Poitnlna platana v gotovini
Stev. 19
V Ljubljani, sreda 24. Januarja 1940
Leto V
Nasprotujoča si poročila iz poljske Galicije po zadnjih posvetih med Nemčijo in Rusijo
Nemške čete v Lvovu in ob bukovinski železnici
Nemška in ruska pomirjujoča zagotovila madžarski vladi
London, 24. januarja, o. Angleške vesti iz Bukarešte trdijo, da je železniška proga Lvov-Cernovice zastražena nd nemške policije in da so prvi nemški policijski oddelki prispeli prav do romunske meje. To dokazuje, da je prišlo med Moskvo in Berlinom do sporazuma glede te železniške proge in izkoriščanja petrolejskih vrelcev v Galiciji. Nemci pa še vedno odločno zanikajo vse te vesti. Poročajo tudi, da sta Nemčija in Sovjetska Rusija dali madžarski vladi zagotovilo, da ne nameravata spreminjati svojih dosedanjih meja.
»Daily Telegraphr piše, da je poljski begunec, ki je ušel čez sovjetsko-romunsko mejo, pripovedoval, da je videl med Lvovom in Pre-mislom množice nemških čet. Računa, da je
bilo več kakor dve diviziji pehote, veliko tankov in motoriziranih čet, ki so se premikale po vseh cestah. Tudi 31 amerikanskih državljanov, katere je zajela vojna v Lvovu in so šele sedaj prispeli v Romunijo, pravi, da so videli v Lvovu veliko nemških policistov in sanitetnih oddelkov.
Navzlic vsem tem vestem pa je težko ugotoviti resnico, kaj je bilo sklenjeno med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo v Lvovu, kjer so bila te dni obsežna posvetovanja med zastopniki obeh držav.
Iz zanesljivih virov poročajo Angleži, da je dobila slovaška vlada od Nemčije nalog, da zapre vso mejo proti zasedeni Poljski in proti Madžarski, da ne bi mogel noben poljski be-
gunec preiti slovaško mejo in izdajati stvari, ki se dogajajo na zasedenem poljskem ozemlju. Berlin, 23. januarja. Uradno poročajo: Na pristojnem nemškem mestu zanikajo vesti, da bi 150 vojaških tehnikov odpotovalo v Sovjetsko Rusijo, kjer bi kot svetovalci pomagali Rusom proti Fincem. Izjavljajo, da so vse te vesti popolnoma neresnične.
Moskva, 24. januarja, o. V nemških krogih v Moskvi izjavljajo, da se nahaja v zahodni poljski Ukrajini, ki je pod rusko vlado, okoli 100 nemških uradnikov, ki »organizirajo selitev Nemcev iz teh krajev v domovino«. Dasi so te osebe mobilizirane in v sivih uniformah, nemški krogi trdijo, da so to civilisti in da ni nemških čet v zahodni Ukrajini.
Sovjetski poskus Mannerheimove
Finska vlada zavrača vesti za premirje s Sovjeti
Helsinki, 24. jan. o. Agencija »United Press« poroča:
Včeraj so Rusi na južnem bojišču začeli s silovitim napadom. Množijo se znamenja, da hoče poveljstvo rdeče vojske tu izsiliti odločitev. Po sodbi nevtralnih vojaških strokovnjakov je treba ruske napade na levo krilo Mannerheimove črte pri Taipali smatrati kot zvijačo. S temi napadi bi Sovjeti radi izvabili čimveč finskih čet iz Mannerheimove črte, z ofenzivo bi pa začeli na severni obali Ladoškega jezera. Ce bi se Sovjetom posrečilo prebiti finsko obrambne črte na tem delu bojišča ter predreti pri Sortavali na severovzhodnem koncu Ladoškega jezera, bi lahko od tam udarili v zaledje Mannerheimove črte, ki bi se potem morala udati.
Zdi se pa, da je finsko poveljstvo računalo s tem ruskim načrtom in ukrenilo vse, da ta načrt onemogoči. Ozemlje na severu od Ladoškega jezera je poraslo z neprehodnimi gozdovi in kakor nalašč ustvarjeno za obrambo. Rusi morejo tod napadati po redkih cestah s tanki. Ce sta pa samo dva tanka uničena in ostaneta na cesti so vse nadaljne operacije ustavljene.
Zaradi tega Finci mirno pričakujejo rusko ofenzivo, čeprav vedo, da Rusi že 14 dni zbirajo za svojimi črtami velike množice rezervnih čet in kopičijo orožje ter strelivo.
Ruski napadi so se začeli včeraj s hudim topniškim streljanjem. Več desettisoč granat je padlo v ozadje finskih obrambnih postojank. Ujetniki, ki so jih Finci dobili včeraj v roke, trdijo, da je bilo več višjih rdečih častnikov kaznovanih ker ni včerajšnji napad privedel do uspeha.
Helsinki, 24. januarja, o. V finskih vladnih krogih zavračajo kot neresnične vesti, da bi bila Sovjetska Rusija prosila estonsko vlado, naj posreduje pri finski vladi za ustavitev sovražnosti jn za poravnavo sedanjega spora. Tudi ni res, da bi bila Estonska že poslala Fincem sovjetske predloge.
Helsinki, 23. januarja. Stefani. Včeraj so sovjetska letala bombardirala 12 finskih mest. Vrgla so 600 bomb. Tvrna škoda je velika.
Finski listi objavljajo podatke o dosedanjih izgubah sovjetskega brodovja. Po teh podatkih so Sovjeti izgubili dozdaj 3 torpedovke ter nekaj manjšin vojnih ladij Poškodovani sta bili dve križarki »Kirov« in »Oktoberska revolucija«. Dve sovjetski podmornici sta zadeli na mine.
za prodor v zaledje črte
o estonskem posredovanju
Včerajšnje finsko vojno poročilo pravi: Na Ka-relijski ožini je bilo 23. januarja na več krajih močno topniško streljanje. Med Sumo in Muola-jervijem so naše čete odbile močan sunek sovražnih oglednih oddelkov. Severovzhodno od jezera Ladoge se naše čete še nadalje uspešno borijo. Vsi sovražni napadi na raznih odsekih bojišča so bili odbiti z velikimi izgubami za Ruse. Zavzetih je bilo več sovražnih varnostnih točk ter uničenih
Podrobnosti o požaru na italijanski ladji „Oraz5o
a
Genova, 24. januarja. Reuter: Švedinja Greta Lasen iz Kodania, ki je prispela v Genovo v sami pižami, ker ji je edino ta ostala od vse obleke, pripoveduje o požaru na italijanski ladji »Orazio«: »Zjutraj ob štirih me je zbudilo kričanje z zgornje palube ladje, ko sem prihitela na palubo, sem videla, kako se posadka ladje obupno bori s plamenom, ki je zaJ.el že velik del ladje. Istočasno so se ustavili stroji na ladji ter ugasnile vse luči. Posadki se je treba zahvaliti, da zmeda, ki je nastala v začetku, ko je bilo dano znamenje za alarm, ni dolgo trajala. Srednji del ladje je bil kmalu ves v plamenu. Večina potnikov je hitela k sprednjemu delu ladje,_ dasi je tudi tu pretila nevarnost. Strašen dim, ki se je valil iz ladje, nas je dušil. Bilo je zelo težko videti, ker je bil dim zelo gost. Več potnikov, katerih obleka je začela goreti, je skočilo v morje.
Italijansko poslaništvo v Parizu se je po svojem pomorskem odposlancu uradno zahvalilo francoski vojni in trgovski mornarici za pomoč pri požaru na ladji »Orazio«.
Zahteve sovjetskih brezbožnikov glede Nemčije
Moskva, 24. jan. o. Včeraj je bil v Moskvi shod odposlancev brezbožniških organizacij iz vse Sovjetske Unije. Izdali so razglas, v katerem zahtevajo, da se brezbožniška akcija razširi tudi na Nemčijo, da bi bil boj proti krščanstvu uspešnejši. Sovjetski brezbožniki smatrajo popolnoma za upravičeno, da razširijo svoje delovanje tudi na Nemčijo, ker je zdaj Nemčija zaveznica Sovjetske Jtu-sije. Brezbožniško vodstvo je že stopilo v stik z nekaterimi nemškimi založniki, ki bodo izdajali brezbožniške brošure v nemškem jeziku in s tem začeli brezbožniško propagando v Nemč'”
več sovražnikovih tankov. Na odseku pri Atojo-hiju se je udejstvovalo topništvo. Sovražnik je izvedel na tem odseku več napadov, ki so bili vsi odbiti. Na ostalih odsekih bojišča ni bilo posebnih dogodkov. Finske obalske baterije so z uspehom obstreljevale sovjetske ladje. Letalske sile so 23. januarja bombardirale Ivalo in Sorto ter več drugih mest. Naše letalske sile so izvedle izvidniške polete. Pri vseh akcijah je naše topništvo močno podpiralo naše čete.
Helsinki, 24. januarja. AA. (Havas.) Finski letalec Jorma Sarvanto je uničil v 4 minutah šest
i	sovjetskih' letal. Bil je v zraku v času, ko so se pokazala sovjetska letala. Napadel je takoj formacijo sedmih letal in sicer najprej letalo na levem krilu, nato na desnem krilu ter spet na levem in nato spet na desnem. Tako je zbil šest letal v 4 minutah.	*	,
Angleški torpedni rušilec flExmouth" - potopljen z vso posadko
London, 24. januarja, o. Poveljstvo angleške mornarice s obžalovanjem sporoča, da se je včeraj zaradi mine ali sovražnega torpeda potopil na Severnem morju torpedni rušilec »Exmouth«. Vsa posadka, 175 mož in častnikov, je izgubljena.
Rušilec je imel 1475 ton in je bil dan v promet leta 1934. Rušilec se je v sedanji vojni odli-
koval po uspešnih napadih na nemške podmornice in je bil njegov poveljnik pred kratkim zaradi tega odlikovan.
»Exmouth< je peta torpedovka, ki jo je Anglija izgubila od začetka sedanje vojne.
Včeraj je bilo izdano tudi uradno poročilo, da se je potopil 250 tonski minonosec »Valdora« z vso posadko.
Italijanski nasveti nevtralnim državam
Rim, 24. jan. o Zunanjepolitično poročilo uradne agencije Stefani razpravlja dane6 o sobotnem govoru angleškega mornariškega ministra Chur-chila, ki je dejal, da morajo nevtralne države uvideti, da se Anglija in Francija v sedanji vojni borita tudi za njihove koristi in da jima morajo pomagati. Poročilo odklanja ta govor, češ, da pomeni pritisk na nevtralne države, od katerih si nobena ne želi poseči v vojno na strani Anglije in Francije.
Razlogi, ki jih nevtralnim državam po italijanski sodbi odsvetujejo, da bi 6e pridružile Angliji in Franciji, so:
1. A ko bi nevtralne države posredovale, bi bila neizogibna posledica ta, da bi tudi one stopile ▼ vojno ter postale vojno področje za vojskujoče se velesile. Tega pa nevtralne države ne želijo;
' 2. Anglija ni niti najmanj pomagala Poljski navzlic obveznostim, ki jih je do nje imela in navzlic
Novo vodstvo romunske Fronte narodnega preporoda
Bukarešta, 24. jan. O. Rador. Po zakonu o organizaciji romunske fronte narodnega preporoda je s kraljevim ukazom imenovan za predsednika fronte kraljevi svetnik Vajda Vojevod, za podpredsednika predsednik ministrskega sveta Jurij Tataresco, za prvega tajnika za poljedelstvo m delo Cornoceanu, za prvega »tajnika za industrijo m trgovino bivši industrijski minister Buzoi, za prvega tajnika za intelektualno sodelovanje Moldovani, za poveljnika nacionalne garde pa general Peter Georgescu.
RAZPIS
državnega prvenstva v alpski kombinaciji z mednarodno udeležbo v dneh 27. in 28. januarja t. L v Tržiču.
JZSS razpisuje državno prvenstvo v smuku in slalomu z mednarodno udeležbo za vse verificirane seniorje. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS ter IWO. Prijavnine ni. Prijave je poslati na savez-nih prijavnicah^ na Gorenjski zimsko-sportni pod-savez na Jesenicah do 25. t. m. Smuk bo v soboto, 27. t. m. Start ob 14 na Kokovnici. Dolžina proge približno 3200 m z višinsko razliko 450 m. Slalom bo v nedeljo, 28. t. m., ob 11 dopoldne na Travnerjev! senožeti pri Tržiču. Dolžina proge 920 m, višinska razlika 180 m. Vodstvo tekme je v' rokah prireditelja GZSP in delegata JZSS. Darila: prvi trije v smuku ter prvi trije v alpski kombinaciji. Državni prvak postane lahko samo jugoslovanski državljan. Tekma se ocenjuje ločeno za vsako disciplino, alpsko kombinacijo ter z mednarodno udeležbo.
