Poštnina plačana v gotovini.'
Leto XIII., štev. 212
Ljubljana, nedelja U. septembra 1932
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.—,
za inozemstvo Din 40.—.
——
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3126 in 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ui. 8. Tel. St. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
odbor JRKD za mesto Ljubljano
sklicuje za danes, 11. t. m. ob 10: uri dopoldne v veliko dvorano hotela Union
JAVNO ZBOROVANJE
Poročal bo ljubljanski poslanec minister dr. Albert Kramer.
Nadalje bodo na zborovanju govorili:
Nikola U z u n o v i č , bivši ministrski predsednik, predsednik glavnega odbora JRKD;
dr. Kosta Kumanudi, predsednik Narodne skupščine;
Ivan Pucelj, minister za socialno politiko in narodno zdravje;
inž. Lazar Radivojevič, minister za promet;
Juraj Demetrovič, minister za kmetijstvo;
Ivan Mohorič. minister za trgovino in industrijo;
senatorji in narodni poslanci iz raznih krajev države.
★
Beograd, 10. septembra, p. Nocoj so z brzovlakom odpotovali v Ljubljano na jutrišnje veliko zborovanje JRKD gg. predsednik glavnega odbora JRKD in bivši ministrski predsednik Nikola Uzunovič, predsednik Narodne skupščine in bivši minister dr. Kosta Kumanudi, prometni minister inž. Lazar Radivojevič, dočim je minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič odpotoval z ekspresom. Minister za socialno politiko g. Ivan Pucelj je že včeraj odpotoval v Ljubljano, minister za kmetijstvo g. Juraj Demetrovič pa se mudi v Zagrebu in se tam priključi ostalim gg. ministrom za pot v Ljubljano. Skupno z ministri je odpotovalo tudi več narodnih poslancev.
Na kolodvoru v Ljubljani bodo odlične goste, voditelje naše državne politike, prijateljsko sprejeli odborniki in drugi člani ljubljanskih krajevnih organizacij JRKD.
Francoski odgovor Nemčiji
Francoska vlada je soglasno odobrila načrt odgovora na nemško zahtevo po oborožitvi — Odgovor je M! saoei odposlan v Berlin, objavljen pa bo v
ponedeljek
Stališče Anglije še negotovo
Pariz, 10. spetembra, AA. Davi se ie vršila seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval predsednik republike Lebrun.
Herriot je predložil ministrskemu svetu končno besedilo francoskega odgovora na zahtevo o oborožitvi Nemčije. Odgovor je bil soglasno sprejet.
Ministrski svet je nato sprejel predloge finančnega ministra in ministra za državna proračun o konverziji francoskih rent. Parlament bo sklican za 16. septembra, torej prihodnji petek, da odobri te finančne operacije. Notranji minister je pri tej priliki izročil predsedniku republike v podpis ukaz o sklicanju parlamenta. Prihodnja seja ministrskega sveta bo v sredo.
Herriot bo poslal francoskemu poslaniku t Berlinu Poncetu odgovor francoske vlade na nemško spomenico še nocoj s posebnim kurirjem. Poncet ga bo izročil v odgovor nemški vladi jutri ali v ponedeljek; besedilo odgovora pa bo objavljeno v Parizu šele v ponedeljek zvečer.
Poučeni krogi trdijo, da bo francoski odgovor zanikal pravno podlago nemške spomenice. Prav tako bo odklonil zahtevo, naj se del določb versailleske mirovne pogodbe ali pakta o Društvu narodov zamenja s splošno razorožitveno konvencijo. Nemške zahteve pa so tudi v načelu nepravične in nemogoče, ker predpostavljajo gotovo rešitev razorožit vene konference. V resnici je nemška zahteva v nasprotju s samim duhom razorožitve. Po mnenju francoske vlade bi bil najboljši način za sodelovanje Nemčije pri splošni razorožitvi ta. da 6e priključi postopni razorožitvi drugih držav ic da sodeluje pri organizaciji varnosti in svetovnega miru.
Pariz, 10. sept. č. Ministrski predsednik Herrict je imel včeraj popoldne dolg razgovor s predsednikom vojaške komisije ameriškega senata in bivšim prvim delegatom Zedinjenih držav na londonski konferenci, senatorjem Reedom, ki ga je po-setil skupno z ameriškim veleposlanikom v Parizu, Edgeom. Listi označujejo sicer ta sestanek za popolnoma zasebno zadevo ter poudarjajo, da je senator Reed prekinil svoje potovanje iz Neaplja v London, da bi mogel par dni ostati v Parizu, v političnih krogih pa so mnenja, da je pri tej priliki prišlo do razgovora o razorožitvi ter da je Herriot poučil oba ameriška predstavnika tudi o vsebini francoskega odgcvora na nemško spomenico o oborožitvi. Prav tako vlada v političnih krogih prepričanje, da je Herriot pri tej priliki načel tudi vprašanje vojnih dolgov. Zatem je Herriot sprejel češkoslovaškega poslanika Osuskega. »Petit Parisien« poroča, da je odgovor franccske vlade na nemško noto v celoti sestavil Herriot sam in da ga je ministrski svet na svoji današnji seji brez izpremembe odobril. Razprava o tem je bila zelo izčrpna
Vsebina odgovora
London, 10. sept. č. »Times« in »Dailv Herald« poročata soglasno, da vsebuje nota francoske vlade, s katero bo odgovorila na nemške oborožitvene zahteve, v glavnem naslednjih šest točk:
1.	Glede na 61. 164. versailleske mirovne pogodbe odklanja Francija vsaka po. sebna pogajanja z Nemčijo ter jo Opozarja na to, da spadajo nemške zahteve v pristojnost Sveta Društva narodov.
2.	Francija se odločno protivi nemškemu tolmačenju klavzule o razorožitvi, ki jo vsebuje statut Društva narodov.
3.	Francoska vlada je že storila korake za prostovoljno znižanje cboroževanja in bo to akcijo nadaljevala.
4.. Francoska vlada odločno odklanja na. daljnje oboroževanje Nemčije, ker se to nikakor ne strinja z duhom sklenjenih pogodb in s cilji razorožitvene konference.
London. 10. sept. d. Zunanji urad je izdal včeraj popoldne oficijelni komunike, v katerem pravi med drugim:
Francoski poslanik se je zglasil dopoldne v Foreigri Officeu in ga je sprejel zunanji minister John Simon. Poslanik De Fleuriau mu je izročil v informacijo na-črt note, ki jo bo francoska vlada izročila nemški vladi kot odgovor na njeno noto od 29. avgusta. Zunanji minister John Simon se je zahvalil poslaniku De Fleuriau-u z,a njegovo vljudnost. Kakor znano, je bila tudi nemška nota izročena angleški vladi v svrho informacije. Vladi so torej sedaj popolnoma na razpolago vsa dejstva glede zadnje faze francosko-nemških raz. govorov, ki jo bo nadalje podrobno proučevala.
London, 10. septembra. A A. Predsednik angleške vlade Macdonald je pojasnil kabinetu stališče, ki naj ga Velika Britanija zavzame napram nemški oborožitveni zahtevi in francoskemu odgovoru.
Po obvestilu, ki ga je prejel o današnji seji francoske vlade, je zunanji minister sir John Simon odšel k predsedniku angleške vlade Macdonaldu in nato odpotoval iz Londona.
Ni verejtno. da bi Macdonald objavil stališče angleške vlade o nemški spomenici in francoskem odgovoru pred ponedeljkom.
Italijanski komentarji
Rim, 10. sept. AA. »Messaggero« komentira razpoloženje, ki je zavladalo v francoski javnosti napram zahtevi o oborožitvi^ Nemčije, in priznava, da vlada v Franciji popolno soglasje in da to razpoloženje ni le negativno in nestrpno. Vsi politični krogi priznavajo, da sedaj ni mogoče dovoliti Nemčiji ponovne oborožitve. Na drugi strani pa bi tudi sedanje razmerje ne moglo trajati v neskončnost, kei je treba računati z razvojem javnega mnenja sveta.
»Popolo di Roma« smatra, da bi bilo za Francijo nevarno, če bi si pridržala edino odločitev v tem vprašanju. Prevzela bi nase ogromno odgovornost, ker ni izključeno, da bi Nemčija kršila formalne pogodbe in se navzlic temu oborožila. Tako ravnanje Nemčije pa bi pomenilo strahovit udarec za vso politiko razorožitve in za vse mednarodno sodelovanje.
Povračilo francoskih vojnih dolgov
Pariz, 10. septembra. AA. Današnji »Le Journal« opozarja, da je Hoovrov moratorij potekel 1. julija t. 1. Francija bi morala zato 15. decembra plačati Zedinjenim državam 20 milijonov dolarjev kot polletni obrok svojega vojnega dolga. Ce bi Francija želela doseči odgoditev tega obroka, bi morala 90 dni prej, to je do 15. septembra, prositi za odgoditev. Moratorij pa je mogoč le, če Francija ne bi mogla plačati, na kar pa se Francija sedaj ne more sklicevati. List poroča nadalje, da francoska vlada o tem vprašanju še ni sklepala, verjetno pa je, da bo bodisi sama ali pa z Anglijo vred predlagala, naj se to vprašanje reši prijateljsko in na način, ki naj bi bil uvod v končno rešitev vprašanja dolgov. List smatra, da Američani ne bodo nasprotovali taki ureditvi.
»Ere Nouvelle« piše prav tako o tem vprašanju in pravi, naj Francija ostane v tej zadevi mirna in ravna podobno kakor Anglija. Ce bodo Zedinjene države 15. decembra zahtevale plačilo zapadlih zneskov, stopi v veljavo gentlemanski sporazum in laussanska pogodba o reparacijah bo v tem primeru razveljavljata.
ŠE VEDNO NA MRTVI TOČKI
Konferenca v Stresi še ni prišla do nobenih sklepov o pomoči
agrarnim državam
Stresa, 10. sept. č. Na današnji dopoldanski seji finančne komisije so posamezni delegati pojasnili položaj glede na finance in valute svojih držav. Posebno izčrpno poročilo je podal ravnatelj avstrijske Narodne banke dr. Baumeis, ki je predložil tudi več predlogov, kako bi bilo mogoče zavarovati stabilnost valute in odstraniti sedanje finančne težkoče. Predvsem je poudarjal potrebo, da se odstrani razlika v notranjem in zunanjem tečaju šilinga. Predsednik finančne komisije dr. Bachmann, predsednik švicarske Narodne banke, je takoj po seji odpotoval v Curih, odkoder se bo vrnil šele v ponedeljek, ako bo komisija nadaljevala razprave.
V privatnih razgovorih so se nadaljevala pogajanja med posameznimi delegacijami o sestavi skupnega podpornega fonda za države srednje in vzhodne Evrope, čeprav je zelo malo upanja, da bi se mogla zagotoviti potrebna finančna sredstva, se opaža v vseh krogih mnogo dobre volje in optimizma. Države, ki kupujejo od-nosno prodajajo žito, so imele dopoldne ločene razprave, nato pa je sledila skupna seja gospodarske komisije, na kateri so proučevale statistične podatke o razdelitvi presežka žita v državah srednje in vzhodne Evrope. Po teh podatkih bo preostalo nad milijon metrskih stotov pšenice in zelo mnogo koruze za izvoz, toda niti Francija, niti Italija in Nemčija nočejo prevzeti obveznosti, da bodo prevzele gotovo količino tega presežka, pač pa izjavljajo, da so pripravljene nuditi primerne ugodnosti za uvoz žita v svoje države.
Zahteve agrarnih držav
Stresa, 10. sept. AA. Rumunski delegat Madgearu je na seji ekonomskega odbora v iimenu bloka agrarnih držav izjavil, naj bo naloga konference, da dvigne cene poljskih pridelkov. Kar se tiče sredstev za dosego tega cilja, imajo tako dvostranske kakor mnogostra.nske pogodbe svoje prednosti. Na. mestu bi bilj ukrep', ki naj omogočajo splošne preference za vse agrarne presežke. Najboljši način za uvedbo te preference tpa bi bilo znižanje carinskih mej. Glede financiranja tega sistema blok
agrarnih držav noče postaviti posebnih predlogov, ker smatra, naj bi vsaka država kupovalka izbrala sebi primerno pot.
Madgearu je izjavil v Imenu agrarnega bloka, da se v glfivnem strinja s francoskim in dtalijanskim predlogom o revalorizaciji žita in upa, da bo konferenca spre jela sklepe, s katerimi se bo jamčila re valorizacija žita podunavskih držav. Nemški deleigat je prav tako izrazil popolno soglasje s francoskim načrtom in izjavil, da je nemška delegacija predložila konferenci svoj ničrt za primer, če se francoski predlog ne sprejme. Nato sta še francoski delegat Coulonrire i,n italijanski delegat De MicheVs naglasila, da imata francoski in italijanski načrt skupne cilje in da bo konferenca gotovo našla rešitev, ki bo znala Izrabiti dobre strani tako francoskega ka kor italijanskega načrta.
Nato se je sklenilo, da se osnuje pododbor, ki se bo delil na dva komiteja: komite kupcev in komite prodajalcev, ki bosta imela nalogo, da ustvarita sporazumno podlago glede sredstev za revalorizacijo.
Na seji finančnega odbora sta govorila predstavnika Jugoslavije in Madžarske ter razložila finančno stanje svojih držav in ipogoje, pod katerim' bi se dala odpraviti sedanja omejitev deviznega prometa.
Položaj še nerazčiščen
Stresa, 10. septembra, g. Položaj na konferenci v Stresi se doslej ni razčistil. V posameznih odborih še vedno niso edini glede vodilne ideje pri pogajanjih, tako da se danes ne da niti najmanj reči, v kateri glavni smeri se bo razvila konferenca. Prav tako se tudi vprašanje preferenc bistveno ni premaknilo z mrtve točke. Tudi reševanje finančnih zadev napreduje zelo počasi. Posamezne delegacije so v splošni debatii samo obrazložile položaj svojih držav, pri čemer so omenjale ukrepe, ki jih pričakujejo od konference. Glede načrta skupnega fonda obstojajo prav tako zelo različna mnenja, ker italijanski nredlog najbrže ne bi pomagal državam, ki so v stiski, in razen tega izjavljajo ne-
?a pozicija trdna
Voditelji narodnih socialistov in centroma pozvani k Hm^eabaffga - Odločitev o usodi državnega zbora
ho padla v torek
Berlin, 10. septembra, d. Včerajšnja av-dijenca predsedstva državnega zbora pri Hindenburgu je pokazala, da je ostalo razmerje med državnim predsednikom »n Papenovo vlado neomajano ne glede na to, kakšno stališče bo zavzel državni zbor. To potrjuje tudi snočnje sporočilo državnega predsednika, da je prioravljen prihodnji torek opoldne sprejeti zastopnike narodno-socialistične državno borske frakcije, cen truma in bavarske ljudske stranke, in sicer v prisotnosti državnega kan-ceLarja Papena. da čuje njihova politična naziranja. Pritegnitev državnega kance-larja k sprejemu zastopnikov posameznih državnozborskih frakcij pomeni, da namerava državni predsednik slično kakor pri včerajšnjem sprejemu predsedstva državnega zbora voditelje posameznih strank opozoriti, da mu še vedno zaupa. V stališču državnega predsednika ii, vlade, da se ima državni zbor razpustiti, kakor hitro bi povzročal težkoče, se torej ni ničesar izpremenilo.
Do povabila državnega predsednika je prišlo po razgovoru poslancev centruma. bavarske ljudske ~tranke in narodnih socialistov v državnem zboru. Centrum skuša sedaj posredovati v tem smislu, da bi se državni zbor ni i prej odgodil. med tem pa naj bi se vršila pogajanja predvsem o oreosmovi socialno-polifcionih načrtov vlade. Ker pa ie vlada sama iz ia vila. da se hoče poslužiti socialno-politjčnih odredb državnega predsednika šele po po-
droboi proučitvi, se ta pogajanja pričakujejo brez nadaljnjega povsem neodvisno od stališča državnozborskih strank. Odločitev o nadailjnji taktiki včeraj ni padla, pač pa ji bilo sklenjeno, da se počaka na potek sprejema v torek. Za ponedeljek je bil pozvan v Berlin poslevodeči odbor stranke centruma. Glede na to, da bodo voditelji strank sprejeti od državnega predsednika šele v torek, se bo debata o vladni izjavi, ki bo podana v državnem zboru prihodnji ponedeljek, pričela šele v srede, ker bo v torek seja odpadla.
