Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/PoStni urad 9020 Klagenturt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 01Z022464
VEŠTOK
Celovec*četrtek * 4. oktober 2001 štev. 40 (3138)«letnik 56 * cena 10 šil. • 0,73 evra
Kučan: varčevalni ukrepi ne v škodo manjšine
J6 VESTNIKOV IZLIT A
od petka 12., do nedelje 14. oktobra 2001 MOŠČENIČKA DRAGA - hotel MARINA
Vse bralce in prijatelje prisrčno vabimo na letošnji izlet v Moščeničko Drago. Kot vsako leto se bomo tudi letos potrudili, da nam bo lepo in prijetno. Za ples in zabavo nam bo igral TRIO KORENIKA iz Šmihela pri Pliberku.
Cena: 1.700,- šil. na osebo v dvoposteljnih sobah 123,54 € 320,- šil. doplačilo za enoposteljno sobo 23,25 €
KI a svojem obisku pri koro-IM ških Slovencih prejšnji petek, 28. septembra, je slovenski predsednik Milan Kučan seveda zavzel stališče do manjšinskega vprašanja. Dejal je, da se naj le-to rešuje v skladu z mednarodnimi akti, na osnovi ustave in določil Avstrijske državne pogodbe ter na osnovi razsodb ustavnega sodišča. Pomembno je, da se pravice manjšine uresničujejo v zavesti, da je to del dostojanstva in časti večine. »Tako vsaj v Sloveniji obravnavamo zadeve madžarske in italijanske narodne skupnosti,« je dejal. Kučan je prepričan, da bo to možno tudi v Avstriji, saj je »pravna in demokratična država«.
Predsednik Slovenije pa je jasno izrazil pričakovanje, da varčevalni ukrepi države naj ne bi preveč posegli v temeljne pravice koroških Slovencev. Na to »so me opozorili predstavniki koroških Slovencev«, je dejal Kučan in kot primere omenil zapiranje dvojezičnih šol in ukinjanje sodnih oblasti. S tem, da ravnatelji dvojezičnih šolo niso več obvezno dvojezično kvalificirani, pa je dvojezična šola kot vrednota ogrožena. Kučan je dejal, da je to problematiko prerešetaval tudi s predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem. Z njim se je še posebej sestal pri Miklavžu v Bilčovsu. Prav tam sta se spoznala pred desetimi leti pri pogajanjih o slovenski samostojnosti.
Fischer je srečanje s predsednikom Kučanom zelo pozdravil, ker krepi odnose med Slovenijo in Avstrijo.
Obisk na Koroškem je predsednik Kučan izrabil za srečanje s predstavniki in organizacijami Slovencev. Bil je v Globasnici, kjer sta ga v gostišču Juenna sprejela predsednik NSKS Bernard Sadovnik in ka-pelški podžupan Franc Jožef Smrtnik. V Pliberku so predsednika seznanili z delovanjem Kulturnega doma in krajevnih slovenskih ustanov, v Domu v Tinjah pa se je predsednik vpisal v knjigo gostov. Pred akademijo ob 150-letnici Mohorjeve družbe se je predsednik Kučan v Mladinskem domu srečal * s predstavniki Zveze slovenskih organizacij. Obiskal je
otroški vrtec, seznanil se je z V Mladinskem domu se je razvejano dejavnostjo Sloven- predsednik Kučan posredno skega šolskega društva in infor- srečal s svojo mladostjo: v dar miral se je o delovanju in načr- je dobil sliko, ko je bil kot tih Slovenske študijske knjižni- otrok v počitniški koloniji v Seče. Tu se je tudi srečal s zastop- kiri ob Vrbskem jezeru, niki KOKS-a. Zvečer jsa je obiskal še k & k center v Šentjanžu.	Franc Wakounig
Prijave 0463/514300-40 (Milka Kokot), -14 (Urška Brumnik)
Prijave so možne še do petka, 5. oktobra!
V Mladinskem domu v Celovcu so predstavniki organizacij, združenih v Zvezo slovenskih organizacij, pozdravili Milana Kučana, predsednika Republike Slovenije. Kučan se je mudil na Koroškem v petek, 28. septembra, ob praznovanju 150-letnice Mohorjeve družbe.
PREBLISK
Tako pravi koroški deželni glavar. Kajti namreč naj begunci lepo ostanejo tam, od koder bežijo, saj so ponavadi po zakonu obsojeni in kriminalcev ne maramo.
Kriminalci že itak doslej niso mogli kar meni nič tebi nič. Za te sploh ne gre in to ve tudi gospod deželni glavar. Ogromno pa jih je, ki so obsojeni pač po veljavnih zakonih kake totalitaristične države in ljudje bežijo, ker bi radi živeli svobodno. Mi pa - zapah pred vrata in predsodke v glavi.
Ves svet se zgraža nad trpljenjem ljudi v Afganistanu, posebno žensk in otrok. Pa mislim, da tudi večina moških ni kaj dosti na boljšem. Medtem ko na televiziji kažejo nevzdržne razmere tam, ko obso-
jajo režim talibanov, pa pet minut na vrh v poročilih sporočajo, kaj bo država vse ukrenila, da se bo ubranila morebitnega navala beguncev.
Nekaj smrdi v državi ...In visokim glavam ne morem verjeti, da imajo vsaj kanček
Horuk čez morja in hribe
sočutja, da res koga zanima, kako se godi revežem po svetu. Bolj pomembna so vojaška letala, ki stanejo toliko, da bi ti reveži lahko živeli vsaj eno leto od tega denarja.
Ampak jaz nisem političarka in seveda visoke politike ne razumem. In še marsikdo drug ne ...	S. W.
TEATR Brez ...
3iit?trii(icijn
Eugene Ionesco
Režija: Dramaturgija: Igralca:	HAM	Uolot!	
	Magdalena	Kropiunig Aleksander Tolmaier
Premiera:	4. oktober 2001 20.00
Produkcija:	Iž.fiZl.if.				
IHSTRTOCIJA Skrivnost učnega načrta “■^nevarno razmerje med profesorjem in učenko	
Seja odborov Zveze slovenskih organizacij
II JI inuli teden sta zasedala na IVI skupni seji upravni in nadzorni odbor ZSO. Odbora sta obravnavala razreševanje odprtih vprašanj (otroško varstvo, ORF, šolstvo) in ugotovila, da je prišlo v nekaterih vprašanjih do napredkov, hkrati pa so tudi opazne tendence po segregaciji. V vprašanju zasedbe ravnateljskih mest in spreminjanja šolske strukture (ekspoziture) odbora pričakujeta razjasnitev s strani ustavnega sodišča.
Obširno sta odbora obravnavala tudi vprašanje bljižajočih se kmečkozborskih volitev in ugotovila, daje odvolitvi Janka Zwittra očitno botrovalo politično ozadje. Odbora sta sklenila, da bo ZSO - v primeru, da Janko Zwitter kandidira na listi kake druge frakcije - to kandidaturo tudi podprla in sicer zaradi tega, ker je Janko Zwitter storil veliko pozitivnega za sožitje v Ziljski dolini.
Nadalje sta odbora sklenila, da bo redni občni zbor ZSO prvega decembra letos v kulturnem domu v Šentrpimožu.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC
vabi ba izlet
»10-letnica zvona prijateljstva«
v Kočno na Loki, Snežno jamo in na Raduho v soboto in nedeljo,
6. in 7. oktobra 2001
Zbirališče 6. oktobra med 11. in 11.30 v Lučah, gostilna Raduha
Predsednik RS Milan Kučan obiskal naše inštitucije
Predsednik k & k centra Berchtold pozdravlja visokega gosta
Kučan se je seznanil z delom in stanjem Slovenske študijske knjižnice
Prisrčen pozdrav gostu v otroškeem vrtcu v Mladinskem domu
XII. KONGRES NA OSOJAH
Jeziki so temelj in instrumenti miru
»Učiti se jezike, jezike živeti« je bilo geslo letošnjega 12. Evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki je od četrtka, 27., pa do sobote, 29. septembra, potekal na Osojah. Prireditelji so bili institut CI-FEM, pedagoška akademija in Biro za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi.
I vodni referat je imel Re-U toroman Romedin Aquint, trenutni predsednik FUENS, (Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti). Dejal je, da miru ne more biti, če manjkajo najosnovnejši instrumenti
nik miru in stabilizacije. To pa tudi pomeni, da regionalna večjezičnost živi od medsebojnega oplajanja. Aquint je poudaril dolžnost Evrope, da ustvari pozitivno vzdušje za ohranitev jezikovne pestrosti. Kajti to je nadvse pomembno za preživetje Evrope in da bo tudi v prihodnosti ohranila svojo samostojnost.
Čislana dvojezičnost?
Iz prispevkov deželnih politikov se je dala razbrati velika pripravljenost za krepitev dvojezičnosti v deželi. Svetnik Wurmitzer je dejal, da bo
Romedi Aquint, predsednik FUENS
medsebojne komunikacije. Ti instrumenti so jeziki. Jezik soseda, najsi je še tako majhen, bogati lokalno in regionalno skupnost, krepi osebnostni razvoj in širi poklicne možnosti. Meje nacionalnih držav, ki so pogosteje umetnega kot naravnega izvora, bojo v integrirani Evropi izgubile značaj grozečega in ločnice. Postale bojo povezovalne črte. Predvsem dvojezične regije bojo v prihodnosti pomemben strateški dejav-
manjšinskega jezika merilo za zrelost družbe. Ambrozy je poudaril pomen dvojezičnih šol, obžaloval je, da so letos dve zaprli, kajti manjšina bo preživela le, če bo imela solidno in dobro izobrazbo v svojem jeziku. Prepričan je, da bo pristop Slovenije k EU tudi v glavah Korošcev marsikaj spremenil na boljše. Priznal je, da so na Koroškem manjšinsko in jezikovno vprašanje pojmovali preveč dogmatično, pod zrcalom nacionalizma.