Karočaite Slovenski dom!
poroštvom, ki jih ji je dala;
3. Angleška vlada ni posredovala v obrambo Finske ter ni ustavila zvez z državo, ki je Finsko napadla;
4. Anglija in Francija nista napovedali vojne Sovjetski Rusiji.
Zahodni velesili delata torej izključno le po lastnih koristih, ki pa ne odgovarjajo idejam miru nevtralnih držav. Na Churchillov govor so posamezne države že jasno odgovorile. Belgijski tisk naglaša, da bo Belgija ohranila svojo nevtralnost. Holandija je istotako odločena energično braniti svojo nevtralnost. Švedska je iz odgovorila z govorom svojega predsednika vlade, norveška pa s prestolno besedo. Švica je izjavila, da želi v vsakem primeru ostati izven spopada. Kar se tiče držav donavske kotline in Balkana, so tudi tu vsa znamenja, da ne želijo, da bi jih zajela sedanja voijna vihra.
Nabiranje čeških prostovoljcev v Angliji
London, 24. jan. o. Reuter. Češkoslovaški narodni odbor je začel z vpisovanjem prostovoljcev, ki živijo v Angliji, za češkoslovaško armado, ki je ustanovljena v Franciji. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je izdal razglas, v katerem j>oudarja, da je moralna, človeška in narodna dolžnost ter častna naloga Cehoslovakov v tujini boriti se skupno z angleško in francosko vojsko.
Nemške oblasti so v Dresdenu ustanovile tovarno,
ki bo iz krompirjevih olupkov skušala delati papir.
V	angleški poslanski zbornici so včeraj napadli novega vojnega ministra zaradi tega, ker je vojaško poveljstvo škotskim vojakom prepovedalo v vojni 6lužbi nositi zgodovinsko nošo: krila iz kriiastega blaga. Minister je odgovoril, da so bili prisiljeni to storiti zaradi mraza, da pa bodo vojaki lahko krila nosili na dopustu.
Pri požaru na italijanskem motmiku »Oraziu« 6e je
ponesrečilo 107 oseb, med njimi 47 potnikov, pravi italijansko uradno poročilo.
Angleški minister za čezmorsko trgovino Hudson
je dejal včeraj v poslanski zbornici, da je vlada ukrenila vse potrebno, da 6e poveča trgovina med Anglijo ter balkanskimi državami.
Sovjetska Rusija bi bila pripravljena petrolejsko ozemlje v poljski Galiciji dati Nemčiji samo v izkoriščanje, ne pa ga odstopiti v last. Tudi če 60 nemške čete že v Galiciji, ne pomeni, da bi se bili Sovjeti tej pokrajini odrekli, marveč ima nemška vojska nalogo pomagati Sovjetom v smeri proti Črnamu morju, če bi prišlo do vojne med Anglijo, Francijo ter Rusijo. Tako piše glasilo francoske vlade »Temps«.
Vesti 24. januarja
Kanadska vlada je prepovedala vsak izvoz in prodajo blaga v Sovjetsko Rusijo. Ta je še pred kratkim naročila v Kanadi 300.000 centov pšenice.
Včeraj sta zadeli na mino dve norveški ladji: »Da-miranda« (1300 ton), od posadke je izgubljenih 14 mož; »Sifoln« (2500 ton), rešenih je bilo 19 mož posadke.
Propagandne letake, ki jih mečejo angleška letala na nemška mesta, sestavljata sloviti angleški dramatik Noel Covvard in znani nemški pi-satelj-emigrant Fritz von Unruh.
Dr. Guido Schmidt, bivši avstrijski zunanji minister, zdaj ravnatelj Skodovih tovarn v Brnu, je dojvotovci v Bukarešto, da bi se pogajal za dobavo nekaterih surovin.
Angleška letala so pred kratkim metala na nemško in na holandsko ozemlje Hitlerjeve in Stalinove karikature. Nemški listi zaradi tega napadajo Anglijo češ, da noče spoštovati holandske nevtralnosti.
Za ohranitev miru ni dovolj samo pravica, marveč mora mir imeti tudi svoje žandarje, ki bodo branili, da bi ga kdo motil. Tako piše francoski senator Labrouse v listu »Tribune des Nations«. Italijanski, listi mu to stališče zelo zamerijo in pravijo, da bi tako govorila Da-ladier in Chamberlain če bi se upala.
Angleški minister za gospodarsko vojno Gross je izjavil, da je storjeno vse potrebno, da Nemčija ne bo mogla dobivati nič petroleja iz nevtralnih držav in bo morala živeti od zalog, ki pa so manjše, kakor pa njene potrebe v enem letu.
Madžarska in Bolgarija sta včeraj podpisali dopolnilni sporazum k svoji trgovski pogodbi. Sporazum bo zelo pomnožil izmenjavo blaga med njima.
Uradno glasilo sovjetske vlade »Izvestjac hudo napada papeža Pija XII. in predsednika Roosevelta zaradi njunih mirovnih prizadevanj, ki niso povolji Kominterni. Zlasti zameri sovjetsko uradno trobilo, da je papež dal večkrat izraza svoji žalosti nad nesrečo Poljske in svoji veri, da bi Poljska spet vstala.
Nemški kancler Hitrel ima vsak dan obširna posvetovanja z vojaškimi in gospodarskimi voditelji. Eden teh gospodarstvenikov je izjavil agenciji »United Press«, da hoče Nemčija izrabiti kratki čas, ki ji je še dan, da izpopolni svoje letalstvo in mornarico.
Vrhovni nadzornik italijanske vojske v čezmorskih pokrajinah maršal de Bono je dopotoval v Libijo in bo pregledal posadke vzdolž italijansko egiptovske meje.
Madžarske oblasti v Podkarpatski Rusiji imajo veliko posla s komunističnimi agitatorji, ki jih boljševiki skrivaj spravljajo čez mejo in po njih razburjajo rusinsko prebivalstvo.
Nemčija bo od nevtralnih držav zahtevala, naj izstopijo iz Zveze narodov, češ da članštvo v Zvezi ni več združljivo z nevtralnostjo do Nemčije, tako poroča švicarski dnevnik »Basler Nachrichten«.
Angleška vlada je sklenila ustanoviti osrednjo šolo za letalce v srednjeafriški pokrajini Rodeziji, kjer je vreme vedno ugodno in so tudi sicer •dane vse možnosti za varno in zanesljivo šolanje.
Japonska vlada je včeraj sklenila poslati Angliji
hud ugovor proti temu, da so angleške vojne ladje ustavile japonski parnik »Asama Maru« in ujele na njem nekaj nemških vohunov. Japonski listi Anglijo zaradi tega hudo napadajo.
Zaradi hudega mraza je v Združenih državah doslej umrlo 257 ljudi.
Skoraj vsa Španija je pod snegom. Zameti povzročajo hude prometne težave. Veliko rek je zamrznilo, česar v Španiji že dolgo ne pomnijo.
Kanadska vlada je dala finski vladi posojilo 100 tisoč dolarjev za nakup živeža.
Italijanska vlada je sklenila povečati naprave v tržaškem pristanišču, ker to zahteva obilni promet v sedanji vojni. V lAtu je ta novica zbu-dila “Splošno odobravanje.
Bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov in naš
zunanji minister Čincar-Markovič sta ob trilet-nici jugoslovansko-bolgarske pogodbe podala kratki izjavi, v katerih poudarjata pomen prijateljske zveze med obema državama.
Angleške vojne ladje so zadnje dni napadle dve nemški podmornici, a niso mogle zanesljivo ugotoviti ali 6ta podmornici potopljeni..
Pogreb bivšega švicarskega predsednika Motta bo v petek dopoldne v Bernu.
Čvrsto kakor železo in beton stoje nemški vojaki na bojišču in so prepričani v zmago, ker za-uPa)° v Adolfa Hitlerja, prvega vofak Nemčijo, je govoril včeraj nemški notranji minister dr. Frick.
Sloviti poljski klavirski mojster in skladatelj Pade-rewski ja bil včeraj v Parizu izvoljen za pred-sednika poljskega parlamenta, ki je imel prvo sejo na poljskem poslaništvu. Paderewski je v svojem govoru dejal, da bo Poljska spet vstala iz nesreče, katero je v veliki meri zakrivila zadnja samostojna poljska vlada.
Na včerajšnji seji parlamenta Južnoafriške Unije je
voditelj opozicije, general Herzog, stavil predlog, naj zbornica zahteva, da se vojna z Nem-čijo konča« ker je ta vojna mednarodna neum-nost Generala so zaradi tega predloga vsi poslanci hudo napadli in mu očitali sodelovanje 6 sovražniki domovine.
Za Romunijo je skrajni čas, da poravna 6voje 6po-r®..z Madžari, ker utegnejo zanjo kmalu nasto-P2 , velike težave in bi bilo za poravnavo z Madžarsko morda že jutri prepozno, opominja Critica fascista« romunska vlado.
Sovjeti bi radi sklenili z Romunijo nenapadalno pogodbo, podobno, kakor so sklenili z malimi baltiškimi državami. Romunija bi jim morala odstopiti za oporišče izliv Donave. Tako pišejo včerajšnji italijanski listi, ki ostro pobiiaio sovjetske načrte.
\
Drugi dan snežne katastrofe v Sloveniji
Kredit la sneg kmalu izčrpan! - Spekulacije S kurivom - Sneg in
krediti za železnice
Ljubljana, 24. januarja.
Januarski sneg je postal za mestno občino hudo breme, kajti iz blagajne bo morala šteti čedne vsote, ki bi bile drugače namenjene v druge potreba. Včeraj je neprestano snežilo, pojavljali so se viharji, pozno zvečer je sneženje prenehalo, a se je davi nadaljevalo. Mestoma je zapihal mrzel severovzhodnik. Na Krasu divja huda burja, kakršno ljudje kmalu ne pomnijo.
2ivahno je bilo o prvih jutranjih urah. Delavci so se trudili s čiščenjem glavnih cest in trgov. Na živilskem trgu je stala kolona 10 voz, da je naglo odvažala sneg in ga metala v Ljubljanico. Tramvaj je danes zjutraj vozil v redu in brez večjih zaprek. Zgodaj so očistili tramvajske tire in ni bilo takih sitnosti, ko prvi dan snežne katastrofe, ko je bila Ljubljana z ostalimi kraji Slovenije obdarjena z novo snežno odejo.
Vedno bolj se že množe tožbe, da je začelo manj situiranim družinam primanjkovati kuriva in čujejo se tudi že glasovi, da so se pojavili špekulanti, hoteč izrabiti hude vremenske nezgode, hudo zimo in mraz v svoje sebične poslovne špekulacije. Nekateri skrivaj spravljajo kurivo, zlasti' premog, da bi ga nato prodajali ljudem, ki so prišli zaradi zime v stiske in trpe pomanjkanje kurjave. Treba pa je hkratu naglasiti, da vsi uvidevni in solidni trgovci s kurivom in premogom nikakor nočejo izrabljati hude vremenske situacije in še niso podražili niti cen premogu niti cen ostalemu kurivu. Cene so do danes še popolnoma v redu. Kakšne borbe so bile n. pr. v hudi zimi 1. 1929 za vrečico premoga? Gospodinje so stale pred hišami in čakale na »gospode premogarje«, ki so bili takrat odločilen faktor, da so ljudje mogli dobiti vsaj 50 kg rjavega premoga. Mnoge gospodinje so takrat pre-mogarjem dajale tudi čedne napitnine, samo da so dobil« od njih vrečico premoga in tako mogle zakuriti vsaj kuhinjo, da so se tam ljudje greli. Upajmo, da letos ne bo nastala tako strašna kriza za premog!
Velike preglavice povzroča sneg mestni občini ljubljanski. Ža kidanje in odvažanje snega (delavske mezde in vozniki) je bilo vstavljenih v mestni proračun za 1. 1939-40 vsega skupaj 590.120 din. Ta vsota doslej še ni prekoračena, toda velika je bojazen, da bo ta kredit, ako trajajo zimske prilike v tem obsegu še naprej, kmalu izžrpan in prekoračen. Danes je cestno nadzorstvo najelo še več delavcev in jih je davi poleg starih prejšnjih 625 nastopilo službo še okoli 100 delavcev. Vsak delavec ima po 3.50 din na uro. Vsak voznik izvozi
na dan 20 polnih voz snega in so ga včeraj izvozili nad 1400 voz. Malenkost nasproti ogromni množini »nega v mestu!
Snežne razmere so drugače v Sloveniji neiz-premenjene. Temperatura se je za nekaj stopinj dvignila. Od včeraj do davi je padlo v Ljubljani in okolici še do 15 cm novega snega, tako je sneg ponekod visok že 75 cm.
Vse javne telefonske in brzojavne zveze, dalje vse napeljave za električno razsvetljavo so le vedno nedotaknjene. Hude težave pa zaznamuje železniška uprava. Poleg velikih zamud, ki jih zaznamujejo vsi vlaki, se ima sedaj železniška uprava boriti še z velikimi plazovi, ki drve s hribov in gora na železniške proge. Prav ti plazovi so n. pr. povzročili, da so imeli vlaki iz Zagreba in Maribora velike zamude. Pojavili pa so se plazovi tudi na gorenjski progi.
Za odkidavanje zasneženih tirov potrebuje sedaj uprava mritego delavcev, ki jih sproti sprejema v službo. Ponekod so se pojavili na progi veliki zameti, ki jih morajo delavci takoj odstraniti. Uprava potrebuje letos prav čedno vsoto za sneg in bo najbrž tu proračun za sneg znatno prekoračen. Znatne mezde so določene n. pr. samo za čiščenje kolodvorov in raznih naprav. Železnice v Sloveniji potrebujejo za sneg takole okoli poldrugi milijon dinarjev.