Berlin. 10. septembra. AA. Narodno socialistični krosi so dokaj skeptični glede na izid sestankov državnega predsednika z voditelji nemških strank prihodnji torek. Boje se, da je odločitev že padla in da gre le za poizkus izigrati narodne socialiste za bodoče dogodke. >Der Aneriff« pravi, da bo narodna socialistična stranka zahtevala jamstva. preden pošlje svoje odposlance k predsedniku.
Vse kaže, da se bodo razgovori v torek pri predsedniku države vršili na pobudo kancelarja Papena. Baje namerava v prisotnosti Hindenburga vprašati zastopnike strank, ali sprejmejo njegov vladni program, kakor fa bo predložil parlamentu v ponedeljek. Če bodo odgovori negativni, bo Papen takoj razpustil parlament. Narodnosocialistični list pristavlja, da se to pot ta sestanek ne bo končal tako kakor 13. avgusta, ko je bil Hitler postavljen pred gotovo dejstvo in mu je zato predsednik odklonil oblast.
Dokaz dobrega državnega gospodarstva
Gibanje državnih dohodkov in izdatkov v prvih štirih mesecih — Prihranek znaša nad pol milijarde
Beograd, 10. sept. p. V prvih štirih mesecih letošnjega proračunskega leta, to je od
1. anrila do 31. julija, so se gibali državni Izdatki i.n dohodki takole:
Izdatki. V proračunu so bili predviden; za državno administracijo v znesku Dio 2.525,040.221. Od tega je bilo dejansko izda no 1.946,635.672 Din, skupno torej 77.09 odstotkov. Od tega odpade na osebne izdatke 1.231,918.614 Din. na materijalne izdatke pa 714.717.057 Din. V prvih štirih mese cih je torpi dosežen prihranek v znesku 578,404.549 Din. če se primerja skupni re zultat za prve tri mesece z rezultatom ob koncu četrtega meseca, se vidi, da so bili
šele na koncu proračunskega leta.
Bilanca; če se primerja skupna vsota doseženih izdatkov s skupno vsoto doseženih dohodkov, se pokaže razlika v znesku 239,631.632 Din, ki predstavlja višek izdatkov nad dohodki. V državno blagajno j« bilo izročenih od skupnih dohodkov vsega samo 1.595,976/. 45 Din, to je za 111,027.294 Din manj nego znašajo skupni dohodki, to pa zaradi tega, ker so posamezne ustanove del dohodkov pridržale za kritje izdatkov v meseou avgustu, deloma pa so obračunale šele v teku meseca avgusta.
Državna podjetja: Pri državnih podjetjih je bil v prvih štirih mesecih dosežen pri-
izdatki znatno skrčeni. V prvih treh mese j hranek v znesku 183,335.832 Din. Skupni
r» 1 v« Cft nnn^n l.< O A 9 1 A/lctf\t,V« rt 1rnv> ali ?in.	J n i it i	i u n » 4 > n n ff n o nO 1.1 T t"l
cih so znašali 80.24 odstotka, ob koncu četrtega meseca pa samo 77 09 odstotkov.
Dohodki: V proračunu so bili predvideni z 2.525,040.?21 Din, dejansko pa je bilo vplačanega vsega 1.707,004.040 Din, odnos-no 67.60 odstotkov. »Iz tega se vidi, da so dohodkj v prvih štirih mesecih zaostalj za 818.036.181 Din, odnosno da je bilo vplačanega vsega 67.60 odstotkov. prj tem pa ni vračunana vozarinska taksa, ki jo po bira prometno ministrstvo in ki znaša okrog 95 milijonov, kakor tudi ne predvideni viškj dohodkov državnih podjetij finančnega ministrstva, kakor posestva Be-lje in Topolšice ter državne HLpotekame banke itd., ker se ti viški obračunavajo
izdatki državnih podjetij so znašali Din 1.066,023.945, to je 91-06 odstotka predvidene vsote. Dohodki pa so bili predvideni z 1.500,344.765 Din, dejansko pa je bila dosežena vsota 1J 39,199.637 Din, to je 77.25 odstotka.
katere zapadne evropske države, da je italijanska pobuda nesprejemljiva. V vprašanju preferenc se uveljavlja tendenca, da naj bi se problem reševal na podlagi ženevskih priporoči! iz 1. 1931. Kakor znano, gre pri tem za zahtevo preferenc ne samo za vse agrarne države, temveč za vse vrste žita in njegove derivate. Važno pod:obno vprašanje je tudi številčna podlaga za. uvedbo preferenc, posebno pa vprašanje, ali naj se kot ključ zanje vzame izvozna statistika zadnjih dveh rili zadnjih štirh let. Govorili so tudi o vprašanju letošnie-ga prebitka žita. Kakor cenijo, bodo srednje in vzhodne evropske države izvOz-'e 40 milijonov stotov koruze, malo žita in okoli 100 milijonov stotov ječmena. Kako naj se številčno revalorizirajo cene, >!<»-s't) še ni jasno. Francija na primer je določila za koruzo 24 frankov, druge delegacije pa hočejo, da bi bile cene izražene samo v odstotkih. O vseh teh vprašanjih se bodo vršile v posameznih odborih še živahne razprave.
Pariz, 10. septembra, A A. Listi poročajo o konferenci v Stresi, da tamkaj prevladuje naziran.je, da je za ozdravitev gospodarske krize v srednri in vzhodni Evropi najprimerneje načelo preferenci jala na ves presežek agrarnih pridelkov držav v agrarni krizi. Nesoglasja obstojajo le v vprašanju praktičnega izdajanja tega preferencijala.
Sestanek držav prodajalk
Stresa, 10. sept. s. Države prodajalke so imele danes dopoldne pred redno sejo gospodarske komisije sestanek, na katerem so izdelale vprašalno polo, po kateri naj bi obrazložile svoje natančne želje. Z nemškega stališča koristi te vprašalne pole niso točno razvidne, ker nemška vlada nikakor ne namerava prevzeti obveznosti za prevzem agrarnih proizvodev, temveč bo dovajala žito agrarnih držav nemškemu gospodarstvu morda k večjem v obliki maksimalnih kontingentov. Popoldne ee bodo države prodajalke zopet sestale in najbrže pn tej priliki načele tudi vse tri glavne načrte.
Za tesnejše gospodarsko-sodelovanje z Avstrijo
Beograd, 10. septembra. AA. Pod; sednik jugoslovensko-avstrijske zborni! trgovino na Dunaju g. Evgen Stirlin§^ imel v Beogradu pred najuglednejših predstavniki tamošnjega gospodarskega sveta uspelo predavanje o delovanju dunajske zbornice in o pogojih za čim tesnejše trgovinsko in gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo. Predsednik trgovinske zbornice v Beogradu je predstavil g. predavatelja z nagovorom, v katerem je med drugim dejal: Trgovinske odnosa je med Jugoslavijo in Avstrijo je treba razviti do maksimuma. V interesu obeh držav je, da razvijajo medsebojno trgovino in jo vsestransko pospešujejo. Predavanju sta prisostvovala tudi avstrijski poslanik v Beogradu Ploenis in jugo-slovenski poslanik na Dunaju Anastasije-vič.
Premestitve in napredovanja v državni službi
Beograd, 10. septembra, p. Premeščen je za višjega svetnika k tehničnemu oddelku banske uprave v Ljubljani Ivan Petnic, dosedaj svetnik ministrstva za zgradbe. — Za višjega šumarsikega pristava k sreskemu načelstvu v Celju je premeščen Ciril Riih-tar, dosedaj pri sTeskem načelstvu pri Pri-lepu.
Beograd, 10. septembra, p. S kraljevim ukazom so postavljeni za višje veterinarske svetnike: pri »reškem načelstvu v Logatcu Josip Rihar, dosedaj pri obmejni postajii na Jesenicah; pri sreskem načelstvu v Krškem dr. Bogumil Zavadnal, dosed'aij v Ptuju. Pri sreskem načelstvu v Gornjem Gradu Fran Lobnik, dosedaj v Gornji Radgoni; pri obmejni postaji v Mariboru Alojzij Zarnik, dosedaj v Radovljici; za veterinarskega svetnika pri banski upravi dr. Fran Veble, dosedaj v Litiji; za višje veterinarske pristave: pri sreskem načeistvu v Ptuju Rafael Ipavec, dosedaj v Črnomlju; pri sreskem načelstvu v Celju Maks Sribar, dosedaj v Kočevju; pri sreskem načelstvu v Litiji Leopold Vari, dosedaj v Krškem; na obmejni postaji na Jesenicah Filip PahoT. dosedaj v Bohinjski Bistrici in v Gornji Radgoni Fnan Samet, dosedaj v Gornjem Gradu.
Beograd, 10. spetembra, p. Z odlokom notranjega ministra so napredovali v višjo skupino politično-upravni tajnik pri sreskem načelstvu v Ljubljani Fran Šink. tajnik banske uprave v Ljubljani dr. Mirko Brolih, policijski komisar v Ljubljani Rado Zaklanovič in pisar banske uprave v Ljubljani Fran Mejač.
Upokojitev
Beograd, 10. sept. AA. Na predlog finančnega ministra je upokojen Aleksander Golja, višji davčni kontrolor 6. skupine pri davčni upravi Ljubljana-okolica.
Vnovčevalnica za vse
Jutrov" mali oglasnik ima danes 489 po-nudb in povpraševanj.
91'
Oh ljubljanskem shodu
V teku letošnjega leta je priredila nova vsedržaviia stranka po državi ne-broj shodov, ki so se razvili v mogočne politične in narodne manifestacije. Pokazali so, da prebivalstvo v polni meri pojmuje pomen in smisel obnovljene demokracije m da je tudi voljno in odločeno, po svojih predstavnikih, narodnih poslancih ki senatorjih, sodelovati pri vodstvu državne politike v vseh panogah javnega življenja. Pokazali so ob enem, da si ogromna večina prebivalstva ne želi in da noče več po-vratka nesrečnih razmer, ko so se razne stranke na žive in mrtve klale med seboj, država in narod kot celota pa sta pri tem propadala.
Iz srca in v duhu teh milijonskih množic je govoril priprosti kmečki poslanec iz Šsumadije, ko je v četrtek na veličastnem blejskem taboru izjavil, da sta mm ljubša narod in država kakor pa katerakoli politična stranka. Naše zdravo ljudstvo po vseh krajjh države 2e od nekdaj ni moglo razumeti strank, ki s ostavliaje sebe nad državno in narodno celoto, in si je zato od srca oddahnilo, ko je šesti januar prinesel energičen konec tej nevzdržni diktaturi druga drugo pobijajočih strankarskih oligarhij. Enak razlog je bil merodajen, da so narodne množice obrnile hrbet onim bivšim političnim voditeljem, ki bi hoteli po zopetni uvedbi parlamentarizma obnoviti te žalostne čase in ki se še do danes niso mogli povzipeti do načela, kakor ga je v priprostih besedah formuliral omenjeni srbrjanski poslanec.
Pri tem naši ljudje ne zanikajo morda političnim strankam sploh življenjske upravičenosti. Nasprotno, zavedajo se ali vsaj instinktivno čutijo, da sta pravi parlamentarizem in resnična demokracija nemogoča brez solidnih, močnih in dobro organiziranih političnih strank. Hočejo pa. naj bodo in ostanejo stranke res to, kar bi po svojem bistvu morale biti, to je samo sredstvo za najbolj koristno službo državni in narodni celoti. Odtegujejo se ljudstvu oni fanatiki in zaslepljenci, ki delajo. kakor da je stranka sama sebi 'namen, in ki zahtevajo, naj država služi stranki, ne pa stranka državi. Simpatije in zaupanje naroda pa si dobe politični pokreti, ako se iskreno in resnično postavijo v službo državne in narodne skupnosti ter svoje strankarske interese možato podredijo življenjskim zahtevam celote.
Taka stranka hoče biti in tudi je naša nova vsedržavna stranka. Potrebe in koristi države m naroda so ji najvišja zapoved, ki se ji morajo ukloniti vse druge. Težavna je mnogokrat ta 'I, šfafba in za demagogijo, za hujskanje •%^j.iijnf>žic nsprikladna. N-ujno pa je po-rebri a in Ju goslo venska radikalna kmečka demokracija io tudi dosledno vrši. Dokaz velike politične zrelosti in iskrenega državnega čustvovanja je, da se je prebivalstvo po vseh pokrajinah
države v tako ogromnih množicah in s tako velikim zaupanjem pridružilo novemu, vse dele države in vse defle prebivalstva obsega j očemu političnemu
pokretu.
Da tudi v Sloveniji ni drugače, so
pokazale skupščinske volitve in kažejo vedno na novo shodi in zbori, ki jih prirejajo stranka in njeni poslanci. Nobena skupina pri volitvah ni v naši banovini zbrala tolikega števila glasov, kakor lani 8. novembra kandidati na listi g. Zivkoviča. Enako pa tudi nobena bivših strank ne bi mogla pokazati v dobi dobrega pol leta tolikega števila političnih Ziborov, še mani pa toliko in tako mogočnih manifestacij, kakor smo jih letos doživeli križem Slovenije. Tudi slovensko ljudstvo noče povrat-ka v stare zastrupljene razmere. Tudi ono hoče resnega, stvarnega in složnega dela. Noče sovraštva in nestrpnosti, hoče marveč medsebojnega utnevanja in spoštovanja ter iskrenega sodelovanja vseh za vse. Največ garancije za to vidi v novi stranici, zato se je je tako toplo oklenilo in se je oklepa še vedno bolj.
Lepo vrsto političnih in naro<fn;h manifestacij letošnjega poletja v Sloveniji bo dostojno zaključil današnji zt>or v Ljubljani. Njegov pomen ni le v tem, da se bo vršil v središču našega javnega življenja, v slovenski in jugoslo-venski Ljubljani. Prav posebno je važnost ljubljanskega shoda podčrtana s tem, da bodo na njem poleg poslancev in senatorjev poročali odilični in odgovorni voditelji naše državne politike: pet aiktivnih ministrov in dva najvišja predstavnika naše demokracije, predsednik stranke g. Nikola Uzunovič in predsednik Narodne skupščine g. dr. Kosta Kumanudi.
Poset teh odličnih in vodilnih javnih funkcionarjev je viden dokaz, kako je nova stranka res vsedržavna in vse-narodna, ki posveča enako pažnjo vsem pokrajinam države in vsem delom naroda. Dokaz je, kako je JRKD enako slovenska, kaikor je hrvatska in srbska, kako je res jugoslovanska. Prihod visokih funkcionarjev iz državne prestolnice in drugih dragih nam gostov iz vseh pokrajin Jugoslavije — v Ljubljano pride tudi večje število senatorjev in narodnih poslancev — pa je ob enem priznanje Slovencem, ki so že vzorno dovršili podrobno organizacijo novega političnega pokreta in ki so zopet enkrat pokazali, da hočejo biti v jugoslovensiki skupnosti resnično pozitiven element.
Toplo pozdravljamo odlične politične voditelje in delavce, ki prihaiiajo danes v našo sredo. Prepričani smo, da se bodo še bolj okrepili v spoznanju, da hočemo Slovenci z Ljubljano na čelu kljiub vsem nadlogam in skrbem. ki nas more. iskreno in vztrajno sodelovati pri delu za okrepitev in napredek Jugoslavije.
Japonska ekspanzija na Kitajskem
Po razglasitvi samostojne mandžurske .iržave pp Japonska na vse mogoče načine trudi, kako bi se utrdila v deželi in kako b! pvoio novo posest zaokrožila s priklopi t vi Jo važnih sosednih pokrajin. V južni Mandžuriji se ji je to posrečilo, v kolikor so ba.jc--neti številnih japonskih bataljonov jamstvo za obstanek novega političnega stanja.^ Večji del Mandžurije, osobito severno mandžurske železnice ležeči Holung Kiang pa je domena razbojniških tolp. ki deluie po navadi kitajskih vstašev zdai za ruski zdai za japonski denar, v splošnem oa pod navidezno kitajsko etiketo za dobiček posameznih »generalov«. Delovanje teh tolp olajšuje ponlava. ki ie uničila skoro vse prometne možnosti lin se razbomikom ni bati zasledovanja večjih japonskih vojaških oddelkov.
