Zgodovina sviloprejke Ni znano, kdaj so začeli ljudje no- delajo svilo. Cesar jima je obljubil ze- siti svilene obleke. Vsekakor se je in- lo veliko, če bi s prihodnjega potova- dustrija svile razvila v davnih časih nja prinesla te gosenice s seboj. In to pri Kitajcih. Rimljani so dobili svilo se je tudi zgodilo: nekaj let pozneje primeroma zelo pozno. Latinski pisec sta prinesla iz Kitaja jajca sviloprejke Plinij, ki piše o tem čudovitem blagu, in sicer skrita v izdolbljenih palicah. pravi, »da ga izdelujejo iz puha, ki Poklonila sta jih cesarju in mu pove- rasite na drevesnih listih in ki ga od- dala, kako jih je treba negovati in go- stranijo z vodo«. Pozneje so Rimljani senice hraniti. ; mislili, da dela svilo pajek, ki živi pet p0(j njihovim vodstvom so pazno let in se hrani z brstjem vrtnic. Ko čuvali ta jajca in jih ogrevali z gno- pogine, je njegovo truplo polno ten- jem. Ko so gosenice izlezle, iso jih kega prediva, iz katerega se izdeluje hranili z murvovim listjem. Potem so svilo- po njih navodilih odvili kdkone. Tako , Ta rim&ka nevednost je prihajala So tudi v Evropi spoznali skrivnost od tega, ker so Orientalci skrbno ču- sviloprejke. Gojiti so jo začeli najprej vali skrivnost izvora svile. Prekupče- Okoli Carigrada in v Grčiji. Šest sto- valci in trgovci so s svilo služili letij pozneje je prešla ta kultura v Ita- ogromne vso*e denarja. Plinij pripo- lij0, v 13. stoletju pa v Francijo. Ta- veduje, da so svileno blago prodajali krat so začeli itudi v Južni Franciji na v Rimu stokrat dražje, kakor so ga debej0 saditi murve. okoli 1. 1520. so kupih v Indiji. Obleka iz čiste svile bile ustanovljene prve tovarne za svilo je bila dolgo časa tako draga, da jo je v Lyonu, ki je danes središče franco- lahko kupila samo cesarica ali oseba, ske industrije svile. Kralj Henrik IV. ki je bila silno bogata. je da] zasaditi 20.000 murv v okolici Cesarju Justinijanu sta pravila dva Pariza, celo v parku svojega dvora in misijonarja, ki sta prišla do Kitajske, svojih gradov. V Južni Franciji valijo da sta imela priliko videti gosenice, ki jajca na ta način, da jih nosijo ženske 197 v vrečicah na prsih, ker je človeška Petindvajset dni se hrani svilo- toplota najboljša za to. Črvi, ki izle- prejka, potem se pa zabubi v kokon. zejo iz jajc, se v nekaj dneh štirikrat Iz njega se slednjič prikaže zadnja ob- prelevijo. Ko prilezejo iz jajc, so dol- lika te čudne živali, metulj. gi dva milimetra, ko pa dorastejo, me- To je povest o spremembah tega rijo devet centimetrov. To je pa mo- dragocenega metulja, ki se mu imamo goče doseči le, če dobe obilno hrano, zahvaliti za čudovito sirovino, iz ka- kajti neznansko so gožrešni. tere izdelujemo toliko krasnih stvari.