Nova zaostritev?
Predsednik deželnega zbora Freunschlag, ki je kongres odprl, seje udeležil sobotne podi-jske diskuisje na temo »Dvojezični pouk na Koroškem - alibi ali joker?« Na podiju so še bili slovenski državni sekretar Mir-
ko Zorman, vodja manjšinskega šolskega oddelka inšp. Tomaž Ogris in zastopnika krovnih organizacij Marjan Sturm in Reginald Vospernik. Diskusijo je vodil ravnatelj pedagoške akademije Josef Hieden. Freunschlag je takoj na začetku odkril razmišljanja o zaostritvi sistema dvojezičnega šolstva, vendar je v diskusiji dejal, da tega ni menil tako. Vprašal je, če trenutni sistem dvojezičnega šolstva ustrezno krepi indetiteto narodne skupnosti in je predlagal slovenščino kot prosti predmet tudi za enojezične šolarje. Ponovno je trdil, da so enojezični učitelji na slabšem kot dvojezični.
Vospernik je podal genezo dvojezičnega šolstva ter zahteval njegovo družbeno akcep-tanco, svaril pa je pred ponovnim odpiranjem problematike dvojezičnega šolstva. Sturm se je tematike lotil iz zornega kota širše evropske integracije. Na mednarodni ravni je uveljavljeno načelo priznavalne svobode,
kar pomeni, da nihče ne sme preverjati narodne pripadnosti otrok, poleg tega pa se v šolstvu vse bolj uveljavlja načelo dvo- in večjezičnosti.
Tomaž Ogris je dejal, daje integracija osnovna misel dvojezičnega šolstva. Tu ni narodnostnega ločevanja in je ta odprti sistem dostopen vsem. Narodna pripadnost ali uvrščanje ne igra nobene vloge. Ogris je ugotovil, da glede akceptance dvojezičnega šolstva politika krepko šepa za prebivalstvom, ki je spoznalo njegovo vrednost in pomen. Ogris je poudaril, da ima Koroška dolge izkušnje z dvojezičnim poukom, ki ga drugod po Evropi šele uvajajo. Ta pouk je treba manj ocenjevati iz šolsko-političnega kota in se bolj posvečati njegovi didaktiki in metodiki.
Kulturni spored kongresa sta oblikovala ženski kvartet »Borovlje« in harfistka Mojca Zlobko-Vajgl
Franc Wakounig
Harfistka Mojca Zlobko Vajgl
Koroška po pristopu Slovenije k EU potrebovala dvojezične ljudi, ki bojo most med ljudmi, posredovalci kulture in nosilci ekonomskih podatkov
Deželni podglavar Ambrozy je poudaril pomen znanja in učenja jezikov za sožitje, kar je tudi pogoj za demokratično in odprto vzdušje. Poglavitna je enakovrednost vseh jezikov. Za manjšine je še posebej pomembno učenje in ohranitev materinščine. Zato je odnos do
SJK IN VOLITVE
Dvojezična in samostojna ponudba kmetom
1 q novembra 2001 bojo I O. koroški kmetje volili svoje stanovsko zastopstvo, to je predstavnike v kmetijsko zbornico. Kar pet grupacij se poteguje za glasove volilcev: Bauernbund, socialdemokratski kmetje, svobodnjaki, Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) ter Zeleni kot nova frakcija.
V ponedeljek, 1. oktobra, je SJK na tiskovni konferenci pri Podnarju v Podnu predstavila svoj volilni in delovni program za novo mandatno dobo v kmetijski zbornici. Glavna izpoved predstavitve je, daje
Skupnost južnokoroških kmetov edina dvojezična, neodvisna in samostojna frakcija v kmetijski zbornici.
Od prvih šestih kandidatov je bilo navzočih pet: Štefan Domej, Franc Jožef Smrtnik, Hanzi Miki, Melita Reich-mann in Folti Kargl. Razpon njihovih delovnih težišč sega od turistične ponudbe in dejavnosti kmetov (Folti Kargl) preko uveljavitve ženskih teženj, socialnih vprašanj in zdrave prehrane (Melita Reichmann), nadregionalnega sodelovanja, prekomejnih stikov s kmeti v Sloveniji in izobraževanja (Hanzi Miki), do preživetja gorskih kmetov, ohranjanja kulturne pokrajine, sonaravnega gozdnega gospodarstva (Franc Jožef Smrtnik), do predlogov za izboljšanje učinkovitosti kmetijske zbornice, do enakopravnosti slovenščine pri poslovanjau zbor-
nice in do krepitve okrajnih enot kmečkega zastopstva (Štefan Domej). Seveda pa družbene strukturne prelomnice, krepitev eujevskih inštitucij in razširitev evropskega integracijskega procesa zapuščajo globoke sledove tudi v kmečkem stanu. SJK se dobro zaveda, da kmetijska zbornica svoje pristojnosti bolj in bolj odstopa na evropsko raven, hkrati pa pridobiva na pomenu kot izobraževalni dejavnik in kot servisna ponudba kmetom, da se lažje znajdejo v birokratski džungli eujevskih predpisov in norm.
Kot stanovsko zastopstvo, ki dobro pozna regionalne posebnosti in potrebe kmetov, in ki je svoje poslanstvo v kmečkem parlamentu doslej dobro opravila, upa SJK, da ji bojo kmetje ponovno zaupali glasove. Veliki cilj je tretji mandat. Franc Wakounig
150 LET DRUŽBE SV. MOHORJA
Plemenita oblika samopomoči Slovencev
Q slavnostno akademijo je prej-«Jšnji teden, v petek, 28. septembra popoldne Mohorjeva družba v Celovcu proslavila svojo 150-letnico. Mohorjeva, ustanovljena leta 1851, je najstarejša slovenska založba in ena najstarejših v Avstriji.
Svečane akademije so se poleg številnih udov ali članov, prijateljev ter sodelavcev družbe udeležili tudi ugledni predstavniki Slovenije, Avstrije in Koroške. Prišli so predsednik R Slovenije Milan Kučan, predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, državni sekretar Franz Morak, koroški deželni glavar Jorg Haider, oba predsednika slovenskih osrednjih organizacij Marjan Sturm in Bernard Sadovnik ter celovški župan Harald Scheucher. Kot protektorja sta bila navzoča celovški škof Alojzij Schwarz in škof Franc Kramberger iz Maribora. Navzoče je pozdravil ravnatelj družbe Anton Koren.
Odpiranje pogleda v svet
Mohorjeva je nastala in bila v teku poldrugega stoletja plemenita oblika kulturne samopomoči Slovencev, bila je njihova učiteljica, saj je nad 50 milijonov knjig zapustilo okrilje njenih treh založb v Celovcu, Celju in Gorici. Obenem je Mohorjeva bila most med kulturami, narodi in državami.
Tržačan Alojz Rebula je v slavnostnem govoru dejal, da je založniški program Mohorjeve Slovence dvignil na višjo raven krščanske omike. Predsednik NSKS Bernard Sadovnik je dejal, da je Mohorjeva polagala temelje splošne izobrazbe Slovencev. Predsednik ZSO in sosveta Marjan Sturm je naglasil, da so mohorjanke Slovencem odpirale pogled v svet in do znanja, omenil je njene zgodovinske zasluge za narodno in versko zavest in omiko.
Dobrodošli v Celovcu
Celovški župan Scheucher je poudaril, da je Mohorjeva pred 150 leti spoznala znamenja časa, in da je veliko doprinesla
k slovesu Celovca kot mesta knjige. Scheucher je predsednika Slovenije Milana Kučana pozdravil v slovenščini: »Dobrodošli v Celovcu«.
Deželni glavar Haider je menil, da je bila Mohorjeva odgovor univerzalizmu, ni se čutila zavezane nacionalizmu, am-
pak krščanskim načelom. Kakor Scheucher je tudi Haider poudaril vlogo Mohorjeve kot mesta zbliževanja in dialoga. V priznanje ji je predal letno štipendijo dežele v višini 20.000 za pomoči potrebne študente.
Mariborski škof in protektor celjske Mohorjeve Franc Kramberger je menil, da se je Mohorjeva v 150 letih razrasla v mogočno drevo, globoko zakoreninjeno med Slovenci
Najlepše darilo
Nedvomno eno najlepših daril za 150-letnico je Mohorjevi predal celovški škof Alois Schwarz. Protektor celovške Mohorjeve je namreč svoj govor v celoti opravil v slovenščini in tako izkazal globoko spoštovanje do ustanove ter do slovenščine. Aplavz na koncu nagovora je potrdil, da je občinstvo sprejelo in razumelo plemenito škofovo sporočilo. Schwarz se je Mohorjevi zah-
valil za vse, kar je v 150 letih storila za versko in narodno omiko Slovencev. Citiral je Slomškovo misel o materini besedi in omiki. Med izkušnjami, ki jih je Mohorjeva prestala, je posebej navedel nacistično nasilje. Svoj nagovor je škof zaključil z željo, da bi ostala
Mohorjeva most srčnega dialoga v Evropi. Državni sekretar Franz Morak je Mohorjevo imenoval »sreča za Koroško«.
Najvidnejša predstavnika Avstrije in Slovenije na proslavi sta bila predsednik dunajskega parlamenta Heinz Fischer in predsednik Slovenije Milan Kučan. Še iz dramatičnih dni slovenskega osamosvajanja ju veže osebno prijateljstvo.
