji dražje. Pohiti z naročilom!
»SAP — CELJE« spreminja vozni red na avtobusni progi Celje-Kamnik-LJubljana in Celje-Trojane-Ljubljana zaradi daljše relacije, ki je nastala zaradi regulacije drž. ceste na sektorju od Cepelj do Grajske vasi, in sicer:
1.	Avtobusna proga Celje-Kamnik-Ljubljana:
odhod iz Celja	5.00	povratek	iz Ljubljane	13.40
odhod iz Vranskega	6.00	povratek iz Kamnika	14-30
odhod iz Kamnika	7.38	povratek iz Vranskega	16.07
prihod v Ljubljano	8.45	povratek v Celje	17.25
2.	Avtobusna proga Celje-Trojane-Ljubljana:
odhod iz Celja	6.00	povratek	iz Ljubljane	15.00
odhod lz Vranskega	6.58	povratek iz Vranskega	16.23
prihod v Ljubljano	8.20	povratek v Celje	17.20
Uprava SAP Celje.
Inserirajte
v SLOV. POROČEVALCU!
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo ln govori dnevno deset tisočem čitateljem. Redno oglaševanje v velikem dnevnika je najuspešnejša »nvesticija, U prinese korist producentu in kupcu.
KINO »UNION.: aneleški barvni film: »LJUBEZEN JE LEPA«. — Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20.
KINO »MOSKVA«: avstrijski film: »POTEPUHI«. Tednik. Predstave ob 16. 18 tn 20.
KINO »SLOGA«:	angleški film:
»TRETJI ČLOVEK«. Brez tednika. Predstave ob 16. 18 In 20. — Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 10—U ter od 15 dalje.
KINO »TRIGLAV«: francoski film: »PARMSKA KARTUZIJA«. Brez tednika Predstavi zaradi izredne dolžine filma ob 17 in 20 Prodaja vstopnic od 16 dalje
KINO «SISKA«:	avstrijski film:
»POTEPUHI«. Tednik. Predstave ob 16 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 15 dalje.
KINO »LITOSTROJ«:	italijanski
film: »Grenki riž«. Predstave ob 19.30, Prodaja vstopnic od 18. ure dalje.
CELJE — »METROPOL«: francoski film: »UMOR V PARIŠKI ČETRTI«. — »DOM«:	ameriški
film: »TARZAN MED LOVCI«.
JESENICE — »RADIO«: ameriški film: »TARZAN MED LOVCI«.
KOROŠKA BEI.A: ameriški film:
»Škotska krt«.
KAMNIK: ameriški film: »GLAS V VIHARJU«.
DOMŽALE: angleški film: »BAGDADSKI TATIC«.
VEVČE: ameriški film: »ZMAGA NAD TEMO«.
INDUPLATI — JARŠE: ameriški film: »GOSPA BOWARYJEVA«.
BREZICE: ameriški film: »NJENO MAŠČEVANJE«.
PTUJ: ameriški film: »BRODWAJ-SKE MELODIJE«.
KINO HRASTNIK: ameriški bar-vani film: »PLAMEN IN PUSCI-CA«. Predstave ob 15. 17 in 19
RAVNATELJSTVO GIMNAZIJE V DOMŽALAH
organizira v sporazumu s Svetom za prosveto tn kulturo OLO LJub-ljana-okolica v Domžalah šestmesečno gospodinjsko šolo z internatom. Sola je organizirana na gospodarski podlagi in plačujejo gojenke za celotno oskrbo mesečno din 3.500.—. Pouk je teoretičen in praktičen s posebnim ozirom na malega kmeta Istočasno se predvideva tudi celodnevna šola brez internata po istem učnem načrtu. Pouk v tej šoli bi trajal od 9. do 18. ure dnevno ’razen sobote in nedelje. V tej
V Državni založbi Slovenije v Ljubljani so v zadnjem času izšli naslednji učbeniki in priročniki:
f L SLOVENSKO BERILO L
Novo Izdajo so pripravile Marija Jamar. Erna Muser In Rozka Stefan. 256 strani broširano din ISO-—
1 ANGLEŠKA VADNICA.
Prva stopnja. Sestavi) Anton Grad. Knjiga obsega 168 strani ln stane din 160.— & SODOBNO ANGLEŠKO BERILO.
