Poitnlna plačana f fotorl»L
tl. izdaja.
13.V.1931'
Uhaja vsak dan *]utraj razvea f ponedeljkih Ib dnevih po praznikih Posamezna Številk« Din 1*—. lanskoletna 2-—; mo-ieSna naročnina Din 20’—,za tujino 80’—. Uredništvo » Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 tn 80-71
krai,
Jugoslovan
Cena Din 1*—
Rokoplaot a« tratam*
Oglasi po tarifi (n dogovora.
(Jprava t Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-6& Podružnica v Mariboru, Alek-landrova cesta SL 24. tel 20-60.
V Celju: Slomškov trg 4. PoSt. Zelt. raB.i Lliiblfana 15 621.
St. 109 a
Ljubljana, sreda, dne 13. maja 1931
Leto II.
Novo revolucijonarno gibanje v Argentini
Argentinski predsednik Uriburu
Newyork, 12. maja. AA. V tukajšnjih finančnih krogih, ki so zainteresirani v Argentini, povzročajo vesti o tamošnjem političnem položaju velike skrbi.
Protivladno gibanje se tamkaj zelo širi. Tukajšnji krogi menijo, da bo moral general Uriburu odstopiti ali pa sprejeti borbo proti revoluciji. Vest, da je argentinska vlada razpisala za mesec november splošne volitve, je vzbudila v tukajšnjih političnih krogih utis, da bo skušal sedanji predsednik Uriburu preprečiti protirevolucijo, ki mu grozi, odkar je zasedel predsedniško mesto. Ako bi Uriburu proglasil diktaturo, bi to dovedlo prav gotovo do krvavih borb, ker sedanja vlada ne uživa pri mornarici in armadi preveč simpatij.
Spor med Vatikanom in Litvo
Rim, 12. maja. AA. Vlada Litve je odpoklicala svojega poslanika pri Vatikanu dr. Sanlysa, Sodijo, da bo Valikan odgovoril s podobnim ukrepom in da bo odpoklical svojega apostolskega nuncija v Litvi.
Odnošaji med Avstrijo, Madjarsko in Italijo
Rim, 12. maja. AA. Avstrijski generalni ravnatelj za trgovino dr. Schuller je odpotoval na Dunaj. Po dolgih pogajanjih se je sporazumel z italijanskimi strokovnjaki o pospešitvi trgovinskih odnošajev med Italijo, Avstrijo in Madjarsko s pomočjo tranzitnih in transportnih olajšav.
Grčija in nemško-avstrijska unija
Atene, 12. maja. AA. Predsednik vlade Veni-zelos je sklical za četrtek 14. t. m. sejo velikega odbora za zunanje zadeve, ki naj sklepa o stališču Grčije na zasedanju v Ženevi, ko pride v debato avstrijsko - nemška carinska zveza in evropska unija.
Angleška zunanja trgovina v aprilu
London, 12. maja. A A. Po podatkih trgovinskega ministrstva je znašal uvoz meseca aprila
70,020.000	funtov sterlingov. Padel je napram prejšnjemu mesecit za 644 000 funtov sterlingov. Izvoz je znašal 32,482.000 funtov sterlingov. Zmanjšal se je v primeru s prejšnjim mesecem za 1,506.000 funtov sterlingov.
Vprašanje zasedbe madjar-skega prestola ni še aktualno
Budimpešta. 12. maja. n. V zadnjem času se v inozemskem tisku zopet širijo vesti o zasedbi madjarskega prestola. Zato so sedaj izdali poluradno poročilo, da vprašanje madjarskega kralja še vedno ni aktualno. Predsednik vlade grof Bethlen je pred kratkim izjavil, da bo to vprašanje rešil madjarski parlament takrat, ko bo Madjarska zunanje-politično popolnoma nezavis-na. Dokler diplomacija ne bo pripravila terena, vprašanja o zasedbi madjarskega prestola tudi madjarski parlament ne more rešiti.
Madjarska ne more dobiti posojila
Budimpešta, 12. maja. n. Madjarska vlada in finančni krogi se že dve leti trudijo, da bi dobili na mednarodnem denarnem trgu kako večje posojilo, kar pa se jim do sedaj ni posrečilo. Lansko leto je dal neki angleški konsorcij Madjarom predujem, ki ga pa morajo že to jesen vrniti. Madjarska vlada je poslala sedaj v inozemstvo nekatere bančne ravnatelje in predsednike raznih bank, da s svojimi zvezami olajšajo vladi posel. Včeraj je odpotoval na Dunaj guverner Narodne banke dr. Aleksander Po-povies, ki naj s svojo avtoriteto in s svojimi dobrimi zvezami ustvari na mednarodnem denarnem trgu ugoden položaj za Madjarsko. Vlada je prej obljubljala, da bo sklenila posojilo, čim francoski parlament ratificira haaški sporazum. Ta ratifikacija se je že davno izvršila, a Madjarska je vendar ostala brez tako potrebnega in težko pričakovanega posojila.
Jugoslavija na najboljši poti h konsolidaciji
Pomen stabilizacije dinarja za gospodarsko sanacijo države - Pomemben članek lista »Prager Presse« - Posojilo najboljši dokaz zaupanja v stabilnost jugoslovanskih političnih prilik
Beograd, 12. maja. Z zakonom o denarju, objavljenem v Službenih novinah z dne 11. maja t. L, je izvedena v principu zakonska stabilizacija dinarja, ki se je v naši državi pričakovala že davno in to od časa, odkar je bil dinar faktično stabiliziran, to je od ieta 1925. Večkrat se je naglasilo z naše avtentične strani, da zakonska stabilizacija ne bi pomenila stvarne spremembe vrednosti dinarja. Vrednost dinarja ostane ona, ki je zdaj. Zmisel zakona z dne 11. maja je v utrditvi sedanjega stanja. Vrednost 26'5 miligramov zlata ustvarja vrednost, ki ga je imel tudi dozdaj zakonsko nestabiliziran dinar. Radi tega se s tem zakonom ne more pričakovati nobenega dviganja cen. Zakon o stabilizaciji dinarja vsebuje nadalje odredbe, ki so v takih zakonih več ali manj uzuelne. Z zakonom se določajo obveze Narodne banke, da vrši zamenjavo novčanic za zlato odnosno zlate devize z omejitvijo, da se ne vrši izmena za zlato izpod četrt milijona dinarjev. To odredbo je diktirala potreba, da se zlato kot pokritje novčanic, ki so v obtoku, ne more od drugih uporabljati radi tesavri-ranja, temveč samo za potrebe, ki jih nalaga zamenjava dobrin. Slične odredbe se nahajajo v zakonih o stabilizaciji vseh evropskih držav, v katerih je izvedena stabilizacija. Istočasno je predvidena obveza Narodne banke, da mora 35°/o vseh bančnih obvez po vidiranju biti pokritih z zlatom ali zlatimi devizami, a 25*/o mora biti pokritih v samem zlatu. Tako je dana dvakratna garancija za stabilizacijo dinarja, ki je stabiliziran na tečaju, definitivno določenem z zakonom. Radi končne u-vedbe stabilizacije je potrebno, da se dosedanje pokritje novčanic v obtoku poviša tako, da bo imelo z ozirom na zameno in z ozirom na pokritje predpisano vsoto zlata. Zato je predvideno, da stopi zakon v veljavo 28. junija, tako da bo Narodni banki stalno na razpolago določeni znesek, ki je potreben na podlagi tega zakona. Istočasno se bodo uredila sredstva za kredite, ki jih je Narodna banka stavila državi na razpolago od leta 1923. Zakon o stabilizaciji dinarja je krona naporov naše države v cilju finančne sanacije in je bil potreben, da se je denarni sistem naše države podprl ter da so se s tem dosegli novi pogoji za okrepitev gospodarstva in finančnega dviga države, kajti brez dvoma bo po zakonu o stabilizaciji dinarja tuji kapital prišel v državo, s čimer se bosta zelo dvignili gospodarstvo in delavnost v naši državi.
Notranje politični uspehi vlade generala Živko vica
Praga, 12. maja. A A. »Pravo lidu« pišejo o jugoslovanskem posojilu v članku pod naslovom: »Zaupanje inozemstva s posojilom v Jugoslaviji«. Med drugim pravi:
Zaključeno posojilo je napovoljnejše izmed vseh jugoslovanskih posojil, ker je treba posebno naglasiti, da je bilo realizirano v najnepovoljnejšem času, to je v času splošne krize in kampanje inozemskega tiska. Ce se vsporeja to posojilo z istočasnim posojilom gospodarsko enako stoječih držav, n. pr. Poljske in Romunije, je treba naglasiti, da posojilo ne obvezuje Jugoslavije na nič drugega kot na splošne finančne dolžnosti. Zakonita stabilizacija dinarja bo najintenzivneje vplivala na javne gradnje. To bo doprineslo k temu, da se popravijo gospodarske prilike v Jugoslaviji. Češkoslovaški kapital sodeluje pri posojilu z vsoto 100 milijonov frankov.
»Lidovi listi« pišejo o posojilu v Jugoslaviji pod naslovom »Novo investicijsko posojilo Jugoslaviji« in s podnaslovom »Zaupanje sveta napram Jugoslaviji raste«, ter pravi med drugim:
'Po posojilo znači velik uspeh Jugoslavije, posebno zato, ker so proti posojilu vodili gotovi evropski bankirji veliko kampanjo in sicer madjarski in italijanski. Hitra zaključitcv posojila dokazuje, da liživa jugoslovanska vlada v inozemstvu veliko zaupanje. Posojilo je bilo zaključeno pod najpovoljnejšimi pogoji po vojni, mnogo uogdnejšimi kot romunsko posojilo. Zaupanje inozemstva v Jugoslavijo radi sta-
bilizacije dinarja je toliko, da tuji kapital takoj po zaključitvi posojila nudi Jugoslaviji novo ugodno dolgoročno posojilo za graditev važnih železniških prog od Splita do važnih centrov v notranjosti Jugoslavije, za betoniranje raznih cest med velikimi mesti itd.
»Narodni listi« pravijo med drugim: Da je bilo posojilo zaključeno v času, ko vlada na svetovnem trgu največja depresija, pomeni velik uspeh Jugoslavije. To je dokaz, da je kreditna sposobnost ter finančna in gospodarska stabilnost Jugoslavije na mednarodnem finančnem trgu mnogo večja nego mnogih drugih držav.
»Češke Slovo« piše o posojilu med drugim: »Pogoji, pod katerimi je bilo posojilo zaključeno, so najboljši dokaz zaupanja r stabilnost jugoslovanskih političnih prilik, posebno pa v današnji režim, ki je dosegel velik napredek s svojim konstruktivnim delom in ki je zaključil posojilo zato, da dovrši svoj program. Uspeh je toliko značilnejši, ker je bil dosežen v času ostre kampanje protivnikov Jugoslavije, ki so delali z vso silo. Danes se more dobiti denar poceni le za kratek rok, toda dolgoročna posojila je težko doseči. Poleg francoskega kapitala sodeluje pri posojilu kapital Švedske, Holandske, Švice, Belgije, a posebno naglašamo tudi Češkoslovaške. Konzorcij čeških bank bo sodeloval pri posojilu z zneskom 100 milijonov francoskih frankov, to je 132 milijonov Kč, to se pravi z desetino skupne svote. To češkoslovaško sodelovanje, ki je v zadnjih letih edino večje češkoslovaško sodelovanje pri tujih posojilih, povdariino tem rajši, ker je baš Češkoslovaška zahtevala, da češkoslovaške banke nalagajo svoj kapital v zavezniške države. Zdaj je bilo to realizirano pod pogoji, s katerimi je Jugoslavija lahko zadovoljna. Iz borznih krogov smo izvedeli, da bo posojilo kotiralo tudi na praški borzi. To bo dalo možnost, da se udomači tudi med meščanstvom.
Veliko zaupanje inozemstva v Jugoslavijo
Praga, 12. maja. v. Pod naslovom »Napredujoča konsolidacija« je tukajšnji list »Prager Presse« objavil na uvodnem mestu dopis iz Beograda o notranje-političnih uspehih, ki jih je sedanja vlada v Jugoslaviji dosegla v zadnjem času.
člankar navaja med temi notranje političnimi uspehi kraljevske vlade zborovanje kmetov iz Šuinadije v Veliki Plani, na katerem se je vse poljedelstvo Šumadije z navdušenjem poklonilo kralju in se izreklo za sedanjo vlado. Nič manj važna ni izjava o svoji lojalnosti, pravi dalje člankar, ki so jo pred kratkim objavili voditelji bivše samostojne demokratske stranke. Med temi manifestacijami pa je vsekakor zelo pomembna manifestacija madjarske manjšine v Jugoslaviji. Dr. Szanto, organizator jugoslovanskih Madjarov, je na nekem zborovanju med drugim dejal:
»S takim svojim postopanjem dokazujejo madjarske narodne manjšine, da so svojo usodo tesno zvezale z usodo svoje jugoslo-
vanske domovine, da prav dobro vedo, da ne morejo ničesar več pričakovati z one strani meja, da se zavedajo, da zavisi od napredka in konsolidacije Jugoslavije tudi njihova boljša in srečnejša bodočnost.«
Pa tudi v Hrvatski so pričeli nekdanji sotrudniki pokojnega Radiča zbirati zdrave kmetske elemente za novo gibanje in kočno se je organiizrala tudi jugoslovansko misleča mladina v južni Srbiji.
Posebno značilno pa je pri vsem tem, pravi člankar, da se današnji režim v Jugoslaviji po teh izrazih zaupanja ne da zavesti v brezdelje in da še vse bolj ekspeditiv-no opravlja državne posle. Med temi je treba omeniti novi državni proračun za leto 1931-32 iu uradniški zakon.
Novi proračun se le malo razlikuje od lanskega, ker sloni na isti politiki in se letošnje gospodarske zahteve države ne razlikujejo mnogo od lanskih. Člankar v svojih nadaljnjih vrsticah podaja in razlaga važnejše podatke o proračunu samem. O uradniškem zakonu pa pravi med drugim:
»Znano je, da so v drugih državah spričo padanja cen življenskih 'potrebščin znižali dohodke državnih uradnikov. Jugoslovanska vlada ni krenila po tej poti, marveč je z novim uradniškim zakonom določila, da uradniki, ki si pridobijo pravico do povišanja plač, prejmejo povišane plače šele le-to dni nato.«
, Finančno ministrstvo je postavilo temelje zemljiškega davka, določilo trošarino, olajšalo uvoz raznih poljedelstvu potrebnih proizvodov in sedaj skuša v zvezi z ostalimi evropskimi agrarnimi državami in s primernimi carinskimi ukrepi pomagati jugoslovanskemu kmetu pri prodaji žita v inozemstvu. Člankar zaključuje:
»Ker se v vsem delovanju jugoslovanske vlade odraža konsekventna linija, pesimizem ni na mestu, čeprav vlada tudi v Jugoslaviji gospodarska kriza, ki pa je le del svetovne krize. In ni dvoma, da je Jugoslavija na najboljši poti li konsolidaciji.
Vrhunec krize je premagan
Osijek, 12. maja. 1. Predsednik Zbornice za TOI Robert VVlicheim je dal o posojilu za stabilizacijo dinarja, katero je sklenil finančni minister dr. Švrljuga v Parizu, daljšo izjavo. Naglasil je, da je zunanje posojilo rezultat zelo uspešne politike, ki jo je inauguriral Nj. Vel. kralj z manifestom z dne 6. januarja in z ukazom z dne 3. okt. S tem, da smo dosegli posojilo, smo preboleli višek gospodarske krize v državi. Posojilo je zelo povoljno, posebno še zaradi tega, ker določa, da je mogoče konvertirati obveznice v petih letih. Jugoslovansko gospodarstvo je lahko zadovoljno in hvaležno vladi, da je dosegla tako povoljno posojilo. Za naše gospodarstvo je posojilo posebne važnosti, ker je z njim izpričano zaupanj© inozemstva napram nam. S tem posojilom je poleg vlade tudi vse jugoslovansko gospodarstvo doseglo zaupanje inozemstva. Da tako mislijo vsi in posebej še gospodarski krogi, priča veselo razpoloženje, s katerim so tako gospodarski krogi kot ostali državljani sprejeli vest o najetem posojilu.