Minljivost cesarstev
Fischer je čestital Mohorjevi in njenim sodelavcem, češ 150 let je edinstven jubilej. Cesarstva in kraljestva so v tej dobi prešla, Mohorjeva pa je obstala. Fischer je izrazil veselje nad obiskom slovenskega predsednika Kučana, ker je to dokaz dobrega sosedstva in prekomejnega povezovanja in univerzalnosti. Medsebojno spoznavanje kultur in literature je pomembno. »Prav je, da ste aplavdirali škofu, kije govoril slovensko. To je dokaz, naj niko-
gar ni strah drugih jezikov«, je dejal predsednik državnega zbora. Potem je dvo - in večjezičnost pozdravil kot nekaj dobrega, kajti »v EU velja absolutna enakopravnost jezikov«. Svoj nagovor je zaključil s programatično ugotovitvijo, da v EU nihče nima pravice superiornosti nad poznej-
šimi člani (aplavz), kajti »tudi Avstrijci smo svojčas bili poznejši, ko smo vstopali v EU«.
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je Mohorjevi po vi-deo-prenosu čestital za 150-letnico, ki je »pomemben kulturnopolitičen dogodek za Koroško«. Poudaril je, naj bo dvojezično šolstvo na Koroškem kar najboljše in da bi se dobro razvijalo naprej.
Slovenski identitetni simbol
Milan Kučan, predsednik republike Slovenije, je Mohorjevo omenoval »ugledno slovensko kulturno in narodnoohranitveno ustanovo«, ki je bila in ostaja »eden izmed slovenskih identitetnih simbolov, znamenj slovenske ustvarjalne odličnosti, ki nas je enakovredno umestila v evropsko kulturo«. Dejal je, daje Mohorjeva spričevalo neu-klonljivosti slovenskega življa v matični deželi in zunaj njenih meja, simbol slovenske duhov-
nosti, ki je vselej bila odprta za dialog in sodelovanje.
Kučan je dejal, da poslanstvo Mohorjeve ostaja živo tudi danes, v času evropskega združevanja, kjer ni prostora za agresivni nacionalizem. Med temelje evropskega združevanja sodijo tudi manjšinske pravice kot del človekovih pravic, ter sproščen odnos večinskih narodov do drugih narodnostnih skupnosti. Za koroške Slovence v polni meri velja, da so lojalni
do svoje države, obenem pa povečujejo njeno duhovno in materialno bogatsvo, je dejal Kučan. Nadalje je naglasil velik interes Slovenije za vsestranj-sko sodelovanje in povezovanje z Avstrijo in še posebej z obmejnima deželama Koroško in Štajersko. Vstop Slovenije v EU bo to sodelovanje in dobro sosedstvo še poglobil, kar je v smislu prebivalcev ob meji. Ti si pričakujejo napredka in zaupanja, pa tudi »uresničitve nekaterih standardnih in obljubljenih manjšinskih pravic«.
Za kulturni spored proslave so poskrbeli Mešani pevski zbori Sele, vodi Roman Verdel, Gallus iz Celovca, vodi Jožko Ropitz, in Ave iz Ljubljane (D. Hartman). Proslavo sta zaključila zbora Sele in Gallus z izvedbo skladbe »Večnostna Drava« pod taktirko Jožeta Ro-pitza. Spored je povezovala Mira Grotschnig-Einspieler.
Vrsta gostov iz domačih in drugih logov
Selani in Gallus so skupno peli »Večnostno Dravo«
Lutkovni festival CIKL CAKL
11.-14. 10. 2001 • Šmihel, farna dvorana
ČETRTEK, 11. 10
8.30, 9.45 in 11.30 »Der Gruselschlucker« - Karin Schäfer - Figurentheater v sodelovanju z Theater Floh im Ohr iz Gradiščanske (predstava za šole in vrtce)
19.00 »Stotisočnoga« - premiera domače lutkovne skupine - nato otvoritev festivala
PETEK, 12. 10.
9.00, 10.00 in 11.00 »Rdeča kapica« - Lutkovno gledališče »Glej« iz Kranja (predstava za šole in vrtce)
19.30 »Noga in krila« - Gledališče Labirint, Ljubljana
SOBOTA, 13. 10.
11.00	»Circo tre dito«
Pier Paolo di Giusto et Alberto, Italija
14.00-17.00 Delavnice »Leti, leti, leti ... balon, raketa, žaba« - od 6. leta naprej
18.00	Predstavitev del delavnice
20.00	»Mini cirkus bufetto« -Lutkarji iz Rusije
NEDELJA, 14. 10.
11.00 »Vila malina« premiera domače lutkovne skupine
Prireditelja: KPD Šmihel, KKZ
Vabilo na
redni občni zbor Zveze
slovenskih izseljencev
ki bo v nedeljo, 21. oktobra 2001, s pričetkom ob 14. uri v gostilni Wrolich v Ra-tenčah pri Ločah ob Baškem jezeru. Po občnem zboru pa bo družabno srečanje, kjer bo v krogu nekdanjih sotrpinov dovolj priložnosti za sproščene pogovore, obujanje spominov in obnavljanje Starih poznanstev iz časov pregnanstva.
Letošnje srečanje bo v znamenju 55-letnice Zveze slovenskih izseljencev. Skupaj bomo pregledali prehojeno pot teh desetletjih naše organizacije in ji začrtali smernice za bodoče delovanje.
OBČNI ZBOR POSOJILNICE BOROVLJE
Banka je pripravljena na evro
1. 1. 2002 bo nastopila vladavina evra. Od tega dne naprej bo šilingu odmerjena le še kratka prehodna doba do dokončnega odhoda v zgodovinsko dimenzijo.
Sprememba valute je za vsako državo in podjetje podvig, ki zahteva veliko priprav, energije, sredstev ter birokratskih in drugih korakov in postopkov. Predvsem bančne ustanove se morajo na to spremembo najbolje pripraviti.
Prejšnji teden, 25. septembra, je bil tudi občni zbor Poso-jilnice-Bank Borovlje v znamenju spremembe valute. Iz poročil predsednikov Upravnega in Nadzornega odbora Franca Wuttija in Melhijorja Verde-la je bilo razbrati, da ima posojilnica dobre stike in trdne od-
nose z bankami v Sloveniji in na Hrvaškem in da je zavod tudi pobudnik prijateljskih odnosov med občinama Borovlje ter Lovran na Hrvaškem.
V preteklem letu je banka imela 747 milijonov šilingov bančne vsote, razveseljiva sta porast lastnega kapitala ter število članov.
Poročila predsednikov in poslovodij (Werner Oraže, Franc Kelih in dr. Georg Weiss) so bila sprejeta soglasno, prav tako soglasno pa je občni zbor tudi znižal jamstvo od petkratne vsote deležev na dvakratno vsoto.
Po novem bo en delež.(500 šilingov) stal 37 evrov.Razliko v višini 7 šilingov, ki nastane pri preračunavanju, bo prevzela banka.	f. w.
20-LETNICA OKTETA SUHA
Njegov glas sega v deveto vas
V soboto, 29. septembra, zvečer je ena od najbolj uveljavljenih slovensko koroških pevskih skupin praznovala okrogel jubilej. Oktet Suha je v ljudski šoli na Suhi obhajal svojo 20-letnico in k praznovanju povabil še druge.
v
/■* eprav je oktet Suha domala V« prerajžal ves svet, je okroglo obletnico praznoval z domačimi ter tako ponovno potrdil, da se še kako zaveda svojih korenin, svojega izvira. Pred dvajsetimi leti se je zbralo osem mladih moških iz okolice Suhe v moškem sestavu, da bi peli slovensko. Naglo so pregnali kulturno sušo z jezikovnega obrobja. Oktet je koj hitro postal »vževčen«, vrstila so se gostovanja in nastopi, z njimi pa sta se širila pevski repertoar in samozavest skupine.
Če bi zdaj hoteli naštevati vse koncerte, prevožene kilometre in prepete večere in noči, bi presegli okvir članka. Morda le to, da je oktet izdal več kaset in zgoščenk, da je nastopil skoraj na vseh celinah, da je pel pred znanimi in prominetnimi ter preprostimi in tudi brezimnimi poslušalci. Vselej pa so pevci skušali peti kar se da lepo in ubrano.
V soboto je oktet praznoval v družbi številnih prijateljev in
poslušalcev ter z domačimi in sosednjimi pevci. Kar je sejal, je zdaj žel. Krepil je stike s sosednjimi društvi in zbori, od vsega začetka se je trudil tudi za dobre stike s skupinami in zbori iz vrst naroda soseda. To je, kot vemo, na Koroškem včasih zelo težavno in trdo delo, ki pa končno le privede do zadovoljivega rezultata. Tako je v soboto nastopila Pevsko-instru-mentalna skupina iz Zvabeka, čestitala je »Podjuna« iz Pliberka, zapeli so člani MGV »Heimatklang« s Potoka, in kot po-
Oktet Suha v novi opravi
seben gost je sodelovala moravska skupina »Galata« iz Češke. Z njo so se oktetovci seznanili že pred leti.
Oktetu je čestitala družina Liaunig, ki vsako leto gosti »Srečanje oktetov«, suški župan Visotschnig se je slavljencu zahvalil, da je ime občine ponesel v svet. Ob tem naj spomnimo na čase, ko je občina Suha načrtno in konsekventno zamolčala oktet, ker je pač slo-
venski zbor. Veselimo se, da so ti časi mimo.
Častni govornik, veleposlanik Zdravko Inzko, je na začetku spomnil na paralele med diplomacijo in petjem in ugotovil, da je marsikdaj pesem bolj uspešna, ker je pač najbolj neposreden, vsakomur razumljiv jezik povezovanja. Govornik je posebej omenil visoko odlikovanje, ki ga je oktet Suha prejel pred leti, to je Evropsko nagrado za ljudsko umetnost, ki jo podeljuje Topferjev sklad v Hamburgu. Poudaril je, da je
oktet s svojim petjem presegal najrazličnejše meje, da je zbliževal ljudi, daje s tem povezoval tudi države.
Preden se je začelo ljudsko praznovanje, so oktetovci predstavili tudi svojo najnovejšo zgoščenko »Mi se mamo fajn«. Tudi iz uredništva čestitamo oktetu Suha za dosežke, predvsem pa za kulturno trmo, da so zdržali dvajset let. Še na mnoga leta.