Vsi vlaki, tako brzovlaki iz oddaljenih krajev, kakor tudi lokalni potniški vlaki danes zaznamujejo manjše zamude, kakor včeraj. Na progah so še vedno veliko ovire, ki jih počasi odstranjujejo. Do 10 dopoldne niso bili javljeni novi plazovi na raznih nevarnih krajih. Splošno je sne* ▼ Sloveniji visok do 1 m in ponekod celo do 1.50 m. Orijent ekspres ima 135 minut zamude, belgrajsld brzo-vlak 100, jeseniški brzec samo 8 minut. Potniški vlaki iz raznih smeri so privozili dopoldne z zamudami do SO minut. Najvefje težavo ima še vedno kamnifan, ki kar na progi zamrzne in ne more naprej. Dopoldanski kamnifan iina 80 minutno zakasnitev. Vrhničan se še junaško drži. Imel je davi le 30 minut zamude. _	„
Vlakosprcmno osebje, zlasti strojevodje izvršujejo v teh vremensko kritičnih dnevih prav naporno službo * vso požrtvovalnostjo in službeno vnemo. Gre jim zasluga, da vozijo vlaki še_ tako brez hujših nezc-od. Veliki so zlasti napOTi. da spravijo strojevodje vlak v obrat e postaje. Kolesa lokomotiv navadno pri postanku na postajah pri-mrznejo in dostikrat traja več minut, da spravijo lokomotivo v pogon. Navadno posipljejo pod kolesa pesek, ki omogoča boljše trenje
Ljubljana od včeraj do danes
Drugod snežni zameti, v Južni Srbiji pa groze poplave
Blizu Mostarja so volkovi raztrgali tri tihotapce
Poročila iz vse države govore o velikih nevšečnostih, ki jih je snag že povzročil. Povsod pada neprestano sneg, le na skrajne« južnem koncu države in na Jadranu se je vreme spremenilo. V B:-tolju in v sosednjih krajih so imeli zadnja dva dneva krasno spomladansko vreme, na morju pa je začel pihati južni veter. Kakor pov&roča sneg drugod silne ovire za ves promet, tako pa predstavlja nenaden preobrat vremena na jugu veliko nevarnost za poplave, če se toplota ne bo spet znižala. V teh , krajih je zapadlo povprečno čez meter 6nega, ponekod pa ga je nametlo celo dva ali tri metre.
Železniška uprava je bila za letošnjo zimo bolj pripravljena kakor kdaj prej. Računala je na velike potrebe prometa zavoljo vojnih zapletljajev v Evropi, toda notranji promet kakor tudi promet s tujino sta se tako pomnožila, da je železniški upravi začelo primanjkovati vagonov. Ko pa je zima tako nenadno prinesla svoja presenečenja, so postale ovire še hujše. Mnogo vlakov je bilo na odprtih progah zametenih in s tem se je zavrla preskrba oddaljenih krajev s hrano in kurivooi. Promet je popolnoma prekinjen na železniških progah Sara-jevo-Belgrad. Paračin-Zaječar, Veles-Prilep in Nik-šič-Bileča. Ponovno pa prihajajo poročila, da je bjla zaradi snežnih zaemtov zasuta zdaj ta zdaj pa druga proga. Železniška uprava ima z odkidava-njem snega velike težkoče. Po eni strani je tež..to poslati delavce v skoro nedostopna kraje, po drugi strani pa je vsako delo skoro brezuspešno, ker je sneg suh in ga vsak piš takoj spet nanosi na proge.
Snežni plazovi so posebno pogosti na bosanskih železniških progah. Blizu Vranduka 6e je ogromen snežni plaz sesul prav v trenutku, ko je po progi vozil tovomi vlak. Plaz je progo zasul v dolžni skoro sto metrov, ujel pa je tudi več vagonov vlak«. Dva vagona sta Iztirila. Pri postaji Prenj se ic plaz sesul na tovorni vlak. Enega od zavijačev je zasulo, da se je zadušil. Povsod so plazovi prekinili za daljši čas promet, toda pričakovati je treba, da se bo suhi sneg vsipal še naprej, zlasti na bosanskih progah, fe} so izpeljane 6kozi ozke doline in se nad njimi dvigajo 6trme stene hribov.
Z mrazom pa so prišle še druge nadloge. Veliko »mrtnih nesreč je zima že zahtevala. Pogosti
primeri nesreč so zlasti v Bosni, Srbiji in Vojvodini. Tudi volkovi so se pripodili v bližino naselij in ogražajo živino fn ljudi. Po eni strani so vasi zaradi snega popolnoma odrezane od bližnjih krajev, po drugi strani pa se ljudje boje odhajati drugam po hrano zaradi tolp volkov. V planini Veles nad Mostarjem so volkovi napadli sedem tihotap* cev, ki so nosili vreče tobaka. Zverine so tri nesrečnike raztrgale, le štirim pa se je nazadnje le posrečilo pobegniti. Blizu Petrinje pa je zmrznil tudi sodnik Luka Prodanovič. Mož je imel opravka v neki vasi, pa bi se moral na večer vrniti domov. Ker ga ni bilo, so ga naslednjega dne začeli iskati in so ga našli zmrznjenega v snegu._ Na povratku ga je zalotil snežni vihar, mraza pa je bilo ZO stopinj pod ničlo. Sodnik je obnemogel in zmrznil.
Železniški promet na Hrvaškem in v Slavoniji poteka kolikor toliko normalno. Snežni zameti niso toliko nevarni, pač pa imajo vlaki po več ur zamude. Zlasti prihajajo z velikimi zamudami vlaki jz Madžarske, kjer imajo zaradi zime še večje preglavice kakor pri nas.
Ponekod pa se že boje poplav. Ko je pred dvema dnevoma posijalo za nekaj ur topSi spomladansko sonce v Sarajevu, se je sneg začel najlo topiti Ker je reka Miljacka natrpana s snegom, katerega odvažajo z ulic, se je odtok iz cesta ustavil in voda je začela vdirati v kleti. Tudi Donava stal-no ogroža kraje blizu Železnih vrat, ki je najožje rečno grlo. Ogromne skladovnice ledenih plošč so se nagnetle ob Železnih vratih in zagozdile od* tok vode. Reka je prestopila bregove in poplavila že obsežne predele na obeh straneh. Nevarnost, da bi voda vdrla v Donji Milanovac, je s? vedno velika	   _	_
Filmi
»Roman spahija* (Kino Matica). - Francoski film, ki nas je razočaral. Nespretni ljudje so zlorabili libreto na nespodoben način. Skoda za Mi-reille Ballin, za Charlesa Riganda, za Pierreja Larqueja in za druge sposobne igralce. Film po pravici dolgočasi. Eden redkih šibkih francoskih filmov.
Ljubljana, 24. jan.
Kronist obrača te dneve pozornost na snežne razmere in dogodke, ki so v zvezi s hudo zimo.
V	mestu drugače poteka življenju v mirnem prav-cu, ni večjih tragedij, velikih dogodkov, same vsakdanje stvari se razpletajo.
Majhen poiar
Ponoči službujoči policijski stražnik Rapotnik, ki je patruliral po Dolenjski cesti, je davi ob 0.28 poklical gasilsko postajo in jo obvestil, da gori v drvarnici pri hiši St. 5 na Dolenjski cesti. Poklicni gasilci so takoj odbrzeli tja. K sreči se požar še ni močno razširil po drvarnici. Z ročno brizgalno so gasilci v nekaj minutah požar popolnoma pogasili. Drvarnica ali bolje mala lesena šupa se nahaja zadaj za Janeživečim skladiščem drv pri Kramarjevi hiši. Ko bi se požar razširi} še na skladišče, bi bila pač škoda večja, sedaj pa je prav malenkostna.
Sneg in nesreče
Smučarski šport zahteva svoje žrtve, ni skoraj dneve, da ne bi bila javljena kaka smučarska ne-zgoda.
Sin pomožnega cestarja pri Sv. Ani nad Tržičem, 15 letni Milan Ogris se je v ponedeljek smučal. Pri smučanju je padel in si zlomil desno nogo.
Podlogar, Slavko, 18 letni sin rudarja_ iz Sem-nika pri Zagorju ob Savi se je pri smučanju močno potolkel po glavi, da je bil primoran iskati pomoči v ljubljanski bolnišnici. Sneg zahteva še druge žrtve.
Mahkota France, posestnik iz Vira pri Domžalah je bil zaposlen pri oranju snega. Plug ga je s silo pritisnil ob visoko nagrmaden sneg tako, da mu je bila zlomljena desna noga.
Bergant Vladimir, 3 leten sin mizarskega pomočnika v Ljubljani je doma padel s stola. Zlomil si je desno ključnico.
Zupančič France, 28 letni delavec v Zadvoru se je močno vsekal s sekiro v levo roko.
Končar Peter, 9 letni posinovljenec papirniškega delavca v Vevčah se je močno opekel z vrelim mlekom po životu.
Veternik Jože, 52 letni delavec iz Povija pri Golniku na Gorenjskem ie padel in si zlomil levo nogo pod kolenom.
Idila na policiji
Kratko poročilo pravi: Na fronti vlomilcev mir. Vse miruje. Nikjer ni večjih tatvin in vlomov. Vse se skriva v zatišja!
Cimžarjev Jaka je pravi tip klateža, vlomilca, ki najraje krade po ljubljanski okolici. Poleti ob sončnih in vročih dnevih navadno napravi v gozdovih pod Šmarno goro ali dalje tam okoli Skaručne in Smlednika iz vej sestavljeno kolibo, kjer po svoje modruje, ponoči krade, po dnevi pa preži na zajčke m drugo divjačino. Je tudi specialist v ribolovu. Iz Save je že potegnil marsikatero postrv, mnogo klinov in drugih rib. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem je bil zaradi raznih vlomov obsojen 16-krat. V tej hudi zimi je
Jaka poželel kurjo pečenko. Pod Šmarno goro je metom pobral več kuric in si privoščil lepo pečenko, kakor tudi cvrtje. V ponedeljek so ga prijeli in spravili v toplo sobo sodnih zaporov.
OUZD v decembru t939
Ljubljanski OUZD je imel decembra lani zavarovanih povprečno 99.077 delavcev. Clanslvo.se je napram decembru 1938 dvignilo za +1618 zavarovancev, medtem, ko je v mesecih septembru, oktobru in novembru bilo še pod staležem 1. 1938. Občutno je narastel tudi stalež bolnih, za delo nesposobnih zavarovancev, in sicer za 312 na 3015 bolnikov. V zvezi s tem je poskočil tudi odstotek bolnikov za +0.27% na 3.04%. Nekoliko je napredovala povprečna dnevna zavarovana mezda in sicer za din +0.15. Predvsem gre ta dvig povprečne zavarovane mezde na račun moških zavarovancev, ker mezda pri ženskih zavarovancih še dalje občutno nazaduje.
Približno isto sliko daje celokupna dnevna zavarovana mezda. Pri moških zavarovancih se je dvignila za din +74.537.60, pri ženskih zavarovancih je nazadovala za din —19.382.00, skupaj pa je izkazala dvig din +55.209.60 napram decembru 1938.
Pravilnik o zaščiti pred napadi Iz zraka
je še jeseni mestna občina ljubljanska izdala v priročni brošurici in jo razdelila po vseh ljubljanskih hišah. Kljub temu je pa ljubljanska javnost šo vedno mnogo premalo poučena o zaščiti pred napadi iz zraka in zato priporočamo, naj vsakdo prečita brošurico, ker bo marsikaj našel v njej, kar bi mu v resnem primeru mnogo pomagalo. Nepoučenost o tem vprašanju je pa lahko tudi splošno zelo škodljiva, saj dan na dan moramo poslušati najrazličnejše domišljije, ki bi v nevarnosti lahko imele usodne i>osledice. Kdor brošuri-ce še ni večkrat natančno prebral, naj gre ponjo k vratarju magistrata, kjer jo dobi za 1 din, revni pa tudi brezplačno. Prav tako razdeljuje odsek za
zaščito dece broSurice vsem ženam, ki ao te prostovoljno javile za zaščitno službo, in pa materam na sestankih staršev. Tudi na predavanjih in tečajih, ki jih prirejajo razni odseki mestne zaščite, nai udeleženci zahtevajo brošurico, da bo prav vsa Ljubljana natanko poznala predpise in navodila za nevarne čase. čeprav smo prepričani, da nam bo ohranjen mir, vendar zato ne smemo postati lahkomiselni ter se moramo že o pravem času pripraviti in poučiti o vsem, kar bi potrebovali, če nas vendar le doleti nesreča. Zaupanje v samega sebe je pač najtrdnejša opora v nemirnih časih in najučinkovitejše orožje proti raznim raz-burkljivim in zlaganim vestem. Za zgled mestnemu prebivalstvu samo še omenjamo, da je več okoliških kmečkih občin nabavilo brošurico na ljubljanskem magistratu in jo razdelilo občanom, kar upravičuje domnevo, da se kmet hoče o pravem času zavarovati pred morebitno nevarnostjo, do-čim se menda del meščanstva čuti nekako vzvišenega pred nepreračunljivostjo usode.