Akcija za rešitev dunajskega »Kreditnega zavoda
«
Vlada namerava izdati za 100 milijonov zakladnih bonov v svrho
sanacije zavoda
Dunaj, 12. maja. d. Akcija vlade, da podpre »Kreditni zvod za trgovino in industrijo«, je v finančnih in gospodarskih kro-
gih vzbudila največje presenečenje. Splošno pa izjavijajo, da je z načinom, kakor je vlada odpravila težave banke, odstranjena vsaka nevarnost in vsak vzrok za vznemirjenje. V krogih malih varčevalcev je vesi povzročila, da je bil danes ves dan pri glavnem zavodu in pri podružnicah v mestu kakor tudi na deželi velik naval vlagateljev, ki so dvigali svoj denar.
Vodstvo kreditnega zavoda je izjavilo, da je pripravljeno tudi preko normalnih blagajniških ur izplačevati vse zneske.
V parlamentu so bili danes zbrani vsi klubi, da bi zavzeli svoje stališče glede na plenarno sejo parlamenta, ki je sklicana
za jutri in na kateri bo vlada zahtevala pooblastilo, da sme izdati za 100 milijonov šilingov zakladnih listov, da podpre kreditni zavod. Upajo, da bo večina narodnega sveta, med drugimi tudi socialna demokratska opozicija, s sprejetjem pooblastilnega zakona dala vladi možnost, da tudi praktično izvede saniranje Kreditnega zavoda.
Iz Basla sta danes prispela na Dunaj dva višja uradnika banke za mednarodno izravnavo plačil, ki bosta proučila finančni položaj, kakor je nastal s to akcijo ta Kreditni zavod.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 12. maja. (d) Lepo vreme bo trajalo
4e naprej, postalo bo Se gorkeje.
iov
napr
edek
Komaj je bila z novim posojilom stabilizacija napovedana, že je tudi izšel zakon o »»tabilizaoiji dinarja. S lem je dosežen nov in velik napredek naše države, ki je tem pomembnejši, ker je bil dosežen v času splošne gospodarske krize. V tem je pač naj-sihiejsi dokaz, na kako granitno trdnih tleli so temelji naše države in kako nujno potreben je bil njen nastanek.
Prav isto pa potrjuje tudi vsa zgodovina mlade Jugoslavije, ki je kljub vsem oviram in zaprekam vedno krepko napredovala in naravnost skokoma, ko je izginila z njenega horiconta ona usodna temna točka, ki je tako silno ovirala ves notranji razvoj — ko je padlo pretirano in skoraj le še.sebi služeče strankarstvo.
Da se prav vidi ves napredek, ki je bil dosežen v kratkih letih svobode, treba pogledati ie nazaj, v prve dni naše zjedinjene države. Povsodi sicer velikansko navdušenje, toda skoraj povsodi je bilo to navdušenje tudi brez smeri, brez prave vsebine in bolj podobno sentimentalnemu vzhičenju, ko pa resnemu stremljenju. Državno življenje je bilo v tistih časih še v povojih in povsodi je bilo treba organizacijo državnega aparata šele izvesti. Zlasti v prestolnici pa je manjkalo vsega in bila so resorna ministrstva, ki so si morala šele iskati svoje pohištvo in svoje pisarniške potrebščine. Vsa prestolnica pa je bila tedaj še kup razvalin, velik del države opustošen in razdejan, prebivalstvo v njem decimirano, država sama pa še brez gotovih mej. A težko« še ni bilo konec.
Brez prave priprave smo se našli nakrat v skupnem delu ljudje, ki se niso poznali. Vrhu vsega je različna tradicija, različnost v veri in mišljenju še poostrila težave novega stanja. In ne na zadnje je treba omeniti tudi vso takratno povojno psihozo ljudstva, ki je kar silila korupcijo na dan, da je postala la že nadmočna in da ni bilo nobene »tvari dovršiti tako, kakor bi bilo želeti. Kar je sploh bilo mogoče težav, vseh je bilo takrat treba premagali in že so govorili pesimisti, da se bo zgodil čudež, če »e bo to posrečilo..
In vendar se je! Jugoslovanski patriotizem je bil vedno živ in vedno delaven in ni bilo težave, ki bi ga mogla preplašiti. Struktura jugoslovanskega narodnega gospodarstva je bila tako zdrava, da se je morala pričeti obnova vsega našega gospodarstva. Jugoslovanska kultura pa je imela že od preje toliko neizrabljenih potenc, ki se zaradi tuje nadvlade niso mogle razviti, da je bil tudi jugoslovanski kulturni napredek zagotovljen. Povsodi so bile same težave, povsodi so se godile napačne stvari, ali šlo je, ker je moralo iti, ker so bili temelji na zdravi in trdi podlagi, ker je bilo telo zdravo, mlado in krepko.
Zlahka seveda ni šlo, ali zato tem goto-veje in skoraj je bila Jugoslavija ena tistih redkih novih držav, ki se je rešila iz inflacije brez tuje pomoči. Nobene tuje kontrole ni bilo treba prenašati Jugoslaviji, da je rešila svojo valuto in vpostavila svoje gospodarstvo in že takrat je spoznal svet, da je Jugoslavija gospodarsko zdrava tvorba. Se pa je dvomil o njenem zdravem političnem jedru, ker se je strankarstvo razvilo tako bohotno, da je bila državna misel že potisnjena v ozadje. Ali tudi ta napaka je bila odpravljena in po dolgih letih tavanja in zmot se je vrnila Jugoslavija na edino pravo politiko — na jugoslovansko politiko.
In na tej politiki je danes in zato koraka od uspeha do uspeha. Eden največjih uspehov pa je bil dosežen prav sedaj s stabilizacijo dinarja. S tem je za Jugoslavijo zaključena povojna doba zmot in kolebanja, ki je usekala tako globoke rane. Z zakonsko stabilizacijo dinarja je oficijelno napovedana doba mirnega predvojnega dela in ta napoved drži, ker dejansko traja ta doba že nekaj let. Ali sedaj je tu sigurnost, da se več ne ponovi nekdanja doba kolebanja, sedaj je tu jamstvo, da se je doba splošne stabilizacije res pričela.
Velik napredek je v tem in vsak dan večji bo ta napredek, ker bo avtomatično donašal vedno nove uspehe. Zlasti pa tudi zategadelj, ker bo s stabilizacijo dinarja silno utrjena konsolidacija države morala roditi oni zdravi optimizem, ki je pogoj vsega produktivnega dela.
Iz napredka v napredek, to je zgodovina mlade Jugoslavije, iz velikega napredka v še večji napredek je zgodovina šestojanu-arske Jugoslavije. Pravilnost 6. januarja je 8 lem v praksi dokazana, in sicer pri denarju, ki je najnatančnejše merilo. S tem pa je tudi že dan kažipot za naprej. Na temelju jugoslovanske misli dalje, po načelih 6. januarja vsi na složno delo, da bodo vsi doseženi napredki dali tem višjo množino uspeha. Po tej poti hodi vlada gen. Zivko-viča in zato ji sledi jugoslovanski narod, da dovrši pot svojega vstajenja do konca.
Pariz, 12. maja. d. Včerajšnji dan je prinesel razčiščen j e situacije glede kandidatur za volitev francoskega predsednika republike. Poleg predsednika senata Dou-merja in zunanjega ministra Brianda je zvečer oficijelno prijavil svojo kandidaturo tudi bivši kmetijski minister Hennessey. Boj pa se bo bojeval v glavnem med obema prvoimenovanima kandidatoma. O izidu volilnega boja se ne da nič določnega prerokovati. Pristaši obeh kandidatov so zelo samozavestni in računajo vsak z zmago svojega kandidata. Nekateri listi, ki stoje blizu Quai d’Orsay-u, pišejo, da bo Briand, če bo izvoljen za predsednika republike, pak odšel v Ženevo in tam pojasnil razloge, zakaj se je odločil, da sprejme pred-sedništvo in zapusti Ženevo. Spremljal bo v Ženevo ministrskega predsednika Lavala in državnega podtajnika v predsedstvu vlade Ponceta. Pri tujih državnikih in diplomatih bo vpeljal Lavala kot voditelja francoske delegacije pri Društvu narodov. Briand sam pa ne ostane dalj kakor 24 ur v Ženevi, kjer se bo poslovil od svojih tova-išev v evropskem komiteju.
*
Predsednika francoske republike voli po u-slavi iz leta 1875. narodna skupščina, ki bc imenuje tudi visoka skupščina (la Haule As-soniblee). Narodno skupščino tvorila poslanska zbornica in senat. Njen predsednik je vsakokratni predsednik senata. Po zakonu ni določeno mesto, kjer se ima sestali narodna skupščina. Običajno pa se sestane v bivši gledališki
Žrebanje srečk državne loterije
Beograd, 12 maja. 1. Pri današnjem žrebanju srečk 5. razreda 21. kola državne razredne loterije so bile za nagrade po 10.000 Din izžrebane Številke: 22.235, 31.597, 1715, 50.065, 32.265, z* nagrado 30.000 Din pa številka 15.644.
Francija dobi danes novega predsednika
Trije kandidati - Briand pojde v Ženevo 4udi koi predsednik - kako se vršijo predsedniške volirfve
dvorani versailleskega dvorca. Narodna skupščina se sestane praviloma vsakih 7 let, izjemoma pa, kadar gre za spremembo ustave. Za časa sedanjega predsednika Gastona Doumergue-a se je n. pr. sestala narodna skupščina leta 1926., ko je dal tedanji ministrski predsednik Poiu-carš odobriti po skupščini fond avtonomne amortizacijske blagajne.
Po tradiciji sklicuje poslance in senatorje k seji narodne skupščine predsednik senata, in sicer z osebnimi dopisi.
Volivci so vsi senatorji in poslanci brez izjeme. Glede izvolitve ni nobenih prepovedi, temveč more bili izvoljen za predsednika vsak poslanec, razen državljanov, ki pripadajo rodbini, ki je nekoč vladala v Franciji. Predsednik more biti tudi drugič izvoljen, vendar je to neobičajno. Takoj po otvoritvi seje se izžreba 36 skrutinatorjev. Volivci se pozivajo po abecednem redu in osebno vlagajo glasovnico v žaro pred predsedniškim stolom. Izvoljen je, kdor je dosegel absolutno večino. Če ni te dosegel noben kandidat, se mora to ponavljati tako dolgo, da se doseže absolutna večina. V resnici so bili skoraj vsi predsedniki izvoljeni takoj v prvem kolu; le v treh slučajih so bile potrebne dvakratne volitve.
Običaj je, da se izvrši glavna skušnja v senatu. To poskusno glasovanje naj omogoči levici — pri čemur je poudariti, da je pojem levice v tem slučaju znatno širji kakor v navadnem parlamentarnem življenju, da se zedini za poskusnega kandidata. Dostikrat pa je služilo to poskusno glasovanje za protinamene in tako je bil n. pr. Doumergue izvoljen proti desi-
gniraneniu kandidatu Painlevčju.
V resnici se ne bi smel uporabljali izraz kandidat, ker nihče ne kandidira za predsednika republike, temveč se samo »stavi svojim prijateljem na razpolago«. To vsled tega, ker je predsednik republike po ustavi nad strankami.
Volitev predsednika ni samo dogodek v visoki politiki, temveč tudi čislo pariška zadeva. Za vstopnice na galeriji se bije oster boj. Narodna skupščina se sestaja kmalu po prvi zori. Od zjutraj potuje od Pariza do Versaillesa ves Pariz. Takoj po izvolitvi se vrne novi predsednik v Pariz v Elizejsko palačo. Na polu ga spremlja eskadron republikanske garde.
Sedanji predsednik francoske republike GJi-slon Doumergue je bil izvoljen v l. 1924. Do tedaj je bil na predsedniškem mestu Millerand, ki je sledil v 1. 1920. Poincare-ju, pod katerim je Francija prestala svetovno vojno in izvoje-vala skupno z zavezniki zmago nad Nemčijo in njenimi zavezniki. Millerand torej ni bil predsednik polnih sedem let, temveč le štiri. Kot predsednik je aktivno posegel v notranjo politiko in je bil tudi že zamislil načrt, po katerem naj bi se bila znatno ojačila oblast predsednika republike in vseh izvršilnih oblasti sploh na račun parlamenta. S to svojo politiko je izzval med poslanci velik odpor. Poslanska zbornica je reagirala s tem, da je izglasovala resolucijo, v kateri je izrazila predsedniku republike nezaupnico. Nato je Millerand odstopil in na njegovo mesto je bil izvoljen Gaston Doumergue, ki je dovršil svojo predsedniško dobo normalno in brez incidentov s parlamentom.
Proces proti zagrebškim teroristom
Zagreb, 12. maja. k. 'Zanimanje za proces proti morilcem Tonija Schlegla narašča med zagrebškim občinstvom z vsakim dnem, čim bolj se bliža njegov zaključek. Danes se je razprava pričela kot po navadi ob 8. uri. V sodno dvorano so pripeljali vse dosedaj zaslišane obtožence, da jih po potrebi konfrontirajo z na novo zaslišanimi.
Obtoženec Gabrijel Kruliak je bil danes prvi zaslišan. Obtožen je, da si je leta 1929. nabavil dva revolverja z namenom, da se udeleži upora, če bi ta nastal, kakor so povedali ljudje iz njegove družbe, predvsem pa soobtoženi Hor-vatek. Gabrijel Kruliak je na predsednikov poziv pripovedoval, kako je bil 2. novembra leto 1929. aretiran, kako so ledaj varnostni organi preiskali njegovo stanovanje, kako so ga na policiji konfrontirali z njegovim bratom. Pojasnil je, da je ena izmed njegovih izjav pred oblastmi docela slična neki Horvatkovi izpovedi. Dalje je trdil, da je imel revolverja že od leta 1919 dalje in da ju je hranil kot spomin na vojno. O pismu, ki ga je pisal ženi iz zapora, je vedel, da ga bodo na policiji pre-čitali. Tajil je, da bi bil dal bratu revolver.
Njegov brat in soobtoženec Janko Kruliak je pravtako obtožen, da se je leta 1929. oborožil za slučaj vstaje. Danes je pri zaslišanju dejal, da je bil dve leti avstrijski vojak in da je služi) kot orožar. Po poklicu je ključavničar. Imel je poklicne stike z mnogimi ljudmi v Zagrebu in izven mesta. Ker pa je imel malo dela. je poleg dela v svoji stroki popravljal tudi šivalne in pisalne slroje ter orožje. Tako je nekoč dobil kar cel zaboj samokresov, da jih popravi. Na policiji so ga po aretaciji dolgo in podrobno zasliševali.
Tretji je bil danes zaslišan obtoženec Mirko Kuhar. Na vprašanje predsednika je izjavil, da ni kriv. In v nadaljnjem je povedal, da ni bil nikoli v inozemstvu razen v vojnem času, ko so ga preko sedanje Madjarske in Avstrije poslali na italijansko fronto. Predsednik go je tedaj opozoril, da je pri policiji priznal, da je bil na Madjarskem. Obtoženec je zavrnil, češ da je dejal lo zaradi tega, da bi ga prej splavili pred sodnike.
Predsednik: »Toda vi sle pred policijo natančno opisali svoje potovanje na Madjarsko. Ali ste sami pripovedovali ali so vam stavili vprašanja?«
V odgovor na to vprašanje je pričel obtože nec pripovedovati, da je na policiji priznal, da ima na Madjarskem prijatelja, da je šefu policije povedal, da je poiskal tega svojega prijatelja in ga zaprosil, naj mu poišče službo. »On pa me je poslal na Dunaj,< je nadaljeval obtoženec. >Na vprašanje policijskega šefa, če sem se na Dunaju sestal a Perčeeem, sem odgovoril: da, čeprav nisem bil na Dunaju. Šefu policije sem dejal tudi to, da mi je Perčec dal nekaj denarja.«
Po zaslif-nju tretjega obtoženca je predsednik odredil kratek odmor. Po odmoru je bil zaslišan obloženi novinar Cvetko fttahan. Obtoženec je poleg Cardašiča edini, ki je svoboden. Obtožen je, da je bil v zvezi z .Javorjem iu Perčeeem. Na vprašanje predsednika, če je kriv, je pri današnjem zaslišanju dejal, da ni zakrivil nikakega kaznivega dejanja. Predsednik ga je opozoril, da je obtožen, da se je do-menii z Javorjem o nekem potovanju na Dunaj. Obtoženec je odgovoril, da ni o čem takem z nikomer govoril, pa tudi ne, da bi se na Dunaju sestal a Perčecom. Vse Javorjeve izjave o tem nameravanem potovanju in sestanku s Perčeeem je zavrnil kot neresnične. Predsednik ga je tedaj vprašal, če so mu na policiji pokazali košček papirja, na katerem je bilo po-ieg drugih zapisano tudi njegovo ime, in če so mu povedali, da je tisti papirček popisal Per čec.