Franc Wakounig
Martin Koren, predsednica društva Marija Novak-Trampusch, Mateja Schaap-Sevšek, župan Walter Harnisch, podžupan Michael Michelz, Gaia Galvani-Kassl in voditeljica vrtca Gabriele Ossig v krogu otrok Foto: Štukelj
»RINGA RAJA« -DAN ODPRTIH VRAT
Otroški vrtec z evropsko dimenzijo
1 leč jezikov znaš, več veljaš. V To je bilo geslo zavzetih mam in atejev v Ledincah in njihove okolice, ko so pred tremi leti odprli večjezični otroški vrtec. V dobi tako imenovane evropske integracije, prekomej-nega sodelovanja in globalizacij je so bili starši v koraku z razvojem. Njihova odločitev jim je dala prav. Privatni otroški vrtec je danes zelo priznan in ugleden v domači občini in preko njenih meja. Vrtec pa je prijateljsko povezan z vrtcem v Trbižu.
Preteklo sredo, na Evropski dan jezikov, so vrtceva vrata v hotelu Mittagskogel odprli občanom in vsem zainteresiranim, da si ogledajo prostore, delo znotraj sten in da se osebno pogovorijo z vodjo društva Marijo Novak-Trampusch in vzgojiteljskim osebjem - Gab-rielle Ossig (voditeljica), Mateja Schaap-Sevšek, Martin Koren (vzgojitelja) in učiteljico italijanščine Gaia Galvani- Kassl. Prišel je župan občine Bekštanj Walter Harnisch, podžupan in referent za otroške vrtce Micha-
el Michelz, številni starši in celo dva razreda LŠ Ledince.
Otroci so bili vestno pri delu, eni so se igrali s kockami, drugi so risali, brkljali, telovadili itd.
Vzgojni koncept
O pravilnosti vzgojno-jezikovne-ga koncepta otroškega vrtca je dejala voditeljica Gabriele Ossig, ki prihaja iz Vrbe in je izobražena učiteljica in vzgojiteljica: »Dan se pri nas prične ob sedmih zjutraj, ko pripeljejo starši otroke v hišo. Dnevni rituali so v obeh jezikih, enkrat na teden, ko pride Gaia, pa tudi v italijanščini. Naš jezikovni koncept je vezan na osebo. Otroci
točno vedo, v katerem jeziku ka-tera/i vzgojiteljica/vzgojitelj govori, oziroma kakšen primarni jezik govori (Gabriele-nemško, Gaia-italijansko in Martin slovensko in nemško). Na osnovi tega jezikovno vzgojnega koncepta je bilo delo do sedaj zelo uspešno, predvsem pri učenju oziroma osvajanju jezikov.« Gabriele se dobro počuti v vrtcu, v pogovoru pa je priznala, daje vrtcec in delo tudi za njo izziv in nekaj povsem novega. Ona obiskuje tečaj slovenščine, z otroci pa se pogovarja v nemščini.
Malo nenavadno pa je, da sodeluje v timu moški in sicer pomočnik otroškega vrtca Mar-
KLASIKA V DVORANI FRESK
Anton Kernjak
navdušil
občinstvo
l/etrinj, nekdanji samostan V belih menihov (cistercijan-cev), je že od nekdaj kraj omike in kulturnega življenja. Dvorane kar vabijo, da v njih zadonijo pesmi, klasične ali moderne skladbe, in se umetniki in poslušalci predajo čaru glasbe, se potopijo v zvočne valove kompozicij.
Predvsem dvorna fresk je čudovit ambient za koncerte. Nekaj časa že jo koristi Krščanska kulturna zveza, da v njej prireja večere klasične glasbe. Prejšnii teden je v tej dvorani nastopil pianist Anton Kernjak. Mladi glasbeni mojster čmo-belih tipk, ki se je že uveljavil tudi v mednarodni glasbeni sceni, je privabil pu-
bliko od blizu in daleč. In seveda jo je tudi navdušil.
Kernjak je izvajal skladbe Schuberta, Albana Berga, Claude Debussija in Johna Ca-gea. Omenjeni skladatelji so pomembni zastopniki svojih glasbenih in stilnih obdobij, osebe, ki so tem obdobjem vtisnile svoj pečat ter jim tako dale njihovo razpoznavnost.
Kernjak je individualne profile skladateljev in njihovih del izredno dobro izluščil, poudaril njihove posebnosti. Zategadelj pa večer ni razpadel na posamezne frakcije, ampak je ob rdeči niti pianistove interpretacije, zdaj mehkega, potem spet odločnega posega v klaviaturo, dobil svoj nezamenljiv čar klasičnega koncerta.
Seveda je moral Anton Kernjak kar nekajkrat pred zaveso in občinstvo ga ni spustilo prej z odra, dokler ni za nameček dodal še nekaj skladb.	n. g.
DUNAJ
Zvoki tamburic v Minoritski cerkvi
1 / soboto, 29. septembra, je V tamburaški ansambel Slovenk in Slovencev na Dunaju FERMATA zopet vabil v goste. Koncert, ki se je odvijal v razkošni notranjosti Minoritske cerkve na Dunaju, je letos že petič zapored pod umetniškim vodstvom Hanzija Gabrijela združil več tamburaških skupin, ki so predstavile raznolik program. Nastopil je tamburaški ansambel TAMI-KA, katerega razpon prirejenih skladb sega od Elvisa do Verdija. Prijetno presenečenje so bili tudi TAMBEČARJI, ki so tradicionalno glasbo popestrili z rock in pop elementi. Za zaključek je po strunah zabrenkala še tamburaška skupina Slovenk in Slovencev na Dunaju, FERMATA. Poleg ljudskih skladb različnih narodov so zaigrali tudi pesem, katero je napisal Valentin Oman v spomin tragično umrlemu so-
tamburašu Cirilu Ogorevcu. Po besedah organizatorja Hanzija Gabrijela »je tovrsten tamburaški festival v malem odlična priložnost za spoznavanje slovanske glasbe in s tem posredno tudi za gojenje dobrih sosedskih odnosov«. K dobrim sosedskim odnosom pa je zagotovo prispevala tudi pogostitev po koncertu, kjer so se lahko poslušalci okrepčali z dobrotami iz domače kmečke kuhinje.
Danijela Janoševič
tin Koren iz Spodnjih Rut. Kot društvenik SKD »Jepa-Baško jezero« je bil od vsega začetka vpet v priprave tega vzgojno-varstvenega projekta. Na vprašanje, kako so ga sprejeli otroci, je dejal.« Nekateri otroci so me sprejeli kot »očeta«, kot pač vzgojiteljice sprejmejo kot »mame«, drugi spet ne. Ena tretjina otrok je dvojezična, ostali pa so enojezični. Z otroci se pogovarjem slovensko. Jezika ne mešam. Koncept je: ena oseba - en jezik. Tim zelo dobro harmonira in ta pozitivna energija se potem prenese tudi navzven. Novo pri nas pa je igranje z računalniškimi igrami
v malih skupinah. Otroci prihajajo iz družin s srednjo ali višjo izobrazbo. Starši imajo željo, da se otroci učijo več jezikov.«
Čeprav .je občina na začetku ovirala ustanovitev dvojezične skupine v javnem vrtcu, danes zelo pozitivno ocenjuje delovanje trijezičnega otroškega vrtca.
Predsednica društva Marija Novak-Trampusch: »Z občino imamo konstruktivno pogovorno bazo in občina nas tudi gmotno podpira. Finančnih težav zaenkrat nimamo, ker nam je primanjkljaj pokrila občina. Vrtec sedaj obiskuje 25 otrok, nekaj pa jih je na čakalnem seznamu.«	M. Š.
MLAJŠA MLADINSKA SKUPINA »BILKE«
Poigravanje s pradedkom in razbojniki
Ugandski »big five« skupaj z avstrijskim ansamblom »deishovida«
SPD »ROŽ«
Gostovanje »Sura za Afrika«
Q o dveh letih Sentjakobčani I spet pripravljajo koncertno gostovanje »Sura za Afrika« (obrazi Afrike) z avstrijsko skupino »deishovida«, ki je lani s koncertno turnejo prepotovala vzhodnoafriško Ugando, in z ugandskim vrhunskim ansamblom »big five«, ki le-
tos vrača obisk v Avstriji. Glasba obeh skupin sensibilno in nekonvencionalno zbližuje sodoben beat, ritmične zvoke percussion-instrumentov z e-kitaro in keybordom. Kulture raznih afriških ljudstev in plemen se spajajo z elementi jazza, funka in drugih zvrsti glasbe. Za turnejo v Avstriji sta obe skupini pripravili skupen program, ki ga boste lahko videli v soboto, 13. oktobra 2001, ob 20. uri v farovžu v Šentjakobu v Rožu.
ILJIilena Kropiunik, Julija IVI Einspieler, Mathias Koll-mann, Andraž Kregar, Ana Marija Hobel, Damian Reichmann, Sara Ogris, Vanessa Gasser, Jana Hedenik, Anja Kregar, Darja Mischkulnig, Anja Boštjančič, Kristina Mischkulnig, Nina Kropiunig, Marija Hedenik, Christina Gasser in Samuel Hedenik so bili biIčovški junaki pretekli konec tedna; saj so napolnili kar premajhen oder v Miklavževi dvorani.
Da, oder je bil za 17-člansko mladeniško skupino v njenem igralskem zanosu odločno premajhen. Do izraza ni prišlo gibanje, niso se mogli postaviti za ustrezen ples, za sproščeno pesem. Edino za nekaj prizorov v manjši zasedbi je bil še ustrezen. Ob tej kritiki bi lahko pomislili, da je bila predstava slaba, pa ne,
kljub temu je bila navdušujoča. Toliko mladih je le redko videti na koroških odrih. Podmladek »Bilke« je res velik. V zadnjih letih se vedno znova pojavljajo novi igralci, ki presenečajo. Predvsem jezikovno se kaj dosti ne ločijo od onih tam spodaj.