Pravice delavcev in nameščencev, ki so bili poklicani na oroine vaje
Mesino poglavarstvo v Ljubljani opozarja, da po določilih § 221 obrtnega zakona delojemalcu, ki je zaradi opravljanja vojaške vaje zadržan od svoje' službe, ne prestane službeno razmerje in mu ostane pravica do denarnih prejemkov za dobo 4 tednov, če je njegovo službeno razmerje nepretrgoma trajalo leto dni in če za ta čas ne prejema od države ustrezne odškodnine. Ker je mogoče, da bi nekateri delodajalci skušali to zakonsko določilo obiti, opozarja mestna občina vse vpoklicane obveznike, ki imajo pravico do te ugodnosti, na njo in hkrati tudi vse njihove delodajalci, da izpolnijo svojo dolžnost. Županom je naročeno strogo izvajanje tega zakonskega določila in vestno nadzorstvo v korist socialno šibkejših slojev. Tudi odbor za podpore še posebej paži na izpolnjevanje tega določila in bo moral v vsakem primeru, kjer delodajalec ni izpolnil svoje dolžnosti, napraviti prijavo.
Ukinjeni vlaki v Sloveniji
Bclgrad, 23. jan. m. Od 28. jan. se bodo v smi6lu sklepa prometnega ministra ukinili na področju ljubljanskega žel. ravnateljstva naslednji vlaki:	na progi Maribor — Postojna brzi vlak
601-602, ki gre iz Maribora ob 2.48, in obratno brzi vlak 601.502, ki odpelje iz Postojne od 22.46; vlak štev. 601-502, ki odpelje iz Postojne ob 22.40; na progi Maribor—Mura—Keresztur vlak št. 1102 ob 3.08 in vlak štev. 1101, ki odpelje iz Keresz-tura ob 0.48 v Maribor; na progi Jesenice—Podbrdo vlak štev. 002, ki odpelje z Jesenic ob 9.05, in obratni vlak št. 903, ki odpelje iz Podbrda ob 22; vlaka iz Rogatca in Rogaške Slatine št. 2112 in 2126, ki odpeljeta ob 6.50 in 21.51, in obratno vlak št 2111, ki odpelje iz Rog. Slatine ob 4.02.
Na progi Ormož-Murska Sobota vlak št. 8718, ki odpelje iz Ormoža ob 22.51, in nazaj vlak št. 8711, ki odpelje iz Murske Sobote ob 0.38; na progi Ormož-Ljutomer-Gor. Radgona št. 8818,^ ki odpelje iz Ljutomera ob 23.58, in nazaj vlak Številka 8167. ki odpelje iz Gor. Radgone ob 22.54; vsak Novo mesto-Straža-Toplice št. 9540, ki odpelje iz Novega mesta ob 10.20, in nasprotni v lak št. 9541, ki odpelje iz Strn*e ob 10.48.
Jesenice
Jeseniški fantovski odsek je izgubil svojega najboljšega delavca. Smrt je ugrabila Jožeta Vnl-činija v najlepši dobi življenja. Še ne 33 let star je odšel dobri idealni fant k Bogu po večno plačilo. Od otroških let naprej so bile njegove proste ure posvečene delu pri društvu. S svojo jekleno voljo	se	je povzpel do	telovadca, ki	je v
mednarodni	vrsti v Pragi zastopal orlovsko	orga-
nizacijo. Pa ne samo telovadec, tudi kot športnik je posebno v smučanju pokazal lepe uspehe. V najlepših letih ga je pa napadla trdovratna dolgotrajna bolezen. Vse nade je moral pokopati nadebudni fant,	ko	je izgubil po	smrtnonevarni	operaciji nogo.	Pa	Jože je stisnil	zobe, s trdno	voljo
se je posvetil drugim. Naraščaj, mladci, člani, dekliški krožek, vsi pogrešajo delavnega Jožeta, ki je vodil, sestavljal vaje za akademije, pa ne samo za Jesenice, pač pa za vse okrožje. Jeseniška mladina žaluje za svojim učiteljem, ki je bil poleg vseh zmožnosti najprej značajen slovenski katoliški fant. Bog mu bodi dober plačniki
Dom zveze uradniških nabavljalnib zadrug so odprli v nedeljo v Zagrebu. Dom je veljal štiri in pol milijona dinarjev. Otvoritveni govor je imel predsednik zveze Miloš Štibler, ki je poudarjal, da je zveza žrtvovalo za zidavo svojih domov na ozemlju banovine Hrvatske že okrog 15 milijonov dinarjev. Sedaj ima zveza svoje domove v Šibeniku, Gospiču, Kaštelu Starem in v Benkovcu. V zvezi nabavljalnib zadrug je včlanjenih 353 zadrug, ki imajo 170.000 članov. Skupna sredstva vseh zadrug znašajo 350 milijonov dinarjev.
Smrt vznemirja Craigiey College
Odgovora od nikoder. V svitu bliska je ravnatelj lahko z enim samim pogledom objel razpršeno čredo Maršev, ki m zaradi vedno hujšega dežja aiteli, da bi r-e zatekli v šolsko zgradbo, to le bila prav. zmeda. Kako je neki človek mogel izvedeti, kdo vse je tukaj bn ,n koga je manjkalo. Hotel ja steči, toda neka roka se j« spustila na njegovo ramo m ga zadržala-	_
.Nikar, prosim vas*« . ,
Goepa Bernard-Moase ;e bila spet popolnoma mirna. Nato je blago re ,.a: »Kmalu bi me kamen zadel, toda to
me \t rešilo,« je rekla in dvignila svoj sončnik, ki ie bil pred nekaj trenutki Je tako eleganten, sedaj pa je bua sama
pa mokre in raztrgana svila ter polomljenih opornikov.	.	.
»Lahko bi bili na mestu mrtvi,« je rekel Dodd ves rdeč v abraz.
»Pa 6em popolnoma živa, še zmerom,« je rekla gospa Rernard-Mosse s smehljajem sreče. »Nikar ne govorimo več o tem, ste za to? Prepričana sem, da je bil to samo brezpomemben slučaj,«
»Hvala vam, da tako razumete 6tvar! Toda mi bomo seveda preiskali zadevo. Žare*.., nikoli... Kaj ste gotovi, da vam Je popolnoma dobro?«
»Popolnoma dobro mi je, samo nekoliko sem se premrazila -
Gospa Bernard-Mofse je »pustila ostanek svojega sončnika, prijela gospoda Dodda pod roko in z Irvinom, ki je tekel pred njima, eo hitro odSli P*otl J*.0®?1,
Grmenje je bilo vse hujša, bliski vse
bolj pogosti, dež je lil na 9r.al^le^- ? že vsi so bili v šolski hiši. Vsa okolica je bila videti popolnoma samotna m zapuščena. Niti sledu ni bilo več.,° Pr.e‘" šnjem poletuam prazniku, izvzemil nekaj pozabljenih vrtnih stolov in ratrganega ter zlomljenega sončnika v barvi španskega bez,ga, tam na robu gozdička.
DRUGO POGLAVJE Nočna priliazen Roditeljski dan je končan. V salonu so bili sacno še gosti, ki so ostali, da bodo prenočili v šoli. Goepa Bemard-Mos-se v večerni obleki, škof, ki se je tovnjaško razgovarjal z nlo, in sir _ Will-frid Pamberley, ki je z zanosom pripovedoval ravnatelju Doddu svoje spomine iz Indije. Ta razdražljivi mali vdovec je bn eden najbolj zvestih stebrov šole. Ker je svoji armadi v Indiji daroval svoja jetra in mirnost svojega značaja, je kot šef po-licije v tej grofiji še naprej žrtvoval svoj čas in moči poskusom, da bi primerno organiziral policijo. Zaradi svoje odločnosti ni bil posebno priljubljen v okolici, ' toda gospa Dodd ga je prisrčno ljubila
zaradi ganljiv* ljubezni, ki jo je kazal do svojega edinca Dereka, enega izmed najmanj nadarjenih gojencev tega zavoda.
»Prepričana «em, da v#i želite *ideti svoje otroke prej, predno gredo spat,« je rekla gospa Dodd. »Gospod Hiff bi bil morda tako prijazen ... Da, oba Mosseja, Lucasa in Pamberleya ... Hvala vam.
Ciril Hiff je odšel proti vratom. Visok, star približno osemintrideset let, je imel profesor za matematiko enega izmed tistih odkritih in brezpomembnih obrazov, ki vas takoj spomnijo na vzglednega vodnika fkavtov ali pa na malega anglosaškega kolonialnega fanmerja. Edini njegov posebni znak je bila njegova težnja, da »e pri vsaki priložnosti pokaže duhovitega, saj si je bil s svojimi šalami pridobil glas velikega šaljivca med dijaki in ostalimi gosti vaške krčme, katero je redno obiskoval.
»Gospod Hiff,« mu zakliče ponovno goepa Dodd, »prosim vas, pokličite tudi gospoda Netltona, naj pride! Prepričana sem, da bi gospej Bernard-Mosse ugajalo, če ga bo slišala peti Ima -tako lep bariton!«
Amerikanka je živo obrnila glavo, pa ni rekla ničesar.
»Gospod Netlton je danes dežurni v spalnici, mama,« je rekla Sofija, ki je prelistaval velik kup not. »Učenci vendar ne morejo ostati brez nadzorstva danes zvečer! Napravili bi ropot
med vrati gospod Hiff, zadovoljen nad svojim domislekom
»Če pa gospod Netlton ni prost, morda notela pristopiti k nam v družbo gospodična Santaiy.« je rekla gospa Dodd, ki ni izpustila nobene prilike, da ne bi poudarila, kako v Craigleyju učenci in profesorji tvorijo samo eno, enotno in srečno družino.
Komaj so se bila vrata zaprla za Hif-fom, so se že spet odprla, skoznje je prišla gospodična Santaiy kot_ brezbarvna pojava, katere nihče ne bi bil opazil, če ne bi uporabljala zelo močne vijolične dišave, ki je prijala vsem navzočim.
Ta rumenopolta Francozinja je bila med svojimi tovariši kot neke vrste strigalica. Prevzela je svojo dolžnost v začetku tega trimesečja, ko je gospodična Sousbiron6 nenadoma zapustila službo in se poročila. Nijena preteklost je bila za vse neprodlma tajnost. V svojem prvem razgovoru z ravnateljem Doddom je izjavila, da prihaja iz Pariza, in da je njen naglas prav tako brez napake, kakor njena izpričevala, ki so bila precej številna Toda vse ostalo, kar se je nanašalo na njeno osebo, je prihranila zase, kakor za dvojnimi zapahi in kakor da bi bilo skrito za njenimi globoko vsajenimi očmi in za čvrsto stisnjenima drobnima ustnicama.
»Vstopite, mladeniči velike bodočnosti!« je rekel s popolnoma nepotrebnim zanosom v glasu.
»Torej, sinček,« je rekel škof in mu namignil, naj pride k njemu. »Nadejam se, da se boš na koncu leta tudi ti udeležil tekme, in da bova mogla meriti tedaj svoje moči in znanje,«
Stisnil je denarnico v bolj ali manj čisto roko svojemu sinu. John Lucas se je nasmehnil z vsem svojim, pegastim obrazom.
»Jaz pa se, dragi oče, nadejam, da se boš ti do konca leta naučil tolči žogo z zaletom!«
»Z manjšim zaletom! Saj vendar nisem več v takih letih, da bi premenjal slog svoje igre? Z manjšim zaletom?«
Škof se je od 6rca nasmejal in sc obrnil k šefu policije:
»Kai ga slišite, sir Willfrid? Kaj bi rekli, če bi vam vaš sin . . .«
Nenadoma mu je beseda zastala. De-rek Patnberley je stal pred svojim očetom in človek je moral biti nanj navajen, da je mogel neopazno prenesti mučen vtis. ki ga ie naredil ta deček. Pri svojem trinajstem letu je bil sin večji od svojega očeta. Gornja ustnica je bila zasenčena po gostih madežih prvih brčic,
Cim le vstopila, se je vsedla na »tol,! prsi pa k imel razvite kakor mlada g°" stisnila ustnici in 6e z mrkim, vprašujo- rila. Toda duh se mu ni tako naglo raz
čim pogledom zagledala v gospo Bemard-
Ne bi bilo prav, če bi zapel_ pr»j, Moase, ki pa »e je obrnila šele tedaj, ko preden bi se polegel nemir,« je pristavil je g. Hiff pripeljal dečke.
vijal kakor telo in zaradi govornih težav se mu je lice nenavadno pačilo, kadar »e je trudil, da bi izrazil kakšno misel
Od tu in tam
Vprašanje Bunjevcev v Vojvodini je še vedno jabolko spora med raznimi politiki na srbski in brvatski strani. Hrvatje so Bunjevee stalno prištevali v svoj kulturni krog in so jih tudi šteli kot del hrvatskega naroda. Glavni argument za tako svoje mnenje 60 imeli v tem. da so Bunjevci katoliki in da so se tudi sami ponovno izrazili kot sinovi hrvatskega naroda. Nasprotno pa je bilo na srbski^ strani slišati več glasov, češ da so Bunjevci katoliški Sj-bi. ki so ne samo narodnostno, temveč tudi politično in gospodarsko popolnoma navezani na Srbijo in da je to dejstvo treba upoštevati tudi takrat, ko se bodo določevale meje za novo srbsko upravno enoto. Prav v tem pa je jedro sporov zavoljo Bunjevcev, kajti Hrvati pravijo, da sedanje meje banovine Hrvatske niso stalne in da se bodo, Čim bo na programu določevanje meja nove srbske upravne enote, še oglasili z zahtevo, da se tisti del Vojvodine, kjer bivajo Bunjevci, priključi banovini Hrvatski. Bunjevci sami, oziroma večina njihovega razumništva, je danes za hrvatsko smer, le nekaj jih je med njimi, ki se smatrajo za Srbe. Kako se ho to vprašanje reševalo in rešilo, bi bilo prezgodaj govoriti. Rešeno bo pač takrat, ko se bosta formirali šo slovenska in srbska banovina.