Obtoženec: »Da in vprašali so me, če poznam nekega profesorja Spritzerja in Špana, toda po vedaii jim nisem mogel ničesar, ker nisem ničesar vedel. Že leta 1927. sem se s Perčeeem iz strankarsko-političnih razlogov sprl.« V nadalj-
njem je obširno pripovedoval o svojem sporu s Perčecom.
Šlahanov branitelj je nato predlagal, naj pozovejo k razpravi kot priče o vsem, kar je bilo danes iznešeno na procesu, dr. Bazala, dr. Sr-kulja in dr. Miškulina. Državni tožilec se je temu predlogu uprl, češ da omenjenih prič ni treba.
Končno je bil danes zaslišan še Josip Kno-blechar, ki je bil že večkrat obsojen radi raznih kriminalnih prestopkov večinoma zaradi tatvin. Predsednik ga je vprašal, če je bil član stranke prava, in obtoženec je odgovoril, da je bil, a da so ga kasneje izključili. Tedaj mu je predsednik sporočil, da ima pismo, v katerem je navedeno njegovo ime. Obtoženec pa je na to zatrdil, da se pismo ne more nanašati nanj. Po še nekaterih manj važnih vprašanjih in odgovorih je predsednik zaključil zasliševanje Kno-blecharja in obenem današnjo razpravo. Proces se bo jutri zjutraj nadaljeval.
Marinkovič odpotoval v Ženevo
Beograd, 12. maja. A A. Z današnjim simplon orient ekspresom je ob 18. odpotoval v Ženevo minister za zunanje zadeve dr. Vojislav Marinkovič, da prisostvuje zasedanju Sveta Društva narodov in evropskega odbora. V spremstvu g. Marinkoviča se nahaja pomočnik ministra dr. Konstantin Fotič, šef odseka za Društvo narodov dr. Ivan Perne in šef kabineta Božo Kovačevič.
Imenovanja
Beograd, 12. maja. A A. S sklepom ministra za pravosodje je postavljena za pisarniško uradnico 10. skupine pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani Terezija Kare, prestavljen pa je pisarniški oficijal 8. skupine pri višjem deželnem sodišču Anton Cerček k deželnemu sodišču v Ljubljani, pisarniški uradnik 10. skupine Josip Sevar od sreskega sodišča v Kočevju k sreske-mu sodišču v Novem mestu.
Sovjeti prodajajo dragocene umetnine
Berlin, 12. maja. AA Danes se je pričela na nalog sovjetskih oblasti prodaja znamenite zbirke umetnin, ki so last Stroganova. Prvi dan so prodali dve Van-Dyckovi sliki. Nekatere slike so prodali za zelo visoke cene. Neko Rembrandtovo podobo so prodali za 210.000 mark.
Prepoved prenašanja filmov v vlakih
Beograd, 12. maja. AA. Generalna direkcija državnih železnic je najstrožje prepovedala prenašanje filmov v ročni prtljagi na potniških vlakih.
Strašna nesreča jugoslovanske družine v Franciji
Pariz, 12. maja. AA. Poročajo iz Reimsa: Neka jugoslovanska poljedelska rodbina, ki je v bližini Reimsa delala na polju, je naletela na granato še lz vojnih časov. Granata je eksplodirala in ubila tri člane rodbine, štiri pa hudo ranila.
Strela udarila v cerkev med službo božjo
Napulj, 11 maja. AA. V Castellamaru pri Napulili je strela udarila med službo božjo v katedralo. Nastala ae velika panika in so ljudje v strahu pobegnili iz cerkve. Pri tem so ranili dve osebi
Najhitrejša ladja
Pari?, 12. maja. AA. Francoski torpedni ru-iilec »Gerfault«, ki so ga zgradili v Nantesu, ima hitrost 42 8 vozlov (okoli 79 km) na uro in
je najhitrejša ladja sveta.
Šah
Prva partija remis
v matchu med mojstroma Spiel-manom in Pircem — Pirc je zadovoljen
Včeraj točno ob 16. se je ob navzočnosti dr. Egona Stareta pričel v kazinski dvorani match med dunajskim velemojstrom Rudolfom Spiel-mannom in Vasjo Pircem iz Maribora. V programu Imata 10 partij. Igrata v tempu 15 potez na uro. Za prvo partijo je odločil žreb bele Spielmannu. Vodstvo prve partije je prevzel g. Pfeifer. Takoj, ko je dr. Stare dal znamenje za začetek, je otvoril Spielmann z e2—e4, kajti njemu ležijo najbolj klasične otvoritve. Pirc je kot črni izbral »Siciljansko obrambo«. Kmalu po prvih potezah je Spielmann krenil iz običajne teoretske poti, iz česar se da sklepati, da se je za match dobro pripravil. Pirc je kljub neobičajnemu manevru Spielmanna mirno nadaljeval z razvojem svojih figur. Kmalu se je pokazalo, da stremi Spielmann po odločitvi na kraljevem krilu, nakar je začel napadati Pirc na damskem krilu! Bistvenih sprememb do 17. poteze pa vendar ni bilo. Tu pa je izoliral Spielmann črnemu kmeta v sredini, toda pri tem je dobil Pirc svobodnejšo igro. V tem stadiju je bilo skoro treba dati prednost Pirčevi poziciji, kei je imel zelo aktivne figure. Spielmann je brez dvoma to čutil in je igral na izmenjavo. Ker se je bližala časovna kontrola, je Pirc pač moral tudi sam igrati na poenostavitev, ker ni tinel dosti časa na razpolago. Po izmenjavi stolpe/ je sledila še Izmenjava dam, tako da je piej živahna partija postala mrtvejža, kajti na deski so ostale samo'še lažje figure. Po 30. potezi sta že kuvertirala pozicijo za prekinitev, ko je ponudil Pirc remis. Ker je Spielmann ponudbo sprejel, je s tem partija končana. Pirc je z Izidom zadovoljen, zlasti ker je igral s črVilmi. v Celju bo imel Pirc bele.
Beli: Spielmann:
1. e2—e4
2. Sgl-f3 8. d2—d4
4. Sf3Xd4
5. Sbl—c3
6. Sd4—e2
7. Se2-t4
8. Lil—e2
9. a2—a3 10. 0-0
11. Lel—e3
12. f2—f3
13. Ddl-el
14. Tal—dl
15. Kgl-hl
16. Le3—el
17. e4Xd5
18. Le2—d3
19. Del—g3
20. Tfl—el
21. Dg3-h4
22. SI4—h5
23. Dh4Xh5
24. TdlXel
25. Tel—e2
26. Se3Xe2
27. Dh5—h4
28. Dh4—g3 2J. b2Xg3 30. a2—a3
Remis.
Beli: 2 uri 3 lnin. črni:
Črni Pirc: «7—e5
Sb8—c6 e5Xd4 Sg8-f6 d7—d6 e7—e6 a7—»6 b7—b5 Lf8-e7 0—0 Lc8—b7 Dd8— c7 Ta8-d8 Sc6— e5 *$«!>—c4 dfi—d5 e6Xd5 TM-eS Dd8--c7 Le7—18 h7—h6 Sf6Xli5 Te8Xel 'I d8—«8 Te8Xe2 Dd8 —d6 Lf8-e7 l)e7Xg3 Le7—c5 Lb7—e8
1 ura 57 min.
SIMULTANKA G. SPIELMANNA Drevi ob 20. bo odigral g. Spielmann le «t> mullanko. Prijavilo se je tudi že dovolj igralcev. Opozarjamo na to, da je treba prinesti šahovnice po možnosti s seboj. Simultanko bo otvoril dr. Egon Stare, vodstvo pa bo prevzel tir Milan Vidmar.
Prva banovinska vinska razstava v Mariboru
Obisk iz Maribora in od drugod — življenje na razstavi —
Zaključitev
Maribor, 12. maja.
Prva banovinska vinska razstava, ki je bila r nedeljo otvorjena v prostorih tukajšnje pivovarne »Union« na Aleksandrovi cesti, je v vsakem oziru dobro uspela. Računa se, da jo je obiskalo preko 6000 ljudi. Posebno v ponedeljek je bil obisk zelo velik. Dočim so v nedeljo bili na razstavi večinoma samo Mariborčani, okoličani in delegati Vinarskega društva in kongresa vinogradnikov, so si jo v ponedeljek ogledali tudi številni gostilničarji iz vse Slovenije. Razen tega je bil včeraj in danes tudi velik obisk tujcev iz ostalih banovin naše države in tudi iz Avstrije. Dospeli so tako gostilničarji kakor vinski trgovci in vinogradniki.
Kupčije so se sklepale posebno včeraj in danes. Prodanega je bilo več sto hektolitrov raznega vina iz vse banovine in nekaj tudi za izvoz. Tako je tedaj razstava v sedanji težki krizi tudi gmotno še precej dobro uspela in lepo izpričala svojo potrebnost in umestnost. Nudila
Depuiacija trboveljskih rudarjev pri g. banu
Ljubljana, 12. maja.
Danes ob 11. je sprejel ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič deputaoijo naših narodnih rudarjev iz Trbovelj. Deputacijo, M jo je vodil načelnik izvršnega odbora Narodne strok, zveze tov. Rudolf Juvan, so tvorili predsednik trb. podružnice NSZ tov. Miha Koren in člani odbora tov. Škrinjar, Jamšek in Grabne r. Gospod ban je deputacijo nar. rudarjev ljubeznivo sprejel ter pasno poslušal poročilo predsednika tov. Korena, ki je gospoda bana temeljito in izčrpno informiral o težkem stanju, v katerem se nahaja prebivalstvo, osobito pa delavstvo v rudarskih revirjih. Predočil je gospodu banu stremljenje Narodne strokovne zveze, da se doseže za rudarje vsaj omiljenje težkega položaja. Prav posebno pa je naglašal dejstvo, da je NSZ že daues najjačja strokovna organizacija v rudarskih revirjih Dravske banovine, ki bo zastavila vse svoje sile, da se ne le na socijalnem, marveč tudi na kulturnem, predvsem pa na gospodarskem polju v najširšem obsegu razmahne med rudarskim delavstvom. Deputaoija je prosila gospoda bana za pomoč, da bo imela narodna sooijalna kulturna in gospodarska akcija NSZ med našim delovnim narodom popolen uspeh.
Gospod ban se je živo zanimal za težnje naših rudarjev. V svojem odgovoru je gospod ban naglašal, da z zadovoljstvom pozdravlja prizadevanje NSZ, da se rud. delavstvu pomaga. So-cijalnost se najbolje izraža v dejanjih in bratski vzajemnosti nas vseh, ki smo vsi sinovi ene matere, naše velike Jugoslavije. Zaupajmo v našo bodočnost, kajti naš vzvišeni vladar Nj. Vel. kralj je s svojim modnim ukrepom od 6. januarja 1929 onemogočil škodljive in narod razkrajajoče borbe med brati.
Zato gospod ban pozdravlja socijalno, kulturno in gospodarsko akcijo med rudarskim delavstvom ter je obljubil vso podporo, ki jo bo v mejah možnosti mogel nuditi težko prizadetim rudarjem.
Naši rudarji bo bili nad globokim socijalnim Čutenjem g. bana naravnost vzhičeni ter so spoznali, da je pravi sin svojega naroda.
Bohinjsko pismo
Kakor se čuje, se namerava graditi nova cesta od Boh. Bele čez Kopravnik na Jereko. V načrtu je bila namesto ceste vzpenjača na Pokljuko. Vozila bi iz Zake na Bledu na Koko-šinco na Pokljuki, kjer je idealna razgledna točka, morda najlepša v pokljuški okolici. Vendar če premislimo, da vzpenjača ne bo nudila nobenih koristi gorskim vasem, je graditev ceste mnogo večjega pomena. Nova cesta bi peljala od Bohinjske Bele čez Gorjuše in Koprivnik na Jereko, kjer bi se združila s cesto, ki
je pa tudi prvič priliko spoznati naenkrat vsa slovenska vina.
Aranžma razstave je bil zelo posrečen, dobro pa so bile organizirane tudi točilnice na galerijah in balkonih z raznimi vinskimi in jest-vinskimi paviljoni, kjer se je udejstvovala zares požrtvovalno ga. Rapočeva, ravnateljica do-kliškega zavoda »Vesna« s svojimi gojenkami. Tu je bilo vse tri dni zelo živahno. Obisk je bil vedno dober in še znatno večji kakor na razstavi sami. Zbirali so se krog paviljonov in miz poleg Mariborčanov številni štajerski in kranjski vinogradniki, gostilničarji itd., pa tudi obiskovalci iz Hrvatske, Srbije, Avstrije in od drugod.
Razstava, za katero si je pridobil največ zaslug minister v p. in član Višjega zakonodajnega sveta g. prof. Ivan Vesenjak, je v polni meri pokazala, drf je Maribor najprikladnejši za take prireditve. Danes zvečer se je po programu zatvorila, dočitn se je življenje v točilnicah zaključilo šele ob 22. uri.
pelje na Srednjo vas. oziroma na Bistrico. Na Koprivniku bi se odcepila druga na Mrzli studenec — Rudno polje — Praprotnico in od tam na Staro Fužino. S tem bi Bohinj jako veliko pridobil, ker bi bila zadnja vas temeljito zvezana po prometnih črtah z večjimi kraji. Zraven tega bi graditev ceste nudila domačinom potrebnega zaslužka, ki ga primanjkuje tudi v Bohinju.
Sokolsko društvo Koprivnik je priredilo v nedeljo dopoldne javno predavanje o sokolstvu. Predaval je br. M. Sušnik. Udeležba je bila jako lepa. Poleg članov društva se je udeležilo predavanja mnogo ostalega občinstva. Popoldne je društvo priredilo igro. ki je tudi lepo uspela.
V Srednji vasi ima pripravljalni odbor za ustanovitev sokolskega društva vpisanih že nad 50 članov. Še ta mesec se bo vršil'ustanovni občni zbor.
Zborovanje radovljiškega učiteljskega društva
Jesenice, 11. maja.
V navzočnosti ogromne večine članstva se je vršilo v soboto 9. maja na Jesenicah v risal-nici osnovne šole zborovanje radovljiškega učiteljskega društva. Predsednik in upravitelj osnovne šole na Breznici gospod Egidij Šifrar je uvodoma pozdravil vse navzoče tovariše in tovarišice ter takoj prešel na pereča in še nerešena odprta vprašanja novega uradniškega zakona.
Tajnik tov. Skender je prečital predloge UJU. katere namerava poslati UJU na odločujoča mesta v Beograd, zaradi končne ureditve napredovanja vsega učiteljstva. Želja vsega učiteljstva je bila, da bi doba napredovanja ostala popolnoma neizpretnenjena ter da bi pri-tikale povišice avtomatično kakor do sedaj brez sistemizacije učiteljskih mest, kar ni možno napraviti pod nobenim pogojem, K tem poročilu so bili stavljeni še razni predlogi. Letovišča in zdravilišča, kakor n. pr. Bled. naj bi se stavila v prvi draginjski razred. Občine naj po možnosti čim prej zidajo naturalna učiteljska stanovanja, ki pa naj bodo brezplačna, kot minimalna nagrada za izvenšolsko delo podeželskega učiteljstva. Dokler p ni to vprašanje definitivno rešeno od ministrstva prosvete naj plačuje stanarino učiteljem kakor tudi poročenimi učiteljicami z upravitelji banovina ali država.
Predsednik Šifrar je poročal o dalekosežnem pomenu nad vse aktualne statistike izvenšol-skega dela učiteljstva. Uslužbenski list bo v kratkem dobil novo polo, kjer se bodo upisa-vali najrazličnejši podatki izvenšolskega dela, zato je potrebno, da izpolni učiteljstvo čim prej dobljene obrazce. Prečital je tudi sresko statistiko učiteljskega delovanja.
Tov. tajnik je prečital poročilo UJU radi zadeve in naklade Učiteljskega Tovariša in Prosvete. Osvojil se je predlog tov. Baeblerja. da ostane Tovariš popolnoma neokrnjen, Prosveta se naj pa izdaja v tem obsegu kakor do sedaj. Predsednik je apeliral na Članstvo, naj bi sleherni pristopil k bolniškemu zavarovanju. —
Končno so se volili delegati za drž. skupščino. Za prvega delegata je bil izvoljen z ogromno večino glasov tov. Baebler, upravitelj v Radovljici. Za namestnika pa tov. Blažič in Hafnar Kristina. Za poverjenika Slovenske šolske matice je bil imenovan tov. Pibrovec, šolski upravitelj na Jesenicah. Pri slučajnostih se je določilo, da se bo vršilo prihodnje zborovanje 7. junija v Kranjski gori. Društvo bo naprosilo in povabilo univerzitetnega profesorja g. dr. Ozvalda, da bo skušal predavati učiteljstvu o novi in stari šoli ter g. župnika Finžgarja, ki bi predava! o gorenjskem kmetu.