Josef Capek je znan avtor zelo zanimivih predstav. V tej je postavil dogajanje v nekoliko skrivnostni mlin s podstrešjem, v katerem se otrokom vedno razbohoti domišljija. Tako tudi tokrat. Ko otroka kupca mlina na podstrešju odkrijeta nekaj starih oblek in rekvizitiov, se začne igra v igri. Nastopajo vešče, skozi podstrešna vrata pridejo razbojniki, vse se vrti v nekem sanjskem, otroško domišljijskem svetu. Predstava je razgibana, gib je z otroci v Fiesi vadila že Terezija Kanzian; predstava je
pojoča, avtor glasbe in »pevovodja« je stalni režiserkin partner Jarko Cefera, Predstava se odlikuje kar z nekaj dobro izdelanimi prizori, ki so med gledalci sprožili spontan aplavz.
Igralci, kar vsi po vrsti, so se res zavzeli, čeprav jim zagotovo ni bilo lahko. Množica v nekateri prizorih je velika. Dedka je prav zanimivo odigral Mathias Kollmann, glavna atrakcija pa je bil najmlajši igralec, Hedenikov Samuel, ki mu je tri leta in pol. Vlogo kužeja Pika je odigral z vso resnostjo.
Treba je pohvaliti tudi mentorice Marino Kregar, Hermi Kropiunik in Melitto Reich-mann. Sceno je načrtovala Me-lina Reichmann, tehniko pa je vodil Andrej Reichmann.
Režiserka Bernarda Gašper-čič se je znala vživeti v otroško dušo in tako je nastala zelo vz-nemerljiva in spodbudna predstava.
Jože Rovšek
Res so se odrezali, ti mladi Bilčovščani
LJUBLJANA
MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNIH UMETNOSTI
Mesto žensk -sedmič
Sedmi Mednarodni festival sodobnih umetnosti - ime je dobil po knjigi Mesto žensk, ki jo je leta 1405 napisala Christine de Pisan - bo potekal v Ljubljani v času od 8. do 13. oktobra. Prireditelji ne želijo prikazati ženske umetnosti, ki kot taka po njihovem niti ne obstaja, temveč znova opozoriti na nesamoumevno dejstvo, da so tudi ženske ustvarjalne na vseh področjih umetnosti. S festivalom vsako leto znova opozarjajo, da je privilegiranost moških ustvarjalcev posledica delovanja skritih družbenih mehanizmov na področju produkcije, distribucije in promocije in ne boljše kvalitete ustvarjenega.
r^a se celotna družba in tudi ustvarjalke same še vedno spopadajo z močno zakoreninjenimi ženskimi podobami, je razvidno tudi iz tematike, na katero se pri svojem delu navezujejo. Boleča mesta, ki jih raziskujejo, razgaljajo prav tam, kjer je njihovo delovanje najbolj samoumevno in na prvi pogled neproblematično. Več kot dvaj-
KPD ŠMIHEL-PREMIERA OTROŠKE GLEDALIŠKE SKUPINE
Zgodba iz nekdanjih dni
set ustvarjalk z različnih koncev sveta bo predstavilo svoje filme, plesne predstave, gledališke igre, video projekcije, literaturo, likovno umetnost, performanse ...
Prvi dogodek, predstavitev slovenskega prevoda romana alžirske pisateljice Assie Dje-bar »Ljubezen, fantazija«, ki dekonstruira kolonizatorjevo verzijo alžirske zgodovine in odpira pot različnim ženskim glasovom, bo že pred uradnim odprtjem festivala. Istega dne bo predstavljen tudi njen film »Nuba, ženske z gore Che-noua«, ki je nastal v želji obvarovati žensko govorico pred kulturnim molkom.
Med zanimivejšimi dogodki letošnjega Mesta žensk bo prav gotovo gledališka predstava z naslovom »Woman can not wait«, v kateri Sarah Jones predstavlja osem žensk iz različnih držav, v katerih so podvržene zakonom, ki kršijo njihove človeške pravice. Na vprašanje, kaj pomeni biti razpet med dvema svetovoma in kaj nas vzpodbudi, da odpotujemo iz enega v drug kraj, odgovarja video umetnica Roshini Kempadoo, ki bo pripravila tudi predavanje in vodila video delavnico. O seksualni svobodi, ki jo omogoča internet, pa bo v svojem pornografskem digitalnem filmu razmišljala tajvanska umetnica Shu Lea Cheang.
Mehičanka Astrid Hadad s svojo gledališko skupino Los
združi s pravljičnim elementom v osebi Vsevida. Ob njegovi strani je kar nekaj pomočnic, ki mu pridno strežejo in pomagajo, da se znajde v življenju. Samozavestna, močna Mojca in Potepin pa se upirata krivici in hočeta rešiti njenega očeta, katerega obdolžijo, da je odvedel županovo papigo. Konec se konča srečno. Pravljični Vsevid odkrije papigo, samopašni župan pa je priznal krivico.
Predstava je prežeta s poučnimi, moralnimi in etičnimi prvinami. Odrska izvedba je bila na visokem nivoju. Glavne vloge Potepina (Andreas Wutte), Mojce (Lucija Wakounig), žu-
Qreteklo nedeljo je bila v far-I nem domu v Šmihelu krstna izvedba odrske predstave »Zgodba iz nekdanjih dni«. Nastopila je otroška gledališka skupina pod vodstvom režiserke in avtorice Brede Pugelj.
Režiserka Breda Pugelj, ki ima skoraj štiridesetletne igralske izkušnje, že tri leta uspešno dela z otroško skupino v Šmihelu. Besedilo »Zgodbe iz nekdanjih dni« je napisala sama, mišljeno pa je bilo pravzaprav za lutkovno predstavo. Po predstavi besedila skupini so se otroci zelo ogreli za ta komad, »Piko Nogavičko« pa so odklonili z argumenti »smo že preveliki«.
Breda Pugelj: »Besedilo sem napisala prvotno za devet oseb, morala sem potem še dopisati nekaj likov, ki so se kar dobro vklopili v celotno besedilo. Bala sem se, da bi bili prizori nalepljeni. Dramaturško se je zadeva potem dobro ujela. Želim graditi skupino, tudi oni imajo pravico do težjega besedila, do dovolj zanimivih likov. Skupina raste iz leta v leto, treba je iti naprej.«
Vsebina igre je zelo realistična. Liki brezdomcev so danes navsezadnje problem za vso Evropo. Samopašnih ljudi (npr. župani, vladajoči idr.) pa je tudi v naši družbi kar precej.
Povsem realistična zgodba se Igralci in igralke se veselijo uspeha predstave
panje (Tamara Igerc), župana (David Opetnik) in Vsevida (Emanuel Wutte) so mladinci odigrali res odlično, tudi jezikovno so bili čisti z malo napakami. V gibu in izrazu so bili prepričljivi in navdušili so številno publiko v nabito polni dvorani. Nadalje so igrali: Marijan Rosen-zopf (pisar), Daniela Wutte (Katica), Marija Domej (stražarka), Katarina Igerc (kuharica), Martin Opetnik (policaj), Kristina Gril (Dana), Katja Kert (Olga) in Daniel Opetnik (Nacek).
Za odrski gib je bil odgovoren Iko Otrin, sceno in kostume je pripravila Simona Krajger, sceno je izdelal Hanzej Bricman, kostume pa Krista Pečnik, ton in tehniko sta opravila Niko Krištof . in Florijan Krivograd. Vsej skupini z mentorico Bredo Pugelj na čelu velja zahvala!	M. Š.
Foto: Štukelj
Tarzanes subverzivno obrača na glavo simbole, stereotipe in tradicije mehiške in srednjeameriške popularne kulture in s tem opozarja na družbeno in politično stvarnost današnjega sveta.
Film »The Life and Work of Audre Lorde« predstavlja žensko, ki je bila borka proti rasizmu in za ženske pravice, borila
pa se je tudi za pravice lezbijk in homoseksualcev. Odprtost do drugih kultur je glavno načelo Fatou Traore, ki s plesnima skupinama Vegetal Beauty in Mad Spirit združuje sodobni ples, hip-hop in jazz. Jarnika Ajalon, Malika Booker in Karen McCarthy pa so črnske pesnice in pisateljice, ki bodo
predstavile zbirko »Bittersweet«. Coco Fusco iz New Yorka bo brala iz svoje knjige »The Bodies that were not ours and other Writing«.
Natančen program prireditev dobite na internetnem naslovu: http://www.cityofwoman-a.si
Ireno Destovnik
PRIREDITVE
ČETRTEK, 4. 10.________________
1080 DUNAJ, Slovenski kulturni center Korotan, Albertgasse 48
19.00	Odprtje razstave 7. likovne kolonije: Janez Matelič, Ljerka Kovač, Zvest Apollonio, Viktor Bernik, Nežika Novak.
Odprtje: prof. Milče Komelj, umetnostni kritik
CELOVEC, Musilova hiša
19.30	Branje »Natura morta«. Bere Josef Winkler
ŠENTJANŽ, k & k - SPZ
20.00	Premiera gled. predstave »Instrukcija«. Igrata: Magda Kropiunig in Aleksander Tolmaier
GLINJE pri Borovljah, gostilna Antonič - založba Wieser in Gunde Schaschl-Petritsch
18.00	Santoninost Kost - predstavitev knjige s 111 srednjeveškimi kuharskimi recepti
PETEK, 5. 10.__________________
SVEČE, pri Adamu
16.30	Začetek Rožanskega teka (4 km), prijave pred tekmo v gostilni Adam
CELOVEC,
Tischlerjeva dvorana - KKZ
19.00	Občni zbor
TINJE, v domu
19.30	Odprtje razstave »Airbrush-slike«. Razstavlja Thomas Lohner
SREDA, 17. 10.