Nad upravnimi oblastmi v bosanskih krajih, ki so izven hrvatske banovine, se pritožujejo muslimanski Hrvatje, ki se skušajo organizirati v HSS stranki. Gibanje, da bi se muslimani opre-dcliH na hrvatsko stran, vodi profesor Hakija Hadžič. Ta ustanavlja v Bosni podružnice HSS, vendar pa se je primerilo že večkrat, da so nekateri upravni uradniki to delovanje ovirali in skušali preprečiti širjenje te stranke v Bosni. Muslimani se do sedaj še niso nikoli narodnostno izjavili, ker je bila narodna misel zanje zmerom podrejena verski skupnosti in so se oni čutili celota zase zato, ker so pač bili vsi muslimani. Nekateri srbski politiki iz Bosne so včasih poudarjali, da bi bilo dobro, če bi se muslimani odločili narodnostno ali za Srbe ali pa za Hrvate. Toda muslimanski politični voditelji so bili vedno za Jugoslavijo, niso se pa nikdar točno izrazili o narodni pripadnosti. Notranje preurejanje države pa bo vendarle moralo privesti do tega, da se bodo muslimani izrekli ali za eno ali za drugo stran. Tako srbski kakor hrvatski voditelji delajo na vse kriplje, da bi muslimane pritegnili pod svoj vpliv.
Gripa se je začela nevarno širiti v Zagrebu, zlasti pa v revnih predmestjih, Zdravniki pravijo, da je treba vzrok za ta pojav iskati v hudem mrazu, ki je za Zagreb letos nekaj nenavadnega. Posebno so hudo zaradi mraza prizadeti siromaki, ki bivajo v bornih hišicah, skozi katere piha in v katerih tudi higienske razmere niso zgledne. Povrh vsega tega pa se tudi ljudje sami preveč ne pazijo bodisi iz nevednosti ali pa zaradi lastne nemarnosti. Zaradi tega je gripa povzročila v mestu tudi že več smrtnih primerov. V Zagrebu ni bilo namreč že 35 dni nobene večje toplotne spremembe, saj je toplomer vse te dni gtalno pod ničlo. Debele plasti snega so začele revnim bajtam v predmestju že vdirati skozi strehe.
Posebna .komisija banske oblasti v Zagrebu izdeluje novo uredbo glede dobavljanja bencina za zasebnike in gospodarska podjetja. Vpeljali bodo karte na bencin, vendar pa bodo pregledali vsak posamezni primer in bodo šele nato določili količino, katero bo lahko dobival vsak lastnik avtomobila. V prvi vrsti fibdtf "skrbeli za to, da bodo dobivala zadostno količino bencina podjetja, za njimi pa pridejo šele zasebniki. Naglašajo pa, da bo nova uredba kljub omejitvam Se vedno dosti boljša kakor pa je bila dosedanja, ki je avtomobilski promet omejila zgolj na delovne dni. Uredba bo izdana po vsej verjetnosti konec tega meseca.
Načrte za kolonizacijo nekaterih manj obljudenih hrvatskih pokrajin izdelujejo Hrvatje. Nedavno je bila taka konferenca v Varaždinu, katere se je udeležil tudi poseben odposlanec banske oblasti. Vsi udeleženci so naglašali potrebo, da se začne pospeševati izseljevanje iz preobljudenih pokrajin v tiste, kjer je naseljenost redka. Na ta način bi ne samo dvignili donosnost nekaterih pokrajin, temveč bi tudi pomagali mnogim družinam, ki žive sedaj prav zaradi preobljudenosti v revščini. Prvenstveno bi izseljevali ljudi iz Hrvatskega Zagorja, Podravine in Medjimurja v Slavonijo in Srem.
Dva razbojnika so pred dvema dnevoma obesili v Požarevcn. Bila sta to Čedomil Vidanovič in Radovan Paunovič, ki eta zverinsko mučila kmeta Novakoviča in njegovo družino. Razbojnika sta vdrla v hišo in zahtevala od gospodarja denar. Ker jima mož ni hotel povedati, kje denar skriva, sta ga razbojnika zvezala in cvrla tako dolgo na ®ffnju, da je revež v strahovitih bolečinah umrl. t“ato sta mučila še ostale člane družine. Sodišče je oba zato obsodilo na smrt in sta bila sedal obešena.
Skoro neverjetno lahkovernost med meščani 7. *on,borju je nedavno odkrila tamkajšnja po-,KotovHi so namreč, da so neznanci odprli več grobov na pravoslavnem pokopališču, vendar pa iz nobenega groba ni nič zmanjkalo. Preiskava je pripeljala sled za neko starko, ki se je bavila s »čaranjem« xa gtarjjg je trdila, da je v zvezi z duhovi umrlih in je govoričila ženskam, da s pomočjo duhov ozdravi vsakega moža nezvestobe ali pa hladnosti do ženske. Neki mladi ženski je naročila, naj nese deset jajc v krsto nekega mrtveca na pokopališču, ob določenem Času pa jih mora iti spet iskat in jih vzeti s posebnimi ceremonijami. Ta jajca mora potem dati možu jesti. Cc bi se mož še potem ne poboljšal, naj mu da piti tako vodo. v kateri so mrtveca umili, preden so ga položili na oder. Kot najbolj učinkovito sredstvo pa je ta starka priporočala ženskam, naj po-neso v grob k trupu kos ^slanine. Pozneje naj ga spet vzamejo in dajo možu pojesti. To niso bili edini načini, s katerimi je starka »čarala«. Čim je policija te grozote odkrila, se je somborekih mož polastilo veliko razburjenje. Starko je policija zaprla. Verjetno je, da bo prišla na dan še marsikatera podrobnost tej naravnost blazni lahkovernosti žensk.
Konferenca zafsopnikov kovinske industrije je bila v Belgradu. Zastopniki so se pogovarjali o vprašanju, kako bi se dala najti najboljša pot, po kateri bi naša industrija mogla dobivati zadosti surovin iz tujine, zlasti pa železa. Vse domače topilnice imajo polno naročil domače industrije, kljub jemu Pa Se .ualeč ne morejo pokriti domačih potreb. Zato je industrija navezana tudi na uvoz železa iz tujine. Pri tem pa nastane vprašanje de-v,z . z?i. ,Aule ,bI;}S0- Narodna banka ne more odobriti toliko deviz kolikor bi industrija potrebovala. Zastopniki bodo še en dan zborovali, nato pa bodo svoje predloge sestavili in jih predložili ministru za trgovino in industrije*
Maribor pod pol metra debelo snežno odejo
Maribor, 23. januarja.
Tiko visokega snega, kakor je zapadel v nocojšnji noči. ne pomnimo v Mariboru že od leta 1929. P« tudi ]>oprej je bilo U malo zim, ki bi bile prinesle tako debelo snežno odejo. Do včeraj zvečer je bil v Mariboru in okolic! enetf visok 30 cm, ponoči pa (Ja je zapadlo ie 20 cm, tako da Ja je seveda temu primerno več. Pa tudi na ravnem, kjer je pihal veter, je naneslo snega do višine enega metra.
Ko so danes zjutraj hiteli Mariborčani na ulice, so bili presenečeni, ker je izginila povsem razlika med pločniki in cestami. Vse je bilo ravno in na .debelo pokrito e «iegom. Največ dela so imeli potem dopoldne hišniki, da so zrinili sneg izpred niš na ulico. Kmalu so se pojavile potem tudi kolone občinskih delavcev ter začele e kidanjem snega, katerega so na najprometnejših cestah orali sciežni plugi. Kakih 200 delavcev je bilo danes zaposlenih s spravljancem snega in temu primerno število voznikov
Železniški uradniki za boljše plače
Maribor, 23. januarja.
Združenje železniških uradnikov pododbor Maribor je imelo 21. jan. dopoldne v hotelu »Meran« svoj redni letni občni zbor. Zbralo se je 73 želez, uradnikov, da manifestirajo in zahtevajo zboljšanje svojega položaja. Predsednik inž. Jagodič, tajnik Čretnik in blagajnik Lipovšek so poročali o delovanju j>ododbora. Iz poročil je razvidno, da se pododbor bori na vse načine za zboljšanja materi-ialnega stanja uradniitva. Za centralno upravo je poročal gospod svetnik Bertoncelj, za oblastno upravo pa predsednik g. dr. Čampa Kljub temu, da vršijo železniški uradniki eno izmed najtežjih in odgovornih služb, so vedno povsod zapostavljeni. Skozi njihove roke gre v6ak dan na tisoče življenj, vendar niso zato primarno plačani. Boriti 6e morajo za vsak košček kruha. Njihov gmotni položaj je brezupen. Čeprav je po zakonu določeno število dni letno za počitek, ga dobivajo samo po par dni. Ob največjih praznikih, ko vsi uradi počivajo, opravijo oni takrat najtežjo in najbolj oagovomo službo. Zanje ni nobenega praznika. Delajo podnevi in ponoči. Zahtevalo 6e je tudi za zboljšanje pravilnika o obleki.
Pri volitvah je bil izvoljen ponovno za predsednika g. inž. Jagodič, za podpredsednika inšpektor Merz, za tajnika Čretnika, za blagajnika Lipovšek, v odbor pa Amalieti, Novak, Fetih in Mozetič.
Občni zbor je bil zaključen z željo, da se bo kmalu uredilo uradniško vprašanje.
Novi grehi hočkih vlomilcev
Maribor, 23. januarja.
Pred nekaj dnevi smo poročali, da se je posrečilo orožnikom v Hočah razkrinkati nevarno vlomilsko gnezdo, ki je imelo v Dreti v neki viničarski hiši svoje taborišče. Prijeli so Jožefa Kuharja in Stanka Dajčmana, ki sta na podlagi dokazanih dejstev priznala štiri velike vlome. V njihovi hiši in v hlevu so našli kar štiri skrivališč« ukradenega blaga, katerega sta imela tam spravljenega, da bi ga spravila v promet, ko bi se cela zadeva nekoliko
Bozabila. Orožniki so bili mneja, da sta Kuhar in ajčman povzročitelja tudi ostalih vlomov in tatvin, ki so se dogajale zadnje čase med Polskavo in Hočami in ki 60 vse ostale nepojasnjene. Vodili so preiskavo v tej smeri naprej, vendar sta oba zlikovca o6lala zakrknjena ter nista hotela ničesar priznati. Zato so skušali na druge načine dobiti dokaze. Preiskali so še enkrat viničarsko hišico, v kateri 6ta navedena stanovala in so odkrili še novo skrivališče, ki se je nahajalo pod podom v sobi. V tem skrivališču, ki je obstojalo iz velike in globoke, z deskami obložene jame, so se nahajali razni predmeti, kakor obleke, perilo, plašči, orodje, kuhinjska posoda. Vse to izvira iz vlomov. Na j»od-lagi najdenih predmetov je sedaj ie pojasnjen vlom pri posestnici Ivani Frangeš na Spod. Polskavi. Glede ostalih vlomov in tatvin pa še traja rre's" kava ter se obetajo že zanimiva odkritja.
Letošnfa Slomškova nagrajenca
Maribor, 22. januarja.
Danes je bila na mestnem poglavarstvu seja kuratorija za podelitev Slomškove nagrade, ki jo podeljuje mariborska mestna občina zaslužnim kulturnim delavcem in pisateljem. Ker lansko leto nagrada ni bila nikomur podeljena, je bilo j, x-, 08 ’zbrati dva nagrajenca. Kuratorij se je odločil za dva zaslužna mariborska kulturna delavca, bogoslovnega profesorja dr. Jožeta Jeraja in ravnatelja Studijske knjižnice Janka Glaserja. Oba gospoda sta sl s svojim neumornim kulturnim delom nagrado v resnici zaslužila. Obenri podoma k priznanju iskreno Čestitamo!
športne vesti
JZSZ (službeno) obvešča sledeče tekmovalce, ki so določeni za mednarodne tekme v Beljaku in (•n-Pa: štafeta, tek in kombinacija: Knific Jožo, amolej Franc, 2einva Lovro, Petrič Anton, Knap Leon, Razinger Tone, Starman Lado, Klančnik Alojz Bevc Edo, Klančnik Gregor, Rus Janko. Za samostojne skoke: Klančnik Karel, Pribošek Fr., Novsak Albin, Jakopič Albin, dr. Leo Baeblor, odpotujejo v četrtek zjutraj s prvim vlakom v Beljak. Sestanek tekmovalcev je na Jesenicah 1 uro j,red odhodom potniškega vlaka v Beljak. Iz Beljaka pa odpotujejo v Ga-Pa sledeči tekmovalci: Knific Jože, Smolej Franc, Žemva Lovro, Petrič Anton, Starman I,ado za štafeto, za skoke pa: Klančnik Karel, Pribošek Frane, Novšak Albin, Jakopič Albin, Bevc Edo. Za alpsko kombinacijo se določijo tekmovalci po državnem prvenstvu v alpski kombinaciji v Tržiču. Opozarja se vse tekmovalce, da si oskrbe vso tekmovalno opravo In kar je še potrebno za mednarodne nastope v inozemstvu. Kot delegati Saveza odpotujejo v Beljak gg. Predalič Stane, Bernik Vile in Bervar Stane, za Ga-Pa sta delegata Bernik Vile in mr. ph. Lju-ban Mušič.