'ismo iz
Vač
V zadnjem času se pri nas dela na to, da dobimo telefonsko zvezo z Litijo. Pred leti so se že Vačani zanimali za to zvezo, zdaj pa je vse zopet zaspalo. Nekateri so proti zvezi, češ da bodo imeli korist od nje samo gospodarski krogi, kar pa ne drži, ker bi bila zveza prav vsem v korist, n. pr. ob nesrečah, v bolezni itd., ko je potrebna nujna zdravniška pomoč, katero morajo sedaj Vačani poklicati iz poldrugo uro oddaljene Litije.
Tudi vodovod bi bil Vačam zelo potreben, ker jim sedanji vodnjak več ne zadošča. Seveda bi se obremenili izdatki za ti dve javni napravi, toda za vsako pridobitev je treba žrtvovati. Merodajni činitelji naj bi po napravi telefona in vodovoda premislili in potrebno ukrenili.
Naše društveno delovanja je precej živahno. Katoliško prosvetno društvo si bo preuredilo neko hišo bivše hranilnice v Prosvetni dom. Živahno delujejo tudi sadjarji v svoji pred letom dni ustanovljeni podružnici. Želeti bi bilo, da pristopijo v društvo še vsi nevčlanjeni sadjarji. Kmetijska podružnica zadnja leta ni preveč delavna. Čebelarstvo je zadnja leta v Vačah in okolici zelo napredovalo. Premalo se pa čebelarji zanimajo za svojo strokovno izobrazbo. Vaški čebelarji naj bi ustanovili svojo podružnico, saj nas je okoli 40 v vaški fari.
K. J.
Gradbena sezona Skolje Loke v polnem razmahu
Škofja Loka, 9. maja.
S toplimi pomladnimi dnevi se je pričela gradbena sezona v Škofji Loki, kakor tudi v njeni neposredni okolici na celi črti uveljavljati. Že po dosedanjih predpripravah, dovažanju nta-terijala in pričetih delih lahko presodimo, katere nove stavbe škofjeloški okoliš dobi. Z velikimi gradnjami štirih novih objektov za skladišča, hleve in zaloge je pričelo vojaško poveljstvo poleg sedanje vojašnice. Istočasno se bo napravila od garnizije v Soro kanalizacija in so dela že razpisana. Hiša čevljarskega mojstra Ivana Bohinc je pod streho; pravtako tudi lepa enonadstropna stavba čevljarja Franca Robleka. Delavci so sedaj zaposleni z otnetavanjem in notranjo dovršitvijo. Na istem terenu pod Ka-menitnikom si postavijo hiše uslužbenec elektrarne Krmelj Janez, urar Matteweber Gabrijel. brivski mojster Oblak Valentin in fotograf Blaznik Avgust. Novi stanovanjski koloniji je zasigurana elektrika, vodovod in pozneje kanalizacija. V istem območju preureja svet pek Viktor žužek, ki je svoji parceli oskrbel lepo cementno ograjo. Na Štemarjih gradi moderno trgovsko^ hišo s stanovanjskimi prostori gospa Angela Ziherlova, trgovka v Kapucinskem predmestju. Postavlja domačin, stavbenik Anton Ogrin. V Novem predmestju, vrhu preferancar-skih stopnic si postavi stanovanjsko hišo Angela Skrljeva. Svoj dom si postavlja tudi lovec VVidervol Janez v Vincarjih. Na Spodnjem trgu je porušil do tal staro stavbo mesar Hafner Matevž, kt zgradi na prostoru sodobno stanovanjsko hišo z obratnimi lokali v pritličju. Enako delo se opravlja v Nunski ulici, kjer je manu-fakturist Rafael Thaler staro zgradbo do kraja podrl in si gradi novo stavbo s trgovskimi prostori in stanovanji. V Karlovški ulici je popolnoma prenovljena hiša mlinarja Ivana Porente. Vstavili so se hiši novi stropi, okna in vrata. Ob Selščici adaptirata gospodarske pritikline mizar Jamnik Jožef in mlinar Košir Josip. Gostilničarka Ivana Guzeljeva postavi v Kap^ predmestju lopo za prodajanje šolskih potrebščin. Živahno dovršujejo zgradbe t. j. osnovne in meščanske šole. Speljavajo elektriko in centralno kurjavo. Vse navedene stavbe v območju mestne občine bodo postavljene in do malega tudi izdelane letos. — Z enako pridnostjo gradi okolica. Na Suhi si postavita stanovanjski hiši Janez Ravnihar in tesar Bozo-vičar Anton. Na Plevni nastaja novo gostilniško
poslopje Lovrenca Hafnerja, sedaj gostilničarja pri Otetu. V Starem dvoru gradita vzajemno Kranc in Andrej Stanovnik; v Stari Loki, tik Strahlovega gradu pa so si zgradili domove čevljar Htuner Franc, zidar Berčič Janez in Kovač Kalan Valentin, ki si je oskrbel tudi pripravno delavnico. Lepo stanovanjsko hišo z obratnimi prostori za pekarijo si je postavila na Trati Trojar Nežka, sedaj gostilničarka.
Ljudje tudi hite, da dado starim stavbam prijetnejše lice. Pobeljeni sta hiši Josipa Hafnerja v Škofji Loki in Alojzija Jakliča v predmestju. Naj «+> tej priliki opozorimo na potrebo prenovitve skladišča pivovarne Union. Poslopje s toliko zanemarjenostjo pač ni v skladu z okolico.
Rajhenburg
Cerkveni koncert. V nedeljo 10. t. m. je priredilo Cecilijino društvo za stolno župnijo v Mariboru v Rajhenburgu cerkveni koncert, ki se je vršil v rajhenburški baziliki. Koncert je vodil dirigent g. Janez Ev. Gasparič z veliko požrtvovalnostjo. Priznati moramo, da je partituro docela dorastel. Da je koncert tako sijajno uspel, gre zasluga stolnemu cerkvenemu zboru, godalnemu orkestru in baritonistu g. Franu Neraliču. Pesmi so bile vse dobro zapete, a prednjači njim krasni Neraličev solo Caničeve »Ave Maria«. Obisk je bil zelo slab, bilo ja okrog 150 ljudi. Izostala je vsa trška inteligenca. Čeprav v skromnem, vendar v častnem šlevilu so bili zastopani okoliški kraji.
Prireditev sokolske mladine. Sokolska mladina v Rajhenburgu priredi v nedeljo 17. t. m. ob pol 4. uri popoldan v Sokolskem domu Ribičičevo dvodejanko »Škrati«. Na sporedu je tudi nastop naraščajnikov in razne deklamacije. Vabljeni!
Ponovna licitacija. V nedeljo 18. marca se bo vršila v pisarni rajhenburške občine ponovna licitacija za prevoz pošte na progi Rajhenburg pošta — Rajhenburg železniška postaja — Koprivnica pri Rajhenburgu.
Radie
Ljubljana, sreda 13. maja. 12.13 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Radio-orke®ter. 19.00 Ivan Zorc bere iz svoje povesti »Beii menihi«. 19.30 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. 20.00 Koroški večer, prenos iz Delavske zbornice. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Ljubljana, četrtok, 14. maja. 9.00 Ing. Zupanič: O vinogradništvu. 9.30 Prenos cerkvene gdasbe. 10.00 Versko predavanje, P. dr. R. Tominec. 10.20 Ferdo Jelenc: Moderno knjigovodstvo za hotelirje. 11.00 Radio orkester. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče (ruska glasba). 15.30 Pero Horn; Duševna vzgoja otroka. 16.00 Koncert Šramel kvarteta, Slovenske narodne pesmi.
17.00 Ogrinc: V Ljubljano jo dajmo (Ljudski oder). 22.00 Prenos iz ljubljanske opere R. Kor-zakov »Sneguročka«. 22.30 Poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sreda, 13. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Otroška ura. 18.00 Plošče za otroke. 18.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Praga: Simfonični koncert. 22.00 Novice. 22.10 Zvočni film.
Zagreb, četrtek, 14. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke koncert.
18.30 Novice. 19.20 Predavanje o svlnjereji. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Ljubljana (opera).
Beograd, sreda. 13. maja. 10.00 Šolski radio,
11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice.
10.00 Plošče. 17.00 Narodne s kitaro. 17.30 Koncert radio orkestra. 19.30 Predavanje. 20.00 Glasbene uganke II. 20.30 Melodrama. 21.00 Narodne melodije. 21.45 Novice. 22.05 Violinski koncert (Jure Kramer iz Subotice).
Beograd, četrtek, 14. maja. 10.00 Prenos iz katoliške cerkve. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 14.00 Srednješolski radio.
10.00 Plošče. 17.00 Narodne z dudo. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 19.00 Francoščina. 19.30 Zdravstvo. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Ljubljane. 21.30 Novice; po prenosu plesna glasba in plošče.
Praga, sreda. 13. maja. 12.25 Bratislava. 10.05 Plošče. 16.30 Brno. 17.40 Zrakoplov brez motorjev, 19.05 Saksofon. 19.20 Brno.
Pra*a. četrtek, 14. maja. 11.00 Ljudski orkester. 12.05 Moravska Ostrava. 16.00 Vojaški orkester. 19.00 Koncert. 19.30 Brno. 20.30 Pesmi.
21.00 Veliki simfonični orkester. 22.30 Prenos iz kiina.
VaLvnmov
Homan
70
»Ta lepi govor bi morali njej govoriti. Gotovo sem prej motil nežni prizor?« je prekinil Farnmor hladno iti posmehljivo strastni izliv viteškega Iegitimista.
Valdor je preslišal podsmev zaradi vsebine Farn-morovih besed.
»Ali mislite resno, Farnmor? Ali jo smem vprašati1' Žal, da je tako pozno, gotovo je šla k počitku. Sam Bog ve, kako težko mi je oditi brez slovesa. Toda moram. Gre za mojo čast. «
Farnmor ni nič odgovoril, ampak pozvonil.
»Dajte napreči najhitrejše konje in poglejte poprej v salon, če je gospodična pi. Wochsal še tam.«
Sluga se je vrnil čez nekaj hipov.
»Gospodična pl. Wochsal je odšla že v svoje sobe.c »Vidite, da je prepozno,« je rekel kratko, ko sla bila sama. S temi besedami je neusmiljeno zatrl veselo upanje svojega prijatelja. Valdor je prebledel in z opotekajočim se korakom stopil iz toplice. Nenadoma se je vrnil k Farnmoru, ki je nepremično stal pri palmah, opirajoč se * roko na marmornati bazen.
»Tedaj se moram zanesti na vaše prijateljstvo in va-
šo podporo. Ako smem to?«
»Ali imate razloge, iz katerih se da sklepati, da vam deklica vrača ljubezen?« je vprašal Farnmor.
Valdor se je obotavljal.
»Razloge? Ne! Toda domnevam, da mi je gospodična pl. Wochslova bolj naklonjena kakor drugim — danes pa se mi je skoraj zdelo — kakor da —.
»Tudi (neni se zdi, da imate prav,« ga je prekinil grajski gostitelj z bolestno iskrenostjo. »Mislim, da vas Lucilia ljubi.«
Ta odgovor je zvenel hladno, toda Valdorjevo obličje je zažarelo v novem upanju.
»Hvala Bogu! In ko se vrnem, mi boste zaupali svoj dragoceni zaklad, mylord?«
»Ne bom se upiral nobeni sreči, ki jo utegne osrečiti.«
Farnmor je stal tam nepremično z obličjem v senci in#s povešenimi očmi. Njegov pogled je obstal na vodnih lilijah, s katerimi so se ravnokar poigravali Lucilijini nežni prsti. Nihče ni mogel iz njegovih potez brati, kaj se je godilo v njegovi notranjosti. Bil je zatopljen v misel, toda nihče ne bi mogel reči, da so njegove misli bolestne. Nenadoma je dvignil glavo ter nadaljeval z jasnim, mirnim glasom:
»Preden vam obljubim, kar ste me prosili, nti morate vi nekaj obljubiti. Jeli vaša ljubezen do Lucilie čista in prava?
»Kličem Boga za pričo, da je!«
»In tako močna, da bi se zaradi nje odrekli svojim političnim idealom? Ali mi morete obljubiti, da se ne boste spuščali v nobene politične spletke? Pač boste razumeli, da ne morem poveriti sreče svoje varovanke človekttrki utegne končati kot zarotnik ali veleizdajalec.«
Valdor se je nekaj hipov obotavljal; politično stremljenje mu je bil do zdaj edini smoter življenja. Potreboval je velikega samozatajevanja, da se mu odreče. In vendar se je po kratkem premisleku za to odločil.
»Prisegam vam, da se odpovem politiki,« je rekel, »zdaj pa, Farnmor, vas prosim, da mi zastavite svojo besedo, da boste čuvali sami nad njo, o kateri mislite, da me ljubi.«
»Dajem vam besedo.«
Njegov odgovor je bil miren in brezstrasten; ni bil ne protiven ne posebno prijateljski; bil je pač pristanek moža, ki prevzema nase dolžnost. Vendar pa je v teh besedah zvenel izraz zvestobe do dane besede. Ta izraz je Valdor razumel in hvaležno je podal prijatelju roko. Bil je silno ganjeti.
»Prav prisrčna hvala!« je rekel. »Olajšali ste mi dušo, ker vem, da se morem zanesti na vašo čast. V kratkem se vrnem, da sprejmem iz vaših rok Lucilio.«
Govoril je z zanosnim, srečnim glasom. Senca paličnega listja je zakrivala obličje njegovega gostitelja, sicer bi bil videl, kako so se mu oči zlovešče zabliskale.
Pravica na fcgu
Ljubljana, 12. maja.
Na ljubljanskem trgu se je že zdavnaj »pet razmahnilo tisto veselo, živahno vrvenje, kakršno se razvname vsako pomlad, gospodinje so se pri obedih nehale opravičevati, da se na trgu Se nič ne dobi in da človek ne ve, kaj bi postavil na mizo, in stražniki na mestnih mejah imajo v jutranjih urah polne roke opravkov in polne glave računov, ko kmeticam in kmečkim dekletom jemljejo od vozičkov in košar — po tistem starem, neumrljivem pravilu: dajte cesarju, kar je cesarjevega. Trg v Ljubljani vrši v zgodovini našega naroda čisto svojevrstno, pa zelo važno nalogo; to je eden stalnih najintimnejših rendez-vousjev, na katerih se dan za dnem sestajata naš kmečki in naš mestni človek, ljubljanski trg je tisti kraj v deželi, na kaiterem se vsi živi, zdravi sokovi in vonji naše pokrajine jutro za juitrom poklanjajo dremavemu, zaprašenemu, od nature izoliranemu meščanu in na katerem se jutro za jutrom preprostemu človeku * dežele predstavlja meščan z vsemi tistimi dobrimi in zlimi blagri, s katerimi sta ga obložila civilizacija in kultura. Ljubljanski trg je v resnici tako važno torišče našega narodnega življenja, da naj bi razen tržnega nadzornika in policaja kdaj pa kdaj pogledal vanj še kakšen kulturni kronist, kakšen psiholog in vzgojitelj, kakšen profesor zemljepisja in narodni ekonom, kakšen lirični pesnik in ljudski tribun — za vsakogar bi utegnil biti ta forum našega življenja poučen in zanimiv. Toda saj vemo, kafco je — kultura je kultura, učenost je učenost — samo reporter se mora zanimati za življenje.
Pa če gre takole človek ob teh veselih dopoldanskih urah čez trg, bo najbrž opazil, da kmetje s svojih polj in vasi mnoge več vozijo in nosijo mestu, kakor pa jim mesto daje na-za.j. Ti ljudje, ki hodijo s svojimi košarami na trg, so skoraj sami majhni ali vsaj srednji ljudje, vse njihovo bogastvo, s katerim se zjutraj nekaj ur daleč odpravijo v mesto, največkrat ne presega cene nekaj kovačev, to so majhni, pošteni, plahi ljudje, pogostem še čisto otroci, ki tvegajo cel dan hoje in truda, da nazadnje pade par krajcarjev nanje. Človek je pa že tak — če enkrat začuti plahost in revščino pred seboj, tedaj zmirom še sam malo pritisne. In tako . se na ljubljanskem trgu strašno mnogo baranta; marsikatera imenitna gospa, ki v modni trgovini brez besede poravna, kar znese račun, se na trgu pri salati ali pri kakšnih mizernih poljskih rožah pogaja s kmečkim dekletom za pet in dvajset par, in bolj je otrok pred njo plah, neizkušen in šibak, neizprosnejši je njen pogum. Morda se nikjer ne zgodi toliko žalostnih krivic kakor pri teh neenakih pogajanjih na trgu; zakaj krivica se ne da vselej izmeriti s številkami, najhujša krivica je pač, majhnemu človeku prekrižati še njegov mali račun in ga opehariti še za tisto malo upanja, ki si ga je napletel v srcu.