Zbral Anton Grad Knjiga je potrjena kol pomožni učbenik v višjih razredih srednjih SoL je pa tudi zelo primerna ta vsakega čitatelja, ki že obvlada osnove anele-ikega jezika, saj je v njej «brano čtivo a raznih področij človeškega udejstvovanja. 226 strani broširane din 200 —
4 ANGLEŠKA VADNICA ZA SAMOCKB IN TEČAJE,
Sestavi) Janko Kotnik. 868 strani din 880/—
4 NEMŠKA VADNICA.
Prva stopnja ca L razred nižjih gimnazij. Sestavila Dora Vodnik. 128 strani din 145.—
6.	ZOOLOGIJA ZA VlSJB RAZREDE GIMNAZIJ.
Sestavil) Hadži — Vodnik — Bernot Bogato ilustrirana knjiga s 850 stranmi broširana din 210/—
7.	BOTANIKA ZA NlZJB RAZREDE GIMNAZIJ.
Sestavila Franc Kapus In ViktOT Petkovšek. Knjiga s 194 stranmi ir- mnogim! Ilustracijami ter fotografskimi posnetki stane din 180,—
8.	ORGANIZACIJA IN POSLOVANJB TRGOVSKIH PODJETIJ.
Spisal Edvin Do bela Knjižnica za vzgojo strokovnih kadrov štev lOU Dolgo pričakovana šolska knjiga, nujno potrebna tudi za vsa trgovska podjetja. Obsega 264 str. B. PRVA ČITANKA.
Sestavili Gerlanc, Ribičič. Winkler, Završnik. Drugi natisk, 160 strani, din 160.— 10. PRAKTIČNA NAVODILA ZA SOLSKB UPRAVITELJE
Navodila je napisal Drago Vončina Knjižica v žepnem formatu )e Izšla v Knjižnici priročnikov za učltelle štev. L
Barhent, flanelo vseh vrst, tiskovino, molino, belo blago v vseh širinah, podloge vseh vrst, odeje bombažaste, volnene, prešite v bro-katu In klotn, volneno blago za ženske In moške obleke, blago za moške zimske snknje ln površnike, za ženske plašče, trikotažo, pletenine, nogavice
Vam nudi pod najugodnejšimi pogoji trgovsko podjetje na veliko
)TEKSTIL< LJUBLJANA* CIRIL~METODOVA 2-5
TELEFONI: Direkcija 51-09, skladišče tkanin 29-21, skladišče trikotaže pletenin 29-09
PREJ PRED ŠKOFIJO
TOVARNIŠKA ZALOGA ZA SLOVENIJO INDUSTRIJE VUNENIH TKANINA
Branko Krsmanović
PARACII
Tovarniške eene!
Obiščite nas v našem skladišču Ljubljana, Mačkova ulica 1 (prej Llngarjeva) Kresija
RAZPOLAGA Z VSEMI VRSTAMI VOLNENIH TKANIN ZA ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE, ŽENSKE IN MOŠKE PLAŠČE, Z VOLNO ZA PLETENJE IN ODEJAML
Tovarniške cenel
Pozdravljamo VI. kongres KPJ
Titovi zavodi -ISTOSTROJ«
Ljubljana
X
Kidali rjavega premoga LaSko i obratoma Laško la Pečovnik
proizvaja najboljši plinarniški tn metalurški premog. — 8 premogom oskrbujemo vse važnejše panoge naše socialistične Industrije.
Ob priliki VI. kongresa KPJ čestitamo vsem delovnim kolektivom, posebej pa še našim odjemalcem ter Um želimo obilo delovnih uspehov v bodočem delni
DRUŠTVO
EKONOMISTOV
LJUBLJANA
prireja 2 tečaja iz poslovne angleščine (business english): 1. začetniškega in 2. konverza-cijskega (z osnovami korespondence). Prvi bo vsak torek od 17.30 do 19. ure v predavalnici 3, drugi pa vsako sredo od 17.30 do 19. ure v predavalnici 4 Ekonomske fakultete. Začetek v prvi polovici novembra.
Informacije ln vpis: Pisarna Društva ekonomistov, Tržaška c. 5/III, soba 38 in telefon 34-47 od 11. do 13. ure.