Drž. prvenstvo v alpski kombinaciji z mednarodno udeležbo 27. in 28. januarja v Tržiču. JZSZ razpisuje državno prvenstvo v 6muku in slalomu z mednarodno udeležbo za vse verificirane seniorje. Prijavnine ni. Prijave je poslati na zveznih prijavnicah na Gorenjsko zimskošportno podzvezo na Jesenicah do 25. t. m. Smuk bo v soboto 27. t. m. Start ob 14 na Kokovnici. Dolžina proge okrog 3200 m z višinsko razliko 450 m. Slalom bo v nedeljo 28. t. m. ob 11 dopoldne na Travnarievi senožeti pri Tržiču. Dolžina proge 920 m. višinska razlika 180 m	>
Velike ovir« je povzročil «ieg v železniškem in avtobusnem prometu. Vsi današnji vlaki »o prihajali v Maribor z velikimi zamudami, ki 60 znašale tudi več ur. S posebnimi težkočami se je boril jutranji koroški vlak, katerega je ustavil velik snežni plaz med Falo io Rušami Na vseh progah so stopili v akcijo snežni plugi. Še večje težave so zadele avtobusni promet. Mestna podjetja so v redu obratovala s svojimi avtobusi samo na mestnih progah. Oba avtobusa, ki 6ta odpeljala v Ljutomer, sta obtičala, prvi v bližini Sv Lenarta, drugi pa pri Sv Antonu Tudi avtobus, ki je bil namenjen iz Celja v Maribor, je ostal pri Konjicah v snegu. Na nekaterih progah pa je bil avtobueni promet kar ustavljen.
Mariborske gospodinje so tožile, da je bil trg popolnoma prazen, le nekaj okoličanov je prišlo — in da so izostali mlekarji Veliko so morali pretr-
Jieti delavci v mariborskih tovarnah, ki stanujejo aleč okrog v okolici ter se vozijo 6 kolesi na delo.
Zaradi snega - zamude na sodišču
Maribor, 23. jan.
Kadar zapade velik sneg, nastanejo vse povsod raznovrstne zamude, da pa bi take neprilike čutili tudi na sodišču, pa ie menda redkost, ki pa se je vseeno danes pripetila v Mariboru. Zaradi prevelikega snega se je ena razprava zavlekla nad dve uri, drugo pa so morali prekiniti in je niso končali. V »Slov. domu« smo že poročali, da so bile danes pred mariborskim velikim in malim senatom tri razprave, dve zaradi ropa, tretja pa zaradi številnih tatvin. Kot prva sta prišla na zatožno klop kovaški pomočnik Jože Fideršek in delavec Anton Cajnkar iz Savcev, ki sta dne 5. novembra lanskega leta s silo vdrla v hišo posetnika. Jožefa Marina, ga podrla na tla ter mu vzela samokres in 300 din. Ko se je nazprava začela, sta prišla v dvorano obtoženca in sodniki, prič pa ni bilo od nikoder. Zaradi snega je imel vlak veliko zamudo. Sodišče ie zaradi tega razpravo začasno preložilo in oba fanta, ki sta imela kosmato vest, sta se že veselila, da ju še ne bodo tako hitro zašili in da sta si rešila kožo vsaj za toliko časa, dokler bo ležal visok sneg, ko so se naenkrat pojavile priče. Razprava se je po dve uri trajajočem pre-kinjenju nadaljevala ter se je končala s strogo sodbo. Fanta, ki sta se zagovarjala, da Marina nista oropala, pač pa da sta napravila pri njem le »hišno preiskavo«, ker sta izvedela, da ima samokres brez orožnega lista, sta bila obsojena in sicer Fideršek na 2 in pol leta robije, Cajnkar pa na 2 leti robije ter 3 lela izgube častnih pravic.
Nato je sledila razprava proti 31 letnemu zidarju Francu Stepišniku iz Gorišnice pri Ptuju, ki se je zagovarjal zaradi ropa. Obtožnica mu očita, da je dne 31. avgusta lanskega leta v za-moščanskem gozdu napadel posestnika Jakoba Vesenjaka ter mu vzel 1200 din. Pri Stepišnikovi razpravi so pa nastopile nepričakovane komplikacije. Glavna priča — oropani posestnik Vesenjak je medtem že namreč umrl, druge priče pa zaradi velikega snega niso prišle in tako je sodni senat sklenil, da se ta razprava, ki je bila že nekajkrat preložena, spet preloži. — Nato se je veliki senat umaknil ter naredil v razpravni dvorani prostor malemu senatu, ki je potem sodil štiričlansko tatinsko družbo iz Lahoncev. Na zatožni klopi so bili 61 letni posestnik Josip Vrbnjak, njegov sin 30 letni Stanko Vrbnjak ter dva brata 30 letni Bogomir in 25 letni Stanko Križan. Obtoženi so bili številnih tatvin, ki so se dogajale v okolici Sv. Tomaža v Slov. Goricah. Sodba se je glasila: Vrbnjak Josip se oprošča. Vrbnjak Stanko dobi 4 mesece strogega zapora, Križan Stanko in Bogomir pa vsak po 3 mesece strogega zapora.
Poročilo o 19. draibl krzna v Ljubljani 22. januarja
Kakovost krzna, ki je bilo vpioslano v Ljubljano skoraj iz vseh predelov našo države, je bila v splošnem srednja. Najboljše so bile kune zlatice, dihurji in nekaj gorskih lisic. Zanimivo je, da je bila 1 gorska lisica posebne kakovosti prodana za izredno ceno 460 din. Kune zlatice so bile večinoma temne, enakomerne barve, kar jim daje posebno ceno.
Naprodaj je bilo največ lisic, ki bi dosegle večjo ceno, če bi bil omogočen izvoz v Nemčijo in Italijo. Lisice za eksport sploh ne pridejo v poštev, marveč so jih kupovali samo domači krznarji za uporabo v državi. Prejšnja leta je bila Nemčija vedno najmočnejši kupec naših lisic. V ostalem pa gospodarske nevšečnosti kot posledica vojne v Evropi niso vplivale na kupčijo. Najboljši kupci so bili Američani, Francozi in Angleži, ki so se zlasti zanimali za kune zlatice, kune belice in dihurje. Letošnje kune zlatice in kune belice slovenske provenijence so vse prodane. Na žalost so bili letos kupci iz Nemčije in Italije slabo zastopani. Pač pa je bilo mnogo kupcev iz naše države.
Na dražbi smo prodali skoraj vse razpoložljivo krzno.
Dopoldne je bila na velesejmu običajna prosta prodaja kožuhovine, popoldne pa dražba. Dopoldanske cene, dosežene v prosti prodaji, so bil# nižje od popoldanskih na dražbi. Tako n. pr. lisice v prosti prodaji 100—120 din, na dražbi 120— 180 din; kune zlatice 1300—1500, na dražbi 1400— 1700 din; kune belice 400—500, na dražbi 750— 900 din.
Dosežene cene za prvovrstno krzno so sledečo (v oklepajih so navedene cone, dosežene na dražbi 23. januarja 1989):
Lisice poljske 110—124 (100), lisice gorske 120—180 (110), lisica gorska, - poseben komad,
460, kune zlatice 1300 1700 (1000—1320), kune
zlatice posebni komadi do 2000, (1500), kune belice 750—900, (550—600), dihurji 110—140 (80— 110), vidre 500—600 (320—400), vidre posebni komadi 750, zajci zimski 10 (7), srne letne 25 (9—16), jeleni 41 (40), damjaki (šarenjaki) 29 (13), jazbeci 75 (70—76), divje svinje 30 (10), Divje mačke 44 (50), pižmovke 40 (25), veverice zimske 14, podlasica rjava 3, podlasica bela 35, mačke domače 10, zajci domači 3, polhi brez zanimanja.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	«1.2. OJ g 0J J2 §: «-z ««	Tempe- ratura v C1		«* o » X *	1 X e - ■c c i. — 2 ! 3	Veter (smer, lakost)	Pada- vine	
		, a	• ‘a-18 "H ° E				S B	vrsta
Ljubljana	769-8	-5-8	-7-6	96	10	E,	6-2	sneg
Maribor	769-7	-7-5	-8-0	90	10	0	2-0	sneg
Zagreb	757-5	6-	-10-0	90	10	sw,	14-0	sneg
Belgrad	756-1	3-0	-2\	90	10	NE,	•—	—
Sarajevo	758-7	1-0	-8-0	9i	10	SSEi	7-0	sneg
Vis	751-7	10-0	6-0	90	10	SSE,	—	—
Split	751-9	1 3-0	o-o	60	10	8,	20	dež
Kumbor	756 9	ll-u	9-0	60	10	SE,	29 0	dež
Rab	759 6	10-0	6-0	80	10	SE,	7-0	dež
Oubrovnlli	758-0	11-0	90	70	10	se7	6-0	dež
Vrem. napoved: Po večini oblačno, zmerno mrzlo vreme. Ponekod bo še malo snežilo. Najnižja toplota zraka na letališču —8.0° C. Snežna plast 57 cm.
Koledar
Danes, sreda, 24. jannarja: Timotej.
Četrtek, 25. jannarja; Spr. Pavla.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta št. 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Ljudska univerza, Kongresni trg, Filharmonija (mala dvorana). Danes, 24. januarja, ob 20 bo predaval g. dr. Leo Savnik o temi: Rak na maternici. Vstop prost.
Šentjakobčani! Tretji večer Propagandnega tedna FO Lj.—Sv. Jakob bo danes zvečer ob 8. uri v Farni dvorani. Na sporedu je predavanje g. Farkaša in g. prof. Terčelja, z zelo zanimivo vsebino. Drugo predavanje je skiopt. Ta večer je posvečen staršem in prijateljem (moškim in ženskam) ter je brez vstopnine. Dvorana je dobro zakurjena.
Razstava planinskih slik Eda Deržaja. Čeprav je vreme skrajno slabo, obiskuje ljubljanska kulturna publika prav pridno razstavo planinskih slik našega priznanega slikarja Eda Deržaja. Obisk prav toplo prifx>ro?amo naši srednje- in meščan-skošolski mladini. Razstava je odprta vsak dan od 9—18. Razstavni prostori so toplo zakurjeni. Pripominjamo, da je slikar, kljub izrednim razmeram, prodal že nekaj svojih del, kar pove, da so dela kvalitetna.
Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v soboto, dne 27. januarja ob 6 zvečer v dvorani mineraloškega instituta na univerzi zanimivo pedagoško predavanje. Prof. Venceslav Čopič bo govoril o enem izmed najbolj perečih vprašanj naše vzgoje: »Državljanska in narodnostna vzgoja^ naše mladine«. Vsi, ki se zanimajo za naše najvažnejše pedagoške probleme, vljudno vabljeni. Vstop prost.
Prosvetno društvo Trnovo: Na VIII. prosvetnem večeru drevi ob 8 v društvenem domu: Karunova ulica 14, bo imel zdravstveno-vzgojno predavanje g. dr. Anton Brecelj pod naslovom: »Mladi ljudje med seboj«. Vabimo vse članstvo, zlasti pa starše in vzgojitelje, da se predavanja udeleže polnoštevilno. — Odbor.
Na XDL prosvetnem večeru, ki bo v petek, dne 26. t. m. predavanje prof. Janka Mlakar]« pod naslovom: Iz mojega nahrbtnika. — Predprodaja vstopnice pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo.
Občni zbor kraljevskega jugoslovanskega Aerokluba »Naša krila« v Ljubljani bo dne 15. februarja t. 1., in sicer za krajevni odbor ob 18, za oblastni odbor pa pol ure kasneje v prostorih tukajšnjega avtomobilskega kluba, Kongresni trg 1. — Člani se vabijo, da se udeleže občnega zbora v čim večjem številu,
Lfublfansko gledališče
Drama. Začetek ob 20.
Sreda, 24. jan.: »Tri komedije«. Red A.
Četrtek, 25. jan.: »Profesor Klepec«. Red B.
Petek, 26. jan.: »Na prisojni strani«. Premiera Prc
mierski abonma Sobota, 27. jan.: »Profesor Klepec«. Izven.
Opera. Začetek ob 20
Sreda, 24. jan.: »Nižava«. Red Sreda.
Četrtek, 25. jan : »Figarova svatba«. Red Četrtek. Petek, 26. jan.; Zaprto (Generalka.)
Sobota, 27. jan.: »Rusalka«. Premiera. Premierski
abonma
Jutri se bo ponovila izvrstna Mozartova »Figarova svatba«, ki velja v Debevčevi režiji in pod dr. Švarovira glasbenim vodstvom za eno najseri-oznejših uprizoritev te sezone. V posameznih, pevsko in igralsko mojstrsko karakteriziranih partijah nastopajo: Betetto, Janko, Marčec, Zupan, Orel, Sladoljev, Ribičeva, Vidalijeva, Heybalova, Kogejev« in Polajnarjeva.