Sovjetski pritisk na Kitaisko se >av:ia usuešno in zmagovito z vseh strani. Od Trr. kestanske meje na Sinkiang, iiajzanndneišo pokrajino, ležečo med Tibetom in Mongolijo. ter pr*ko meje samostojne narodne repu bl'ke Mongolije. Dobro poučeni viri v<-do ■povedati, da ie v celi vrsti osredniih kitajskih provinc že razširien neke vrste komunizem in da so osobito pokrajine Honnn, Hupe in Kiangsi močno okužene s sovjetsko propagando, ki se skriva za agrano si-bani° milijonov kifaiskih kmetov brez sem-11 e. Tretji pravec ruskega pritiskr, }e v Poa-muriu. kjer pa sovjetom ne gre tako po sre-?'. ka;ti Japonska je povsem drugačen na sr rr»tnik nego raztrgana Kitajska
Dokler sta severna in srednja Mandžurija v neredu in razkroju, je ta gotovo v interesu Jaooncev. ki radi v kalnem ribarijo. Moskva sp ne čuti dovolj močno, da bi uveljavila svo:p pravice na Mandžurijo, potekajoče iz solastniŠtva vzbodnokitaiske železnice. Japonska pa lahko čaka. da ji izmozgana dežela sama r*jde v naročie kot zrelo iabol ko. Društvo narodov je v mandzurski zadevi lin v stvari japonskega napada na kitajsko edino pokazalo tako očividno sibost, da s<* rnikadovim državnikom s \rj strani H bilo bnti ničesar, pa naj je preiskovalna komisi-fa ženpvskega društva dognala še tako kom-p-omihijoče stvari zanie. Japonci se v Ženevi ni^o dali potisniti v položaj obtoženca, piarveč so proti vsem pravilom nastopili v razpravi kot sodniki v lastni zadevi. Ves svet se je zgražal nad trmastim cinizmom japonskega delegata, ki se ni umaknil niti za las. smatrajoč, da se Fvrona nima oravl-cp vmešavati v zadeve ob Tihem oceanu.
Pri takem stanin stvari Janonska ni imela oovda. da odneha v Mandžuriji, tem boli. ker ie bila šla tako daleč, da bi vsak umik občutno oškodoval men ugled na Daljnem vzhodu. Zato ie vrgla svoje pohlepne oči preko zaoadne mandžurske meje in st prizadeva vključit? v mandžnrsko samostojno državo še kitajsko pokranno Džehol. To ozemlje, ki meri dobrih 181.000 stiiriiaških km in ima okol' 5 milijonov prebivalcev, re stisnjeno med Mandžurijo in notranjo Mongolijo, na jugu pa meji na kitajsko provln- 1
co dli. Gospodarski pomen tega ozemlja je velik, kajti Džehol je bogat na raznih rudninah (premog, železo, svinec, zlato in srebro), obenem pa je važen zaradi živinoreje, s katero se bavj prebivalstvo po večjem delu. Tudi za kolonizacijo Japoncev bi prišlo v poštev. ker so doline ob vznožju Velikega Čingana zavarovane proti severu in proti zahodu ter tvorijo zelo primerno kolon izacijsko polje.
Politično je posest Džehola velikega pomena, ker bi Japoncem s tem pripadlo nadzorstvo nad zvezami med Kitajsko 'in Mongolijo, kjer so se Rusi medtem tako utrdili, da čakajo sovjeti samo še na ugodno priliko, da pripoje samostojno republiko svoji ogromni državni zvezi. Sorodna džeholska plemena bi se dala tudi z uspehom rabiti za večne napade v Mongolijo in zelo lahko bi bilo izzvati spopade s sovieti, ki se jih Moskva tako skrbno ogiblje, Japonci pa jih isto tako skrbno iščejo. S posestjo vzhodno kitajske železnice je postala tudi zahteva po Džeholu zelo pereča, ker železnica med Cicikarom in Harbinom dvakrat prehaja na džeholska tla.
Državno pravno sicer Džehol nikoli ni spadal k Mandžuriji, marveč je bil neposredna kitajska provinca, vendar se Japonci sklicujejo na tradicijo, ki je vezala pokrajino na cesarje dinastije Mandžu. Mesto Džehol, po katerem je tudi pokrajina dobila svoje ime, leži v prelepi rodovitni dolini ter je bilo zavoljo podnebja' poletna prestolnica kitaiskih cesarjev omenjene dinastije. Ta okoliščina sicer ne menja državnopravnega položaja province Džehol, ker so Mandžujc! prihaiali tja na letovanie kot cesarji Kitajske. Vendar se cesar Puji oklepa te tradicije svojih prednikov in jo hoče ohraniti tudi kot mandžurski cesar po milosti Japoncev. Slednjim je prav. kajti tako imajo vsaj senco razloga, da se poganjajo za Džehol. Je pa še en razlog, ki ga cesar Puii navaja za podkrepitev svoje zahteve. Obširni gozdovi v severnem delu Džehola — edini v deželi, ki ie o južnem delu puščavska stepa in začetek puščave Gobi — so bili v davnih časih lovišča kitajskih cesarjev. Gozdovi bi postali na ta način kronsko imetje in z njimi bi razpolagali Japonci, ker je cesar Puji samo lutka, za katero se skrivajo osvaja či otoškega cesarstva.
Japonci so z zvenečimi argumenti že pridobili poglavarje nekaterih džeholskih plemen za svoj načrt in svet bo morda v kratkem doživel farso, da bo japonsko vojaštvo šlo »osvoboiat« Džehol izpod kitajskega jarma, da priklopi deželo vladavini navideznega mandžurskega cesarja. Gotovo Jim bo šlo tud>i to gladko od rok, ako jim morda približevanje Moskve in Amerike ne bo prekrižalo računov. To bi bilo tem lažje, ker se tudi Francija nagiblje k tej zvezi. Čisto lahko bi velesile potrkale na pogodbo devetih držav, s katero se je tud>i Japonska zavezala, da bo spoštovala neokrnienost Kitajske. V ostalem je otoško cesarstvo že neštetokrat prelomilo to pogodbo, vendar bi enoten nastop ostalih podpisnikov morda le nekoliko zaustavil japonsko prodiranje-
(Planiti/ca
ca j
Bahovec pospešuje apetit in se zato priporoča pri slabokrvnosti in bledici. Zavitek Din 20 v apotekah.
278
Bajloni guverner Narodne banke
Beograd, 10. septembra. AA. Na predlog finančnega ministra je postavljen za guvernerja Narodne banke Ignjat
Bajloni, ki je bil že doslej guverner. •
Ponovno imenovanje g. Ignjata Bajlonija za guvernerja Narodne banke je izvršeno v s:ntelu novega zakona o Narodni banki. Po tem zakonu se smatra, da je guverner, za katerega velja po preteku 1 meseca v zakonu navedeni razlog nezdružnosti, odstopil in se na njegovo mesto imenuje drugi. To pomeni, da bo moral g. Ignjat Bajloni odstraniti v teku enega meseca vse one razloge, ki bi mu po zakonu onemogočali mesto guvernerja. V smislu čl. 41., 42. in 43. zakona o Narodni banki ne sme biti guverner član upravnega odbora katerekoli banke ali delniške družbe, tudi ne sme voditi kateregakoli podjetja ali posla. Dokler traja njegova služba, mora vso svojo delavnost nosvetiti Narodni banki. Glede na te določbe. bo moral euverner g. Bajloni odstopiti kot predsednik samostojne monopolske uprave, kot predsednik Centrale industrijskih korporacij ter beograjske Industrijske zbornice in tudi kot predsednik odnosno član UDrave v delniških družbah.
Zborovanje JRDK v srezu Šmarje
V	nedeljo 4. t. m. je zboroval nar. poslanec g. Vekoslav Splndler v Pilštanju in Prevorju v kozjanskem okraju. V Pilšta-.nlu se je zbralo po jutranji maši nad 200 zborovalcev v ta,mošnji šoli. Z velikim zanimanjem so .poslušali poročilo svojega poslanca, ki se je tikalo Izključno današnjega gospodarskega položaja, predvsem krize našega kmečkega st,a,nu ter nove državne politike, inavgurirane od našega kralja z manifestom od 6. jan. 1929. V velikih potezah se je bavil nar. poslanec tudi z delom Narodne skupščine ter poročal o raznih zakonih, ki imajo namen, da vsaj nekoliko omilijo današnji težki položaj našega malega človeka. Zlastj pa je razpravljal o pomenu in potrebi zadružništva na našem selu. Odgovarjal je tudi na razna vpraša-nja zborovalcev. Vsa njegova izvajanja so vzeli navzoči zborovale!, ki so se zbrali Iz Pilštanja ter raznih sosednih občin, Drensko rebro, Zdole, Zagorje, Veter-nik 'in dragih, z odobravanjem na znanje.
Popoldne cb 3. se je na P revo r ju pod lipo pred Albertom zbralo okrog 100 občanov obojega s>pola \<z prevorske občine. Zborovanje je vodil tajnik krajevnega odbora JRKD g. Miha Pere, ki je v uvodni Ji besedah podal lepo sliko današnje politike naše države, nakar je poročal nar. poslanec. g. Vekoslav Spindler istotako ob napetem zanimanju zborovalcev. Po njeze-vem .poročilu so bile fanešene razne želje. Značilno de, da kmetje soglasno izrekajo prepričanje, da bo kriza našega kmečkega gospodarstva rešona v onem hipu, ko se bodo dvignile cene kmečkih pridelkov.
V	nedeljo 11. t. m. bo zborovanje nar. poslanca g. Vekoslav a Spindler.ia zjutraj po masi na prostem pred cerkvijo na žus-mu, potem pa se udeleži poslanec sestanka agrarnih interesentov v Podčetrtku.
V	nedeljo 18. t m. bodo v srezu Šmarje tri manifestacijska zborovanja, in s^cer ob 7. zjutraj v Šmarju na trgu, ob pol 11 v Rog. Slatini v hotelu Pošta in ob 3. popoldne v Kozjem na trgu. Na teh zborih bodo poleg domačega sreskega poslanca govorili tudi minister Pueelj in drugi.
Plavalni dvomateh
GAK: Ilirija
Ljubljana, 10. sept. Zvečer ob 20.30 se je vršil v kopališču Ilirije ob navzočnosti približno 300 gledalcev plavalni dvomateh med graškim GAK in ljubljansko Ilirijo. Doseženi so bili na-lednji rezultati:
100 m hrbtno gospodje (dvomateh): 1. Rodiger (GAK) 1:18.5; 2. Tavčar 1:29.4; 3. Južnič (oba Ilirija).
50 m hrbtno juniorji: Lavrič 42, Rajhar 46.8. Polajnar.
50 m prosto gospodje (dvomateh): 3. Frič (Ilirija) 28.6; 2 Dittmar (GAK) 28.8; 3. Lavrenčič 29.7; 4. Znidarič; 5. Just (oba GAK).
50 m prsno juniorke: Bradač 46-4, 2. Ožini ič 50.4, 3. Lavrenčič Elza 51.4.
50 m prosto juniorji: Lenard $4.3, Žiža 36.5, Tavzes 37.8,
50 m prosto juniorke: Bradač 36.8, Lavrenčič Lela 39.8, 3. Tavčar 41.9-
4X200 m prosto (dvomatseh): 1. Ilirija (Lavrenčič, Fuks, Jesih, FriČ) 10:37.8. 2. GAK (Just, Tandler, Reiner, Rodiger) 11.18.4
Prihod Trockega v ČSR
Praga,
je davi
kij Na gov sin je imela dovedno bolnega del, hod
10. sept. č. V kopališče Pištanv prispel bivši ruski diktator Troc-kolodvoru sta ga pričakovala nje-in njegov osebni tajnik. Policija obilo posla, da je zadrževala ra. občinstvo. Trockij dela vtis zelo človeka. V obraz je bled in vpa-i pa ob palici.
Velika beda v Nemčiji
Halle (Saška), 10. sept. č. Ker niti državna niti deželna blagajna zaradi pomanjkanja sredstev ne izplačujeta podpor brezposelnim, je zavladala v Posarju velika beda. Okrog 30.000 ljudi je ostalo brez vseh sredstev in nima niti živeža. Na stotine mest in vasi je prav tako ustavilo izplačevanje vsakršnih podpor, tako da je skoro dve t-etjini prebivalstva zašlo v največjo bedo
FOTOTEČAJI KANC
Izlet ob priliki otvoritve jesenskih foto-tečajev se bo vršil v nedeljo 18. t. m. Zbirališče ob 10. pred trgovino v židovski ulici 1. V primeru neugodnega vremena, se bo vršil izlet v nedeljo 25. t. m,
Brige savinjskih hmeljarjev
Kar ne vemo, kdaj je prišla jesen. Podrti ležijo hmeljevi zeleni gaji. Spet se ogledujejo bele vasi, ki se dolge mesece niso videle, katera je postala lepša. Nič se no zavidajo, saj vedo, da ni denarja za lišp, ko ga še za pol primanjkuje.
»Kaj boste vi javkali.« porečete, »ko vas je spet Bog pogledal skozi veliko okno in pustil zraati bmeljeve cene.« Ne tajimo, res lepo je kazalo s cenami hmelja, pa je prišel sam zlodej in poslal nad nas pravo egiptovsko nadlogo. »Pa vendar ne kobilice?« se sprašujete v strahu, da bi še k vam ne prišle v goste. Čudna nadloga je to, ki se vozi kar s kolesi. Nikoli se ne druži, posamič «e vozi in oblega vsako zakotno vas. Prav podobna je običajnim kolesarjem, le velike temnomodre lise ob bokih in pod zadkom jo ločijo od njih. Kakor zlocestni krokarji se de-rejo že ves tp-Jen: »Cene padajo, cene padajo...« Čeprav hmeljarji niso babje-vemi, vendar jih je nekoliko oplašilo to neprestano krak-ani«?. Nekatere so res zmedli, da so hiteli s prodajo, večina pa je bila dobro poučena o njihovem prihodu in se ni dala premotiti ter zaupno čakala boljših časov.
Res imamo razna pokomcevalna sredstva: nafto, flit, zaherin in celo domači izdelek garkon, ki ga s pridom v Celju kuha prekopski Tenč, toda te naše nadloge se ne prime nič. O palici premišljujejo nekateri, pa žal je spet paragraf vmes, ki grozi s kaznijo le zatiralcu nadloge, njo pa ščiti. Učeni pravniki so mi čitali iz kazenskih bukev paragraf, ki se prilega kakoi pest na oko naši hmeljski nadlogi: Kdor širi o borznih predmetih, vrednostnih pa-nirjih itd. neresnične vesti z namenom, da bi begal ljudi in slabo vplival na ceno teh prednetov. se kaznuje z zaporom do enega leta. «Prav lep paragraf,« porečete, toda kako da spi v hukvah, hmeljska nadloga pa spravlja hmeljarje v obup? Kjer nt tožnika, ni sodnika, pravi naš pregovor, zato je dolžnost vsakega hmeljarja, da na-
zr.ani vsak primer takšnega tekaškega be-0. nja ljudi, državnemu tožilstvu, ki bo brez nafte, garkona in palice naučilo brezvestne ljudi poštenja v trgovanju. Za mnoge milijone so oškodovali s svojimi lažnivimi gesli takšni brezvestni tekači v zadnjih letih naše hmeljarje, da so koristili za nekaj tisočakov sebi. največ pa inozemski trgovini, ki zre s prezirom suženjske Judeže našega gospodarstva. Na vas. hmeljarji je, da energično pometete s to svo, jo hmeljsko nadlego.