K
DELOVNI KOLEKTIV
Grosističnega trgovinskega
podjetja z živeii
^ Titova cesta Si. 31,
*JU
pozdravlja vse delovne koiekttve trgovskih tn proto
vodnih podjetij, kmetijskih zadrug ln teli obilo uspehov pri izvajanju sklepov, ki bodo sprejeti na zasedanju VI. Kongresa KP Jugoslavije,
FEUCITA KA LI N S EK
wem kuharicu
M. ispo po ln jen a la pomnožena Izdaja
332 strani s številnimi slikovnimi prilogami
IZIDE MOBEC B0WEMBRA
.Vaša nova izdaja tega splošno priljubljenega gospodinjskega priročnika bo vsaki že izurjeni kuharici tn gospodinji nepogrešljiv pripomoček, gostinskemu tn gospodinjskemu naraščaju pa zanesljiv učbenik za
strokovno izobrazbo.
Če sl hočete zagotoviti knjigo,
priglasite se tako!
Ceno bomo objavili pred Izidom v dnevnikih.
Plačila v industrijskih bonih bomo sprejemali do konca leta.
e&cHS&i (knfi$nt $avod 9 StjufUjani
SPORED ZA SOBOTO Poročila ob 7.09, 12.30, 1S.00 in 22.00. — 6.00—8.00 Dobro Jutro drogi poslušalci — vmes ob 8.30 do 6.3« Pregled tiska; 8.00 Stanko Bloudek:	Naša športna gradnja;
8-15 Slovenske narodne v priredbi Franceta Marolta poje Akademski pevski zbor p. v. Rada Simonitije;
9.00	Od pravljice do pravljice — Stric pripoveduje, kaj Je doživel v svojih - otroških letih; 9.30 Solistične skladbe mojstrov klasike;
10.00	Dopoldanski koncert; 11.00 Literarno glasbena oddaja: Pedllm ilegalcem in borcem; 11.« Kratke orkestralne skladbe moatrov romantike; 13.« Igra orkester Georg Melachrino; 13.00 Kulturni pregled, 13.10 Slovenska orkestralna glasba;
14.00	Partizanske pesmi poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta; 14.30 Za naše kmetovalce: Dr. Marjan Pavšič: Razvojne pot slovenške govedoreje; 14.40 Chopinove mazurke; 1510 Zborovske skladbe jugoslovanskih skladateljev; 16.00 Po naši lepi deželi — Zvone Kržišnik: Mežiška dolina;
16.40	Popoldanski koncert; 18 00 Cerkno, Bizeljsko tn Bočna; 18.10 Iz zakladnice melodij slovenskih skladateljev; 19.00 Radijski dnevnik ln objave; 19.20 Glasbena medigra; 19.30 Pesmi Jugoslovanskih narodov; jo.oo Prane Milčinski: Strme stopnic« — radijska igra;
20.40	Operni konoert; 22 15—33 00 Nočni koncert predklaalčne solistične glasbe — Oddaja Radia Jugoslavija za Inozemstvo na valu 327.1 m: 23.00—23 15 v poljskem Jeziku; 23.15—23.35 v nemškem jeziku ; *3.25—33 30 glasbena medigra; 23.30—24.00 Oddaja za naše tovljene«.
SPORED ZA NKDELTO Poročila: 7.00 tn UM. 6.00—2 80
Jutranji spored — vmes ob 2.00 Prenos s VI. kongresa Komunistične partije Jugoslavije (prenos iz Zagrebs) 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Glasbena medigra. 12.30 Lahka glasba 20.00 Georg Bizet; »Carmen«, operni prerez 31.00 M minut s solisti in malimi ter velikimi zabavnimi orkestri. 33.15 do
23.00	Igramo za ples in razvedrilo Glasbena oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu 327.1 m 23.00—23.30 Mila Cipra: Varijacije na bosanske narodne pesmi. Goj miT Krek: Samospevi.
»SLOV. POROČEVALKO MESEČNA NAROČNINA 140 DIN
SVa/ živi VI. kongres KPJ, porok neodvisne graditve našega socializma!
INVALIDSKO PODJETJE „„^©PO»®^®®“ - LJUBLJANA
ALKOHOLNI 10 % OCET (KIS)
franko nakladalna železniška postaja Se svete po ceni 20 din za 1 liter predaja v vseh količinah
„M AIR Ö J ANI iÄ0ELJ“
tvornica likera i rafinerija
7AGREB, VLAŠKA 116
Povračilo sodov na strošek kupca
OB DNEVÜ REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM TER SE PRIPOROČAMO
<JÜBÖ*'
podjetje z živili
Titova cesta št. 31
VELEZALOGA SOLI!
grosistično
trgovsko
SAMO PETDESET DINARJEV
stane vsaka knjiga PREŠERNOVE KNJIŽNICE. To je nedvomno najnižja cena na knjižnem trgu, saj ima vsaka knjiga več kot deset tiskovnih pol. Izkoristi zadnje priložnost in se priglasi v najbližji knjigarni za komplet letošnje Pršernove knjižnice. Cena 250 din. (Tudi v bonih.) Zadnji rok: 15. november 1952.