V	soboto bo za premierski abonma predstava Dvorakove »Rusalke«, ki je tako po pesniško lepi vsebini, kakor tudi zaradi mehke, melodiozne glasbe, med najboljšimi slovanskimi opernimi deli sploh. Peli bodo: Franci, Lupša, Sladovljev, Rakovec, Heybalova, Vidalijeva, Kogojeva, Barbičev«, Polajnarjeva, Medveškova in Rupnikov^, Režija: Ciril Debevec; dirigira: Niko Štritof.
Mariborsko gledališče
Sreda, 24. januarja- Ob 20 »Othello«; precn;cra,
Red C.	T ,
četrtek, 25. januarja: Ob 20 »Zaroka na Jadranu«.
Red A.	,
Premiera nad vse učinkovite žaloigre »Othello«, ki bo to sredo, zasluži že zaradi nesmrtnega imena njenega avtorja, največjega dramatika^ svetovne literature, polno gledališče. Premiera je sicer namenjena za abonente reda C, vendar je posebno v parterju, na balkonu in v ložah še dovolj prostora tudi za drugo občinstvo. Zlasti cvet naše narodne inteligence naj bi pri tej priliki s svojim obiskom dokazal, da uvažuje znamenitost tega kulturnega dogodka za naše Narodno gledališče in za naš Maribor.
Berite in naročajte ffSlovenski dom"!
POHIŠTVO!
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi namovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrokel
E. ZELENKA
tovarna pohištva tapetništvo In vse stanovanlske opreme
MARIBOR, Ulica 10. okt. 5
Pomorska moč pomembnejših držav
Največ ladij gradila Anglija in Amerika, nato pa Francija in Španija
Danes je že 66% vsega človeštva zapletenega v vojno. Velesile: Anglija. Amerika, Japonska, Francija, Ital'ja, Nemčija, Sovjetska Rusija in Španija imajo največje vojne mornarice, ki odgovarjajo zgornjemu vrstnemu redu.
Anglija
Prvenstvo na morju ima trenutno mornarica Velike Britanije, ki šteje vsega 708 ladij s skupaj
2.300.000 tonami. Angleži imajo 14 oklopnic s
446.000 tonami, 70 križark s 464.380 tonami, 7 matičnih ladij za letala s 120.000 tonami, 217 rušilcev in torpedovk, 70 podmornic in 368 pomožnih ladij s 956.606 tonami.
V	gradnji pa je: 9 oklopnic: 2 po 50.000 ton,
2	po 40.000 ton in 5 po 35.000 ton vsaka. 40 različnih križark, 4 matične ladje za letala po 23.000 ton, 20 rušilcev, 7 podmornic in veliko število pomožnih enot. Vsega skupaj 760.000 ton novih ladij. Po njih dovršitvi bo imela Anglija vojno mornarico s 3,060.000 tonami.
Amerika
Mornarica USA ima 2,100.000 ton in je na drugem mestu, takoj za Anglijo. Pod zvezdnato zastavo plove sedaj 15 oklopnic, 28 križark, 5 matičnih ladij za letala, 300 rušilcev in topedovk, okrog 100 podmornic in nad 400 pomožnih ladij.
Gradbeni načrt Amerike je prav >ameriški«. Obsega 910.000 ton novih ladij! Oklopnic je v gradnji 10: 4 po 65.000 ton(l), 2 pp 50.000 ton in 4 po 35.000 ton; potem 14 velikih križark, 4 matične ladje za letala, 20 oceanskih rušilcev, 50 podmornic in neznano število pomožnih enot.
Ko bodo vse te ladje izdelane, bo imela Amerika mornarico s 3,100.000 topami, kar jo bo vzpo-redilo Angliji in zopet vzpostavilo razmerje 5:3 z Japonsko.
Japonska
Mornarica dežele vzhajajočega sonca ima okrog
900.000 ton. Po Tihem oceanu plove 10 oklopnic, 35 križark, 5 matičnih ladij za letala, 105 rušilcev in torpedovk, 74 podmornic in veliko število rezervnih ladij.
Japonske ladjedelnice pa gradijo 4 oklopnice (eria bo imela 55.000 ton (1), 3 pp 35.000 ton, 5 velikih križark, matično ladjo za letala, 16 velikih torpedovk, 26 podmornic in nekaj drugih ladij; skupaj 250.000 ton.
Prihodnje leto bo štela mikadova mornarica
1.150.000 ton in s tem obdržala tretje mesto.
Francija
Francoska mornarica ima nad 700,000 ton in obsega 7 oklopnic, od katerih imata 2 po 26.500 ton, ostale pa po 24.000 ton, matično ladjo za letala, 19 križark, 70 rušilcev in torpedovk, 89 podmornic in 163 pomožnih ladij.
Ladjedelnice pa izdelujejo 4 oklopnice po 35 tisoč ton, 12 križark, 25 rušilcev, 19 podmornic in nekaj ostalih ladij. Skupaj 360.000 ton nove mor- 1
narice, ki bo štela skupaj s sedanjo 1,100.000 ton, kar bo Francijo tako postavilo na četrto mesto, takoj za Japonsko.
Italija
Italijanska mornarica ima 4 oklopnice po 24 tisoč ton, 24 križark, 40 rušilcev in torpedovk, 108 podmornice in večje število pomožnih ladij, skupaj 453.000 ton.
Ladjedelnice v Trstu, Tržiču in La Spezia pa dovršujejo 4 oklopnice, 12 velikih rušilcev, 21 podmornic in nekaj pomožnih ladij, vsega 200.000 ton. Po končanem programu bo imela Italija 650.000 ton vojne mornarice.
Nemčija
Hitlerjeva Nemčija ima 350.000 ton vojnih ladij, in sicer: 4 oklopnice,- 7 križark, 46 rušilcev in torpedovk, še okrog 50 podmornic in blizu 350 pomožnih ladij.
Gradbeni načrt novih ladij pa obsega 180.000 ton. 4 oklopnice po 35.000 ton, 3 križarke, matično ladjo za letala, nekaj rušilcev in večje Število podmornic. Ko bodo vse te ladje dokončane bo imela Nemčija 530.000 ton mornarice.
Sovjetska Rusija
Rdeče brodovje ima 300.000 ton. 4 oklopnice, 10 križark, matično ladjo za letala, 6 topovnjač, 46 rušilcev in torpedovk, 160 podmornic(?) in 70 pomožnih ladij.
Trenutno pa gradijo Rusi 3 oklopnice po 35 tisoč ton, 2 matični ladji za letala, 8 križark, 12 rušilcev, večje število podmornic in nekaj pomožnih ladij; skupaj 200.000 ton. Kadar bodo te ladje dokončane, bo štela rdeča flota 500.000 ton.
Španija
Frankova Španija ima trenutno 100.000 ton mornarice, ki obsega nekaj oklopnic, nekaj kri-
Balon, kakršnih se poslužujejo Angleži in Francozi, da z njimi trosijo nad sovražnim ozemljeni propagandne letake.
žark, 18 rušilcev. 16 podmornic in blizu 90 pomožnih ladij.
Načrt za zgraditev novih oboroženih enot je zelo velikopotezen in obsega 330.000 ton. Španske ladjedelnice gradijo 4 oklopnice po 35.000 ton, 17 križark, 14 rušilcev, 15 podmornic in okrog 30 pomožnih enot Čim bodo te ladje dokončane, bo plulo pod Frankovo zastavo 430.000 ton mornarice.
Kakor vidimo, gradita največ Anglija in Amerika, potem pa Francija in Španija.
V	zgornje podatke so obsežene samo ladje, ki imajo nad 100 ton. Manjših ima vsaka teh držav še najmanj po 150.
Nekaj zanimivih s Slovaškega
Ponižanje in zadoščenje prof. Tuke
Pred kratkim so ustoličili v Bratislavi prvega rektorja tamkajšnjega slovaškega vseučilišča — prof. dr. Vojteha Tuko. To je bila velika svečanost, ki se je je udeležilo nič manj kot 55 rektorjev in vseučiliških profesorjev tujih vseučilišč. Dr. Tuka je imel pri tej priliki govor o temi »Albanska krvna osveta«. V njem je opisal uspehe svojega študija v Albaniji, ki jo je obiskal še pred svetovno vojno. Ugotovil je, da je albanska krvna osveta imela svoja pravila, ki jih nihče ni smel kršiti, iz tega starega prava pa se je razvil sodobni pravni red.
Nekaj besed naj spregovorimo ob tej priliki
'v ' ■ >
X, 4» '""""iv,	1
Mb"? M ■“*
V Newport News v Virginiji grade tale velikanski parnik, ki so ga že krstili z imenom »Amerika«. Kakor napovedujejo, bo dograjen še letošnjo spomlad. Tako velikega oceanskega parnika do zdaj
še ni nobenega.
o prof. Tuki samem. Rodil se je v bližini Banske Stiavnice. Njegov oče je bil tam učitelj. Skupno s slovaškim javnim delavcem Osvaldom je izdal cerkveno pesmarico. Po materi dr. Tuka izhaja iz rodbine Orszagovcev, ki je slovaškemu narodu dala največjega pesnika Hviezdoslava. — Visoko šolo je študiral v Budimpešti, Berlinu in Parizu. Ima doktorat državnih ved. Leta 1914 je bil imenovan za rednega profesorja filozofije in mednarodnega prava na vseučilišču v Bratislavi. Tu je predaval do leta 1921. S publicistiko se je začel baviti leta 1921 v »Slovaku«, kjer je pisal o slovaški avtonomiji. Tedanji voditelj slovaškega naroda Andrej Hlinka ga je tedaj prosil, naj izdela načrt za avtonomijo Slovaške, in ta predlog je dal pozneje smer boju za avtonomijo Slovaške. Bil je izvoljen za podpredsednika IUinkove ljudske stranke, leta 1925 pa je postal poslanec. Leta 1929 ga je doletela težka usoda. Prišel je pred sodišče ter bi obsojen na 15 let težke ječe. Prebil je v njej osem let in pol in so ga 1937 pogojno spustili na svobodo. V zaporu se je posvetil znanstvenemu delu ter se predvsem bavil s filozofijo prava. Pravijo, da bo to njegovo delo prav v kratkem izšlo in da bo originalno delo te vrste ne samo na Slovaškem, pač pa tudi v vsej slovanski znanstveni književnosti sploh.
500 letnica bratislavskega vseučilišča
Prav na današnji dan je poteklo točno 500 let, ko je Matija Korvin postal kralj. Te obletnice se bodo spominjali s posebno hvaležnostjo tudi Slovaki- Bratislavski »Slovak-Press« objavlja ob tej priliki tudi naslednje: Matija Korvin je vse svoje moči posvetil za gospodarski, politični in kulturni procvit države, ki je predstavljala domovino različnih narodov, živečih v dolini reke »Istros«. Ustanovil je dragoceno knjižnico v Bratislavi, nato pa je sklenil ustanoviti tudi vseučilišče. Leta 1465 je zaprosil pri papežu Pavlu II. za dovoljenje. Ko se je sv." oče prepričal, da bo novo vseučilišče skrbelo za širjenje klasičnih in krščanskih ved, je dovolil, da se ustanovi vseučilišče na dan 19. maja 1465. »Akadernia Istropolitana« v Bratislavi je začela z delom čez dve leti. Pravilniki so bili izdelani po vzorcu vseučilišča v Bologni.
Po smrti Matije Korvina, leta 1490, je bratislavsko vseučilišče prenehalo z delom. Leta 1635 je ostrihovski nadškof Peter Pazman ustanovil vseučilišče v Trnavi, ki ga je pa Marija Terezija leta 1772 prenesla v Budim. Na podlagi zakona
od leta 1912 je madžarska vlada odprla leta 1914
Elizabetno vseučilišče v Bratislavi, ki se je 1 1919 začelo imenovati Češkoslovaško vseučilišče, lani pa je dobilo sedanje ime — Slovaško vseučilišče: Slovaška vlada je stavila na razpolago češki vladi 51 profesorjev 'češke narodnosti.
Država skubi politične bogataše
Bogatašem so na Slovaškem pošteno stopili na prste. Komisija, ki ima nalogo pregledati premoženjsko stanje političnih bogatašev, je na svojem zadnjem zasedanju zasegla in zaplenila premoženje enajstih političnih bogatašev. To imetje je pripadlo državi. Komisiji je predsedoval šef propagande Šanjb Mach. Treba bo rešiti še približno 30 takšnih primerov. Zaplenjeno pa je bilo samo ono premoženje, ki ima svoj izvor v političnem ozadju. Največje imetje, ki je bilo do sedaj zaplenjeno, predstavlja vrednost 8 milijonov kron. t. j. pr bližno 12 milij. din.