Namesto splošno pričakovanega in obe-tanega dežja je nastopil tretji naval vro-čine združen z zapadnim vetrom. Tisto malo dežja, ki ga je padlo v zadn jih tednih, je že davno iznilo sonce. Čimdalje huje je pomanjkanje vode, čemur se ni čuditi, sa} Savinja le še komaj elezi čez Kleče — zda) pa zdaj bo prenehala teči, cele tri mesece ni tekla in je pomrl ves ribji zarod v smrdljivih tolminih, ljudi, ki so pili to vodo, pa je pobrala kolera. Nas zaenkrat še ne bo konec, saj je tudi v delavnik govedina pogosta na kmetski mizi. Sosed kolje za sosedom živino doma, ko vidi, da je ne bo mogel prevleči preko zime. K_j bo z našo živinorejo? Propadla bo in z njo . rodnost njiv ter kmet sam. Čuje ?e, da je med drugimi stanovi velik odpor proti razdolžitvi kmetov in da se jim očita, da so le zaradi pijanosti zlezli v dolgove. Poglejmo okrog in uomo videli, da ima vsak stan razme*-no več pijancev kakor kmetski. Vsaj pri nas je tako, da pride na vsako vas komaj eden kmetski pijanec. Kar se tiče razdolžitve. so hmeljarji pač tega mnenja, da je država dolžna upoštevati nestalnost kmetskih cen. Če so ji hmeljarji dali v dobrih letih na dohodnini (kt se ni sicer prbirala od nobenega drugela kmetijskega pridelka) nad pot milijarde Din, naj jim krije z razdolženjem izgubo zadnjih let. V povprečku 10 let služijo namreč dobički dobrih let komaj za kritja izgube v slabih letih. Tako sedijo hmeljarji in mislim, da je pravica na njihovi strani.	Janko Kač.
Gospodje, ki polagajo važnost na svojo zunanjost,
skrbijo predvsem na elegantno in dobro prilegajoče ter fino izdelane obleke, površnike in trenchcoate ter vsa druga oblačila in si jih nabavljajo pri
LUKIČ, LJUBLJANA, STRITARJEVA
Izgotavljanje tudi po meri. — Cene presenetljivo nizkt
Izvajai
janje novega zakona o davku na poslovni promet
Beograd, 10. sept. p. Oddelek za davke pri finančnem ministrstvu je izdal vsem finančnim direkcijam in davčnim upravam •razpis, ki vsebuje pojasnila glede zakonske novele o davku na poslovni promet ter uredbe o odmeri in pobiranju luksuznega davka. Razpis poudarja med drugim, da je dosedanja tarifa skupnega davka na poslovni promet Izračunana na bazi starega 1-odstotnega splošnega davka na poslovni promet. Ker se Je sedaij splošni davek na poslovni promet povišal od 1 na 2 odstotka, se istočasno povišajo na dvakratni znesek tudi vse davčne stopnje iz tarife skuonega davka na poslovni promet. Po-čenšl od 16. avgusta t 1. je treba ta davek plačati po povišanih stopnjah. V primerih, kjer se splošni davek ln deloma tudi skupni davek na poslovni promet odmerja po oceni davčnega odbora, morajo davčne uprave napraviti nove davčne razporede, v katerih morajo na novo odmeriti splošni in skupni davek na poslovni promet za čas od 16. avgusta do konca leta, upoštevajoč pri tem samo razliko v davčni stopnji.
Novi zakon uvaja tudi nov davek na promet z luksuznimi predmeti. Ta davek se odmerja ia pobira na isti način, kakor davek na poslovni promet. Tudi glede dospelosti ln plačevanja tega davka veljajo ustrezajoče določbe, ki veljajo za davek na poslovni promet. Končno vsebuje razpis Se •pojasnila glede spremembe skupnega davka na poslovni ipromet na moko, ki se ,po-čenši od septembra poviša od 4 .na 6 odstotke pri trgovskih mlinih, dočim se ta skupni davek pri mlinih na merico poviša na 6 odnosno na 8 par od kilograma izdanega z mletja.
K pozivu poslanca Ureka!
Na poziv, da naj mi vsi, ki jih razmi denarni1 zavodi kot dolžnike brezobzirno preganjajo, pošljejo točne zadevne originalne listine, prejanem dinevno ceie kopice pisem, kjer se na dolgo in široko opisujejo slučaji posameznikov, prilagajo zna mike za od_ govor itd. Ako bi moral vsa ta doilga pisma prečitati in namie odgovoriti, bi moral imeti najmanj deset pisarniških moči! Prijatelji, to je nemogoče, pa tudi brez vsakena smisla. Vse podatke rabim le kot materija! za donošenje zakona o kmečkih dolgovih, kot dbkaz utemeljenosti zahteve, da pridejo tudi htonflinice in posojilnice pod zakon itd* ne pa zato, da bi se napcaviHi v vsakem posameznem slučaju ne vem kakšni koraki, ki 90 Itak buezmisehi! in nemogoči, dokler nimamo zadevnega zakona. Zato prosim še enkrat vse prizadete: Pošljite mi samo vse zadevne uradino soise s kratkim ohjasoilam, opustite pa vsa do lz o vezna pisma, ki se nanašajo na posameznike in vzamejo mnogo časa piscem, meni pa ubijajo silno dragoceni čas.
Ivan Urek, nar. poslanec
Strelske tekme
Kraljev pokal osvojil Kragujevac
Pri tekmovanju ekip, katerega se je udeležilo 9 mest, se je razvila ostra borba za kraljev pokal. Osvojil si ga je Kragujevac, ki je dosegel 1846 točk. Slede Beograd 1841, Maribor 1559, Zagreb 1490, Ljubljana 1476, Novi Sad 1336. Celje 1022, Novo mesto 784 in Jesenice 677 točk.
Hmeljski trg
žatec, 10. sept. h. Hmeljski trg je bil danes neizpremenjen. Cene so se gibale med 600 do 850 Kč za 50 kg brez prometnega davka. Tendenca je bila zelo mirna.
Roadnice, 10. sept. h. Zanimanje za hmelj je ostalo od včeraj neizpremenjeno. Srednje vrste so se prodajale po 500 do 600 Kč, prvovrstno blago pa po 600 do 675 Kč za 50 kg. Izbrano prvovrstno blago je doseglo tudi cene po 680 Kč. Lastniki so bili rezervirani.
Pred zaključkom velesejma
Uspela letošnja velesejmska razstava bo jutri zaključena. Zato bodo danes in jutri pohiteli na velesejem vsi oni zamudniki. ki doslej niso utegnili ogledati si te prireditve, ki je zares na višku in ki nudi prav vsakemu interesentu iz ožjega interesnega kroga kaj posebnega in privlačne-ga-
Med najbolj privlačnimi razstavami, k^ so prirejene v okviru velesejma, moramo le enkrat opozoriti na uspelo razstavo, kt jo je priredilo »Društvo za rHo malih živali in perutnine »Živalca«. Ta razstava vzbuja med občinstvom prav posebno po« jcornost. Pred pavilijonom se vedno zbirajo radovedneži in nikomur ni žal za 2 Din, ki jih je moral dati za vstopnino. Razstava je zares bogata m vsebuje poleg kokoši in druge perutnine ter kuneov tuch razne druge živali, kakor golobe, drobne ptice in kanarčke, papige, opice, psičke Itd. Za veselje med posetniki skrbi zlast\ »lladi šimpanz Maks, ki je en,a najprivlač-nejsih točk razstave. Silno je zanimanje tudi za prikupne živalice v kletkah blizu vboda, za močvirske bobre, ki so jih poslali na razstavo Cvenkeljevi iz Savinjske doline. Kunci so nameščeni v 87 kletkah ln jih je vredno ogledati. Zastopane so prav vse odlične pasme. V eni izmed kletk čeni celo zlati kunec, ki ima svojo domovino v Braziliji. Izredna je tudi izbira med golobi, ki jih vidiš tam od navadnih, do prečudno oblikovanih. Vsega skupaj je raz-stavljenih nekaj nad 1000 raznih malih živalic. Živahna kakor obisk je tudi kupčija in je že s to razstavo precej dosežen namen: prikazati možnost in vzbuditi ve selje. do reje malih živali na malih domačijah.
Kupčijski posli se na velesejmu dalje
Erecej ugodno razvijajo. Poleg pohištva, i je tudi letos zabeležilo nove lepe uspehe, je omeniti tudi domače pletarstvo, kt je pokazalo vsakovrstne izdelke od nsj-priprosteišega do najfinejšega. Za tn sezonsko blago vlada splošno zanimanje. Omeniti pa moramo tudi bosanske domače proizvode, kakor preproge, opanke, kavi-r>s servise, ki so tudi letos -našli precei interesentov. V oddelku, kjer je nameščena kovinska industrija, moramo še omeniti izdelke domače železolivarne (plošče za štedilnike, sifone), od lesne stroke pa zlasti naše sodarje, ki so se odlikovali s svojimi izdelki. V pogledu osamosvojitve od inozemstva naj opozorimo še na domače krame šablone za sobosliksrje in pa na nlošče iz lesne volne in magnezita »Šuma-fit<, ki se naglo uveljavljajo v gradbeni stroki namesti dražjih ttriih i-delkov. Končno je še zanimanje za razne lesne izdelke (spominke), za mlinske kamne in za muzikalije.
Kakor že ponovno napovedano, bo danes na velesejmu tradicijcnalna tekma harmonikarjev in velika razstava plemenskih konj.
V Krčevini pri Mariboru je umrla ugledna trgovka gospa Antonija Hanželova. Pogreb bo danes ob pol 16. z mrtvašnice na Pobrežju. — Na Polzeli je v četrtek umrla gospa 'uiza. Zdolškova. soproga upokojenega nadučitelja in posestnika. _ Na Javor-niku je umrl g. Franc Peternel. upokojenec KID. Pogreb bo jutri ob pol 17 _ V Baru je nenad.no umrl g. Rado Ukmar, star šele 21 let, doma iz ugledne družine v Proseku pri Trstu. Obiskal je v Baru svojo sestro in svaka in ga je dohitela smrt. Pokopali so ga v petek. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje!
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Začasni porast visoke oblačnosti. Visoka temperatura bo trajala še dalje. Možnost lokalnih neviht. Situacija včerajšnjega dne: Nizek pritisk pokriva večji del Severnega oceana in zapadni rob kontinenta Depresija je nad Anglijo Skandinavijo in Islandskn.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Najbrže bo nastopilo zapadno vreme
Tudi najodpornejše
in najtrše dlake
hil/uy ofrjeh£ag<y in, ptld^o* podL tezjlc po* u^o^iabL
palmi ro-rružas
p a I mira nuU> za butje dcu go^bcr. m£hfay Jvu2rfiahtcy peruy kL t/iadcr kol/jy orriehcčL t&L dolgo- mehk/? obcUŽL. tf-a pena, gotetKr n&kOaAjupotti LaAtnniti, isi <>4itexjjjocL duh	da.
je. buijjs 5 pa!mira trulom p^cu}i usiusteh. 75 tal uzAtdenJ Zja^uncu^c -UjzlsbO' dx>&uy kdalotdjO:
pomočnika Ivan Jošt, rojen 3. septembra 1905 v Dvorcupri Šoštanju, stanujoč na Jesenicah in 27-letni Ljubljančan Alojzij Pere. razširjenja teh bankovce-' pa 2(Jletni čevljarski pomočnik Adolf V.; Ljubljančan. Ta je spravil v promet dva taka bankovca, a so ga kmalu zasačili. Bili so -obsojeni: Jošt na 1 leto robije in 120 Din denarne kazni odnosno 2 dni zapora, Alojzij Pere na 5 in Adolf V. na 2 meseca storgega zapora, vsi z i/gubo častnih državljanskih pravic za 3 odnosno 2 leti. Sodba v razlogih naglasa, da jc smatrati zločin ponarejanja bankovcev za najtežji zločin, ker so ponarejevalci grobarji državnega gospodarstva. Preiskava proti glavni ponarejevalski družbi, ki je poleti razpečala nekaj stotakov, še traja in bo glavna, razprava razpisna najbrž v začetku decembra.
Zaradi vlomov in tatvine je bil Ljubljančan čevljarski pomočnik Vinko Jera-la obsojen na 20 mesecev robije, izgubo čostnih pravic ja. 3 leta in po prestani kazni se odda v prisilno delavnico za nedoločen čas. Jerala se je klati okrog po deželi, deloma je beračil, deloma pa kradel in vlamljal, kjer se mu je pač nudila prilika.
Grenčica Hunvadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstva.
Ivan Mohorič
2 km. Šele, ko sta na telefonske klice prispeli oddaljeni društvi Višnja1 gora in Trebnje s svojima motorkama, je bilo na razpolago dovolj cevi za dobavo vode. Do tega časa pa so se udejstvovali požrtvovalni gasilci pri reševanju premičnin in pri varovanju sosednjih poslopij. Ogenj je popolnoma uničil živinski hlev, lopo, dva poda in dvojni kozolec, od katerega so ostali le močni betonski stebri. K sreči so mogli še pravočasno rešiti živino. Od premičnin so zgoreli trije vozovi, šest sani, mnogo konjske opreme, dva viteljna in vsi gospodarski stroji. Tudi nad 80.000 kg krme in 35.000 slame je postalo plen ognja. Stavbe so bile nove.
Šikoda je menda kolikor toliko krita z zavarovalnino. Ker se trdi, da je bil ogenj podtzknjen, se za izvor požara zanimajo tudi šentviški orožniki. Privedli so že nekega sumljivega tujca v sodne zapore viš-njegorske, kjer je bilo prvo zaslišanje. Od tu pa so ga v petek odvedli na okrožno sodišče v Novem mestu.
Zopet ogenj na Dolenjskem
Radohova vas, 9. septembra.
Zločinska roka je včeraj zopet podtaknila ogenj, ki je uničil velik del imetja veleposestnika Jožeta Jerlaha. po domače Hladeta na Dobravcih. občina Podboršt pri Radohovi vasi. Goreti jc začelo ob 17. v gospodarskih poslopjih, ki so bili hipoma vsi v plamenih. Na kraj požara so takoj prihiteli gosilci z motornimi briz-galnami iz Doba, Stične. Št. Vida, Sela S-imberk in tudi iz Trebemj. Vendar pa ni bilo mogoče iz gorečih poslopij rešiti drugega kakor živino. Gašenje je bilo onemogočeno zaradi pomanjkanja vode, naj-bbžji potok pa je oddaljen kakih 800 m. Gorelo je do jutra. Ob 22. je prišlo obvestilo o požaru tudi v Veliko Loko, kjet pa zaradi gasilske veselice ni bilo mogoče dobiti cevi niti drugega orodja. Jerlahu so do tal pogoreli 2 navadno kozolca, ! dvojni kozolec, listnjak, pod in hlev. 2 gospodarskimi poslopji vred je tudi zgorelo okrog 250 voz krme. K sreči so rešili veliko stanovanjsko poslopje, ki so ga zaradi pomanjkanja vode polivali z gnoj-.
Kragujevčani so osvojili kraljev pcikal
Vsedržavne strelske tekme so
Ljubljana, 10. septembra.
Strelske tekme, ki so mimo drugih slav-nosti v preteklem tednu privabile k nam obilico gostov iz vse kraljevine, so končane. Danes ob 14. so na vojaškem strelišču utihnile puške, ki so regljale od ponedeljka. Ves ta čas in prav posebno še danes je na strelišču kar mrgolelo od zgodnjega jutra do večera. Na strelišče so dan za dnem prihajali strelci iz vse države, nad 50 pa se jih je udeleževalo tekmovanja samo iz Šumadije. Dnevno se je izstrelilo okrog 5000 strelov, skupno pa jih je bilo oddanih nad 30.000. Vreme je bilo ves čas krasno, zato so se lahko tekme razvijale v tako lepem redu.
Na strelišču so danes popoldne pričeli s štetjem rezultatov, ki pa bodo gotovi in izračunani v celoti šele pozno zvečer. Kot zmagovalna ekipa iz strelskih tekem so izšli Kragujevčani. ki so priznani kot najboljši strelci in so dobili največ točk, ter so tako zaslužili kraljevi pokal, ki ga
Materi je sla naproti
Ljubljana, 9. septembra
Nedavno tega je »Jutro« poročalo o malem dečku od nekod blizu Ljubljane, ki je hotel z doma pcbegniti v široki svet ter je na cesti ustavljal avtomobile in prosil, naj ga odpeljejo sam bog ve kam. Danes pa so imeli na socialnem uradu mestnega magistrata opravka z malo, komaj sedemletno popotnico, ki je pravkar prihajala baš iz nasprotne smeri- iz sveta se je vračala proti domu in je povedala, da gre samo mami naproti.
Snoči so na glavnem kolodvoru opazili drobno dekletce, ki je postavalo in postopalo sem in tja in očitno ni vedelo, kam bi se dejalo. Bila je prav revne, žalostne zunanjosti, bleda, suha, zapuščena, vsa zbegana. Ljudje so jo privedli h kolodvorskemu misijonu in tu so jo prenočili, davi pa so jo poslali na socialni urad. Ko so jo v uradu povprašali, kdo je, odkod in kam, je v čvrstem gorenjskem narečju povedala. da se piše Katica Sipušič, da ima še štiri sestre, da pa ne ve, odkod je doma. Toda gospedje socialnega urada so morali dognati personaliie svojega mladega gosta, če so hoteli sploh kaj ukreniti,
bile včeraj opoldne zaključene
bodo odnesli jutri s seboj. Druga najboljša ekipa je bila beograjska, tretje mesto so zasedli Mariborčani, četrto Novi Sad, peto Ljubljana.