Pa Bog ne daj, da bi s tole bežno pripombo morda hotel karakterizirati duha ljubljanskega trga — povsod so kdaj pa kdaj zgodijo tudi nerodne, nedovoljene stvari. Toda imeti te stvari pred očmi in jih po svojih močeh preganjati, je dolžnost vsakogar.	Fri.
Obsojen na smrt in 182 let robije
V ponedeljek je bila razglašena obsodba razbojnika Todorja Mediča. Občinstvo je z velikansko napetostjo pričakovalo obsodbo. Sodno dvorano so orožniki močno zastražill in dostop v dvorano je bil mogoč samo z vstpni-cami. Mediča so privedli v sodno dvorano 4 orožniki. Bil Je zelo bled in prepaden. V grobni tišini je predsednik prečital obsodbo, da je Todor Medič kriv 25 zločinov in obsojen na smrt in 182 let robije. To je najtežja obsodba ki jo je izreklo kdaj šibeniško sodišče. Na smrt z obešenjem je bil obsojen zaradi umora orožnika Marka Vesiča.
Medič je poslušal čitanje in obrazložitev obtožbe smrtno bled. Predsednik je pojasnjeval obsodbo 3 ure., Državni tožilec je vložil priziv, ker Medič ni bil obsojen zaradi umora orožnika Vesiča po zakonu o zaščiti države. Zagovornik dr. Subotič je pa vložil revizijo zaradi dveh prestopkov. Obsojeni Medič ni iz-pregovoril besedice in so ga mirno odvedli iz dvorane.
Iz Šibenika poročajo, da so v Kistanjih aretirali orožniki 3 seljaki in neko 18-letno dekle, ki je bila baje Medičeva ljubica. Aretiranci so osumljeni, da so med Medlčevim procesom po Ciljali šibeniškim sodnikom grozilna pisma.
Zakaj se je usmrtila Anka Antonovič
V Beogradu je še vedno predmet govoric samomor gimnazistke Anke Antonovič, ki je bila izključena iz tretjega razreda gimnazije. Anto-novičeva je usodnega dne sedla po kosilu za mizo in začela pisati. Napisala je več poslovilnih pisem in to staršem, tovarišicam m učiteljem. Pisma so po samomoru našli v njeni torbici. Ostala je doma do pol 6. ure. nato pa_ od-Sla v mesto. Materi je rekla, da mora v šolo, Po vsem sodeč se je dekle trdno odločilo za samomor. Med potjo jo je srečala neka tovarišica in jo vprašala kam hiti. Odgovorila ji je, • la gre na obisk k teti. V resnici je odšla v Topčider, kjer se je vrgla pod vlak. Po izjavi ‘ijenih prijateljic je Antonovičeva izvršila samomor zato, ker so jo izključili iz šole za eno leto.
b Nevarnost poplav. Iz Preloga poročajo, da je Drava pri Prelogu odnesla nekaj hektarjev zorane zemlje. Tudi Mura je pri Novakovcu odnesla velike kose zemljišča ob obrežju.
J25 ‘Dravshe banovine
d Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi ponovno v območju sreskega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: na banovinski cesti Sv. Urban-Lesično-Kozje-Podsreda za cestno progo od km 23-00 do km 2900.
d Predsedstvo izpraševalne komisije za drža-voslovni državni izpit razglaša: Absolventi juri-dične fakultete, ki hočejo opraviti državoslovni državni izpit v poletnem semestru 1930/31, naj se javijo najkasneje do 25. maja t. 1. v tajništvu kraljevske banske uprave. Poznejše prijave se ne bodo sprejemale, ako ne bodo dokazane s posebnimi oziravrednimi okolnostmi.
d Akademski pevski zbor sporoča, da mora svoj napovedani koncert v Kranju preložiti, ker 'e zborov pevovodja operni dirigent gospod A. Neffat na ta dan nepričakovano uradno zadržan. Koncert bo objavljen pravočasno. Odbor.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998
d Pravniški izlet. V nedeljo dne 17. t. m. priredi društvo »Pravnik« izlet čez Št. Vid pri Stični na Javorje in Šmartno pri Litiji v Litijo. Odhod iz Ljubljane z dolenjskim vlakom ob 7'25 uri. Vabijo se vsi člani, zlasti tudi oni izven Ljubljane, da se izleta v čim večjem številu udeleže. Prijave sprejema do 14. t. m. vratar justične palače v Ljubljani. — Odbor. Obledelo obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398—2 d Leto z 10 meseci. Naš rojak g. Frank S. Tauchar (t. j. Tavčar), 2802 Washington Bou-levard, Chicago, Illinois, je spisal zanimivo brošuro o tem danes aktualnem problemu in napisal lasten načrt takega leta. Leto naj ima 360 dni, 60 tednov, 10 mesecev, vsak mesec 36 dni, vsak teden, ki začenja z nedeljo, 6 dni. Sreda je izpuščena. Ostane na leto 5 dni, ki naj bi bili označeni z ničlo, ker ne štejejo v leto (A, B, C, D, E). Od teh dni bi prvi padel na konec meseca marca, drugi konec maja, tretji konec julija, Četrti konec oktobra in peti konec decembra — ter naj bi bili prazniki. Od mesečnih imen oziroma mesecev bi odpadla februar in avgust.
d Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori prihodnjo nedeljo 17. t. m. ob 20. uti pravljično igro »Lilijana in Cvetana«, katere čisti dobiček je namenjen »Rdečemu križu«.
VEDNO CIST JE LE »PAN« OVRATNIK.
d Za pomladanske izlete Vam nudi najbogatejšo izbiro »provijanta« velemesarija Slamič na Gosposvetski cesti.	1164
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d L. M. Škerjanc v srednjeevropskem radio-prenosu. V petek 15. t. m. oddaja zagrebška radio-stanica povodom petletnice obstoja svečan koncert jugoslovenske glasbe, na katerem sodelujejo solisti sopranistinja M. Strozzi-Pečič, violinistka M. Schon, pianistka S. Deželič-Eder, violist A. Ganoczi, ensemble pihal zagrebške filharmonije, orkester kr. muzičke akademije pod vodstvom rektorja F. Lhotke ter zbor Kola. Spored obsega poleg del Lisinskega, Jarnovida, Papandopulo-Pečiča, Štolcer-Slavenskega, Berse in Hrističa tudi L. M. Škerjančevo skladbo »Preludio, Aria e Finale«, ki je že ob priliki prve izvedbe v Zagrebu dosegla jako velik uspeh. Ta spored bodo razen Zagreba oddajale tudi še radio-postaje Beograd, Praha, Brno, Moravska Ostrava, Košiče, Bratislava in Budimpešta. Pričetek koncerta je ob 20. uri in pol.
d Nova kuharska knjiga (brezmesna — vegetarijanska). Prevrat v naši dosedanji kuharski umetnosti, a v zdravstvenem oziru napredek pomeni najnovejša kuhinjska knjiga: Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih. Po spisih dr. med. M. Bircher-Benner-ja in po zbirki kuharskih zapiskov (receptov) ge. Berte Brupbacher-Bircher v Ziiricliu, priredila Štefanija Humek, učiteljica gospodinjstva. 224 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena Din 30-—, vezana Din 40’—.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 767-5, termometer 8, relativna vljga 90%, tiho, megla, popoldne se je 'deloma zjasnilo. V Mariboru je kazal barometer 766-1, termometer 10-2, relativna vlaga 73%, jasno. Drugod je bilo deloma oblačno in vetrovno. Deževalo je v Beogradu (1-8), v Sarajevu. (0-4). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 20-8 (7-3), v Mariboru 18'7 (7-8), v Mostaru 22-1 (14-1), v Zagrebu 20-3 (106), v Beogradu 20-4 (11-0), v Sarajevu 14-3 (90), v Kumboru 23-8 (16-4), v Splitu 231 (15-1), na Rabu 21-0 (13-2), na Visu 206 (11-6). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Hjubljcmct
Sreda, 13. maja, Servaoij. Pravoslavni: 30. aprila, Jakov.
Nočno službo imajo lekarne K n) e t na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti.
*	i
■ Telefon ne deluje v našem uredništvu in v upravi že dva dni. Zaradi prestavljanja in popravljanja kabla v Gradišču ne pride lok v zvezo z večiuo telefonskih aparatov v naši okolici. Upamo, da bo telefon res že danes v redu,
kakor so naiu zatrdili na merodajnem mestu, ker zaradi tega defekta zelo trpi telefonska obveščevalska služba.
■ Prihod nizozemskih novinarjev. Danes ob 8-11 prispe iz Zagreba v Ljubljano skupina holandskih novinarjev, ki že nekaj dni potujejo po naši državi. Ogledali »i bodo Ljubljano in okolico, nakar odpotujejo zopet v domovino.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Jera Arh, 70 let stara, poljska dninarica, Vidovdanska c. 9; Anton Kolair, 61 let star, sodni uslužbenec v p., Tavčarjeva ul. 4. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje!
■ Društva, organicije, ki imajo za letošnjo pomlad predvidene svoje kongirese in slične prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesejma, da iste postavijo v čas letošnjega XI. velesejma od 30. maja do 8. junija. Svoje sklepe naj društva sporoče nara/vnost upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko.
■ Gostovanje Rožanov v naši drami. Jutri popoldne ob 15. uri se bo glasila na odru naše drame naša beseda v mehkem rožanskem narečju. Rojaki iz Št. Jakoba v Rožu, ld vprizore jutri popoludne svojo narodno igro >Miblova Zala«, pojo tudi celo vrsto blovenskih koroških narodnih pesmi. »Miklova Zala« je dramatizacija Sketove ljudske povesti istega imena, za gledališke odre jo je napisal g. Jakob Špicar. Polno dramsko gledališče naj priča o naši ljubezni do bratov onstran Karavank. Cene ljudske dramske.
■ Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani naproša vse, ki so že pred potekom ugod-nostnega roka, to je pred 30. aprila t. 1. pismeno prijavili svoj pristop, da radi čimprejšnje možne zaključit ve te akcije nemudoma izpolnijo formalne prijave, ki jih jim je poslalo društvo.
■ Ljubljanski državni konservatorij bo priredil še ta mesec večer skladb slavnega češikega komponista Vitezslava Novaka, ki je proslavljal letošnjo leto 60. obletnico svojega rojstva.
■ Muzikalna zanimivost. Na dobrodelnem koncertu Rdečega križa, ki bo prihodnji ponedeljek 18. t. m. v veliki dvorani »Uniona«, so na sporedu tildi orkestralne točke na — orglice. To bo za Ljubljano vsekakor nekaj novega. Okrog 40 dijakov bo na orglice izva- ' jalo koroške, štajerske, primorske, prekmurske, gorenjske in dolenjske narodne pesmi. Pred izvajanjem vsake orkestralne točke pa bo recitacija zadevne narodne pesmi. Orkester obsega orglice za I. in II. glas in bas. Izvajanje bo povsem umetniško in bodo posetniki koncerta imeli priliko, seznaniti se s to pri nas še nenavadno muzikalno produkcijo.
■ 20-letnica zadruge fotografov. Včeraj dopoldne so imeli fotografi o priliki 20-Jetnice obstoja svoje zadruge slavnostno zborovanje v zbornici za TOI, katerega je otvoril načelnik Franc Grabjec. Ta je orisal borbo naših fotografov za priznanje obrtniških pravic. Zadruga Šteje 121 članov, 48 pomočnikov in 30 vajencev.
V imenu zbornice za TOI je zborovalcem čestital zbornični tajnik dr. Josip Pretnar. V imenu zveze obrtnih zadrug jih je pa pozdravil načelnik g. Josip Rebek. Nato se je vršil redni občni zbor s poročili načelnika Grabjeca, blagajnika Kunca itd. Sklenjeno je bilo, da prispeva odbor letno 1500 Din za Zvezo obrtnih zadrug. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika Franc Grabjec, za podnačelnika Anton Uršič, za blagajnika Franc Kunc, za odbornike pa Davorin ltovšelk, Viktor Kunc, Ivan Pogačnik, Helena Berthold in Joško Šmuc. Izvoljeni so bili tudi namestniki.
5Marfbor
m Slovesna zaprisega novincev. Davi sta prota Trbojevič in vojni kural Zavadlav na Teznu zaprisegla novince tukajšnjega 45. pešpolka. Nagovor na vojake je imel poveljnik polkovnik Dolenc.
m Materinska slava. Druga dekliška meščanska šola v Cankarjevi ulici bo priredila dano« v sredo ob 16. uri materinsko slavo. Matere vabljene.
m Trgovci praznujejo. Jutri na praznik bodo po odredbi trgovskega gremija trgovine v Mariboru ves dan zaprte.
Radi kvalitete in cene — samo
»Karo čevlje!«	985
m Letalski miting v Zagrebli. Aeroklub »Naša krila« poziva vse svoje člane in prijatelje naše aviaj-ije, da se v čim večjem številu udeleže letalskih slavnosti in mitinga v Zagrebu o Binkoštib, dne 24. in 25. t. m. Ministrstvo pro meta je dovolilo za vse obiskovalce polovično vožnjo. Prijave za udeležbo sprejema tajnik kluba »Naša krila« g. kapetan I. Id. A. Grabrič v Meljski vojašnici ali pa v stanovanju na Ko roški cesti 19 vsak dan od 13. do 15. ure.
m Za rezervne častnike. Vsi v Mariboru stanujoči rezervni častniki, ki so prejeli uniformo od države, odnosno od društva rezervnih častnikov, se pozivajo, da se radi pregleda z njo javijo v torek 20. t. m. med 7. in 12. uro pri naborni komisiji poveljstva mariborskega vojaškega okrožja v Gainbrinovi dvorani v Gregor čičevi ulici.
Pijte original »CHABESO«. 1114 m Koncert Glasbene Matice v Rušah. P. vsk zbor naše Glasbene Matice bo v nedeljo 17 t. m. popoldne priredil društveni izlet v Ruše. kjer bo ob 16. uri koncertiral v Sokolskem do mu. Zbor bo nastopil z istim programom kakor zadnjič v Mariboru.
m Enodnevni tečaj za vinogradnike. Na liano vinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru bo v soboto 23. t. m. enodnevni tečaj za poletna dela v vinogradu in za pokončavanje škodljiv ■ cev ter bolezni vinske trte.
m Poroke. Pretekli tedeu so se v Mariboru poročili: Josip Jeglič, hišni posestnik in gdč. Josipina Majcnova, hči posestnika; Ervin Ku-nert, barvarski mojster in gdč. Angela Jugova, hči posestnika; Anton Šeruc, šofer in gdč. Oti-lija Polančeva, šivilja; Josip Hausmeister, viničar in gdč. Amalija Crvekova, viničarka; Karel Sever, kaznilniški paznik in gdč. Terezija Preskarjeva, kuharica; Franc Šalovec, miz. pomočnik in gdč. Elvira Raškova, delavka; Anton Gobec, čevljar in gdč. Hedvika Kosova, tkalka; Franc Ukmar, mehanik in gdč. Albina Kosm i-nova, prodajalka; Janez Deutschmann in gdč. Marija Kodeljeva ter Ferdinand Rojs, krovec in gdč. Antonija Kobulova, sobarica. Bilo srečno!
m Nabori za Maribor. Nabori "v Mariboru za novince rojene 1. 1911 do 1906 bodo v Gambri-novi dvorani v Gregorčičevi ulici 44 dne 20., 21., 22., 23. in 24. t. m., vsakokrat s pričetkom ob 7. uri zjutraj. Vsi obvezanci se pozivajo, da se javijo točno določenega dne in ob določeni uri. S seboj morajo prinesti vse potrebne dokumente.
Novo mesto
Roko si je prereMl 45-letni posestnik in kovač Franc Ajdič i* Radnje vasi pri Trebelnem.