PLIBERK, farna dvorana - KIS. Družinski referat KA 19.30 Kdo je res nor - krava ali EU-gospodarstvo. Predavatelj dipl. inž. Štefan Domej
PETEK, 19. 10.________________
LJUBLJANA, v Slov. filharmoniji
19.00	Koncertna izveba Verdije opere Otello. .
Prijave na tel.: 0463/516243
CELOVEC, Musilova hiša 19.30 Dvojezično branje
»Abschied von Abschieden«. Bere Izet Sarajlič
VELINJA VAS, gostilna Knaberle - SPD Bilka
20.00	Bilčovska jesen.
Koncert skupine Mih group
SOBOTA, 20. 10________________
KOSTANJE, v cerkvi -SPD Drabosnjak 19.30 Maša z Oktetom Suha, nato družabno srečanje v Drabosnjakovem domu
PLIBERK, Kulturni dom -SPD Edinost
19.30 Multimedialna predstavitev Libije Hanzija Weissa in Rudija Benetika
VELINJA VAS, gostilna Knaberle - SPD Bilka
20.00 Bilčovska jesen. Koncert »Sake and the Voodoo Hanks«.
Glasba iz čarovniškega kotla
NEDELJA, 7. 10.
OBIRSKO, v farni cerkvi - KKZ, SNI Urban Jarnik, Farni svet Obirsko
09.00	Praznovanje župnika Tomaža Holmarja: 50-letnica duhovniške službe na Obirskem
SOLČAVA, v cerkvi Sv. Duha
10.00	Blagoslovitev in obešanje novega zvona
BAJTIŠE, v gostilni Lenči -SPD Herman Velik
13.30 Pevsko srečanje ob 40-letnici društva in 25. obletnici smrti Hermana Velika. Nastopata: Oktet Suha in tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple
SELE, farni dom - KPD Planina
18.00	Premiera mladinske igre: »Žogica Nogica«. Nastopa mladinska gledališka skupina KPD Planina
PONEDELJEK, 8. 10.
TINJE, v domu 19.00 Tečaj mednarodnega jezika esperanto.
Voditelj: mag. Vinko Ošlak
ČETRTEK, 11. 10.
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel, KKZ Začetek lutkovnega festivala Cikl Cakl (glej stran 3)
SOBOTA, 13. 10.__________
OBIRSKO, pri Kovaču -Alpski klub Obir 20.00 Koncert
»Zveneča alpska dežela«. Nastopajo: Oktet »Deseti brat«, Kvartet Trem, Kintet Veseljaki, Vaščani pojo, Šmihelski kvintet, Ansambel Veseljaki, Vokalna skupina Klas, Ansambel Jodler Lojz s prijatelji_____________
NEDELJA, 21. 10.
Bilčovs, v ljudski šoli -SPD Bilka
11.00 Bilčovska jesen. Lutkovna igra »Stotisočnoga«. Gostuje starejša lutkovna skupina KPD Šmihel
TOREK, 23. 10._________________
Celovec, Musilova hiša 19.30 Branje »Wie die Tiere«. Bere Wolf Haas
SREDA, 24. 10.
PLIBERK, farna dvorana - KIS. Družinski referat KA 19.30 BSE: Ist die Epedemie zufällig oder verursacht? Predavatelj: veterinar dr. Alexander Rabitsch
SREDA, 31. 10.________________
PLIBERK, farna dvorana - KIS, Družinski referat Katoliške akcije 19.30 Je mogoče kmetijstvo industrializirati?
Predava dipl. inž. Hanzi Miki
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 05.10.1 18.00 Zrcalo kultura: Kongres narodne skuposti 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Teen Beat Attack 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Glasba 24.00 Soundtrack tedna: Brother 01.00 Zrcalo kultura (pon.) 02.00 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan__________________
SO 06.10.1 18.00 Campus 18.45 Poročila
19.00	Special: Pustolovščina vzgoje: Strafe 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock
23.00	Siesta 01.00 Glasba - jazz/world
05.45 Na današnji dan__________________
NE 07.10.1 18.00 Nedelja drugače 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba - jazz/world 01.00 Nedelja drugače (pon.) 02.00 Glasba - jazz/world
05.45	Na današnji dan__________________
PO 08.10. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Inzko
18.45	Poročila 19.00 Ta mera/ ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Topel veter v Koroški eter 21.00 Take the Jazz Train
23.00	Context XXI 24.00 Forum: Symposion »Reisen«: Dr. Erhard Busek 01.30 Glas-ba - jazz/world 05.45 Na današnji dan
TO 09.10.1 18.00 V pogovoru: Univ. Prof. Dr. Bodenhöfer 18.45 Poročila 19.00 Kak-koi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina
21.00	Campus (pon.) 22.00 Special (pon.): Pustolovščina vzgoje: Strafe
23.00	Vešča/ Nachtfalter 00.30 Glasba
01.00	V pogovoru (pon.) 01.45 Glasba -
jazz/world 05.45 Na današnji dan_______
SR 10.10. I 18.00 Literarna kavarna: Josef Winkler »Natura morta« / branje 18.45 Poročila 19.00 Voz Latina 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip Hop
22.00	Mad Force/ Hip Hop 00.00 Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan
ČE 11.10.118.00 Po Koroškem: Proti nasilju v družini 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Izven zakona
22.00	Ta mera (pon.) 23.00 Literarna kavarna (pon.): Josef Winkler »Natura mor-ta«/branje 24.00 Glasba - jazz/world
01.00	Po Koroškem (pon.) 01.45 Glasba -
jazz/world 05.45 Na današnji dan_______
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 4. 10.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 5. 10.1 18.10 Utrip kulture
SO 6.10.118.10 Od pesmi do pesmi, ...
NE 7.10.1 6.08 Dobro jutro. Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 8. 10. | 18.10 Kratki stik
TO 9. 10.118.00 Otroški spored
SR 10.10.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00 Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem_________________________
Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure - poročila Radia dva v slovenščini
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske po-pevke 15.00 Farant_____________________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend_______
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 7. 10.113.30 ORF 2 • Oktet Suha: Že 20 let ambasador koroške slovenske pesmi • Slovenska karta »Kolesarske in gorsko-kolesarske regije južna Koroška Klopinjsko jezero« • »Inštrukcija« ali »Učna ura«: Magdalena Kropiunig in Aleksander Tolmaier s pomočjo SPZ uvajata profesionalni pristop v domačo gledališko sceno • Podgorica, kraj trpljenja hkrati pa novega upanja: Dijaki slovenske gimnazije so sprožili dobrodelno akcijo.
PO 8.10.14.05 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
ORF-teletekstu, stran 299._____________
Internet: http://volksgruppen.orf.at
PRAZNUJEJO! Ivanka Karl
iz Belovč - rojstni dan; Stanko Polzer iz Šentprimoža - rojstni dan; Tomaž Urak iz Nagele - rojstni dan; Lenart Pau-lič z Obirskega - 29. rojstni dan; Justina Perč iz Rinkol -rojstni dan; Ludvik Jerič iz Železne Kaple - 70. rojstn^ dan; Liza Smrtnik iz Kort - rojstni dan; Marica Oraže iz Sel - 70. rojstni dan; Mihael Oraže z Obirskega - dvojni praznik; člana društva upokojencev Šentjakob: Folti Wuzella in Mici Grundböck - rojstni dan; Johan Fera iz Belovč - rojstni dan; Tomi Ogris iz Sel - rojstni dan; Karl Podgornik iz Borovelj - rojstni dan; Žalika Smrtnik s Plaznice pri Železni Kapli - rojstni dan;
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 » faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig........................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo ................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba...........Milka Kokot (-40)
Prireditve.............Andrea Metschina (-22)
1ZDAJATEU IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
Frida Marketz iz Celovca -rojstni dan; Mili Weiss iz Celovca - 85. rojstni dan; Tomaž Ogris iz Tue na Radišah - rojstni dan; Franc Wedenig iz Celovca - rojstni dan; Roland Paulič z Obirskega -rojstni dan; Mira Prašnik iz Čahorč - rojstni dan; Yvonne Wölbl iz Globasnice - rojstni dan; Franc Trap iz Dvora pri Šmihelu - rojstni dan; Justa Petjak iz Konovec - rojstni dan; Lenka Gregorič iz Male vasi - rojstni dan; Miha Dolinšek iz Celovca - rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski kulturni center Korotan
vabi na odprtje razstave 7. likovne kolonije
NA DUNAJU V ČETRTEK,
4. OKTOBRA 2001, OB 19. URI V KOROTANU, ALBERTGASSE 48
RAZSTAVLJENA BODO DELA JANEZA MATELIČA, LJERKE KOVAČ, VIKTORJA BERNIKA IN NEŽIKE NOVAK.
SPREMNE BESEDE:
UMETNOSTNI KRITIK MILČE KOMELJ.
VESTNIK
jest»«
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV IN DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE
Listina o sodelovanju na osnovi enake usode
eno največjih zbirnih taborišč v Evropi. Samo skozi ta grad je šlo do leta 1945 na trnovo pot izgnanstva več kot 45.000 Slovencev.