Za izvrstnega strelca se je zopet izkazal Mariborčan g. prof. Pero Cestnik, ki je v različnih vrstah strelskega orožja dosegel več prvih mest. Splošno ga smatrajo po doseženih rezultatih za najboljšega strelca v državi. Izvrstno so se držali tudi Beograjčani, zlasti sodnik polkovnik v pokoju g. Miličevič ter inž. Jocič. Izmed Ljubljančanov pa se je kakor vedno odlikoval polkovnik g. Ljuba Novakovič, k? jc dosegel najbrž največ točk na tarči »Oetinje«. Pri brzostrelnem tekmovanju, pri katerem se mora oddati 10 strelov na minuto, je dosegel 71 od sto možnih točk naš rojak kapetan Reš iz Novega Sada, dočim so drugi tekmovalci dosegli pri tej tekmi do 50 točk. Podrobne rezultate strelskih tekem bo objavilo ponedeljsko »Jutro«.
in ko so Katico ponovno nagovarjali, naj de vendar skuša spemniti, odkod je doma, jim je povedala najprej, da je iz Zagreba; ko so jo vprašali, kje se je tako lepo naučila govoriti slovenski, je rekla, da je :z Kranja. Nazadnje je g. Sedej svoje poizvedovanje skril za čisto nedolžno vprašanje: »Ali si se kaj kopala zdaj. ko je bilo ves čas tako lepo vreme?« — »Seveda sem se.« — »Kje pa si se kopala?« — »V Nevljici,« je povedala Katica. To pa skoraj ves svet ve, da teče Nevljica po prijazni dolini tam blizu Kamnika in da je Katica potemtakem pribežala od kamniške strani.
S socialnega urada so takoj telefonirali orežništvu v Kamnik in od tam so izvedeli, da Katico iščejo že tri dni. V Nev-l.jah je živela pri nekem posestniku, ki jo je bil vzel za svojo. Zakaj«je pobegnila od hiše sv<^~a krušnega očeta, v Kamniku ne vedo.
Tudi gospodom na socialnem uradu Katica ni pevedala nobenih podrobnosti o sebi in o vsem skupaj. Povedala je, da je hotela samo malo materi iti naproti, ki pride k nji s Hrvatskega. Poslali so jo v Dečji dom. kjer bo počakala, da pride po njo adoptivni oče.
OTVARJAMO
naše brezplačne jesenskj fototečaje in ob tej priliki prirejamo celodnevni izlet z motornim čolnom po Ljubljanici v Podpeč, združen z nagradnim tekmovanjem za najboljše slike, izdelane s PERUTZ materijalom, v vrednosti
Din 500.—
Vabimo vse fotoamaterje in udeležence našega pomladnega fototečaja. Točni podatki v trgovini! — Uro in dan teoretičnega predavanja še objavimo! Vožnja gratis!
BREZPLAČNI
JESENSKI FOTOTEČAJI KANC
ŽIDOVSKA 1.	11486
Odlični voditelji državne politike na javnem zborovanju v Ljubljani
Danes dopoldne ob 10. bo v Ljubljani v veliki dvorani hotela Uniona javno zborovanje JR.KD. Zborovanje bo tem večjega pomena, ker bodo na njem govorili odlični in vplivni voditelji naše državne politike.
Gosp. Nikola Uzunovic je bil že ponovno minister in večkrat ministrski predsednik. Sedaj je predsednik glavnega odbora JRKD, torej vrhovnega vodstva nove vsedržavne stranke.
Gosp. dr. Kosta Kumanudi je bil ponovno minister pred in po 6. januarju 1929, ob sestanku novega parlamenta pa je bil izvoljen za predsednika Narodne skupščine. Poverjen mu je bil s tem položaj, ki ga v vseh parlamentarnih državah štejejo med najvišja in najvažnejša državna mesta.
Gosp. inž. Laza Radivojevič je član vlade ves čas po 4. januarju 1929 in je sedaj že več let prometni minister. Upravlja torej enega najvažnejših gospodarskih resorov.
Gosp. Juraj Demetrovic je znan kot politik, publicist in gospodarski strokovnjak. V vladi je bil minister trgovine in industrije, sedaj pa upravlja kme-
tijsko ministrstvo, ki ravno v današnjih razmerah zahteva največjih sposobnosti in največje požrtvovalnosti.
Minister g. dr. Albert Kramer, mini-
Nfkola Uzunovic
ster za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj ter minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič so naši ožji rojaki in dovolj znani vsej naši javnosti.
Poleg obeh gg. predsednikov in petih gg. ministrov bodo na kratko govorili še nekateri senatorji in poslanci.
Ljubljansko zborovanje vzbuja zaradi odličnih političnih voditeljev, ki bodo na njem govorili, že v naprej veliko zanimanje po vsej državi. Nanj so posiali zato svoje poročevalce tudi vsi večji zagrebški in beograjski dnevniki. Umetno je, da je za shod izredno veliko zanimanje po Ljubljani in po vsej Sloveniji, saj so prijavljeni udeleženci prav iz vseh srezov dravske banovine. Zboro vanje bo zato pomembno ne le po svojih govornikih, marveč tudi po udeležencih, med katerimi bodo zastopniki vseh predelov in vseh stanov naše ožje domovine.
Odlični in dragi nam gostje bodo prišli v LjuDljano z beograjskim brzovla kom ob 8. zjutraj. Na kolodvoru jih bodo sprejeli odborniki in drugi člani ljubljanskih organizacij JRKD.
Dr. Kosta Kumanudi
Juraj Demetrovic
nico. Jerlah trpi veliko škodo, ker je bil zavarovan le za majhno vsot«
Orožniki imajo na sumu nekega moškega, ki se je potikal v bližini posestva in je upati, da bo v kratkem v rokah pravice.
Fotcamaterji!
Vaše filme razvijamo in kopiramo
v 4ih urah!
Razvijanje filma Din 5, kopije do 6/9 Din 1
Fotomaterijal Janko Pogačnik
LJUBLJANA, Dunajska cesta 20
(nasproti kavarni Evropi) 11497
Trije ponarejevalci obsojeni
Ljubljana, 10. septembra.
Pred malim kazenskim senatom so se včeraj popoldne vršile tri glavne in nekatere prizivne razprave. V tajni razpravi ie bil sena! obravnaval tudi jesensko ponarcajnje 100- dinarskih bankovcev, ki so bili po izvideniškem mnenju Narodne banke izdelani na zeio primitiven način, namreč na navaden kopirni papir z raznimi barvnimi svinčniki. Dva taka bankovca sta bila razpečana na Jesenicah. Ponarejanja s'„a bila obtožena čevljarska
15*364 dijakov na srednjih in meščanskih šolah dravske banovine
Ljubljana, 10. septembra.
Po podatkih prosvetnega oddelka banske uprave se je v dravski banovini vpisalo na raznih srednjih šolah (gimnazijah, državmih učiteljiščih, trgovski akademiji m tehnični srednji šoli) 9775 dijakov in dijakinj, na 35 meščanskih šolah pa 5589 učencev in učenk. Naval na nekatere srednje šole je bil velik in so bila vodstva zaradi pomanjkanja prostora primorana odklanjati tua: sposobne prosilce. Na mnogih meščanskih šolah enako zaznamujejo znaten prirastek v prvih razredih. Vse gimnazije (razen Ptuja) so prosvetnemu oddelku že poslale kratka poročila o stanju, računati pa je treba, da bo število zamudnikov še naraslo.
Ljubljana ima na 3 državnih, mestni in 2 zasebnih gimnazijah 4245, klasična v št. Vidu 330, klasična v Mariboru 727, realna v Mariboru 1247. (Na ta zavod je bil izreden naval in ima v razredih: I. 285, II. 300, ELI. 272. IV. 141, V. 59, VI. 43, VII. 81 in VIH. 65). Novo mesto 386. Murska Sobota s 4 razredi 243. Celje 757 (I. razred 182), Kranj 536 (I. 153).
Na trgovsko akademijo v Ljubljani je bil letos velik dotok ter je bilo ravnateljstvo primorano več ko polovico prosilcev odkloniti. Vpisanih je bilo v I. razred 44, n. 35, m. 39, IV. 29, skupaj 147. Pouk se je včeraj pričel.
Dober obisk beleži tudi tehnična srednja šola, ki sta ji priključena še delovod-ska in obrtna šola. Vpisalo se je: v arhi-tektonsko-gradbeni cdsek 108 (I. razred 40J, strojni 99 (I. 33) in elektrotehniški 99 (I. 26 ). Zaradi predpisanega števila je bilo več prosilcev odklonjenih.
Na obe državni učiteljski šoli je bilo vpisanih v Ljubljani 405 gojencev in v Msu riberu 430. V Mariboru se je vpisalo v I. razred le 19 gojencev, 8 dijakov in 11 dijakinj. Nič čudnega, saj je še okoli 400 absolventov brez službe.
O stanju meščanskih šol v Ljubljani smo že poročali. Na ostale meščanske šole v banovini je bilo vpisanih: Vič 192, Zgornja
šiška 146, Št. Vid nad Ljubljano 138, škof-ja Loka 40 (tu se je šele letos otvoril I. letnik), Jesenice moška in dekliška 291, Tržič 133, Celje deška 232, Celje dekliška 221, Maribor desni breg 537, Maribor levi breg 254, Slovenjgradec 93, šoštanj 93, Ljutomer 150, Ormož 76, Trbovlje 253, Krško 159, Brežice 144, Novo mesto 145, Ribnica 137, Kočevje (zasebni »Marijin dom«) 127, Rakek 97, Vojnik 100, šmihel 110, Mekinje pri Kamniku (zasebna) 76, Celje (zasebna šolskih sester) 159, Mežica 96 in Dolnja Lendava 109.
Taka je približna statistična slika o stanju srednjih in meščanskih šol v dravski banovini. Na vseh teh zavodih ie zaenkrat 15.364 mladine.
Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske bolezni soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, droge-rijah in specerijsKih trgovinah.
Nevaren požar v Pristavici
Višnja gora, 10. septembra.
Vas Pristavica pri Dobu na Dolenjskem je doživela na praznik malega Šmarna zelo razburljivo noč. Pri največjem taimo-šnjem posestniku in znanem konjskem trgovcu Jerlaku Jožetu, po domače Hladetu, je v gospodarskem poslopju ob pol 18. nenadno nastal požar. Kljub temu. da so bili domači z gospodarjem vred s-koro vsi doma ali v neposredni bližini, se o vzroku požara še ne ve nič natančnega. Prvi so prispeli na kraj nesreče gasilci iz Doba, a za njimi so prišli iz Stične in Št. Vida. Gasilci pa niso mogli stopiti v akcijo, ker je voda oddaljena od kraja požara sikoro
Ivan Pucelj
Dr. Albert Kramer
Kmetijski vestnik
Za pridelovanje sladkorja v Sloveoiji
Zdaj se že tretjič načenja vprašanje proizvajanja sladkorja v Sloveniji. Prvo tozadevno gibanje se je začelo že pred vojno, drugo pa pred kakimi šestimi ali sedmimi leti, ko smo se posebno zavzemali za ustanovitev nekai zadružnih tvornie sladkorja, ki ne bi zahtevale nedosegljivih denarnih naložb. Danes kaže, da ie čas za to misel najbolj goden, čeprav je sicer malo denarja. Kartelirani sladkor je danes že tako drag. da je treba najti pomoč proti temu, istočasno najti nove vire dohodkov.
Za pridelovanje sladkorne pese najprimernejši kraji se smatrajo ljubljanska okolica proti Grosupljemu in Vrhniki, dolina Krke, Savinjska dolina in Ptujsko polje. Sa-vinjčani se bodo pač držali svojega hmelja, od ostalih pa bi menda najbolj prišla v po-štev ljubljanska okolica.
Slovenija uvaža okrog 2000 vagonov sladkorja z juga- Razen menda dveh državnih bo vse tvornice sladkorja last inozemcev. Vse skupaj so kartelirane in so cene sladkorju delno zato, ker te tvornice po večini niso v krajih, primernih za kulturo pese, delno iz drugih razlogov tako visoke, da so tihotapski kupčiji s saharinom dani najboljši pogoji. Potrebo dravske banovine bi lahko krili z domačo produkcijo. Podnebni, vremenski in tehnični jx>goji za kulturo pese so v omenjenih naših krajih znatno ugodnejši kakor v onih krajih naše države, kjer je tuji kapital postavil tvornice predaleč od premoga in apna in celo od pesnih polj samih. Že peso samo morajo dostikrat dovažati iz velike daljave. Naše tvornice sladkorja bi imele, kar se tega tiče, znatno večje ugodnosti. Prihranek na prevoznih stroških bi pač prišel v dobro produkcijski ceni in ceni sirove pese. Poleg vsega tega bi izluženi pesni zrezki in melasa bili kot stranski produkt sladkorne industrije zelo v korist v ljubljanski okolici zelo razvitega mlekarstva.
Tudi velik del barskih tal je sposoben za kulturo pese. V Izvestjih Društva za pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja« za leto 1912. poroča ravnatelj kmetijsko-ke-mičnega preizkuševališča inž. Turk o uspehih poizkusov, ki jih je v velikem obsegu izvršil tam- Posestniki niso bilii vaieni gojenja sladkorne pese in so ta dela vršili prvič.
V letih 1905. do 1909. so po avstrijski statistiki na Češkem na 1 hektar pridelovali po okoli 50 Q sladkorja, na Moravskem, v Sleziji in Nižjem Avstrijskem po okoli 41 Cl in na Ogrskem po 26 q ali povprečno po 2(30 do 250 q pese na 1 hektar Inž. Turkovi poizkusi so dali na dobrem, a slabo osušenem barskem svetu ob pomanjkljivi kulturi oo 154 do 239 q pese in 26.5 do 42.5 a sladkorja na 1 hektar. Prav dober, a premalo osušen barski svet je dal ob pomanjkljivi kulturi po 278 do 316 <1 pese in 47 do 53.3 q sladkorja, barska trdina v dobri kulturi po 220 do 30S q pese in 37.5 do 51.2 q sladkorja, a peščena ilovica v dobri kulturi po 317 do 327 q pese in 52.9 do 58 q sladkorja- Po trimesečnem ležanju ie ta pesa pokazaia pov-preno 15.9 °/o sladkorja. Najboljši odr-totek, to je 1S.19, je imela pesa na prav dobrem barskem svetu na spodaj ležeči barski trdi-ni in ob prav dobri kulturi, kjer je 1 hektar dal 406 Q pese ali 73.85 q sladkorja.
Sladkorne analize iz treh kampanj (od leta 1900 do 1903.) v tvornici za sladkor v Brailo\vu (Nemčija) so pokazale po navedbah Licho\vitzerja po 16.97, 14.35 in 15.37 ali povprečno 15.55 °/o sladkorja, a naša barska pesa je kazala povprečno 15-9 °/'o sladkorja in za 2.56 višjo čistoto napram nemškemu pridelku.
Kakšna je proizvajalna cena naših karie-liranih tvornie, ki peso slabo plačujejo, «e vem. Češki tvorničarji so prodajali lani sladkor na debelo pod 75 parami za kg. Pri tej" ceni seveda ni bilo mogoče govoriti o dobičkonosnosti, toda izguba tudi ni bila ogromna. Recimo, da bi slovenske (zadružne) tovarne poleg dobrega plačevanja pese in ugodnega vračanja pesnih zreskov in melase dobaviteljem pese stal 1 kg 2.50 Din, državna trošarina ie zdaj 8.50 Din na 1 Kg, skupno tedaj 11 Din. Ako računamo za provizijo trgovini, prevoz in zavijanje sladkorja še nadaljnja 2 Din pri kg sladkorja, tedaj znaša razlika napram današnji konsumni cent še vedno 2.05 do 2.75 Din. To se pravi, eta bi kljub veliki kulanei napram pridelovalcem pese tvornica še vedno utegnila imeti respiro od 2-50 do 2.75 Din pri kg za dobiček in za konkurenčno oddajo svojega pridelka izven kartela. Že dobiček 10 par pri 1 kg sladkorja bi znašal pri 2000 vagonih 2 milijona Din. Samo te številke bi pomenile v našem ožjem slovenskem gospodarstvu pri konsumu 2000 vagonov neglede na vse drugo vsako leto nad 50 milijonov Din. Cenen sladkor pa bi omogočil večjo porabo, kon-sum saharina bi nazadoval in nove možnosti bi se odpirale širjenju pridelovanja sladkobne pese in s tem zaslužku pridelovalca.