V nedeljo zvečer se ie dobre volje vračal iz svojega vinograda na Hmeljčiču. Družini je nesel liter vina, pa mu je na mokrih tleh spodrsnilo in je padel tako nesrečno in s tako silo, da si je do kosti prerezal dlan. Za silo so mu ustavili kri doma, potem pa je moral k usmiljenim bratom v Kandijo.
Nogometna tekma med S. K. Javornik (Rakek) in S. K. Elan (Novo mesto) je prinesla v nedeljo popoldne slednjemu zmago z rezultatom 5:0 in tako si je naš agilni Elan ohranil dežefho prvenstvo, k čemur nvu iskreno čestitamo, želeč mu vedno večjega razmaha in elana.
Ljubljanski maturanti gostujejo drevi v Sokolskem domu z zelo pestro akademijo, na kar občinstvo ponovno opozarjamo.
Bled
Vajeniška razstava obrtnih šolskih del bo otvorjena 14. t. m. ob 9. uri zjutraj ter bo odprta do nedelje 17. maja. Vabljeni so vsi, ld se Eanimajo za razvoj in napredek modernega obrtno-nadaljevaluega šolstva.
Novo kavarno Troha zida stavbni tehnik gosp. Afojzij Svetlina, ne pa tvrdka Slavec, kakor smo pomotoma pred kratkim beležili.
Smrtna kosa. Bela žena je v začetku preteklega tedna pretrgala nit življenja 72-letnemu posestniku gospodu Antonu Kristanu s Sela pri Bledu. Kako je bil priljubljen pokojnik, je pričal žalni sprevod. Naj mu bo zemljica rahla! Preostalim naše iskreno sožalje! *
Bled ima že 300 gostov, letoviščarjev, od katerih jih ima samo Park-hotel 175. Te dni so odpotovali številni gosti na naš Jadran v Cri-kvenico. Poslavljajoč se z Bleda niso nikakor mogli prehvaliti krasote našega divno-lepega Bleda.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 12. maja. Policija je imela tekom zadnjih dni opravka s poedinimi slučaji medsebojnega prepiranja razburjenih duhov, kar je povzročilo večinoma manj nevarne telesne poškodbe.
Kdo je bil pijan?
V Gledališki ulici sta se spoprijela dva zidarja, od katerih je eden nameščen pri polaganju cestnoželezniške proge v Šelenburgovi ulici. Stražnik je oba povabil na policijo, kjer je Franc D. iz Stepanje vasi izjavil, da mu dolguje njegov stanovski tovariš Alojzij K. 370 dinarjev, katerih mu pa noče vrniti. Ko je D. Zahteval denar, ga je vinjeni K. dejansko napadel. K. zopet trdi, da ni bil pijan on. temveč D.
Strankarski prepiri
Ferdinand T., stanujoč na Brdu št. 51 je prijavil policiji, da ga je dne 10. t. in. pred stanovanjem napadla žena delavca Terezija K. in ga pošteno opraskala z nohti ter mu strgala kravato. Pri tem ga je zmerjala: Prokleti Italijan in fašist! Med obema družinama vlada ž* dalj časa medsebojna razprtija.
Avtomobil podrl kaudelaber
Po Emonski cesti je vozil z veliko brzino in skrajno neprevidno neki Josip P. Omenjeni nima šoferskega izpita in mu je avto posodil neki prijatelj. Hotel je zaviti na Cojzovo cesto, je pa zavozil v kandelaber na hodniku in ga dobesedno izruval. Neprevidni vozač je ostal nepoškodovan, mestna občina pa trpi 1000 Din škode.
Košara mu je padla na glavo
Apažni tesar Franc K. iz Most je zaposlen pri popravljanju Urbančičeve hiše na Cankarjevem nabrežju. Stal je ravno na zidarskem odru, ko je hotel neki Mohor K. preko ograje kljub svarilu, da je prehod prepovedan. Med navedenima se je vnel zaradi tega prepir, med katerim je padla Mohorju na glavo pločevinasta škatlja, katero je držal v rokah tesar Franc.
Nenadna slabost je prijela delavca v Strojnih tovarnah in livarnah^ Antona Kubota, ko se je včeraj dopoldne vračal iz OUZD po Masarykovj cesti proti tovarni. Nezavesten se je zgrudil na Jla in pri tem dobil notranje poškodbe ter se močno pretresel. Morali so ga z rešilnim vozom odpeljati v bolnico.
Iz bolnice.
Mehanični vajenec Alojzij Perme iz Sela se je zaletel s svojim kolesom v nasproti mu vozečega kolesarja in se pri tem poškodoval na desni roki. — M. Koprivc, sin posestnika iz Molnika nad Polhovim Gradcem, je šel z večjo družbo na hrib. Pred njimi hodeči je nenadoma sprožil skalo, ki je priletela Koprivcu na glavo in mu zadejala težko poškodbo. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. — Pri delu v Osrednji žininarski zadrugi v šiški, je nenadoma brizgnila iz kotla vrela smola in prizadejala hude opekline po desni roki, obrazu in životu delavcu Vrhovcu Ernestu iz Most. — Fotografski vajenec Kocmur Marjan je padel * strehe ateljeja Grabjec na zemljo in dobil težke notranje poškodbe.
Stanje nogometaša Starca se je obrnilo na bolje, lzgleda, da bo ponesrečenec kiuulu zapustil Leon išče.
Cel/e
* »Miklovn Zala« tmli v Celju. Kakor znano pridejo v četrtek v Ljubljano koroški igralci iz Št. Jakoba v Rožu. Prišlj pa bodo tudi v Celje ter bodo v petek 15. t. in. ob 20. uri v Mestnem gledališču vprizorili znano koroško igro »Mildovo Zalo«. Igralcev je 40 po številu ter so to potomci onih Korošcev, med katerimi se je pred stoletji odigrala resnična zgodba Mi-klove Zale. V igri so vpleteni koroški narodni običaji in narodne pesmi, tako da bo to res izvirna koroška prireditev, katere ne sme nobeden zaveden Celjan zamuditi. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek ter v Mohorjevi knjigarni. V soboto bodo Korošci igrali v Mariboru.
* Predavanje za čebelarje, čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo 17. t. m. ob 15. poučno predavanje pri čebelnjaku g. Rebova v Košnjici. — Vsi čebelarji vljudno vabljeni.
* Tlakovanje mestnih nlic. V ponedeljek so pričeli z deli za tlakovanje Razlagove ulice z granitnimi kockami. Na to bodo še tlakovali Kapucinsko ulico ter Slomškov trg. Razlagova ulica je med tem časom za tovorni promet za-pria in se vrši prevoz preko Slomškovega ter Glavnega trga in Gosposke ulice.
* Borza dela v Celju išče 7 hlapcev h konjem, 12 hlapcev h govedini, 3 kravarje-ma-jarje, 4 rudarje, po 2 kočijaža, mizarja, čevljarja in peka, po 1 kovača, kolarja, žagarja, zidarskega poli rja in prodajalca peciva, po 2 kovaška in mizarska ter po 1 podobarskega, čevljarskega, mlinarskega in pekovskega vajenca, 23 kmetskih dekel. 4 poljske delavke, po 3 hotelske ter gostilničarske kuharice in 3 druge kuharice. 2 natakarici, po 1 perico, šiviljo perila, likarico, 10 služkinj ter 1 šiviljsko vajenko.
* Zidarji ne gredo v Skoplje. Pred dvema tednoma je zidarski mojster g. Korošec iz Šmartnega ob Paki iskal 200 zidarjev ter 150 dninarjev, ki bi šli ž njim v Skoplje gradit hiše. Ker se pa je izkazalo, da bi morali zidati izven Skoplja in bi bile razmere zelo neugodne, prekliče sedaj to ponudbo. Pač pa bo koncem maja potreboval večje število zidarjev ■n ^delavcev za mesto Skoplje.
Rešilna postaja je v preteklem mesecu intervenirala v 40 slučajih in sicer je 36-krat bila poklicana za prevoz, 4-krat pa je nudila prvo pomoč na ambulanci.
Peki oproščeni. Svoječasno preložena razprava proti vsem celjskim pekom se je včeraj dopoldan nadaljevala. Ker je sodišče prišlo do prepričanja, da naredba banske uprave ni imela v mislih maksimalnih cen, temveč je dala samo smernice za cene, celjski peki te naredbe niso mogli prekršiti in so bili vsi oproščeni od obtožbe.
* Najdba. Na Masarykovem nabrežju je bila 8. t. m. najdena srebrna broša. Dobi se na policiji.
* Nesreča dveh kolesarjev. 30-letui Aab Henrik uradnik pri Westenu je v ponedeljek padel z motornim kolesom in se poškodoval na celm — 28-letni knjigovodja USeničnik Boris iz Dresinje vasi pa je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. Rešilni avto je oba prepeljal v javno bolnico.
* Nezgoda poljske delavke. 70-letna Prelož-nik Neža iz Bezovice pri Konjicah se je pri delu na polju spodtaknila in padla tako nesrečno na desno ramo, da si je zlomila ključnico. Prepeljali so jo v celjsko bolnico
* Najdbe in izgube. Dijak Likar Svetozar, stanujoč v Levstikovi ulici, je 9. t. m. na Masa-rykovem nabrežju našel črno listnico s pet bankovci po 10 Din. Listnica se dobi pri njem. —• 11 kolodvorskemu restavraterju g. Ilobaherju se je zatekel 3. t. m. ovčar brez znamke. Dobi se v kolodvorski restavraciji. — Na cesti v Arclinu se je 9. t. m. našel platnen nahrbtnik z različno vsebino ter nemškim potnim listom na ime Max Andres iz Miinchena. Dobi se na policiji. — V mestu je bila izgubljena zlata ženska zapestnica vredna 250 Din. — Na Glavnem trgu je bila izgubljena črna usnjena listnica z nekaj denarja.
Kranj
Kino Talija predvaja 14. maja 100% velefilm Lažni Feldmaršal, vojniška tonfilmska humoreska, dialogi Roda Roda, glasba Jara Beneš. režija Karol Lainač. V glavnih vlogah Vlasta Bu-rian, Roda Roda, Harry Frank itd. Predstave: 14. maja ob 5., 7. in 9. uri; 15. maja ob 9. uri ter eventuelno 16. maja ob 9. uri.
Polovan/e po zvezdi večernici
75.
Rjovenje se je bolj in bolj bližalo, in kmalu sta Dušan in Danica opazila tudi dve velikanski^ boreči se zveri. Manjši, a spretnejši ceratozaver je srdito napadal okornega stegozavra. Skakal je za njim, zaganjal se mu v boke in ga neusmiljeno grizel. Mlada ponotnika sta z vrha praprotne palme z grozo opazovala ta dvoboj na življenje in smrt. Radovedna sta bila, kdo bo zmagal..,
Žalostna slika iz naše vasi
Demon alkohol — rušitelj morale našega ljudstva
Kranj, 12. maja.
Nobena zdravniška statistika nam ne more plastično predočiti vsega gorja, ki ga je prizadejal alkohol fizičnemu življenju našega ljudstva. Alkohol ne uničuje samo odporne moči žilavih in mišičastih teles našega kmetskega stanu, ne seje samo strupenih kali tuberkuloze. Alkohol ruši tudi temelje našega etičnega življenja. Še se najde romantik, ki navdušeno govori o zdravi konstituciji naše vasi in njenega zajedniškega življenja. Toda alkohol nam ruši domove, uničuje tradicijo družinskega življenja. Naši fantje, ki se vdajajo pijači, so razdražljivi, alkohol jim vzame vso razsodnost in čut odgovornosti. Dogajajo se nemoralne stvari, ki so v največjo sramoto našega ljudstva. Pri vsem tem je pa število gostiln in vinotočev vsak dan večje. Skoro v vsaki vasi se toči alkohol na treh ali štirih krajih. Ni čudno, če so na dnevnem redu pretepi, uboji in slično.
Kako uro od Kranja leži ob Savi Prebačevo, precej velika vas. V nedeljo 3. maja je umrla tam priletna Apolonija Perčič. Pri nas na deželi je že od nekdaj lep običaj, da ponoči vaščani pri mrliču »čujejo«, medtem ko ga hodijo drugi kropit. Navadno se zberejo fantje in dekleta ter zapojejo. Seveda se ob takih prilikah tudi pije. Pri Apoloniji Perčič je Culo šest moških, med njimi je bil tudi eden že oženjen. Mirje so bili iz Prebačeva, dva pa iz Šenčurja. Prišli sta tudi obe dekli, ki služita pri Petru Novaku, mlinarju v Prebačevem, starejša Meta in 21-letna Nežka. Nežka, okrog katere se suče vsa zgodba, je doma v Bučki vasi na Dolenjskem in ni nič kaj prikupljive zunanjosti pri vsej svoji mladosti. Ker dekle dobro poje, so jo fantje povabili, da bi skupno kako urezali, hantje so bili po dekletovi izjavi že malo vinjeni. Malo po polnoči se je starejša dekla Meta naveličala straženja pri mrliču in odšla domov. Vabila je s seboj tudi Nežko, ki se sedaj izgovarja, da jo fantje niso pustili z Meto, češ naj le počaka, da bo šla z njimi v vas, kjer bodo zapeli, da bodo ljudje videli, kako fest fantje so to. Vseh šest fantov z Nežko vred je odšlo v bližnjo gostilno »pri Strelcu«, kjer so popili menda dva Štefana vina in nekaj žganja. Odtod so odšli proti sosedni vasi Hrastju. Ho-
teli so v trgovino »pri Kovaču«, ki toči pijačo čez cesto. Ker sta gospodar in gospodinja trdno spala, so odšli v skladišče v kleti. Tu sta običajno spali dve dekleti, ki se učita pri gospodinji šivanja. To noč pa je bila tam samo ena od obeh, stara kakih 17 let. Ker se je nahajal v tej ponočnjaški družbi tudi gospodinjin brat, jim je ta prinesel piva. Nežka pravi, da so jo tam fantje opijanili. Nekaj časa jim je svetila sveča, ki jo je pa eden od fantov upihnil. Dekle trdi, da sta jo dva potem držala in da se spominja, da sta dva izvršila nad njo nasilje posilstva. Res se ji poznajo na rokah še danes temne lise, sledovi rok, ki so jo krčevito držale. G koli treh ponoči so odšli z njo k mlinarju, kjer je služila. Menda se je še potem v pijanosti pričkala z gospodarjem, ki za vse to ni vedel.
Naslednjega dne, v ponedeljek je bil praznik sv. Florijana, ko delo na polju počiva. Mlinar je zvedel za vso zadevo in odpovedal Nežki na 14 dni službo. Dekleta je to tako potrlo, da je v torek izmaknila iz omare steklenico, v kateri je bilo za nekaj prstov lizola. Na svislih je popila lizol. Starejša dekla Meto jo je opazila, ko se je zvijala v bolečinah in poklicala gospodarja. Z vozom so Jo pripeljali v Kranj k zdravniku g. dr. Josipu Bezku, ki ji je izpral želodec. Lizol ji je močno poZgal notranje organe, tako da še sedaj ne more govoriti naglas in težko hodi.
O vsej zadevi so bili obveščeni orožniki šele v soboto, ker so fantje vešče prikrivali sramotno dejanje. Zaslišali so dekle in aretirali vseh šest soudeležencev. Nihče ne prizna kake krivde. Izgovarjajo se, da so bili čisto trezni, da pa je bila pijana Nežka, ki je menda malo slaboumna in da ni govora o kakem posilstvu. Kot pričo navajajo 17-letno učenko pri Kovačiči, ki je spala v skladišču in pravi, da se ni zgodilo nič nemoralnega. Vso zadevo ima v rokah sedaj sodišče.
Kljub vsem nejasnostim je vendar pribito res to, da je vsega kriv alkohol. Kako kvarno zlo so zakotne prodajalne pijač, kjer se toliko na skrivaj ponočuje in popiva. Take vrste lokale bi bilo treba brez nadaljnjega zapreti.
Morilec Fran jurltovič obsojen na 12 lel težke ječe
Umor v Šalovcib pred mariborskim senatom
Maribor, 12. maja.
Danes se je pred velikim senatom, ki ga je vodil deželnosodni svetnik dr. Lešnik, zagovarjal 26-letni posestniški sin Fran Jurkovip iz Šalovcev. Po obtožnici je dne 4. februarja t. L iz zasede ustrelil 36-letnega viničarja Matijo Šulek-a.