Kupimo
rezan suh les javorja ter bukve, parjen In ne-parjen, vse dimenzije.
C y k 1 o p strojček za vezanje zabojev, dimenzije 10 in 13 mm.
Elektromotor 2KW 720 obratov, 4 komade. Elektromotor 5KVV 1400 ali 2800 obratov, 1 kom. Elektromotor 6KW 1400 ali 2800 obratov, 1 kom. Ponudbe poslati na TOVARNO IGRAČ, Novo mesto. — Telefon 16.
Sporočamo cenjenim kupcem ln dobaviteljem, da tmo
dosedanji naziv firme
OKRAJNA TEKSTILNA INDUSTRIJA, TACEN spremenili v
..RASICA
«•
TOVARNA CIPB IN PLETENIN, TACEN. teL 765 V svojih dveb obratih v Gameljnah ln v Tacnu proizvajamo:
STROJNE ČIPKE, priznane kvalitete sortiranih širin ln barv Iz domače in uvožene preje — ZAVESE širine 240 cm — PLETENINE iz česanega volnenega prediva tu- ln inozemske izdelave, iz domače volne in bombaža. Izdelujemo vrhnje In spodnje pletenine v solidni Izdelavi po konkurenčnih cenah
TRIROTAZAi spodnje perilo za odrasle ln otroke
Podjetje ca mednarodno špedicijo TRANSJUG Ljubljana Je v zvezi z odločbo Vlade LRS štev. II-923/2-52 z dne 1. 10. 1952 spremenilo svoj naziv ln odslej podaje pod imenom
Inierirans
*•
narodni tn
inspodl
■ sedežem centrale v LJUBLJANI, Masarykova cesta štev. 17-21, poštni predal 76.
Brzojavni naslov: INTERTRANS Ljubljana.
Telef. številke: 20-60, 31-60, 23,67.
Direkten telefon direktorja: 42-56.
Teleprinter štev.: 03-107.
Bančna zveza: Narodna banka, Ljubljana rač. štev. 603-73192-0.
Podružnice In izpostave:
Jesenice telefon 2-48, 2-49,
Maribor telefon 29-27, 21-71,
Sežana telefon 29.
Celje, Dravograd, Prevalje, Nova Gorica, Herpelje -Kozina.
Predstavništvi: v Beogradu ln na Reki
Delokrog podjetja ostane isti kot doslej t. j.: mednarodna špedicija, izvoz, uvoz, tranzit, carinjenje, transportno zavarovanje, vozninske reklamacije, kvantitativni in kvalitativni prevzem blaga, transportne kalkulacije itd.
Posvetujte se z nami, da dosežete strokovno obravnavanje prevzema blaga ter najcenejši in najugodnejši način transporta.
Imamo najboljše inozemske špediterske zveze.
Za večje transporte Vam izposlujemo popuste pri inozemskih železnicah.
Specialne transporte obravnavamo individualno. Vzdržujemo reden železniški in kamionski zbirni promet z vsemi državami Severne in Zapadne Evrope. Nudimo Vam svoje usluge pri vseh tovrstnih poslih po najnižjih konkurenčnih cenah!