Po mojem mnenju bi kazalo ustanoviti tvornice sladkorja v vrhniškem sodnem okraju ali na Vrhniki sami, kjer bi se našla za to pripravna poslopja, morda tudi precej
strojev, ki bi se z majhnimi spremembami mogli preurediti za pranje, rezanje m za difuzijo in bi najbrž bilo treba nabaviti nove stroje samo za saturacijo in koncentracijo pesnega soka in za rafinacijo sirovega sladkorja. Tudi parni stroji, električna razsvetljava, les in žaga so na mestu.
Dipl. agr. Alojzij Jamnik.
Splošna navodila nabiralcem gob
Po prvem izdatnem dežju je pričakovati raznovrstnih jesenskih gob. Zaradi dolgotrajne poletne suše pa najbrž ne bo obilo gob, ker so se plodišča na južnih in zapad-nih legah izsušila, zato bo treba iskati gobe na severnih in vzhodnih legah.
Nemška družba za gobarstvo (Deutsche Gesellschaft fiir Pilzkunde, Darmstadt) je pravkar razglasila v svojem glasilu (Zeit-sehrift fiir Pilzkunde) za jesensko gobjo sezono splošna navodila.
1.	Kdor misli, da more že samo po teh navodilih naglo postati dober poznavalec gob, tak naj rajši pusti gobe pri miru.
2.	O užitnosti ali strupenosti gob ni zanesljivih znakov. Le bajke so, da strupene gobe med kuhanjem ali praženjem črno prebarvajo srebrno žlico ali čebulo, da vse strupene gobe pretrgane ali prerezane po-črnijo ali pomodrijo, da je mogoče strupene gobe spoznati po neprijetnem duhu ali okusu.
3.	Uživaj le tiste gobe, ki jih popolnoma zanesljivo poznaš kot neškodljive.
4.	Začetnik v gobarstvu naj nabira najprej le najbolj znane vrste gob, kakor lisičke in užitne gobane (globanja, jurček), ki jih pri natančnem ogledu nikakor ni mogoče zamenjati. Pri nabiranju užitnih gobanov je le treba paziti, da jih ne zamenjamo z žoltastim gobanom, ki je dorasel pod klobukom rožnate barve, dočim je užitni zelenkast. Postopno se temeljito seznani z drugimi vrstami gob, ki niso škodljive, česar ne poznaš, pusti v gozdu pri miru; le siroveži pokončavajo vsako gobo, ki jim ni znana.
5.	V dvomljivih primerih vprašaj za svet res dobrega poznavalca gob.
6.	število gobjih vrst je dosti večje, kakor se navadno misli. Le lahkomiselni ba-hači poznajo »vse gobe«. Zaradi tega so tudi zastrupljenja neizogibna. Naš užitni goban ima kakih 50 podobnih sorodnikov, vseh platničark (ki imajo pod klobukom lističe) pa je v naših gozdih približno 1500 vrst. Mnogo teh še sploh ni znanstveno preiskanih glede na užitnost.
7.	Nabiraj vedno le čvrste gobe. Prepojene z vlago, prestare, nagnite in močno objedene pusti v gozdu.
8.	Jemlji gobe previdno iz zemlje, da ne raztrgaš plodišča (mrežasto podgobje ali micelij). Takoj v gozdu odstrani z gob prst in listje, da bo doma snaženje enostavneje. Pomisli pa, da osnažene ali celo razrezane gobe tudi najboljši gobar le težko prepozna. Zato postopaj tako le z gobami, ki jih zanesljivo poznaš za užitne.
9.	Za nabiranje gob vzemi košaro ali trdno škatlo v nahrbtniku, ker v rutah, vrečah, predprsnikih ali v nahrbtnikih se gobe mečkajo in segrejejo.
10.	Nabrane gobe je najbolje doma takoj čisto osnažiti in pripraviti za jed. Ako pa to ni mogoče, jih razloži, da se ne tišče, na hladnem in zračnem prostoru do prihodnjega dne. Gobe imajo približno 90% vode, zato se lahko pokvarijo.
11.	Semenska plast pod klobukom (lističi, cevke, bodice) se naj ne odstrani, ako ni črviva, ker prav semenska plast ima največ redilnih snovi.
12.	Voda, ki so v njej zavrele gobe, naj se ne zlije proč, ker ta voda vsebuje najlaže razkrojilne redilne snovi. Gobe, ki so užitne šele tedaj, ako se voda odlije (n. pr. nevarni pomladni hrček ali lorhel), sploh niso priporočljive.
13.	Gobe so težko prebavljive, zato se morajo drobno razrezati (najbolje v stroju za rezanje mesa ali slanine). Razen tega se morajo gobe dobro zgristi. Za večerjo niso priporočljive večje porcije gobje jedi.
0
Gobji prašek
Svoje časno, ko so naše gospodinje naročale Vvdrovo žitno kavo iz Prage, so se seznanile tudi z gobjim praškom, ki ga je izdelovala in ponujala ta tovarna. Vsi, ki so uživali ta prašek v juhi ali v omaki, morajo priznati, da je bil prav okusen. Danes v naših trgovinah najbrž ni dobiti zimi e ti h gob, ker svoje industrije za predelovanje gob še nimamo, uvoz pa je drag. Toda gobji prašek si lahko vsakdo sam pripravi. Za mletje so pripraivne vse užitne gobe, ako jih dobro posušimo (na peči ali v peči) nato pa jiih zmeljemo na mlinčku za kavo ali meso. Prašek se spravi v steklene posode, ki se zavežejo s pergamentnim papirjem in hranitjo na suhem prostoru. Ena žlica tega praška na osebo zadostuje za okusno gobjo juho alri omako. Posebno je
priporočati za mletje gobe, ki rasejo navadno v množinah, a so posušene in ne-amlete trde, n. pr. lisičke, trobente, beti ali kiji in druge. Pravilno hranjen gobji prašek obdrži tudi več let prijeten okus.
Ali naj gobe odrezavamo ali ruvamo
Lani je v naših dnevnih časopisih nekdo priporočal, naj se gobe brezpogojno odre-zavajo pri tleh, češ da se z ruvanjem raztrga in uniči micelj (mrežasto podzemsko plodišče.) To napačno načelo zastopa tudi po neki zastareli nemški knjigi prirejena hrvatska knjižica j-Mali gljivar«. Pravilno pa je prav nasprotno: gobe je treba trgati, to je ruvati iz zemlje. Seveda je treba pri tem postopati obzirno. Ruvati moramo previdno in ne pregloboko, gobo nekako odvrtamo aM odsukamo iz zemlje. Ako pa gobe odrezujemo, se v ostanke kocena v zemlji zaplodijo črvi, da začno ostanki gni-ti in se gniloba razširi po vsem micelju ga uniči in naredi nerodovitnega. Pred-
lanskim so praktični gobarji češkoslovaške celih 14 dni živahno razpravljali v >Narod-nih Listih« o tem vprašanju, a se naposled vsi zedinili v tem, da je previdno ruvanje edino pravilno. Sicer pa so tega mnenja tudi vsi odlični novodobni gobarji v svoji h knjigah, na pr. dr. Maoku (česky houbaf) Gramberg (Pilze der Heimat), Hinterthiir (Praktische Pilzkunde) in drugi.
Serum proti zastrupi jenju z gobami.
Strokovnim krogom je znano, da zajcu ne škoduje tudi najbolj strupena goba. To dejstvo je napotilo znanega francoskega zdravniika Henryja Limousina, ki je bil osem let vodja laboratorija v Pa-steurjevem zavodu v Parizu, da je nedavno izdelal serum, ki baje naglo in popolnoma ozdravi zastrupljen je z gobami. Serum so uspešno uporabljali v treh primerih zelo hudega zastrupljenja. Glavna sestavina seruma je mešanica zajčjih možgan in zajčjega želodca.	A. B.
Dogodki za mejo
Nova žrtev fašističnega prsebnega sodišča
Lani meseca aprila so karabinjerji nenadoma aretirali nič hudega slutečega Ivana Marinčiča iz Zagorja pri Št. Petru na Krasu. Mladenič je star sedaj okrog 28 let in je sin uglednega trgovca in posestnika v Zagorju. Bil je zaposlen v očetovi trgovini in na posestvu in ni imel ne časa ne volje, da bi se pečal s kakršnimikoli protizakonitimi in prorirežimskimi. zadevami. Karabinjerji pa so ga, ne da bi mu sporočili vzroke svojega postopanja odvedli z doma v zapore. Kmalu pa ga je redno sodišče izročilo preiskovalnemu oddelku fašističnega posebnega sodišča za zaščito države in javne varnosti. Obtožili so ga, da je špioniral v korist neke sovražne države in izdal njenim agentom načrte neike italijanske vojaške ceste na Piviki. V preiskovalnem zaporu je bil nesrečni Mairinaič leto in dan. In ves ta čas mu niso mogli dokazati najmanjše krivde. Ko pa je bilo že vse preiskovanje in nasilno zasliševanje zaman, so ga postavili pred posebni fašistični sodni zbor.
Proces, ki se je vršil že pred meseci, je bil tajen. Telesno in duševno že strtega slovenskega fanta je sodišče kljub pomanjkanju vsakega poštenega dokaza in le po pričevanju karabinjerjev obsodilo na 7 let ječe.
O tem procesu fašistični tisk ni poročal nitj besedice, ker mu je to prepovedala tiskovna cenzura. Tudi njegovi najbližji sorodniki dolgo niso vedeli, kje je nesrečni mladenič in kaj so z njim vse počeli. Vest o tem novem fašističnem nasilju se je spričo tega šele pred kratkim raznesla med ljudmi.
Protifašistična zarota na Pivki
Nekako pred mesecem dni, ko so se pod Snežnikom in Javomiikom vršile velike vojne vaje italijanske pehote in artiljeri-je, so neznanci nenadoma pričeli širiti med italijanskim vojaštvom letake, v katerih so jih pozivali, naj se upro fašističnemu režimu, ki se že krha in ki mora v kratkem propasti. Karabinjerji so kmalu iztaknin letake in obenem d-ognali, da je imela vsa protifašistična akcija le lokalen značaj. Letake so našli v Št. Petru na Krasu, v Baču, v Trnovem in Ilirski Bistrici ter drugod.
Uvedli so preiskavo ter po Pivki pretaknili nebroj hiš. Končno so aretirali vinskega trgovca Mercandela, rodom iz Milj, ki pa biva v Ilirski Bistrici, zobotehnika Bička, po rod d iz Divače, ki pa je prav tako bival v Ilirski Bistrici, tapetnika Je-lenčiča iz Vipave in brata Jožeta in Antona Primca, ki so stanovali v Trnovem, po. sestmiškega sina Franja Žnideršiča iz Do-brepolja, šoferja Hrovatflina. no domače Kovačevega Toneta in nekega Bobka. Osumili so jih, da so oni delili letake. Obtožili so jih zarote proti fašističnemu režimu in hujskanja redne vojske proti javnemu redu v državi. Izročili so jih sodnim oblastem. Preiskovalna komisija jih je že pričela zasliševati. Sodeč po obtožbah, bodo vseh osem aret.irancev izročili fašističnemu posebnemu 9odišču za zaščito države in javne varnosti
Slovenski župnik pred goriškim sodiščem
Poročali smo že o oprostitivi Franceta čemažarja pred goriškim sodiščem. 57-letni župnik že dolgo upravlja župnijo v Opatjem selu. Po rodu je iz Ljubljane. Karabinerji so ga spričo tega vztrajno zasledovali, tako da je postal njegov položaj skoro že neznosen. Na zadnje so po neprestanem oprezanju iztaknili »zločin«. župnik čemažar bi naj bil delil med ljudstvom zastrupljeno proti državno čtivo: Tavčarjevo »Visošiko kroniko« in »Koledar Goriške Mohorjeve družbe« za leto 1932. Karabinerji so izvršili po Opatjem selu in okolici veliko racijo za temi knjigami in preiskali slednjo hišo. Zbrali so okrog 30 izvodov Tavčarjeve knjige in več koledarjev, župnika pa so nemudoma prijavili goriškemu sodišču, češ da je on širil te knjige in tako zakrivil zločin proti državi in režimu. Na
goriškem sodišču niso mogli župniku dokazati niti najmanjše krivde. Afera, ki so jo hoteli napraviti opatjeselski karabinerji iz vse zadeve le da si »priborijo velike zasluge za državo in Mussolinija« in pripravijo kako povišanje in odlikovanje, pa je bila tako velika, da so le zaradi prestiža policije župnika obsodili na 50 lir globe. Toda župnik čemažar ni odnehal in je vložil priziv, po katerem je bil, kakor poročajo sedaj fašistični listi, oproščen.
PrOoesi proti beguncem
Spričo vedno težjih gospodarskih razmer in nezmanjšanega nasilja fašističnih val-petov in karabinerjev, zapuščajo neprestano novi ljudje svoje kraje m bežijo v svet Večinama so to mladi fantje, ki odhajajo čez mejo skrivaj večinoma zaradi tega, ker jim oblasti ne izstavijo potrebnih potnih listov ali pa tudi zaradi tega, ker ne premorejo denarja za stroške. Karabinerji pa vztrajno vlagajo ovadbe proti beguncem in tako imajo zlasti, nekatera sodišča v Julijski krajini tudi z begunci dovolj dela.
Na Reki je bil zaradi poskušenega bega čez mejo pogojno obsojen na 3 mesece zapora in 2000 lir denarne kazni 21-letni Anton Antolovič iz Vodnjana.
V	Gorici sta bili v kontumaciji sojena 19-letni Bernard Kumar iz šempasa in 35 letni Anton žigon iz Renč. Prvi je bil obsojen na 3 mesece ječe in 2000 lir denarne kazni, drugi na 15 dni zapora in 5000 lir denarne kazni. Komenski karabinerji pa so goriškemu sodišču zaradi bega čez mejo prijavili še 22-letnega Angela Pirca in 16-letnega Avguština Coljo iz Vojščice pri Komnu.
Pred sodiščem v Ajdovščini so bili sojeni Stanko, Bernard in Viktor Mesesnel, Rihard, Bogomir in Natalija Ličen 1z rti-hemberga. Prva dva in poslednja so bili oproščeni. Viktor Mesesnel je bil obsojen na 4 mesece zapora in 3100 lir denarne kazni, brata Ličen pa na ječo po 2 meseca in denarno kazen po 2000 lir. Druge obtožence, in sicer Ignacija štrancarja iz Planine, Ivana černigoja iz šturij in Rudolfa Štoklja od Sv. Križa bodo izročili pristojnim sodiščem na Reki, v Postojni in Idriji.
Dve aretaciji
V	Podkraju so karabinerji aretirali 28-letnega Josipa žaklja in 27-letnega Franceta Širco, ker sta imela pri sebi nože, kakršne smatrajo v Italiji za orožje.
Petindvajset mlekaric pred goriškim sodiščem.
Goriško sodišče je sodilo -te dni 25 mlekaric iz raznih slovenskih krajev, kii so bile obtožene, da so prodajale slabo mleko. Obsojane so bile skupno na 9300 lir denarne kazni, objavo Obsodbe v listih in plačilo vseh sodnih in odvetniških stroškov
Huda nesreča zaradi granate
V	bližini Kobarida je našlo te dni pet otrok staro granato. Pričeli so jo razbijati, tako da je nenadno eksplodirala. Vseh pet otrok, 3 letni Stanko školc, 12 letni Janko Lenkič, 10 letni Lojzek Borjančič, 13 letni Nikolaj Simac in 12 letni Josip Bakar je bilo hudo ranjenih. Prepeljali so jih v če-dadsko bolnico.