Po obtožnici se je dogodek izvršil ob priliki neke poroke v Loperšicah. Pii poroki so se zbrali fantje iz vse okolice in se seveda pošteno napili. V pijanosti je naposled nastal prepir in pretep, pri katerem sta se najhuje obdelovala današnji obtoženec in pokojni Šulek. Jurkovič, ki je bil slabejSi, je podlegel, zato pa je pred vsemi zagrozil, da bo svojega napadalca ustrelil. Ko so se fantje iz Šalovcev vračali domov, je Jurkovič počakal Šuleka za neko ograjo in ga z vojaško pušico ustrelil v prša. Ranjeni viničar se je takoj nezavesten zgrudil na tla in kmalu potem umrl.
Obtožnico je pri današnji razpravi zastopal državni pravnik dr. Hojnik, Jurkoviča pa je branil odvetnik dr. Stanko štor, ki je v dolgem in temeljitem obrambnem govoru dokazoval, da njegov varovanec ni streljal premišljeno in iz zasede, ampak po poijovnem sporu in v sili. Senat pa je kljub teinu ostail pri nazirauju obtožnice iu je Franca Jurkoviča z ozirom na razne olajševalne okolščine obsodil na 12 let težke ječe, dosmrtno izgubo vseh državljanskih pravic, plačilo sodnih stroškov, 10.000 Din odškodnine pokojnikovi vdovi in po 100 Din na mesec za vsakega izmed njenih treh otrok. Branitelj je prijavil vzklic in revizijo.
llboj y Kamniku
Ljubljana. 12. maja.
Dopoldne se je vršila pred senatom pod predsedstvom sodnega svetnika Mladiča poleg več manjših obravnav tudi obravnava proti 34-let-nemu oženjenemu tovarniškemu delavcu Francetu Zoretu iz Kamnika.
Zore je s svojo rodbino stanoval v hiši pokojnega Franceta Remsa v Zaloh št. 4. Prvotno sta se dobro razumela, začetkom t. 1. pa je Rems odpovedal obdolžencu stanovanje in od takrat so se začeli prepiri med njim in oudol-žencem, zlasti ker je Rems obdolženca in njegovo ženo stalno gonil iz stanovanja. Rems je bil udan alkoholu in v pijanem stanju je postal nasilen, dočim se obdolženec in njegova žena nista mogla umakniti, ker nista mogla dobiti drugega stanovanja.
Jo neznosno razmerje je doseglo vrhunec 3. aprila t. 1. Tega dne je Rems okrog 14, zopet prišel pijan domov, začel je razgrajati in razbijati in je zopet zahteval, da mora obdolženec s svojo rodbino zapustiti stanovanje. Proti večeru je prišel tudi odbolženec domov in je stavil Remsa na odgovor, zakaj razgraja po hiši. vendar takrat do resnega prepira ni prišlo.
Gez četrt ure je obdolženec spil frakel špirit-nega žganja in nato začel izzivati pokojnega Remsa z besedami: »No, France, zdaj se pa le dajva, zdaj sem pa tudi jaz že pijan! To je bil povod za nov prepir, v katerem je Zore z motiko udaril Remsa po glavi, tako da mu je počila lobanja in je po prevozu v ljubljansko bolnico umrl na posledicah zadobljene poškodbe.
Obdolženec je priznal dejanje, zagovorjal pa se je, da ga je storil v velikem razburjenju in v omotenosti duha radi požitega žganja. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe.	'
Občni zbor hišnih posestnikov
Ljubljana, 12. maja.
Popoldne sta se vršila v Unionu ob številni udeležbi članstva izredni občni zbor Samopomoči hišnih in zemljiških posestnikov, na katerem je bila sprejeta izprememba društvenih pravil, in redni občni zbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani.
Predsednik Frelih se je v svojem predsedniškem poročilu spominjal v preteklem letu umrlih članov, nato pa je navajal zanimive številke. Društvo šteje 2003 člane. Odbor je imel 10 sej, rešil je 189 vlog, Zveza pa 510. V Zvezi je včlanjenih 22 društev. V pisarni se je zglasilo lani najmanj 6000 strank.
Predsednik je nato poročal v stanovanjskih razmerah v Ljubljani. Stanovanj je dovolj na razpolago, najemnine so zmerne in je za nekaj časa še nemogoče, da bi se znižale. Pogoj znižanju bi bil, da se zmanjšajo davčna bremena. G. Frelih je v nadaljnih izvajanjih apeliral na članstvo, naj se drži sodnih odpovedi in da naj prijavlja stranke v društveni pisarni, ki bo vršila njihovo kontrolo, da se ne bo dogajalo, da zgube hišni posestniki po več tisoč Din na najemnini.
Predsednik je poročal izčrpno tudi v davkih in povdarjal potrebo maksimiranja doklad.
Po poročilu g. Bukovca je imelo društvo 106.841 Din dohodkov. Prebitek znaša 58'48 Din.
Po soglasno sprejetem absolutoriju so bile volitve. V odbor so bili izvoljeni: Frelih Ivan, višji računski svetnik v p., Žemlja Franc, po-stajenačelnik, Tribuč Josip, trgovec, Sušnik Ivan, kanonik, Kmetec Simon, posestnik, Hrovatin Maks, tiskamar, dr. Regali Josip, odvetnik, dr. Lovro Požar, vladni svetnik v p„ Jeglič Janko, Nep., šolski ravnatelj v p., Olup Josip, trgovec, Bukovic Anton, uradnik Kmetijske družbe, Rahne Janko, trgovec, Bahovec Josip, trgovec, Klarman Viktor, višji železniški inšpektor v p., Jelenič Jernej, tovarnar; za računske pregledovalce: Mallis Franc, krojaški mojster, Gjud Aleksander, brivski mojster, Strniša Anton, sodarski mojster.
Občni zbor je pozdravil v imenu Glavnega saveza in v imenu Društva hišnih posestnikov v Zagrebu g. Kbrič, ki je tudi govoril o pomenu organizacije hišnih posestnikov.
šolski ravnatelj v p. g. Jeglič je nato očrtal zborovalcem delovanje Samopomoči, višji ravnatelj g. Pečanka pa Hranilnice in posojilnice hišnih posestnikov.
Predsednik g. Frelih je na koncu zborovanja kritiziral občinski proračun za 1. 1931. in se Je izrekel proti tramvaju v št. Vid in na Vič, ki da je toliko časa nepotreben, dokler ga ne dobe razni okraji sredi mesta.
Jesenice
Lep« uspela šolska akademija. V soboto 9. maja se je vršila lepa uspela šolska akademija v novem Sokolskem domu na Jesenicah. Pod veščo taktirko gospoda Rabiča Lojza, učitelja na Jesenicah, je zapel mladinski pevski zbor več lepih narodnih pesmi, izmed katerih ja bila najbolj povšeči »Tri pure, tri race«. Pevski zbor je pol po večini troglasno zelo precizno zlasti v dinamiki ter zasluži s pevovodjem vso pozornost in priznanje. Pri akademiji je sodelovalo nad 100 učencev. Lepo je tudi uspeln Pibrovčeva mladinska igra s petjem »Gozdiča«. Učenci so naštudirali pri spretni režiji tov. Pibrovca svoje vloge nad vse dovršeno. Veliko pozornosti je zbujal vilinski ples malih deklic, katere je naučila po svojem osnutku gdč. Nnda Šegova, učiteljica na Jesenicah. Izmed igralcev je posebej pohvaliti čarovnico Torkar Sta-no, gozdico Martelanc Sonjo, škrata Pafova Stanka in kralja Belanča Franja. — Želimo si še več sličnih akademij, da bi bile boljše obiskane kot do sedaj.
Schclslvc
Lahkoatletski tečaj Saveza SKJ v Zagrebu.
Načelništvo Saveza SKJ je otvorilo v petek 8. t. m. lahkoatletski tečaj v Zagrebu pod vodstvom znanega športnega strokovnjaka in člana načelništva SKJ br. Hrvoja Macanoviča. Tečaj bo trajal do 15. t. m. Ni potrebno povdarjati veliki pomen, ki ga bo imel tečaj za naše Sokolstvo. Sokolstvo In šport morata danes delati roko v roki. V tem oziru se je dosegel te dni sporazum med sokolskim, lahkoatletskim in plavalnim savezom, po katerem bodo mogli člani sokolskih društev tekmovati na vseh tekmah lahkoatletskega in plavalnega saveza kraljevine Jugoslavije.
Tečaj se vrši dnevno od zore do mraka na igrališču Concordije na Tratlnski cesti. Poleg brata Macanoviča delujejo pri tečaju bratje Dobrin, tehnični vodja Jugoslovanskega lahkoatletskega saveza, V. Jankovič, referent za lah-koatletlko sokolske župe Zagreb, dr. Narančič, Buratovlč, Tončič, Krajačič in drugi. Zdravniško službo vršijo zdravniki higijenskega zavoda.
Tečaj obiskuje 46 izbranih sokolskih pred-njakov oz. prednjačic iz žup Mostar, Maribor, Beograd, Karlovac, Niš, Novi Sad, Osijek, Sušak, Tuzla, Veliki Bečkerek, Varaždin, Celje. Zagreb, Šibenik, Novo mesto, Split, Ljubljana in Cetinje. Tečaj finansira Savez SKJ. Vsi udeleženci tečaja bodo proučili najvažnejše panoge lahke atletike, ki je nujno potrebna sokolski vzgoji. Želimo prvemu tečaju SKJ čim lepših in trajnih uspehov! Zdravo!
Šesttcdenska prednjaška šola GOS v Pragi,
kamor imajo dostop tudi vsi člani SKJ, se bo vršila od 24. maja do 4. julija v Tyrševem domu. Na poziv saveznega načelništva so priglasile žu-pa SKJ 16 reflektantov za posečanje šestteden-ske prednjaške šole v Pragi. Z ozirom na številne prijave je savezno načelništvo zaprosilo GOS, da sprejme 9 naših članov v prednjaško šolo. Med temi je tudi štipendijsko mesto po pokojnem bratu Antonu Maleju, ki ga je ustanovila za dobo 10 let COS ob tragični smrti brata Maleja, štipendijsko mesto daje pravo na brezplačno bivanje v prednjaški šoli in povrnitev vseh potnih stroškov do Prage in nazaj, številne prijave za sokolski študij v Pragi dokazujejo, da vlada med našim članstvom živahno zanimanje za izpopolnitev sokolskega znanja.
Z izbirnih tekem za svetovno prvenstvo
Gregorka Boris
Sumi Peter
(Karikature narisa) Tošo Primožič.)
Brežice
Prireditev brežiške meščanske šole. V so. boto zvečer in v nedeljo popoldan je priredila tukajšnja meščanska šola materinski dan, ki je prav lepo uspel. Vse priznanje gre strokovni učiteljici gdč. Ivi Rucelj, ki je igrico s svojim trudom postavila na oder. Končno naj še omenimo, da sta bili obe predstavi precej dobro obiskani.
Prvi sokolski nastop. Sokolska četa v Globokem pri Brežicah je priredila v nedeljo 10. t. m. popoldne svoj prvi nastop, združen z veselico. Nastopilo je tudi sokolsko društvo iz Brežic. Globoški Sokoli so nas prav ugodno presenetili z dobro izvajanimi vajami. Udeležba je bila zelo lepa.	^
Pojasnjen samomor. »Jugoslovan« je že pred dnevi poročni, da so našli v bližini Čatežkib toplic mrtvega nekega moškega. Sedaj se je stvar, ki je vzbujala že naravnost fantastične govorice, vendarle pojasnila. Samomorilec je upokojeni major Bojauovič iz Zagreba. Bil je zadnje čase zelo dušno potrt. O kakem roparskem umoru ne more biti niti govora. Pač pa je še vedno zelo zagonetno dejstvo, da niso našli pri njem samokresa. Mogoče pa ga mu je kdo vzel. Sorodniki so bili o vsem tem baje obveščeni po nekem zagrebškem listu. Nesrečneža, ki je bil pokopan na čatežkenf pokopališču, so dali sorodniki izkopati, nakar je tru plo prepeljal pogrebni avtomobil v Zagreb.
Požar. V petek okoli poldneva se je nenadoma pooblačilo in okrog pol 2. ure popoldne je med nevihto z gromom in bliskom udarila strela v gospodarsko poslopje g. Pečnika, posestnika v Zakotu pri Brežicah. Na kraj požarne nevarnosti so takoj prihiteli gasilci iz Zakoti, za njimi pa brežiško gasilno društvo. Škoda je precejšnja in krita z zavarovalnino.
Florjanov sejem. V ponedeljek 11. t. m. se je vršil v Brežicah vsakoletni Florjanov gejem, na katerega je prispelo veliko kramarjev. Kupčije ni bilo.
Catcžke toplice. Na praznik v četrtek 14. t. m. se bo otvorila sezona v zdravilnih čatežkih toplicah. Ob tej priliki se bo vršila istotam veselica.
Maše stabilizacijsko posojilo
Priznani nacijonalni ekonom in urednik »Narodnega Blagostanja« g. dr. Velimir Bajkič je v beograjski »Politiki* priobčil velezanimiv članek o historijatu in važnosti našega investicijskega posojila. Med drugim ugotavlja avtor, da je ravno pred tremi leti takratui finančni minister sporočil, da je v Londonu zaključil prehodna pogajanja o najetju zunanjega posojila v znesku 12 milijonov šterlin, od katerih bi se imeli štirje milijoni uporabiti v svrho stabilizacije našega dinarja. Polna tri leta je živela naša javnost v negotovosti, ali pride do definitivnega zaključka tega posojila ali ne. Posojilo se je zaključevalo z enim najmočnejših finančnih skupin Evrope z Rotschildom. Medtem je naša vlada v mesecu novembru 1. 1. pogodbo odpovedala, kar se je v Londonu tolmačilo kot zunanjepolitična preorijentacija. To pa je bila velika pogreška. Od nas ni bilo mogoče zahtevati z ozirom na potrebo zakonske stabilizacije dinarja, kakor tudi z obzirom na naš kredit obče, da še nadalje pustimo stabilizacijsko vprašanje nerešeno.
Glavni argument vseh nezadovoljnežev naše odpovedi je tvorilo vprašanje: Kaka. jamstva imamo, da dobimo posojilo v Franciji? Naš odgovor je bil sledeč: Francosko tržišče je mnogo sposobnejše, da nam nudi posojilo, kakor je to slučaj v Londonu. Francija se duši v preobilici kapitala. Tudi pogajanja s francoskimi bančniki niso bila kratka, polnih sedem mesecev so trajala, tako da so nekateri dvomili v realizacijo tega posojila.
Jugoslavija je štirikrat apelirala na svetovno tržišče kapitala in to 1. 1922 in 1927 preko Blera in Chase national bank, 1927 z emisijo založnic Drž. hipotekarne banke in 1. 1928 s švedskim posojilom v zvezi z zakupom vžigaličnega monopola. Sedemodstotno stabilizacijsko posojilo je peti apel na svetovno tržišče kapitala. Švedsko posojilo ni v bistvu apel na širšo maso kapitalistov, ker je Kreuger prejel eno samo obligacijo z naše strani, zato tudi posojilo ni bilo emitirano, niti ne notira na nobenem denarnem tržišču, in tudi ne spada v oceno ostalih naših posojil, ki jih hočemo vsporediti s tem najno-vejšini.
Prvo naše posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev je najnepovoljnejše. Obrestna mera znaša 8®/», emisijski tečaj pa 86-75*/*. Druga Blerova tranša v znesku 30 milijonov dolarjev se je znižala v obrestni meri na 7%, emisijski tečaj na 80%. To je značilo znatno izboljšanje napram letu 1922. Pri novem stabilizacijskem tečaju nam je znan samo emisijski tečaj, ne pa prevzemni. Če vzamemo, da bodo vsi stroški prevzema znašali 5 točk, potem znači, da bomo dobili netto 82-5°/». Potemtakem bi izgledalo, da je to posojilo za 3 5 točk nepovoljnejše od zadnje Blerove tranše, vendar temu ni tako.
Situacija tržišč kapitala, posebno v Ameriki, je bila do znanega borznega poloma v New-Yorku v oktobru leta 1929 nekako dovršena v poslovnem pogledu. Ameriški bančni zastopniki so nekako krošnjarili od ene evropske države do druge in od enega mesta do drugega in na vse mile načine ponujali posojila. V New-Yorku je skoro vsaka finančna skupina imela v Evropi takega krošnjarja in tudi v Beogradu jih ni manjkalo. Pod takimi prilikami je bilo zaključeno tudi Blerovo posojilo leta 1927.