BOJ ZA SOCIALIZEM JE POSTAL NAŠ ŽIVLJENJSKI PROGRAM, ZATO NAVDUŠENO POZDRAVLJAMO
VI. KONGRES KPJ
W	\—,k\—r1:	,'s'—	— v -	_~	~	v —	>>~ 1'!XV?'>Vf/UvVf/i>\fj1>\~>LvVu
TER MU ŽELIMO OBILO USPEHA
<Ž)e/e0ft«
ŽELEZARNE JESENICE NA GORENJSKEM

I
i
i
i
r
I
I
[

TOVARNA TISKANEGA BLAGA
Hrani
Telefon: 173 in 525 — Brzojav: Tiskanlna, Kranj Tekoči račun: Narodna banka, Kranj St. 611-43105-2 Konsignacijska skladišča: Beograd, Uzun Mirkova 8
Zagreb, Trg Jože Vlahoviča 1
ößxatt t
•	Predilnica
•	Tkalnica
•	Barvarna
•	Belilnica
•	Tiskarna
Tiskane in pisane tkanine iz bom-
baža in stanične volne (Zellwolle): cici, deleni, naglavne rute, flanele, moltoni, duvetini, barhenti, cloque, pique, crepi, cenci, kepri za športne srajce, tobralko itd. v
najmodernejših vzorcih in barvah


1
M
S
(■
£
g
u
a
-■
::
1
j
\s
i
i
i
-
i*,
p
Zahtevajte naše vzorce in ponudbe — Naročila izvršujemo hitro in solidno
Svoje izdelke pravtako izvažamo v inozemstvo


Svet za znanost in kulturo NRH
ra$pi&uje javni anonimni
arhitektonska natečaj
%a idejno o&novo %a giad-njo uoiteCji&ča v ^zagxeßu.
Udeleženci natečaja lahko dvignejo predloge pri Svetu za znanost in kulturo NRH, planski oddelek, Zagreb, Trg Jože Vlahoviča št. 6.1. nadstr., soba rt. 15, za plačilo dinarjev 300.—, katera vsota pa se bo udeležencem, ki bodo v določenem roku oddali strokovno izdelan elaborat, povrnila.
Nagrade in odkupi znašajo skupaj din 535.C00.
I. nagrada dinarjev 15C.000.—,
II. nagrada dinarjes 100.000.—,
III. nagrada dinarjev 75.000.—,
in 7. v'kupov po dinarjev 30.000, to je 210.000. Rok za oddaj, del je 28. januar 1*153.
.ZBOR POVESTI JOSIPA JURČIČA,
Nušičev šaljivi roman, Maupassantov roman, Polenčeva knjiga o živalih in obsežen Zbornik s koledarjem — to dobiš po najnižji ceni, ki je mogoča, t. j. pw knjig za 250 din, če se do 15. novembra t. L. priglasiš v najbližji knjigarni za naročnika PREŠERNOVE KNJIŽNICE.
Sprejmemo modelerja za izdelavo kopit za čevlje.
Nastop takoj. Stanovanje zasigurano Plača po dogovoru. — R eflektanti naj se javijo na TVORNICO KALUPA, Virovitica.
Za
K R E O Z A N
zimuko
Kmetovalci, z uporabo Kreozana zanesljivo zaščitite vaše sadje, ker K r e o z a n uspešno uničuje kalifornijsko ščitasto uš, kakor tudi druge
ščitaste uši.
Kreozio vam nudi v neomejeni količini
„Z O R K A“
KEMIČNA INDUSTRIJA s A B A C
škropljenje
sadja!
DELOVNI KOLEKTIV KMETIJSKE ZADRUGE HOTOVLJE
čestita ob šestem kongresu KPJ vsem delovnim kolektivom zadružne stroke
Naš borbeni pozdrav VI. kongresu KPJ in maršalu Titu, s katerim na čelu gradimo čvrste temelje socializma in lepšo bodočnost delovnih množic.
Delovni kolektiv
TRGOVSKEGA PODJETJA
pyMi™0G^ °
Ljubljana, Resljeva c. 16.
DELOVNI KOLEKTIV KMETIJSKE ZADRUGE z o. J. POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
čestita vsem delovnim kolektivom Slovenije ob VI. kongresu KPJ
'floh ßotßeni pe$dtav
VI. KONGRESU KPJ IN MARŠALU TITU,
S KATERIMA NA ČELU GRADIMO
ČVRSTE TEMELJE SOCIALIZMA
IN LEPŠO BODOČNOST DELOVNIH MNOŽIC!