Zato je veliko simbolike v tem, da smo se danes zbrali prav tu, da si boste lahko ogledali tudi Muzej izgnancev, ki bi ga radi razširili v Evropski muzej in zato želimo, da bi v njem celovito prikazali tudi izgon koroških Slovencev, da bi bila zgodovinska dejstva o genocidni politiki do Slovencev med drugo svetovno vojno še bolj popolna.«
Predsednica DIS je postregla s podatki, da so iz 100-kilo-metrskega pasu Posavja, Obsotelja, severne Dolenjske in pasu nemško-italijanske okupacijske meje v širini 25 kilometrov v vojnih letih na Hrvaško, v Srbijo in Nemčijo izgnali 63.000 Slovencev, okrog 17.000 pa jih je pred izgonom pobegnilo. Samo v času od 24. oktobra do 3. novembra leta 1941 so Nemci izgnali 95 odstotkov prebivalstva iz okraja Krško in večji
oblasti ob vračanju izseljencev iz taborišč v Nemčiji, nadalje prepoved organizacije v letu 1946 in 15-letno borbo za povrnitev zaplenjenega premoženja. Strinjal se je, da vse slovenske pregnance povezuje skupna usoda na smrt obsojenega naroda. »Mnogi smo jo skupaj doživljali že v izgnanstvu, vse pa nas obvezuje skupna naloga, da zgodovinski spomin prenesemo na mlade rodove.«
Kar velik interes naših izseljencev je bil za ogled muzeja izgnancev, v katerem so šobili potrdilo o dogajanjih, ki so jih doživeli tudi sami.
Jedrska elektrarna Krško
Prav gotovo je jedrska elektrarna, če smo bili že v Krškem, kar precej vroča tema. Bolj razvpita kot vroča. V dvorani smo si ogledali film o lanskoletnem
II JI enda je moralo res preteči IVI 56 let, da smo se našli za isto mizo, se pogovorili o enaki usodi in problemih, se našli pod skupnim imenovalcem naroda, ki je bil zapisan uničenju in izginotju. Zveza slovenskih izseljencev na Koroškem (ZSI) in društvo izgnancev Slovenije (DIS) 1941-1945. Že nekaj let se predstavniki društva izgnancev Slovenije pojavljajo na naših prireditvah na Koroškem in tudi naši predstavniki se udeležujejo njihovih vabil na spominske slovesnosti in prireditve v Sloveniji. Ob letošnji slovesnosti na Radišah, ki smo jo posvetili 55. obletnici ustanovitve naše izseljenske organizacije, pa je dozorela ideja, da se morata obe organizaciji zbližati, izmenjavati izkušnje v borbi za pravice pregnancev in tudi skupno nastopati v smislu ohranjevanja protifašističnega narodovega spomina. Zveza Slovenskih izseljencev je že v juliju sprejela sklep, da se priključi k Društvu izgnancev Sloveniji, da pa ob tem glede na svoj status v republiki Avstriji zadrži samostojnost.
Podpis listine
Do slavnostnega podpisa Listine o priključitvi Zveze slovenskih izseljencev na Koroškem kot samostojne in neodvisne organizacije k Društvu izgnancev Slovenije je prišlo preteklo soboto na zgodovinskih tleh, in sicer na gradu Rajhenburg nad Brestanico v občini Krško. Ob tem je naša organizacija pregnancev dobila široko podporo svojega članstva, saj smo v Brestanico pripotovali kar s tremi avtobusi.
Sprejem naših izsljencev je bil prisrčen. Kljub nekolikšni zamudi so nas postregli s kavo in domačim pecivom, ki so ga prireditvi v čast spekle domače aktivistke.
Rajhenburg - koroški Žrelec
Slavnost ob popdpisu listine je potekala v lepo urejeni dvorani rajhenburškega gradu, začeli so jo radiški pevci pod vodstvom Nužija Lampichlerja, potem pa je spregovorila predsednica slovenskih izgnancev prof. Ivica Žnidaršič. Med drugim je dejala: »Zbrali smo se tu - na tem gradu, kjer je bilo leta 1941
renoviranju, o zamenjavi 375 ton težkih uparjalnikov in druge opreme, strokovnjaki so nam odgovorili na mnoga vprašanja, potem pa smo se z avtobusi v počasni vožnji ob spremstvu popeljali skozi ogromen kompleks jedrske elektrarne, ki sicer stoji sredi bogato obloženih jablan krških sadovnjakov. Mnogi so ob tem zgubili neprijeten občutek, ki nastaja vedno, kadar koroški in avstrijski politiki zmanjkuje dnevnih političnih tem.
Slovo ob pesmi, harmoniki in domači kapljici
Naši gostitelji so bili prav neumorni. Na kosilo so nas popeljali v Čatežke toplice, v zdraviliški dom, na mize pa so postavili odlično bizeljsko vino. Kaj kmalu se je razvnela pesem, pozdravili so nas ljudski pevci iz Artič, igral nam je mladi svetovni prvak na diatonični harmoniki, zapeli so nam Ra-dišani, potem pa smo se zlivali v skupno pesem. Spregovoril je državni sekretar na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve mag. Franc Žnidaršič, ki nam je tudi sicer posvetil ves dan, pozdravila nas je brežiška podžupanja Milena Jesenko, župan Vlado Držič nam je zapel solo, vsi skupaj pa so z nami krenili proti avtobusom.
Nasvidenje dragi slovenski izgnanci, nasvidenje spet na Koroškem.
Jože Rovšek
Slavnost v dvorani rajhenburškega gradu s številnimi izseljenci in izgnanci ter častnimi gosti
Po podpisu listine: predsednik ZSI J. Partl in predsednica DIS I. Žnidaršič
del prebivalstva iz brežiškega okraja. Na njhove domove so naseljevali kočevske in tudi druge Nemce in s tem etnično zaokroževali Tretji rajh. Ob tem se je ponavljalo enako pravilo kot na Koroškem, ko so na domove pregnanih koroških Slovencev naseljevali Nemce iz Kanalske doline.
Toda nemški režim je hotel imeti od izgnancev koristi. V izgnanstvu so morali na prisilno delo po Göringovem ukazu: »Ne ubiti, naj se na delu mučijo do smrti.« Prav zaradi tega ni čudno, da je po uveljavitvi nemškega sklada »Spomin, odgovornost in prihodnost« od sedaj še 19.000 živečih izgnancev zahtevke za odškodnino za prisilno delo vložilo 8215 izgnancev, po avstrijskem zakonu o spravi pa okrog 1500.
Kljub temu pa je društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 še mlada organizacija kot da ni bilo potrebe ali pa spodbudne družbene klime. Društvo se je na velikem zborovanju izgnancev prav na rajhenburškem gradu ustanovilo pred desetimi leti, potem pa je začelo trdo borbo za pridobitev pravic in statusa. Največji dosežek beleži v letu 1995, ko je slovenski državni zbor sprejel Zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki v svojem 8. členu daje pravice tudi izgnancem, internirancem, beguncem, ukradenim otrokom, kaznjencem v koncentracijskih taboriščih in zapornikom (skupaj 50.680 osebam).
Predsednik naših izseljencev Jože Partl je orisal zgodovino svoje organizacije in pri tem predvsem poudaril povojno zavrnitev koroških in angleških
10. Primorski dnevi na Koroškem od 14. do 21. oktobra 2001
PRIREDITELJ:
Krščanska kulturna zveza. Zveza slovenske katoliške prosvete v gorici, Slovenska prosveta v Trstu
NEDELJA, 14.10., 19.30
Farna dvorana v Selah: Gledališka predstava »Jaz sem Berto« I Nastopata člana dramske skupine prosvetnega društva Šentandraž - So-prireditelj: KPD Planina
NEDELJA, 14.10., 19.00
Kulturni dom v Dobrli vasi Večer z Mozartom I Splet opernih arij W. A. Mozarta izvajajo gojenke solopetja iz razreda prof. Nore Jankovič na šoli Marija Kogoja pri tržaški Glasbeni matici - So-prireditelja: SPD Srce, Glasbena šola
ČETRTEK, 18. 10., 19.00
Posojilnica-Bank Borovlje: Odprtje likovne razstave go-riškega umetnika Roberta Faganela I Soprireditelja: Posojilnica-Bank Borovlje in SPD Borovlje
PETEK, 19. 10., 14.00
Tischlerjeva dvorana v Celovcu: Predstavitev knjige dr. Nikolaia Mikhailova »Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine«, rokopisna doba slovenskega jezika (öd XIV. stol. do leta 1550). I Pogovor bo vodil dr. Teodor Domej - So-prireditelj: SNI Urban Jarnik
PETEK, 19. 10., 19.00
Kulturni dom Pliberk: Koncert učenecev Glasbenega centra Emil Komelj iz Gorice in Glasbene šole na Koroškem I Soprireditelji: Glasbena šola, SPD Edinost, MePZ Podjuna-Pliberk
NEDELJA, 21. 10., 19.00
Ljudska šola v Globasnici: Koncert in enodejanka »Dobrodošli, kdaj pojdete domov?« I Mešani pevski zbor in dramska skupina Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana, MePZ Peca iz Globasnice, MoPZ Franc Leder Lesičjak iz Štebna in kvintet Foltej Hartmann iz Pliberka - Soprireditelja: SKD v Globasnici, SPD Edinost v Štebnu
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
Obvestilo izseljencem
Kakor smo že ponovno objavili, v Nemčiji morejo vložiti prijavo oziroma prošnjo za popravo škode žrtve nacističnega nasilja, ki so bile prisilno poslane na delo ali v času preganjanja še otroci.
Opozaijamo, da je bil rok za vložitev tozadevnih prijav podaljšan do konca leta 2001.
Zato bivšim izseljencem, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo škode, pa prošenj še niso vložili, svetujemo, da to napravijo čim prej. Nasvete oziroma pomoč nudi Zveza slovenskih izseljencev ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure na sedežu organizacije v Celovcu, Tarviser Straße 16/1, tel. 0463/514300-60.
NOGOMET/1. RAZRED D
Tri pomembne točke za Globasnico
ptimistični Globašani so si U pred tekmo obetali vsaj eno točko proti Pokrčam. Po 90 minutah pa so slavili nepričakovano zmago in s seboj odnesli tri točke. V prvem polčasu so domačini močno pritiskali in si priigrali prednosti v polju z lepimi priložnostmi, katerih pa niso znali izkoristiti. Pomlajeno moštvo iz Globasnice je igralo taktično zelo dobro in se samo koncentriralo na protinapade.