Dveletni vojaški rok
Slovaška poslanska zbornica se je te dni ba-vila z novim osnutkom o vojaški dolžnosti in o obvezni delovni službi. Iz utemeljitve tega zakonskega osnutka povzemamo naslednje: Današnje vojno stanje zahteva pripravljenost vsega naroda, da bi v primeru potrebe mogel povsem zadostili svojim nalogam v vojaških in delavskih oddelkih. Po tem zakonu spadajo med vojake vsi tisti, ki stalno bivajo na ozemlju Slovaške in niso tuji državljani. Tisti civilisti, ki bi v smislu zakona morali zadostiti vojaški obveznosti, pa niso slovaški državljani, morajo dobiti državljanstvo po zakonu, kot nagrado za službo državi. Duhovniki morajo služiti šest mesecev. Cigani in Židje služijo v delavskih oddelkih, treba pa je prej točno opredeliti pojem cigana. Rok službovanja v vojski traja dve leti, kakor odgovarja sedanjim m-ram.
Radio
Program radio Ljubljana
Sreda. 24. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napo-vedi, poročila — 7.15 Pisan veut, :«*. veselih zvokov (plošče) — 12 Poljski napevi (plošče) — i;.ao Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Veseli rpomirti (plošče) 14 Poročita — 18 Mladinska ura: a) Nastanek in raz voj padala (Jan. Čolnar); b) Za mlade naravoslovce (Mir. Zor) — 18.4« Slov. pravne stari-e (dr Jos. Zon-tar) — 19 Nac. ura: Reportaža z otoke Brača (Luka Fertilio. Zgb) — 19.4o Objave — 19. Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljan. opernega gledališča v 1. odmoru; Glasbeno predavanje (ravnat. V. Ukmar); v 2. odmoru: Napovedi, p roči'a.
Četrtek, 25. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.0C Napo-7 , «, ? p0,r.? i!a. ,7" Pisan venčo'. veselih zvokov (plošče) - lt! Valčkov! kralji (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Operni trio — 14 Poročila — 18 Priljubljeni napevi (Radijski orkester) — 16.441 Slovenš.čina za Slovence (dr. U. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.2o Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo (B^d) — 19.4o Objave — 19.5o Deset minut zabave — 20 Reproduciran koncert siinf. glasbo — 21.14 Samospevi Tončke Marolt.Suštarjeve, pri klavir Ju prof. P. Slvic — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester.
Petek. 26. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila _ 7,14 pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Svetosavska prosinva 01. drž. delci. mešč. šola) - 12 Po naših krajih in gajih (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napevi — 13.0"’ Opoldan, koncert Radij orkestra — 14 Poročila — 18 ženska ura: Pogovor a vzgojni posvetovalnici — 18.2o Oitreske točke (plošče) — l«.4o Francoščina (dr. Si Leben) — 19 Napovedi in poročila — 18.20 Nac. urn-Vzhod in zahod v naši umetnosti (d-. Miodrag Grbič". jjted) — 19.4o Objave — 21) Kvacert Radij, orkestsra 21 Klavir, koncert sodobno portugalske glasbe (prof. L. M. Škerjanc) — 22 Napovedi, poročil? — 22.15 Ori glnalna švicarska godba (Bratje Malenšek).
Drugi programi
Sreda, U. jan.: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 2« Ljubljana — Bratislava: 19.4 Zab. koncert — Sofija: 19.45 Opera — Angleške postaje: 21 BBC orkester — Beromunster: 2o.45 Puccinijeva opera «La Rondine« — Budimpešta: 19.34) Verdijeva opera »Traviata, — Bukarešta: 20 Opera — Stockholm - Hbrbg:	19.5 Pisan
koncert - Trst.Milan: 17.15 Violina, 21 Puccinijeva opera «La Rondine« — Bim-Bari: 21 Simf. koncert — Florenca: 19 Operna glasba, 2o.3o Filmska glasba — Oslo: 19.2o Narod, pesmi — Sottens: 21.1o Ravelovc skladbe
Četrtek, 25. jan.: Belgrad: 2o.3o Svetosavski koncert — Zagreb: 2o.3o Madrigalisti — Bratislava: 21.2o Nar. koncert — Sofija: 2o Vok. in instr. koncert — Angleške postaje: 2o Ork. in zbor — Beromunster: 9o.4o Ork. koncert — Budimpešta: 3o.lo Operni ork e st er t - Bukarešta: 20 Filh. koncert - Stockholm:-llorbg: 19.3o Simf. koncert, 2o.45 Kabaret — Trst-Mi. Ion: 17.J5 Vok. koncert. 22 Koralni koncert — Rim-Bari: 22.20 Violina — Florenca: 18 Operetna glasba, 21 Verdijeva opera .Rigoletito« — Oslo: 2o Danska glasba — Poste Parisien: 22.1o Havajske kitare. 23.15 Francoska glasba.
Petek, 26. jat.: Belgrad:	2o.3o	Simf.	koncert —
Zagreb: 2o.34) Belgrad — Bratislavsa: 2o.5o Ork. kon-
— Sofija: 19.45 Opera — Angleške postaje: 2o.2o Klavir, 23.15 Kabaret — Beromunster: 32.1o Mozart Jlaydn — Budimpešta: 21 Beethovnove skladbe — Bukarešta: 19.35 Opera — Stockholm.Horbu: 2o Operet, glasba, 22.2o Ital. glasba — Trst-Milan: 17 Konserva-torijski koncert, 2o45 Igra — Rim-Bari: 21 Simf. koncert — Florenca: 2o.3o Opereta »Princesa Tubek« — Oslo: 22.15 Mozart — Poste Parisien: 23.15 Simf. koncert. 34.15 Zbor Sikstinske kapele — Sottens: 3o.9o Ruska glasba, 21 Turgenjevljeva igra.
A. G. Barrilli
59
DVE BEATRICI
Njegov sklep je postal šz bolj fcrden, ko je izvedel, da je krasna Aba-rima poglavarjeva nečakinja. Z vso vnemo se je začel učiti jezika, ki so ga govorili domačini in prav kmalu 6e je že mogel sporazumeti z njimi.
Tudi Damjan se je udeležil pojedine, ki jo je Guakanagari pripravil admiralu Bil je presrečen, ker je na njegovi desnici sedela njegova izvoljenka.
Po končani pojedini je poglavar odvedel 6voje goste v majhen gozdiček. Posedli 60 v travo na majhni jasi in kmalu je prihitela cela truma domačinov, ki so začeli skakati in plesati okoli gostov ob zvoku bakrenih zvončkov in nekaterih bobnov. Tujci so z zanimanjem opazovali to rajanje. Nenadoma pa je Damjan vstal, prijel Abarimo okoli pasu in se zavrtel skupaj z domačini. Deklica se ni branila; smehljala se je in 6e ga trdno oklepala. Plesala sta dolgo, dokler se nista V6a upehana vrnila na svoj prostor.
Admiral pa je hotel pokazati, da imajo beli ljudje tudi druge sposobnosti. Namignil je enemu izmed mornarjev in mu nekaj naročil. Ta je odhitel in se kmalu vrnil z lokom in puščicami. Nameril je loik na neko oddaljeno vejo in izstrelil puščico. Zadela je vejo in jo prelomila. Še enkrat je pomeril in znova zadel z izredno točnostjo cilj.
Guakanagari ga je pazljivo opazoval, nato pa je rekel admiralu:
»Mogočni gospod, tvoji vojščaki 60 izborni strelci: Niti naši najhujši sovražniki Karibi ne znajo tako dobro zadet. Ti prihajajo z otokov, ki ležijo bolj na jugu, s svojimi čolni in odvedejo cele trume mojih ljudi v sužnost, če jih ne umorijo in pojedo. Brez moči smo, da bi se jih ubranili
Admiral pa mu je odvrnil:
»Imam drugačno orožje, da obvarujem svoje prijatelje pred njihovimi sovražniki. Kmalu boš videl, da nihče ne more biti ko6 belim ljudem, ki so ti postali iskreni prijatelji.«
Poklical je Damjana in mu naročil:
»Pojdi v eno izmed kolib, kjer imamo spravljene naše stvari, ter prinesi puško in nekaj emodnika. Vzejjpi s seboj nekaj tovarišev,
ki naj privlečejo top admiralske ladje.«
Damjan je nemudoma izpolnil admiralovo povelje in kmalu je stal top na jasi, blizu Guakanagarija.
»Videl boš,» je medtem dejal admiral svojemu gostitelju, »orožje, ki je mnogo močnejše kot pa puščice.«
Damjan je nabasal puško,pomeril na neko oddaljeno drevo in prižgal smodnik. Zabliskalo se je in počilo, da so se domačini prestrašili. Z velikim začudenjem 60 opazovali luknjo, ki jo je naredila krogla, katero 60 malo prej videli v Damjanovi roki.
Sedaj je prišel na vrsto top. S pomočjo enega izmed tovarišev ga je Damjan naravnal proti drevesu, katerega je prej zadel s kroglo, pripravil vse potrebno in zažgal smodnik V naslednjem hipu ie zagrmelo, iz topa pa je bruhnil gost dim in ogenj; drevo, proti kateremu je bil top obrnjen, se je prelomilo na dvoje, krogla pa je letela dalje in naredila celo luknjo skozi goščavo.
Nepričakovan grom je domačine tako prestrašil, da so mnogi popadali na tla. Tudi poglavar se ni mogel popolnoma obvladati in je prijel admirala za roko, kot da bi pri njem iskal zaščite.
»Takšno je naše orožje.« je dejal Kolumb. »Naši vladarji imajo veliko množino takšnega orožja, da 6e z njim borijo proti svojim sovražnikom.«
»Torej nas boš tudi ti branil pred krvoločnimi Karibi;« je veselo pristavil Guakanagari.
Abarima	se je medtem približala Damjanu, katerega je	do	tedaj
vsa prevzeta	občudovala in mu dejala s sladkim glasom.
»Damjan	naj ostane pri nas poleg Abarime. Branil nas	bo	pred
hudobnimi Karibi.«
»Prav rad ostanem poleg tebe. prelepa Abarima.« ji je odvrnil Damjan in ji pritisnil goreč poljub na nežno ročico.
Ko se je	proti večeru admiral 6 svojimi mornarji vračal	na	ladjo,
se	mu je približal Damjan in mu dejal:
»Gospod	admiral, rad bi govoril z vami o neki stvari,	ki	mi je
danes prišla na mi6el «
»Govorite,« mu je prijazno dejal admiral; »bo vsaj pot bolj kratkočasna«
»Na ponesrečeni ladji je bilo šestinšestdeset momaijev in častnikov;« je začel Damjan. »Na Nini« pa jih je štiriindvajset; vsega skupaj torej devetdeset ljudi.«
»Res, vaš račun je točen. Lepo število, kaj ne?«
»Še preveliko za najmanjšo izmed ladij.«
»Prav imate? §e sedaj je »Nina« premajhna, ko vedno nekateri ostanejo na suhem.«
»Še hujše bo, ko se bomo vračali v Evropo.«
»Res je tako. Tudi sam sem že nato mislil.«
»In niste mislili na ureditev zadeve?«
»Mislil sem; a zdi se mi neizvedljiva. Kdo 6e bo hotel žrtvovati?«
»Vsakdo, ki va6 ljubi, gospod general. Edina možnost je ta, da pustite tukaj nekaj ljudi, ki bodo pripravljeni počakati, da se vrnejo domov, ko znova pridete 6etn z večjim številom ladij.«
»Bojim se, dragi Damjan, da bodo zelo maloštevilni tisti, ki bi hoteli ostati.«
»Motite se. Precej jih poznam, ki bi bili pripravljeni ostati tu, seveda ne za vedno «
»Ali govorite resno, Damjan?«
»Tako resno, da žalim ostati tudi jaz.«
»Vi?« je vzkliknil admiral. »In vaš prijatelj tudi, kaj ne? Saj ne moreta biti drug brez drugega. Zelo čudno 6e mi zdi, da sta se danes ločila.«	.
»Kozma je bil danes slabe volje;« je v zadregi odvrnil Damjan. »Zdi 6e mi tudi, da bi rad odšel z vami domov, če mu vi ne velite, naj ostane.«
»Nikogar ne bom silil. A kako boste mogli ostati tu brez prijatelja?«
»Tudi ločitev mora človek prenesti. Meni je tu zelo všeč in tudi drugi mornarji z admiralske ladje se ne morejo privaditi »Nine« in bi raje počakali tu, da se vrnete.«
»Razumem. Ali šte pa gotovi, da bodo hoteli ostati,«
»Marsikaterega sem slišal, ko je govoril 'o tem. Sicer pa, ali je kaj čudnega. Otok je izredno lep, pravi raj; ljudje 60 dobri, da si boljših misliti ne morete; zemlja bogata rodi od vsega, kar potrebujemo. Zlata niti ni treba iti iskat, saj ga domačini sami prinesejo.«
»Pozabili pa ste na divje Karibe, o katerih nam je pripovedoval Guakanagari.«
Guakanagari in njegovi ljudje se jih lahko bojijo, ker 6e ne znajo braniti; mi pa imamo puške in topove z admiralske ladje. Saj nam jih bo6te pustili tukaj?«
»Brez dvoma; in tudi dovolj streliva. A treba je najti primeren kraj, kjer bi se mogli braniti.«
»Otok je velik Ne bo težko najti kakšno primerno vzpetino.«
»Napraviti bo treba utrdbe.«
5Ea .loRosInvanskn tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: Inž Jože Sodja — Urednik Mirke Javornik - Rokopisov ne vračamo »Slovenski dom« iibaja vsak delavnik ob UL Mesečna naročnina 12 din, ea inozemstvo 25 din Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/Ili lelelon 4001 do I0U&. Uprava: Kopitarjeva nliea K