OKRAJNI LJUDSKI ODSOR ČRNOMELJ
POZDRAVLJAMO Vi. KONGRES KPJ ^SCovenljctie»1*
podjetje za izvoz lesa in lesnih produktov
LJUBLJANA,
TITOVA CESTA ŠTEVILKA la
TELEFONSKA ŠTEVILKA 25-63	-----
BRZOJAV »SLOVENIJALES«, LJUBLJANA
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO
Tekstil - obutev
iaasB«M»»gaBiMaia!Bi«HBarai^^
Ljubljana, Nazorjeva ulica 4 - prej Frančiškanska 4
SE PRIDRUŽUJE
iskrenim željam za popolni uspeh VI. vsedržavnega kongresa KPJ. Izpolnjevanje programa KPJ pod vodstvom maršala Tita bodi tudi v bodoče dolžnost vseh delovnih kolektivov
xJsENmä pom um hoj
»RASICA«, Tovarna čipk in pletenin TACEN-GAMELJNE,
sprejme takoj tzuCene ali priučene pletilje za ploske pletilne stroje in visokokvalificirano Šiviljo z dolgoletno prakso, organizacijsko ln strokovno sposobno za vodenje šivalnice pletenin. Stanovanje ln hrano preskrb! podjetja
ZADRUGA
Muta
POLJANE
čestita
VI. kongresu KPJ — mobilizatorju delovnega ljudstva Jugoslavjie za nove zmage pri graditvi socializma
Vi. keogresa KPJ i len
0L0 Koko mesto
▼ njegovem prizadevanju za zgraditev socializma in s tem boljšega življenja naših delovnih množic čim več uspehov I Dejstvo je, da je Partija tista, ki je dala iniciativo za borbo proti okupatorjem, ki se je borila, trpela, krvavela in zmagala nad njimi ter priborila delovnim ljudem svobodno in boljše življenje. Zasluga Partije je, da je vzpostavljena ljudska oblast, kateri glavni smoter je, dati ljudstvu tako življenje, kakor ga ono s svojim napornim delom in gigantskimi uspehi tudi zasluži. Priznamo, da so vsi uspehi, doseženi na področju demokratizacije in decentralizacije celotne javne uprave, prvenstveno jeno delo. — Zato imamo v tako Partijo vse zaupanje i» vzklikamo:
Naj živi naša resnično
ljudska Partijal Naj živi CK in voditelj — nam vsem priljubljeni tov. Tito I Naj živi VI. Kongres KPJI
tovarna koles
u U B U AN A
•	izdeluje kolesne dele: pedala, sedeže, prednje peste, žbice, tuljavke, obroče,
krmila, blatnike itd.
•	pripravlja zal. 1953 proizvodnjo kompletnih koles;
•	priporoča nakup svojih izdelkov ‘rgovski mreži in potrošnikom.
Cene konkurenčne!	Izdelava kvalitetna!
Telefon: 37-03 in 35-34.
Pozdravljamo
Vi.	kongre KPJ
99
TITAN
91 tovarna
kovinskih izdelkov ln livaraa
Kamnik
GB Ul. KONGRESU
KOMUNISTIČNE F0RTI1E 3UGOSLMOE	j
VODITELJICE DELOVNEGA LJUDSTVA V BOJU PROTI TUJIM OSVAJALCEM NAŠE ZEMLJE,
PRVOBORITELJICE NA VSEH POPRIŠČIH DELA V TEŽKIH ČASIH OBNOVE PORUŠENE DOMOVINE,
USTVARJANJE SOCIALIZMA IN LEPŠE BODOČNOSTI NAŠIH NARODOV
n
POZDHfflMO VI. HÖHERES KP]	j
in delegate iz Msltili republ
DELOVNI KOLEKTIV
tovarne dekorativnim tkamum	j
LJUBLJANU
a OHM STEINBECK	27
m eg otova	bitka
Jimove oči so begale od enega govorečega do drugega. Segel je v besedo: »Večina stavkokazov bo prešla na našo stran, če bomo le govorili z njimi.«
»Kaj pa drugi?«
»Skupina hitrih ljudi bi že poskrbela zanje,« je odgovoril Mac. »Tudi jaz obiram drevesa. Delavci so hudičevo besni zaradi znižanja mezd. In ne pozabite, jabolka je treba obrati. Sadovnjaka ne moreš zapreti, kot zapreš tovarno.«
Dakin je vstal, stopil k omari in si nalil kozarček žganja. Pomignil je tudi ostalim trem, toda vsi trije so odkimali. Potem je Dakin dejal: »Pravijo, da imamo pravico stavkati v tej državi. Toda potem sprejmejo zakone proti piketiranju.** Vsa pravica, ki jo imamo, je torej ta, da odpovemo delo. Nerad se mešam v takšne stvari. Tovorni avtomobil imam.«
»Kam —« je hotel reči Jim. Ko je začutil, da ima suho grlo, je zakašljal. »Kam pa boste šli, ko bodo jabolka obrana, gospod Daki n?«
»Bombaž,« je odvrnil Dakin.