Velik požar v Gradišču pri Vipavi
Pred dnevi je ponoči nenadoma nastal požar v dvenadstropni hiši Ivana Durna. Ljudje so alarmirali karabinerje, gasilce in vojaštvo, a še preden je prišla pomoč, se je ogenj razširil na vso stavbo in celo na sosednjo hišo Antona Durna. Hiša Ivana Duma je pogorela do tal, sosedovo poslopje pa je bilo hudo poškodovano. Zgorelo je vse pohištvo, mnogo sena in uničena je bila tudi večja količina vina. Škoda je zelo velika. Karabinerji pa so povrh vsega aretirali še posestnika Ivana Durna. Dognali so, da je bil dimnik v njegovi hiši tik pod streho poškodovan in da je kakšna iskra ušla na podstrešje ter povzročila požar. Posestnika pa so aretirali pod sumom, da je po nemarnem sam zakrivil nesrečo.
Z letovanja v Gorenji vasi
Poljanska dolina privablja leto za letom več letoviščarjev, ki si od mestnega tlaka in prahu odpočivajo v tem prelepem kotičku naše banovine. Priznati se mora, da so obiskovalci doline hvaležni za vse užitke svojega letovanja, saj so nje krasote in privlačnosti opisali In popisali že od vseh strani. Kakor je pač ietoviščar usmerjen bodisi v leposlovje ali turistiko ali pa si hoče samo oddahniti od mestne enoličnosti, taka so tudi poročila z bregov Poljanske Sere. Visoko, Sv. Bolfenk, Zala, Malinski vrh, B'egoš in številna druga imena so vsakomur že tako znana iz spisov najodličnejšega sinu te doline, Ivana Tavčarja, da skoro na vsakem koraku srečuješ ljube znance iz njegovih povesti. Človek bi dejal, da tu lahko vživaš toplo umetnost Kosmovega Janeza kar v naravi in boljšega vodnika pač ne rabiš. Marsikdo bi rad hodil znano pot na Blegoš s Presečnikovo Meto in mislim, da bi se s pridom dali ponoviti prizori s tega izleta, ki je o njih vedela toliko povedati nedi-skretna tržaška izguba hlapec Danijel. Prav na vsakem »poklonu« bi človeku kaj sličnega lahko prišlo na misel.
Kdor ljubi lepe izprehode, daljSe *m. krajše ture, morda nikjer nima tako lepe prilike zanje kakor v Poljanski dolini. Treba je le, da se popneš par minut v hrib na desno ali levo, pa se ti že odpre čisto nov svet; ako isti izprehod ponoviš petkrat za povrstjo, boš vedno odkril še kako novo krasoto, ki je pri prejšnjih nisi opazil. Vedno se razveseliš novih vidikov, ki so nam osobito v današnjih časih tako zelo potrebni.
Največja privlačnost pa so izredne osvežujoče kopeli v Poljanščici ali Sovri, kakor jo nazivajo domačini. Tako so ekrepčujoče. da trdijo učeni ljudje, da je voda v Sori visoko radioaktivna. Dopoldne malo zareže, ko stopiš vanjo, popoldne pa jo pošiljajo iz Žirov čisto toplo; vselej pa je tako prijetna, da ne vem. kdaj bi ji dal prednost. Sonce je skoraj višinsko, tako da postaneš v 14 dneh črn brez orehovega olja. Imeli smo v svoji sredi simpatičnega gespoda. ki bi se bil lahko pokazal v zamorski družbi, ne da bi se mu bilo treba oati, da ga razkrinkajo kot belega vsiljen-ca. Mnogim je veliko na tem, da počrne —• zdaj vedo, kje to lahko temeljito dosežejo.
Ko smo že pri Sori, moram reči, da je v Poljanah pod mostom kopel morda zelo lepa, lepša je gotovo še ona pod Fortuno-vo brvjo v Gorenji vasi, obe pa daleč prekaša šorlijevo kopališče nad nekdanjim Fortunovim mlinom.
Na prijaznem travniku je podjetni gosp. šorii postavil celo vrsto prostornih kabin za slačenje in oblačenje, pristop v vodo je lep in zelo pripraven, na sredo Sore pa se je nekoč v davnih časih strk-Ijala z nasprotnega brega ogromna skala, ki daje kopališču slikovitost, obenem pa povzroča, da je kopališče vedno dovolj globoko in ga muhasta Sora nikoli ne more zasuti. Za plavače izvrsten prostor; ne mislim za one, ki bi hoteli tu trenirati za plavanje preko Rokavskega preliva, tako dolgo se globina res ne vleče, vendar pa je zadosti dolga, da ustreza letcviščar-ju, ki ne hrepeni po olimpijskih rekordih.
Kopališče je izključna domena letoviščarjev, ki so kmalu iznašli, da se da krhki breg lepo vrtati ter so si zgradili dve peči, v katerih so si dan za. dnem pekli koruzo, krompir in jabolka. Dobri ga zda se ni tresel za par pednjev trave, z zanimanjem je opazoval in hvalil podjetje, celo svojega edinega sina nam je dal kot strokovnjaka pri gradnji peči. Koliko veselja je imela deca nad tem, koliko zabave so imeli s pečmi celo odrasli! V to idilo je planil brat z juga, ki so mu bila premalo pečena jabolka, krompir in koruzni klasi: »To vse ni nič. Odojka specimo!« Vse se je zavzelo in navdušeno pritrdilo, osobito oni, ki jim ni bilo čisto jasno, kaka zver ali sadež je predlagani odojak. »Klub caraharjev« — tako se je s ponosom nazivala ona skupina, ki je gradila peči — je pograbil pobudo južnega brata z obema rokama in že naslednji dan je cvrčal nad ognjem prašiček ter ščegetal »caraharje« v nos s svojim zapeljivim vonjem. Komaj smo ga dočakali da je bH pečen, potem pa smo posedli in cvekovečili zanimiv prizor na fotografsko ploščo. Popolnoma v slogu narodnih veselic se je kasneje razvila prosta zabava in ob Sori je zadonela marsikaka vesela pesem. Najbolj se nam je še posrečila ona lepa na~ rodna »Tam za turškim gričem«, ki se konča takole:

Angleški gostje v naših krajih
Od 3. do 30. avgusta se je mudilo med nami 50 Angležev in Angležinj, ki so proučevali ta divni del zemlje, našo Gorenjsko. Gostje so bili člani družbe Le Play, ki se bavijo v smislu velikega francoskega sociologa, po katerem ima družba ime, z mednarodnimi študijami, ki jih vežejo z dobro organiziranimi počitniškimi potovanji večjih skupin svojih članov. Družba je bila v preteklem letu na Poljskem, obiskala je že visoko Tatro, kjer je bila nastanjena v tamošnjem velikem državnem hotelu, bila je v Majorki, Španiji, na Norveškem in drugod.
Družbo sestavljajo tako rekoč trije oddelki. Prvi je Le Play House, katerega člani se bavijo predvsem z raziskavanjem manj poznanih pokrajin Velike Britanije in Irske; Le Play Society organizira počitniška potovanja na kontinentu in slednjič dijaška organizacija, ki je napravila lani izlet v Bohinj, odkoder so se udeleženci vrnili s takim navdušenjem, da je sklenila tudi »starejša« organizacija slediti letos vzgledu dijakov in obiskati jugoslovenske planine. Hoteli so posvetiti svojo pozornost predvsem manj znanim Kamniškim planinam ter prebiti drugi del svojih počitnic v Kranjski gori. Naša dijaška skupina je letos v Luxembourgu, odkoder mi pošilja nekaj članov pravkar srčne pozdrave, ki jih po tem potu objavljam in sporočam občinstvu. Pripominjajo, da je Luxembourg
sicer jako prijazna dežela, da se jim pa vidi po bivanju v Bohinju vse le še dolgočasno.
Naloga, pomagati 50 gostom razne starosti in raznih interesov, katerih niti eden ni razumel jugoslovenske govorice, da pridejo na svoj račun, kar se tiče uspešnih študij in zabave, ni bila lahka- Naši gostje so prispeli v dveh skupinah. Vsaka skupina je prebila najprej tri dni na Bledu. Priporočala sem jim, naj obiščejo odtod predvsem Bohinj in Kamno Gorico s starinskimi hišami in zanimivimi kovačnica-mi. Izlet v Vintgar pa bi naj napravil vsak po svoji preudarnosti. Krasna lega Bleda, krasna kopel, divna okolica, to so reči, ki morajo navdušiti vsakega tujca. Po veliki večini so bili gostje srednješolski učitelji; dame so bile ravnateljice in šolske upravi-teljice. Posebno oni, ki službujejo preko leta v osamelih šolah sredi mrkih gora ali v resni severni Irski, se niso mogli navžiti solnčnega letovišča in življenja tega lepega jugoslovenskega kopališča z romantičnim otokom. Obisk v Bohinju je navdušil gotovo vsaj dva člana, da sta se povrnila pozneje posebej za nekaj dni v ta krasni gorski kot. Botaniki družbe, ki jih je bilo lepo število, so se že v Bohinju prepričali, da moje informacije o tukajšni flori niso bile pretirane. Z Bleda so se pripeljali gostje z avtobusom v Logarjevo dolino. Pot je držala preko Kamnika. Za vešurni odmor v Kamniku prevzamem z veseljem odgovornost. Vedela sem, da ne čakata gostov samo prisrčen sprejem in izvrstno kosilo, marveč tudi obilo prilike za štu-
dije. Gg. Zadnikar in Štele sta pokazala z izredno prijaznostjo svoji obilni zbirki. G. župan in g. sreski načelnik sta počastila izletnike s svojo prisotnostjo pri kosilu, ki se je vršilo v senčni vrtni lopi pri Kendi. čas je bežal kar prehitro, tako da nismo utegnili niti napraviti izprehoda po mestu, da bi videli njegove znamenitosti. Odpeljali smo se torej prav kmalu v Logarsko dolino. Tudi tukaj se je zopet pokazala resničnost moje trditve, da so naši planinski domovi napravljeni iz gumija in da se dado po potrebi poljubno raztegniti.
Celjska podružnica SPD je bila dala na razpolago g. Branka Diehla kot vodnika. Njegova uslužnost je žela polno priznanje. Neumoren je bil g. Diehl pri požrtvovalnih turah s člani obeh skupin. Od prve skupine je pač kapetan Chase najbolj potreboval njegovih uslug. Poročalo se je že o tem navdušenem botaniku, ki je absolviral skoro vsak dan drugo goro, vedno na lovu za podatki, ki jih je potreboval za svoje študije. Povedal mi je ob slovesu, da ni našel nič manj kakor 57 species, ki jih ni dobil v Dolomitih in ki jih nikakor ni pričakoval. Namerava se zopet vrnitL
V kratkem je bila vsa družba pod streho in vsakemu številnih udeležencev je bilo ustreženo. Namestili so se v planinski koči in v Plesnikovem hotelu. Gostje so bili prav prijetno presenečeni o množini in kakovosti hrane, ki se jim je nudila v tem od sveta pozabljenem kotičku. Pričeli so takoj temeljite študije. Zvesti načelu, da se dobi boljši pogled v življenje naroda,
ako se prouči kaka odročna vasica, kakor na velikem in obsežuem potovanju, na katerem si mesta ogledaš le površno, so si izbrali za svoje lokalne študije lepo vasico Solčavo. Pri tem jim je izdatno pomagal g. Kunaver. G. dr. Brodar, ki se je slučajno mudil pri Logarju, je porabil priliko, da je pokazal večjemu številu udeležencev znano Zijalko v Olševi. Drugi zopet so se posebej zanimali za vas Sv. Duh, visoko gori v hribih, kjer so prvič v svojem življenju pokusili ajdov kruh in se divili razgledu z Olševe. Namenila sem se, da pomagam onim, ki bi hoteli iz ljubezni do gora napraviti nekaj tur; ob tej priliki sem hotela pokazati tudi botanikom teren njihovega udejstvovanja. Naš prvi izlet nas je vodil preko Rinke in Okrešlja na Kamniško sedlo. Spremljal nas je g. Boris Kermav-ner. Poleg tega smo imeli nepričakovanega, a dragega gosta g. Stojoviča od Pres-biroja iz Beograda. Prišel je z nami na Sedlo. Navdušenje botanikov, ki se jim je razkrivala specijaliteta za specijaliteto naše flore, mi je bilo več kakor zadoščenje za ves trud. Potem je bilo sporočeno planincem, da se prične pohod na Brano. Koča na Sedlu je tisto noč sprejela pod svojo streho 23 članov naše družbe. Drugega dne se je večina vrnila v dolino, da se znova posveti svojim študijem. Le s 6 tovariši sem nadaljevala pot, da jim pokažem krasoto planinskega sveta. Napravili smo lepo in ne preveč težavno turo preko Planjave na Korošico in od tam na Robanov kot in nazaj v Logarjevo dolino. Na Ojstrici smo našli v polnem cvetju še cvetice,
ki so bile v dolini že davno odevetele. »Bo-tanikarji bodo kar ljubosumni«, je rekla ena mojih spremljevalk. Naš izlet preko Velike planine in Primoža je opisal že naš najstarejši tovariš. Povsod so se gostje čutili prijetno presenečeni zaradi gostoljubnosti prebivalstva, izvrstne kuhinje in vzorne čistoče v naših kočah. To hvalo je treba sprejeti s tem večjim zadovoljstvom, ker prihaja iz ust potovalcev, ki poznajo že Norveško, Švico, Dolomite in Ameriko,
Praznika sta prebili skupini izletnikov v Ljubljani. Tu je bilo že malo huao skrbeti za goste. G. Kunaver je organiziral celodnevni izlet na Kras, ki je ugajal predvsem geografom. Nato so obiskali lepo šolo, kjer je on sam ravnatelj. Sodnik g. Pajnič je prinesel svojo divno botanično zbirko, da jo pokaže gostom. To je bilo vsekakor po godu botanikm. Sama sem v Ljubljani prevzela nalogo, da se posvetim onim, ki nimajo posebnih interesov m ki so neusmiljeno trpeli zaradi vročine. Spravili smo se v »Ilirijo« in uživali solnce in vodo. Popoldne smo napravili kratko avtomobilsko turo v zelene bregove onstran Podutika. Neka gospa, udeleženka izleta, mi je priznala ob odhodu, da je bil ta izlet zanjo najlepši; tako zelo ji je ugajalo krasno zelenje po vročini mesta in po bivanju med sivimi skalami. Ker tudi sama tako ljubim te zelene gore, sem hotela pokazati gostom del te krasote. Večer smo prebili na terasi hotela Bellevue. Preden smo se potem odpeljali v Kranjsko goro, sem obiskala z nekaterimi damami skupine šolo za
šiškarji otvorijo svoj Sokolski dom
2 veliko požrtvovalnostjo so zgnai&lli naši vrla šiškarji Sokolski d<>m, novo trdnjavo sokolske misli. Večletne sanje šišenskega Sokola so se naposled uresničile in danes dopoldne bo zgradba slovesno o tvor jen a.
Novi dom, pri katerem so sodelovala vsa napredna društva v Šiški, je impozantna stavba, delo domačih rok. Glavni in idejni projektant je bil brat Sepin Janez iz Šiške, kateremu je stal ob strani gradbeni odbor. Dela pri Sokolskem domu so prevzeli tile bratje in tvrdke: zidarska in železobetcn-dela br. Battelino Angel0, mizarska dela br. Matija Perko, steklarska dela tvrdka Agnola, električno napeljavo Električna zadruga v Šiški, pleskarska in slikarska dela br, Ivan Bricelj, parketna tli a br. Kane iz Mengša, svetlobna telesa Električna zadruga, kandelabre na telovadišeu tvrdka Mi-helič in drug, kleparska dela br. Kožuh Jože in inštalaterska dela br. M. Kožuh.
Dom stoji na južni, strani tekmidišča ob Drmotovi ulici. Velikost doma je 12.4X 22.1 m in 7.1 m višine. Glavni vhod je z vzhodne strani v avlo. Na levi in desni sta dve društveni sejni in pisarniški sobi, na desni ločena stranišča m stopnišče za vhod
v klet in dostop v malo dvorano v L nadstropju. Mala dvorana ima 8.5X10,3 m; iz nje vodi troje vrat na balkon v glavno dvorano. Iz ande vodita dva vhoda v telovadnico, ki ima 6 m globok in 8.6 tn visok gledališki oder. Na severni stranti telovadnice so v pritličju garderobe ter prhe z mrzlo m toplo vodo. Vse garderobe ime jo poseben vhod. Na severni strani docna sta otroško zavetišče in kuhinja, v kleti pa stanovanje hišnika. Tla v telovadnici, mali dvorani, društvenih sobah in čitalnici so iz hrastovih parketov.