Po ameriškem borznem polomu pa je postala
situacija na mednarodnih tržiščih kapitala ua mah otežkočena. Razne konference s strani najuglednejših finančnikov so pokazale važnost tega vprašanja. Po ameriškem polomu je edino Anglija kazala funkcioniranje denarnega tržišča in še to ne vsled preobilice kapitala, pač iz prestižnih razlogov in preveč optimistične politike bančnikov. Anglija je v letu 1930 nudila ameriškim državam znatna posojila, ampak je zato kovinska podloga državne banke doživljala kaj težke krize. Anglija se sploh ni mogla zainteresirati za evropske kontinentalne papirje, pač pa so to storila v pretežni večini francoska, švicarska, nizozemska in švedska tržišča. Jasno je, da se tu niso mogle vršiti velike denarne transakcije, ker se tudi Francija še do pred kratkim ni mogla odločiti, ali naj ventilira svoje kapitalne presežke, v katerih se je dušila. Siromašne države pod takimi prilikami niso mogle priti do posojil. Madjarska n. pr. se že štiri leta zaman trudi, da dobi posojilo v inozemstvu. V zadnjem letu so bila v vsemu zaključena štiri mednarodna posojila in to: Jungovo v znesku 300 milijonov dolarjev, avstrijsko, romunsko in grško posojilo. Na podlagi takih izkušenj pač ni bilo upanja na sklep posojila pod kakršnimikoli pogoji.
Iz tega gledišča moramo tudi oceniti naše novo stabilizacijsko posojilo. V koliko se je situacija mednarodnih tržišč kapitala poslabšala, nam najnazorneje ilustrirajo tečaji našega 7“/» Blerovega posojila. Emisijski tečaj je znašal 925. V zadnjih mesecih pa te obligacije noti-rajo na newyorški borzi 815—82-5. Tečaj se je potemtakem znižal za polnih 12%. Prilike v naši državi niso imele absolutno nikakega vpliva na to znižanje, pač pa je to posledica pomanjkanja kapitala na mednarodnih tržiščih. Tudi prva tranša Blerovega posojila prikazuje slično sliko.
Normalno je sploh nerazumljivo, da bančniki prevzemajo posojilo po tečaju, ki je mnogo višji, kakor tečaj obligacij, ki so bile emitirane v prejšnjih časih. Pri tem pa je treba še vpo-števati činjenico, da imajo prejšnje emisijo prvenstvo v pogledu kritja. Naravno bi bilo, da tako posojilo pri enakem stanju na tržišču kapitala dobi najpovoljnejše tečaje za kapitaliste. Medtem pa vidimo, da pri poslabšanju stanja na tržišču kapitala dobivamo znatno ugodnejše tečaje, kakor so tečaji prejšnjih obligacij. Za finančnika, kakor tudi za lajika so to neverjetni slučaji, kajti kje naj iščemo kapitalista, ki hoče plačati naše papirje po 87-5, če pa lahko nabavi naše Blerove obligacije po 82-5 v najslabšem slučaju.
Ta za kapitalista nepovoljen tečaj, predstavlja izvauredno velik napor bančnikov, ki pa je mogel biti uspešen samo kot posledica vpliva francoske vlade in zaupanja v naše gospodarske prilike. Poleg tega je treba še vpoštevati, da se francosko efektno tržišče nahaja trenutno v veliki uedelavnosti, vsi poskusi poživljenja so ostali brezuspešni. Tečaji stalno popuščajo. Večina delnic se nahaja v padajoči tendenci. Na pariški borzi, ki mora sprejeti glavni del našega posojila, vlada popolno mrtvilo, zalo je tudi malo verjetno, da bi se že v kratkem izvršila emisija našega, posojila. Zelo je verjetno, da bodo banke prevzele posojilo iz lastnih sredstev in bodo z emisijo počakale na ugodnejšo čase.
Preprečena finančna katastrofa na Dunaju
»Neue Freie Presse« poroča, da je upravni svet avstrijskega Kreditnega zavoda za trgovino in obrt sporočil avstrijski vladi, da so znašale izgube zavoda v letu 1930 okroglo 140 milijonov šilingov. Ker predstavlja delniška glavnica 125 milijonov in so skupne rezerve bilan-cirane s 40 milijoni šilingov, je v kritje te ogromne izgube na razpolago 165 milijonov lastnih sredstev. To znači, da se bodo morale rezerve uporabiti v kritje izgub, poleg tega pa je potrebno konsumirati še 100 milijonov delniškega kapitala. Izgube se nekako tako-le sestavljajo: velik del rezultira še s fuzijo z Bo-denkreditanstaltom. Ravnateljstvu ni bilo mogoče, kljub velikim naporom odstraniti slabih postavk Bodenkreditanstalta. Velik del izgub v znesku 60 milijonov šilingov izvira še iz te transakcije, čeravno so se pri nekaterih podjetjih dosegli že znatni uspehi. Znaten del izgube je nastal radi razvrednotenja efektnih zalog banke. Pri splošni stagnaciji tu-, kakor
Gospodarske testi
X /nižanje uvorac rarine ua žito v češkoslovaški. Na podlagi obvestil, ki so jih prejeli naši izvozniki žita, je češkoslovaška vlada s 30. aprilom t. 1. znižala 9ledeče carinske postavke: Rž od 50 ua 45 Kč, pšenica od 28 na 22 Kč, oves od 21 na 14 Kč, moka in mlevski izdelki od 84 na 65 Kč. Te nove carinske postavke veljajo od 9. maja 1931.
X 14'17 milijard dinarjev vlog;. Po podatkih Narodne banke je bilo na dan 1. marca t. 1. naloženih 10.474 milj. dinarjev na vložnih knjižicah, na tekočih računih pa 3.696 milj. dinarjev pri denarnih zavodih naše države. To stanje se je od 1. januarja t. 1. povečalo za 290 milijonov dinarjev.
Borzna poročila
dne 12. maja 1931.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 12. maja. Amsterdam 2282, Berlin 13 5175—13 5475, Bruselj 7 9059, Budimpešta 9 9114, Curih 1093 50—1096 50, Dunaj 78785— —8 0085, London 275'97—276'77, Newyork 56"61— —56 81, Pariz 222 26, Praga 16791—16871, Trst 297-28—29743.
Zagreb, 12. maja. Amsterdam 2282 bi., Dunaj 79785—800 85. Berlin 135175—135475, Bruselj 790 59 bl„ Budimpešta »89’64—99264, London 275 97—276 77, Milan 296 35—298 35, Newyork k«-
tudi inozemskih tržišč v letu 1930 se je morala prilično visoka zaloga efektov bilancirati z znatno izgubo. Ostanek izgube obstoji v odpisih dubijoznih terjatev. Ta izguba je pri Zavodu še posebno velika, ker so industrijski koncerni podjetja veliki.
V kritje izgube je potrebno 160 milijonov šilingov. V prvi vrsti se bo znižal delniški kapital za 25*/o. Kapital bo potemtakem za 31 milijonov nižji, poleg tega se bodo uporabile rezerve ta ko, da ostane nepokritega še 69 milijonov šilingov. Od teh 160 milijonov bo dala na razpolago zvezna vlada 100 milijonov, avstrijska Narodna banka 30 milijonov, Rothschild 30 milijonov. V prvi vrsti bo treba pokriti 69 milijonov, da se pokrije efektivna izguba. Po vporabi teh 69 milijonov ostane še 91 milijonov, ki se bodo porabili za povečanje delniškega kapitala. Nov deluiški kapital bo potemtakem znašal 185 milijonov. Veledelničar banke postane avstrijska zvezna vlada sama.
bel 56'72—5692, Newyork ček 56’61—56'81, Pariz 22126—223 26, Praga 168 31 bi., Curih 1093 50— —109650.
Curih, 12. maja. Beograd 9'1340, Pariz 20 2975, London 25"2375, Newyork 518'875, Bruselj 72'20, Milan 27*1625, Madrid 51'75, Amsterdam 208 425, Berlin 123 60, Dunaj 72 975, Sofija 376, Praga 15'37, Varšava 58'15, Budimpešta 90'515.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 12. maja. Državni papirji: 7% inv. pos. 88—88‘50, vojna škoda ar. 425'50—426'50, vojna škoda kasa 42550—426 50 (42650, 426), vojna škoda junij 425'50—42650, vojna škoda december 426—426 50, 4% agr. obv. 5V25—5225, 1% Bler. arang. 8225—83 (83, 82 25), 8^ BJer. 92 25—93, 7% pos. hipot. arang. 84—85 50 (85), Begluške 6650—67. — Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 930—935, Union 174—176, Jugo 73— —74, Ljubljanska kreditna 120 d., Medjunarod-na 67 d„ Narodna banka 7825—7877, Srbska 187—190. — Industrija: Sečerana Osijek 290— —295, Trboveljska 305—307, Slavonija 200 d., Vevče 120 d., Tobačne srečke 25 bi., Rdeči križ 50—€0.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet: 1 vagon pšenice, 1 vagon moke.
Novi Sad, 12. maja. Pšenica: 79/80 kg, sred-njebaška 187^—192)4, baška okolica Novi Sad 185—190, baška okolica Sombor 175—180, baška potiska 197)4—202)4, gornjebaška 190—195, gor-n.jebaška 190—195, gornjebanatska, banatska Bega šlep 195—200, sremska 78 kg 170—172)4,
sremska okolica Indjija 172^—177)4, slavonska 78 kg 170—175, slavonska šlep 77/7*8 kg 165— —170. — Koruza: baška, sremska 102—104, baška, ladja Tisa 105—107, baška, ladja, Dunav, Sava 105—107. — Moka: baška Og, Ogg 265—285, 2. 240—250, 5. 220—230, 6. 205—210, 7. 165—175, 8. 130—135. — Otrobi: pšenični, baški, sremski, banatski, slavonski v juta vrečah 120—125. — Promet: pšenica 12 vagonov, koruza 31 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 3 vagone.
Sombor, 12. maja. Pšenica: baška, potiska šlep 80 kg 195—200, baška okolica Sombor 78/79 kg 172)4—177)4, gornjebaška 79/80 kg 187'/a— 192</2, sremska 78 kg 170—175, slavonska 78 kg 167K—172)4. — Rž. baška 140—150. — Moka: baška 7. 160—165. — Otrobi: pšenični, baški 125—130. Vse ostalo neizpremenjeno. Tedenca trdna. Promet 352 in pol vagona.
Budimpešta, 12. maja. Tendenca prijazna, pešnica: mirna. Promet omejen. — Pešnica: maj 15 26—15 35 (15 29—15 30), junij 15-20—15 28 (15-16—15'17). — Rž. maj 14-64—1465 (1464— —14-65). — Koruza: maj 14'33—1440 (1434— 14-35), julij 14-34—14-50 (14'36—14'38)- avgust 14 49—14-60 (14-47—14-48).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa. ,
Razširjajte Jugoslovana!
URE ZA BIRMO
nudi najcenejše
IVAN PAKIŽ
Ljubljana
Pred Škofijo štev. 15
Nogavice, rokavice, volna in bomba! 469
■ajeeneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska uliea in Stari trg
Okrajne zastopnike
za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzionirane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na „UN10N“, zavarovalna družba, Ljubljana, MlkloSičeva c. 7/111.	1222
Uniforme
za Kg. otioirje in či-novnike vse vrste, točno in solidno izvršuje od najboljšega blaga po zelo nizki ceni pri tvrdki za uniforme in civil: Anton Vrbino, Ljubljana, Vidovdanska cesta 20.
1196
OglaSujfo v
»Jugoslovanu !«
*«»«!	1’	loa.
®/e
'v
Po drugem kolu.
Kolo sreče se vrti... Drugo kolo liginih tekem je prineslo marsikatero prijetno in neprijetno presenečenje. V Ljubljano je prišel Hašk siguren zmage — ni mu bilo usojeno, izgleda, da je Ljubljana za Zagrebčane težek teren.
In Ilirija v Zagrebu? Vajeni smo visokih porazov naših klubov v Zagrebu. Topot je bito drugače. Vsa poročila, tudi zagrebška soglašajo, da je Ilirija podlegla nezasluženo. Morebiti je sedaj napočil čas, ko ne bomo več z bojaznijo v srcu pričakovali poročila iz Zagreba.
Sarajevo je vroč teren. To je morala skusiti celo Jugoslavija. Ne samo, da je Slavija zasluženo zmagala s 2:0, bila je v vseh točkah boljša, čeprav je radi izključitve svojega najboljšega igrača, igrala 75 minut z desetimi možmi.
Z skopijanskim Jugom bodo morali Beograd-čanl resno računati. Pokazal se je kot čvrst in žilav nasprotnik.
V vojvodinski ligi so povsod zmagali domačini. Subotiška tekma Bačka : Sand, ki je bila radi dežja odigrana šele v ponedeljek, se je končala s 1:0 za Bačko.
Na koncu pridemo do zaključka, da so se vrnili vsi gostujoči klubi z izjemo Juga brez točk domov.
Prinašamo tabelaričen pregled:
Zagrebška liga:
Concordia	2 110	4:3	3
Primorje	1	1	0	0	5:3	2
Hašk	2	0	11	4:6	0
Ilirija	10	0	1	2:3	0
Gradjanski	—	—	—	—	—	—
Hajduk	—	—	—	—	—	_
Beogradska liga:
Soko	2	1	1	0	3:2	3
Slavija	1	1	0	0	2:0	2
Jug	1	0	1	0	1:1	1
Sašk	1	0	0	1	1:2	0
Jugoslavija	1	0	0	1	0:2	0
BSK	—	—	—		—	—
	Vojvodinska		liga.			
Mačva	2	2	0	0	2:0	4
Bačka	2	2	0	0	2:0	4
Obilid	2	1	0	1	5:2	2
Gradjanski	2	1	0	1	2:1	2
Slavija	2	1	0	1	1:1	2
PSK	2	1	0	1	4:5	2
Sand	2	0	0	2	0:3	0
Vojvodina	2	0	0	2	0:5	0
Razne vesti.
V nedeljo so se vršile še nekatere domače tekme. Reka je porazila kombinirano rezervo Ilirije s 8:2.
V Domžalah je gostovala rezerva Ilirije In zmagala nad Diskom s 8:1.
V Novem mestu se je vršila prvenstvena tekma med domačim Elanom ln Javornikom lz Rakeka. Zmagal je Elan s 5:0.
Medklubska etapna dirka.
Klub slovenskih kolesarjev Celje priredi v nedeljo dne 15. maja t. 1. medklubsko etapno dirko (za juniorsko in glavno skupino) na progi: Celje—Rogaška Slatina—Konjice—Celje km 91. — Start v Celju ob 830. uri zjutraj. — I. cilj v Rogaški Slatini, n. cilj v Konjicah in III. cilj v Celju. Na vsakem cilju 20 minut odmora. — Pravico starta imajo vsi dirkači verificirani v Koturaškem Savezu Kraljevine Jugoslavije.
Prijave je nasloviti na predsednika g. Mirko Fajs, Celje-Dolgopolje 3, najkasneje do 15. t. m. Prijavnina 10 Din.
Darila: za najboljši čas dneva je razpisan pokal in tri kolajne za vsako skupino. Vsi ostali, ki prevozijo progo v nad 28 km brzini prejmejo priznanlce.
Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo
prvo sprejemnico
za barvanje in kemično snaženje
pri Lrajatu A. Prezelj, Voinjaltova ni. 4
(preje: Cesta na gor. kolodvor). V kro-jačnici se popravljajo vsake vrste barvana oblačila.
Ani. Prezelj,	Ani. Wagner,
kroja«	1165	barvar.
Danes, vsako soboto, nedeljo, sredo In vsak praznik V HOTELU „BELLEVUE"
- svlra godba White-Blue-Jazz -	1247
Priznano izborna vina in prvovrstna huhinja. Lopo urejene tujske sobe, pension od Din 65. , krasen razgied, prijetno bivanje za letoviščarje.
Restavracija je odprta od pol G. ure zjutraj, izvrstna kavica z domačim kravjim in kozjim mlekom.	Cene	normalne! Postrežba točna! Interurb. telef. 3042
Vabilo na Sl. občni zbor
ki ga bo imela
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomenjeno zavezo v Ljubljani
v četrtek, dne 28. maja 1931, ob 19. url v svofl sejni dvorani -v Ljubljani, Dunajska cesta IS
Dnevni red:
1. Predsednikov nagovor;
2. Poročilo ravnateljštva;
3. Poročilo nadzorstva;
4. Odobritev letnega računa;
5 Razdelitev dobička;
6. Volitev predsednika, podpredsednika ln treh članov načelstva;
7. Volitev treh članov nadzorstva;
8. Predlogi zadružnikov.
V Ljubljani, dne 12. maja 1931
NaCelstvo.