»Kmetije so tam še večje. Če bomo tu molčali o znižanju mezd, jih bodo tam še bolj znižali.«
Mac se mu je vzpodbujajoče nasmehnil in pristavil: »Dobro •* .Glej prednjo pripombo. — Op. preš.
veste, da jih bodo znižali. Saj to naredijo vsakokrat; znižujejo in znižujejo, dokler se delavci ne uprejo.«
Dakin je skrbno postavil steklenico na mizo, se vrnil k veliki postelji in sedel. Ogledoval je svoje dolge, bele roke, ki jih je očitno varoval z rokavicami. Pogledal je na tla. »Ne maram neprijetnosti,« je dejal. »Zena, otroci in jaz smo doslej kar dobro živeli; toda prekleto prav imate. Pri bombažu bodo mezde prav gotovo znižali. Zakaj ne pustijo stvari, kakor so!«
»Ne vidim drugega izhoda, kot da se organiziramo,« je dejal
Mac.
Dakin se je živčno stresel. »Vse kaže, da se moramo. Nisem pa preveč navdušen. In kaj želite, da storim?«
»Ti boš morda lahko pridobil na našo stran svojo skupino ljudi, jaz pa mislim, da bom lahko pridobil svojo,« je odgovoril London.
Mac je vpadel v besedo: »Nikogar, ki ni za to reč, ne moreš pridobiti. Dakin in London lahko samb pričneta govoriti. Sprožite govorice! Jezni so že, toda pogovorili se še niso. Sprožiti moramo zabavljanje tudi v vseh drugih sadovnjakih. Jutri in pojutrišnjem naj govorijo, potem pa bomo sklicali sestanek. Novica se bo kaj hitro razširila, saj so dovolj razburjeni.«
»Spomnil sem se nečesa,« je rekel Dakin. »Kaj pa, če pričnemo stavkati? Tu ne moremo taboriti. Tudi nas ne bodo pustili taboriti na državnih ali okrainih cestah. Kam pa bomo šli?«
»Mislil^ sem na to,« je dejal Mac. »Imam predlog. Če bi imeli majhen košček zasebne zemlje, bi to prišlo zelo prav.«
»Mogoče. Toda saj veste, kaj so napravili v Washingtonu. Izgnali so jih, češ da ogrožajo ljudsko zdravje, potem pa so jim barake in šotore zažgali.«	^
»Vem to, gospod Dakin. Toda lahko bi imeli zdravnika, ki bi skrbel za to. V tem primeru ne bi mogli dosti napraviti.«
»Ali ste vi pravi zdravnik?« je dvomeče vprašal Dakin.
. »Ne, toda imam prijatelja, ki je zdravnik in ki bi nam bil verjetno pripravljen pomagati. Mislil sem že na to, gospod Dakin. Mnogo sem že bral o stavkah.«
Dakin se je hladno nasmehnil. »Hudiča in pol ste več napravili, kot pa brali,« je dejal. »Preveč veste. Ničesar nočem slišati o vas. Ničesar ne vem.«
London se je obrnil k Macu: »Ali resno mislite, da lahko zmagamo, Doc?«*
»Poslušaj London,« je rekel Mac. »Tudi če izgubimo, bomo morda le napravili toliko hrupa, da ne bodo znižali mezd na bombaževih poljih. Vsaj toliko'bo koristilo, tudi če izgubimo.«
Dakin je odobravajoče prikimal z glavo. »No, jutri navsezgodaj born pričel govoriti. Imate prav, ko pravite, da so delavci hudo jezni. Besni so kot hudič, a ne vedo, kaj bi storili.«
»Dali jim bomo misel,« je rekel Mac. »Poskušajte dobiti zvezo z ostalimi sadovnjaki, gospod Dakin. Ali boste?« Vstal je. »Čas ie, mislim, da gremo.« Stegnil je roko. »Veselilo me je, gospod Dakin.«
Dakinove tenke ustnice so se razprle in odkrile pravilne, bele umetne zobe. Dejal je: »Ali veste, kaj bi napravil, če bi jaz imel v_ lasti tri tisoč akrov jabolk? Skril bi se za grm in ko bi šli mimo njega, bi vam odstrelil vašo prekleto glavo. To bi me rešilo velikih skrbi. Toda jaz nimam ničesar razen lahkega tovornega avtomobila in nekaj opreme za taborjenje.«
»Lahko noč, gospod Dakin. Na svidenje!« je dejal Mac.
* Okrajžava za jdoetor« »= zdravnik. = Op. prev.