Po odmoru so se gostje stopnjevali in v 55. minuti zasluženo šli v vodstvo - lep gol je dal legionar Samo Mlinar. To je enajsterico zelo spodbudilo in deset minut navrh se je nevarni napadalec Mario Buchwald po lepem predložku pojavil sam pred nasprotnikovim golom in neubranljivo povedel iz kratke distance na 2 : 0. Globašani so Le s prekrški je ekipa Pokrč lahko ustavila Globašane (na sliki v temnih vedno spet nevarno prodrli v dresih: Samo Mlinar in Christian Galo)	Foto: Štukelj
nasprotnikovo polovico in si kratko pred koncem še znižali priigrali še nekaj priložnosti za na 1 : 2. Pavšalna pohvala pa nadaljnje zadetke. S prisojeno velja celotnemu moštvu iz Glo-enajstmetrovko so Pokrčani basnice.	M. Š.
ODBOJKA
Prepričljiva zmaga Doba v derbiju -5:0
A krog tristo navdušenih na-\J vijačev je preteklo soboto prišlo v »kotel« kulturnega doma v Pliberku, da glasno podprejo domače moštvo pri startu v novo tekmovalno sezono. Vsi so seveda bili radovedni o novincu Sašu Duriču, ki je v pretekli sezoni igral še pri nasprotniku Hypo iz Celovca. Gostje iz Celovca so nepričakovano šli v vodstvo, pri domačinih pa se je v začetni fazi poznalo, da moštvo še ni stoodstotno uigrano. Pomanjkljivosti so bile pri sprejemu in servisu. Toda Dobljani so se ujeli in prvi niz dobili s 25 : 19. V drugem nizu so Dobljani stopnjevali pritisk in legionar Robert Chocholak se je ponovno izkazal kot številka ena - točkoval je kar devetnajstkrat! Celovčani so bili brez šans in izgubili še oba ostala niza (-18/-21). Veliki
Saša Durič pa je dejansko pomembna okrepitev za Dobljane, ki so uspešno pričeli tekmovalno sezono.
i \	«i;	(.
Hubert Gressl je v derbiju igral SOlidnO tekmo	Foto: Štukelj
Dob II - AVC Celovec: 2:3
Ekipa Dob II s trenerjem in igralcem Bojanom Mlakarjem, ki tekmuje letos prvič v 2. zvezni ligi, je v napeti tekmi tesno podlegla proti moštvu AVC iz Celovca z 2 : 3 (25 : 22, 21 : 25,25:22, 12:25 in 14: 16). Mladi in še neizkušeni igralci pa imajo še veliko nastopov in Bojan Mlakar je optimističen, da se bo moštvo v naslednjih tekmah stopnjevalo in zabeležilo tudi uspehe.
Prihodnjo sredo, 10. oktobra gostijo domačini slovaškega mojstra Dubavo na prvem srečanju v okviru evropske In-terlige. Dvoboj bo gotovo »cu-krček« za vse ljubitelje in ljubiteljice odbojke. Tekma se bo pričela ob 19. uri.	M. Š.
ŠPORTNE VESTI
MLADINSKE IGRE TREH DEŽEL 2001
Slovenija nauspešnejša!
v
Q portna zveza Slovenska Bi-J strica je pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) vzorno priredila 28. mladinske igre treh dežel - Furlanije-Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije.
Dva dni je moči v šestih športnih panogah merilo preko 250 mladih športnikov in športnic. Največ uspeha so po pričakovanju imeli mladi tekmovalci in tekmovalke iz Slovenije, ki so slavili v košarki, namiznem tenisu, nogometu ter v moški atletiki. Udeleženci iz Furlanije-Julijske krajine so bili najboljši v odbojki in ženski atleti-
ki, Korošci pa so največ znanja pokazali v tenisu. Srečanju je prisostoval tudi poslovedeči tajnik Slovenske športne zveze (SŠZ) Ivan Lukan, ki je v okviru srečanja vodil pogovore tako z zastopniki OKS-ZSZ, s predstavniki deželnega športnega sekretariata pri koroški deželni vladi ter s predstavniki delegacije Furlanije-Julijske krajine.
Predstavnik SSZ je ob tem izrazil pričakovanje, da bodo v koroški deželni reprezentanci v prihodnosti sodelovali tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem, seveda če bodo izpolnjevali pogoje, ki so potrebni za nastop v koroški reprezentanci.	I. L.
Smučarski skoki: bron za Kaiserja na avstrijskem prvenstvu
Martin Koch iz Beljaka je na avstrijskem prvenstvu juni-orjev spet premagal svojo konkurenco. Naslov prvaka si je zagotovil s 336,3 točke pred Nagillerjem iz Tirolske. Odlično tretje mesto pa je osvojil Zahomčan Stefan Kaiser, ki je spet potrdil svoj talent. Pri »velikih« skakalcih pa je triumfiral Andreas Widhölzl.
Kolesarjenje: »Paco« osvojil 15. mesto
Peter »Paco« Wrolich je na tridnevni dirki iz Pariza v Corezze v Franciji v skupnem seštevku osvojil dobro 15. mesto.
2. RAZRED E
Nogometaši DSG Sele še naprej na vrhu lestvice
K logometaši športnega dru-IMštva DSGSele-Zell so v 10. krogu nogometnega prvenstva 2. razreda E slavili sedmo zmago in še naprej vodijo na lestvici. Varovanci trenerja Miha Kreutza so tokrat v domačem stadionu pod Košuto premagali enajsterico iz St. Margarethena v Labotski dolini z 2 : 1 (1 : 1),
oba zadetka za Selane pa je dal Peter Oraže. Nogometaši izpod Košute so po porazu enajsterice iz S inče vasi (1:2 proti Šentpetru) edino še neporaženo moštvo v 2. razredu E, vrhu tega imajo Selani še tekmo manj, ker je bila tekma 8. kroga proti Frantschachu zaradi slabih vremenskih razmer odpovedana. Cilj trenerja Kreutza in seveda tudi vodstva kluba je podvig v 1. razred. Naslednja prvenstvena tekma je na sporedu konec tedna v gosteh proti Dobrli vasi, nekdanjemu moštvu Marjana Velika.
Dobrolčani so z zmago nad Galicijo (2 : 1) napredovali na 7. mesto.	I. L.
NOGOMET/ KOROŠKA LIGA
SAK z remijem izgubil vodstvo
“7 elo odprta igra se je prezenti-Z. rala gledalcem v tekmi St. Michaela/L. proti SAK. V izredno borbeni tekmi obrambni vrsti obeh ekip nista imeli najboljši dan in tako prejeli povsem nepotrebne zadetke. S svojim prvim golom je Zimmerling najprej izenačil vodstvo domačinov na 1 : 1, med 48. in 53. minuto pa je svojemu moštvu dvakrat
zagotovil vodstvo (2 : 1 oz. 3 : 2). Napaka obrambe SAK je domačinom pet minut pred koncem le še omogočila izenačenje, končni rezultat seje glasil 3:3. Trener Lojze Jagodič z igro svoje ekipe, ki je sedaj le še druga na lestvici, ni bil zadovoljen. V naslednjem krogu bo SAK nastopil proti ATUS Borovljam (v nedeljo, 7. oktobra, ob 16.00).
KOLESARJENJE
Izšel prvi dvojezični kolesarski vodič za okraj Velikovec in del Slovenije
T e dni je v nakladi 3500 izvo-I dov izšel nov dvojezičen vodič »Kolesarska in gorsko-kole-sarska regija Južna Koroška -Klopinjsko jezero«, ki je nastal v sodelovanju društva za razvoj južne Koroške regije in turistične zveze južne Koroške s sedežem v Velikovcu. Vodič, ki zajame tudi obmejni del Slovenije, je nastal na pobudo dvojezične občine Bistrica nad Pliberkom, v slovenščino ga je prevedel prevajalski biro Sonja Kert-Wakounig. Stane 98 šilingov, kupite pa ga lahko na vseh občinskih uradih na južnem Koroškem ter tudi v slovenskih posojilnicah. Odbornik Enotne liste (EL) v občini Bistrica nad Pliberkom Andrej
Wakounig, eden glavnih pobudnikov za natis vodiča tudi v slovenščini (v nemščini je izšel v nakladi 25.000) je na tiskovni konferenci poudaril, da so tokrat
-	drugače kot v dosedanjih zemljevidih, ki so namenjeni slovensko govorečim uporabnikom, gostom iz Slovenije in pripadnikom slovenske narodne skupnosti na Koroškem - navedena krajevna imena v obeh deželnih jezikih. Dodal je še, da so imena kažipotov vzdolž kolesarskih poti sicer še vedno le enojezična
-	nemška - tudi za tiste kraje, ki
so po uredbi zakona o krajevnih napisih dvojezični, toda se bo prizadeval, da bodo nadomeščeni z dvojezičnimi.	I. L
ŠAHOVSKI OREH Št. 173	Silvo Kovač
O. Kelly - Defosse / Schilde 1937
Po napadu belega skakača na črno damo je beli pričakoval, da bo po l...ed4 2.Dd4: črni težko branil mat na polju h8, skakača na e3 in d7. Vendar pa je črni, ki je na potezi,
abcdef g h
spoznal slabosti v beli poziciji in pogumno odigral...!! in s tem odprl lov na belega kralja. Kako je potekal uspešen napad črnih figur?
Rešitev št. 172 Velemojster Aljehin najprej s šahom trdnjave na osmi vrsti l.Te8+ najprej iz obrambnih nalog izloči črnega skakača l...Sf8, nato pa s skokom skakača 2.Sh6+! iz obrambe osme vrste izloči še črno damo 2...Dh6:	(2...Kh8
3.Tf8:+ mat). V partiji je sledila še odločilna žrtev trdnjave 3.Tf8:+!! Kf8:4.Dd8 mat!