Spored današnje otvoritvene slavnosti je naslednji: Zjutraj sprejem na kolodvorih. Zbirališče vseih bratskih društev ob 9.30 na vrtu Narodnega doma, nato ob 10. uri odhod v Šiško, kier bo ob 10.30 sprevod po Šiški; ob 11. slavnostna otvoritev novega doma ob navzočnosti zastopnika Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Pri otvoritvi bo sodelovala Hubadova pevska župa. Popoldne ob 15. javna telovadba in nato narodna veselica
K tej pomembni slavnosti je vljudno vabljeno vse Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo.
Uspehi letalca Kraigherja v Ameriki
Pred kratkim so v Ameriki objavili vest, da se je posrečilo iznajti sredstvo, po katerem je mogoče urejati mrtorje na letalih z več motorji, tako da se vrte enakomerno. S tem bo mogoče odpraviti neredne in potnikom tako neprijetne sunke,
ki so nastali kot posledica neenakomernega vrtenja propelerjev. Zadevni instrumenti se že izdelujejo v neki tovarni v Teksasu.
Novi naetn urejevanja motorjev je iznašel naš rojak Jurče Kraigher, šef-pilot zapadnega oddelka vseameriške letalske družbe. Za to se uporablja senca vrtečega se propelerja, ki se s pomočjo
pritrjenih zrcal cdbija tako, da pilot lahko to senco vidi. Dosedaj namreč še niso bile znane take naprave za meritev, brzine vrtenja propelerjev, da bi zabeležile male razlike v brzini vrtenja. Piloti so morali sami s pomočjo sluha dognati te hitrostne razlike ter potem mote rje spraviti v enakomeren tek, če so hoteli odpraviti sunke, ki nastajajo že pri razliki samih 10 obratov pri motorjih na velikih letalih.
letalski inženjerji se leta in leta iskali uspešno sredstvo, ki bi jim omegočalo nadzirati motorje tako, da bi se propelerji vrteli vsi z isto brzino. Lepega dne pa je pilot Kraigher stal na letališču in opazoval, kako so poganjali v tek propelerje nekega trimetornega letala. Ko je gledal v smeri propelerja zunanjega motorja proti srednjemu, je opazil enakomerno in ne~ izpremenjeno črto, kadar sta se oba motorja vrtela z isto brzino, čim se je zunanji propeler vrtel hitreje, se je črta premaknila navzgor, če pa se je vrtel počasneje, je črta šla navzdol. Preostal je samo še problem, kaj bi bilo treba narediti, da bi pilot s svojega sedeža lahko opazoval črto. V to svrho so pričvrstili za zunanje propelerje izbečena stekla, ki so pilotu projicirala to črto, tako da je lahko takoj uravnal brzino zunanjega motorja po srednjem, čim se je začel vrteti hitreje ali počasneje. Izum je bil predan trgovskemu ministrstvu, da se uvede na vseh zračnih progah.
Jurče (George) Kraigher je naš rojak iz Hrašč pri Postojni. Med svetovno vojno je bil pilot pri avstrijski aeronavtiki in je 1. 1915. kot zaveden Jugosloven letel preko tirolskih gora v Italijo, kjer je bil med prvimi peborniki za jugoslovensko legijo. Ob prevratu je prišel iz Italije z ostalimi našimi legijonarji preko Soluna v našo državo in je bil do 1921 letalski poročnik v Novem Sadu. To leto je odšel v Ameriko in po trdem začetnem delu mu je uspelo, da je debil službo kot pilot v letalski družbi »Pan-American Airways«. Pridobil
si je tudi ameriško državljanstvo, vendar je še vedno iskren Jugosloven. Pred dobrima dvema letoma je bival delj časa tudi v Ljubljani in je tedaj o njem »Slovenski Narod« obširneje pisal kot o ožjem znancu Charlesa Lindbergha.
Spomini na inž. Erasta Šuberskega
Žentlmen cd glave do pet, nasproti vsakemu enako ljubezniv in dostopen, vsakemu blago naklonjen, razumevajoč tuje gorje, brez pomisleka pripravljen pomagati bližnjemu v nesreči, vzoren soprog, očarujoč kozer — tak je bil ing. šuber-skij, ki ga je neusmiljena smrt pred kratkim iztrgala iz naše sredine.
V Rusiji je bil pokejnik znan kot talentiran in visoko izobražen prometni inže-njer. Kljub svoji mladosti (rojen 1880) je zavzemal važna in odgovorna mesta, tako mesto generalnega ravnatelja vzorno urejenih jugozapadnih železnic, katerih pre-govno omrežje je bilo večje kakor omrežje vse Jugoslavije, ter mesto načelnika oddelka za promet pri vrhovnem poveljniku ruske armade itd. Za svoje zasluge je prejel več odlikovanj, med temi tudi cficirski križec francoske častne legije.
Po revolucaji je oatal pokojnik nekaj časa v revolucijski vladi pomočnik ministra za promet, izvršujoč s svojstveno mu pridnostjo in vestnostjo svejo dolžnost. Ko se je državna oblast popolnoma razsula in se je pojavila resna nevarnost voja-
škega poloma Rusije, je zapustil službo in vstopil v vejaško šolo, nakar je šel na fronto v udarni bataljon. Ko je privedla boljševiška revolucija Rusijo k prezirlji vemu brestskemu miru in do krute držav. Ijanske vojne in se je na jugu Rusije pojavilo osvobodilno »bele« gibanje, je bil inž. šuberskij seveda med nasprotniki režima nasilja in krvi. Tu je vršil dolžnost ministra za promet. Po polomu belega gibanja je bil inž. šuberskij primoran za>-pustiti domovino in je emigriral v Jugoslavijo. Brez domovine, brez vsakih gmotnih sredstev je iskal g. šuberskij s svojstveno mu delavnostjo in skromnostjo dela, ki bi mu lahko posvetil svejo neumorno energijo, in ga je našel v zanj popolnoma novi panogi, v zavarovalni službi. Tu je zavzel kmalu ugleden položaj pod-ravnatelja Jadranske zavarovalne družbe v Ljubljani in je ostal neutruden na svojem mestu do zadnjih dni svojega življenja kljub težki bolezni. Z velikim trudom so ga mogli pregovoriti za neobhodno potrebno zdravljenje, toda bilo je že prepozno. Po dvatedenskem zdravljenju v sa-natrriju ga je ugrabila smrt. Sredi članov ruske kolonije v Ljubljani kakor tudi med stanovskimi tovariši je bil pokojnik izredno spoštovan in priljubljen kot človek velike dobrote, strogega izpolnjevanja svrje dolžnosti in neomadeževane duševne čistosti. Pokoj njegovi duši, rodbini globoko sočustvovanje!
Zanimiv izdelek praktičnega tehnika
Ivan Hladnik je izdelal nov stroj za ješprenjček Za vse naše gospodarsko življenje je nemalega pomena, da se kolikor le mogoče izdelujejo doma stroji, ki jih potrebuje naše poljedelstvo za predelavo svojih pridelkov. V tem pogledu smo stopili zopet korak naprej. Na jesenskem velesejmu je razstavil g. Ivan Hladnik, strojni tehnik v Ljubljani, doma izkonstruirani in z nekaterimi novostmi lastnega izuma opremljeni stroj za luščenje žita in izdelovanje vseh vrst ješprenjčka.
Potreba takega stroia se je čutila pri nas že dolgo. G. Hladnik nam je izjavil, da je tri mesece skoraj podnevi in pono-či neumorno izdeloval načrte in iskal primernih kombinacij in izboljšanja doseda-
žensko obrt, kjer so gospe občudovale lepa jugoslovenska ročna dela.
Pričakovati je bilo, da bo vsem ugajala Kranjska gora. G. Boris Kermavner je tu in v okolici gostom pomagal kot vodnik in tolmač. G. Kunaver jim je oil res požrtvovalno na razpolago pri njihovih študijah in pri vsem, za kar so se zanimali. Glavni stan družbe je bil hotel »Erika« v Kranjski gori. Le tretjina članov je bila nastanjena v vasi; te smo videli v bodoče razmerno malo: razvijali so izredno samostojnost in če sem koga izmed njih srečala, sem čula vedno le, da jim je prav dobro.
Kot studijslia vas je bil izbran Podkoren. Ampak planinci so bili okusili gore že v Kamniških planinah. Sedem jih je takoj napravilo turo na Prisojnik in skozi Kot na Staničevo kočo. žal se jim nisem mogla pridružiti, ker sem bila obljubila neki kandidatki za plezanje, da ji dam priliko za pravo plezalno turo. Krasnega četrtka popoldne so prispeli g. Edo Deržaj in ga. De-belakova, da pokažeta Miss Hughesovi, kaj je prosta plezalna tura v naših skalah. Pridružil se je še neki mlad prijatelj in odpravili smo se na vrh Mojstrovke po vzhodnem grebenu. Moja rojakinja se je prav dobro izkazala; bila je silno srečna, da je dobila to priliko. Bila je slišala od sestre, kako hudo je za začetnika v Švici najti priliko, da se resno vadi v plezanju, ako nimaš po naključju sreče, da ti je na razpolago privaten plezalec.
Potem sem se posvetila zopet onim, ki niso »šli nikamor«. Lep dan sem preživela
v Vratih. So ljudje, ki uživajo svoje izlete v čim manjši družbi najbolje. Sličen dan je sledil v Martuljku. Komaj smo prišle v gozd, se nam že pridruži znan turist. Mojim spremljevalkam je ponudil čaja pred svojo kočo in dame so trdile, da je to bil najboljši čaj, kar so ga pile v teh krajih.
Medtem je bil pretekel tudi drugi skupini čas bivanja v Logarski dolini. Med njimi je bil odkril agilni g. Branko Diehl skupino dobrih turistk in jih je neusmiljeno treniral: Planiava, Ojstrica, Turška gora, Turški žleb! Silno podvzetne in gibke so prispele v Kranjsko goro. Ponudila sem se, da povedem skupino na Triglav, in sicer po Tominškovi poti iz Aljaževega doma in povratkom skozi Kot ali Krmo, kajti za Sedmera jezera ni bilo več dosti časa. Precejšnje število gostov prve skupine je še vedno bivalo tu. Prebivalci so po sobah v Kranjski gori in so se bili silno osamosvojili. Skoro vsak se je bil naučil že nekaj besedi slovenski ali nemški in so bili prav veseli, ako so imele njim tuje besede zaže-ljen uspeh. Moji triglavski skupini se je pridružila neka dama, ki je bila že šla skozi Kot. Izlet je uspel v splošno zadovoljstvo. Imeli smo srečo, da ie bila baš v nedeljo, ki smo jo prebili na Triglavu, v kapelici ob Kredarici maša.
Medtem se je bila mala skupina nastanila za nekaj dni v Mojstrani v priljubljenem hotelu »Triglavu«. Da se je vršil ves čas med hotelom »Eriko« in kočama na Vršiču in na Slemenu živ promet, pač ni
J treba posebej omenjati. Moram pa ponovno naglasiti izredno prijaznost SPD; po večini sem spala v eni izmed imenovanih koč.
Zadnji dan sem posvetila pri prvi in drugi skupini odmor v Planici. Tiha, okusna smučarska koča »Ilirije« je napravila na goste zelo dober vtis. V ponedeljek 29. avgusta sem obedovala s svojimi triglavskimi romarji v tej koči. Potem sem se poslovila od naših gostov. Aii se bodo res vsi vrnili, ki so to ob slovesu obljubili? Vsekakor: namen imajo. Prepričana sem, da so dobili vsi člani velikega izleta, četudi je bilo njihovo število skoroda preveliko in četudi niso bili v naprej o razmerah točno poučeni, le najboljše vtise. Miss Lowe mi je že ob svojem prihodu v London pisala, da je prav zadovoljna z izletom in da se mi zahvaljuje za mojo pomoč.	C—d
Smrt angleškega raziskovalca
V Londonu je umrl 25 letni sir Robert Clayton, ki je še nedavno pod vzel raziskovalno odpravo v Libijsko puščavo. Hotel je najti oazo Zerzairo. Po dolgem iskanju se je oaza res našla, ekspedicija pa je morala prekiniti svoje delo, ker ni imela s seboj dovolj žiiveža. Na tem potovanju je Clayton zbolel na neki čudni ohromelosti, zaradi katere ga je sedaj pobrala smrt.
belejse
in preprosto
kakor A-B-C
žZRAZTOPI
Radion v mrzli vodi
SKUHAJ
v raztopini perilo ?0-30 minut
EIZPIRAJ
perilo najprej v gorici, potem v mrzli vodi
JR 11-32
njih sistemov. Ko je imel načrte dovršene, je šest mesecev izdeloval in konstruiral zasnovani stroj, pri čemer se je poslužil idej izkušenega praktika v tej stroki gospoda Martina Okretiča. Naposled je dovršeno izdelal ta, po sestavi dokaj komplicirani, po obratu pa enostavni stroj. Njegov stroj ustreza v vsakem oziru zahtevam, ki jih imajo strokovnjaki in intere. senti do stroja take vrste: je enostaven in obenem trpežen v obratu, daje pa lep, brezhiben izdelek ob najmanjši izgubi žita in časa.
Ogledali smo si ta izdelek domačega tehnika, plod veščega in vztrajnega dela ter dolgoletnih izkušenj. G. Hladnik je zastavil zanj tudi svoje prihranke, da pa je sploh mogel popolnoma uresničiti svoje načrte, gre hvala znani tvrdki Vojnovič in tov. na Viču, ki je našemu domačemu Izumitelju in kemstrukterju dala na razpolago prostor, stroje in orodje. O delovanju novega stroja nam je dal g. Hladnik naslednje podatke:
Luščenje, odnosno brušenje žita se vrši po valjarju iz smirka, ki je nameščen na vrtečem se bobnu z nasprotne smeri. Žito
se sipi je v lijak; stroj sam docela avto, matično črpa koiiči.no. ki mu je potrebna in jo dovaja v brusilni boben. Prav tako je z izpraznitvijo izgotovljenega izdelka skozi vratica bobna; tu pada izdelek na sito in se brž očisti mekinj, ki jih vsrkava tako zvani »ekshaustor« in odvaja ▼ poseben prostor. Vrsta izdelka se točno regulira, tako da stroj lahko očisti žito v večji ali manjši meri, kakršna je potreba? reguliramo ga z enim samim ročnim kolescem. Velika prednost tega stroja je tudi v tem, da ne razbije niti enega zrnca, za* jamčeno pa olušči vsakega, najsi bo drobno ali debelo.
Stroju se takoj pozna solidna izdelava in tudi zunanjost je prav ličma.
Mimo tega novega stroja hodijo mnogi, ki niti ne vedo, da je stroj ustvarilo prizadevanje domačega tehnika in da utegne zelo koristiti naši mlinski industriji, posebej pa še kmetijskim zadrugam, ki bodo lahko same izdelovale ješprenjček iz žita svo» jih članov in ga spravljale v promet Gospodu Hladniku čestitamo na tem uspehu in želimo, da bi mu bilo omogočeno nadaljnje izdelovanje takih strojev njegova, ga sistema!
Naše strelske amaconke na strelskih tekmah- V sredi polkovnik Ljuba Novakovic
Smučarsko zavetišče
za 55 Din
Zagorje, septembra.
Že nekaj let se v zagorski dolini prav intenzivno razvijajo vsakojaki športi. Vršijo se vsako leto športni dnevi, smučarska tekmovanja, kolesarske dirke, kar vse je poneslo sloves zagorskega športnega gibanja daleč pieko zagorskih obronkov. Duša vsega gibanja je neutrudljivi planinar g. La-voslav Mrnuh, ki si je že v kratki dobi privzgojil kader mladih posnemovalcev-smučarjev. Tn ti so nas prav na tihem presenetili s svojo mladeniško ljubeznijo do narave.
Na Čemšeniški planini, 1206 metrov visokem hrbtu na severu naše kotline, izhodišču prelepih smučarskih terenov so postavili skromno, a vsem potrebam pravega športnika odgovarjajoče leseno zaveti, šče. Vse nedelje so oboroženi z orodjem in navdušenjem gradili in gradili: Korošec Veko, Dolinski, neumorna Podjed in Malis, tem so priskočili na pomoč še Ka-menšek in drugi. Preteklo nedeljo je bila slavnostna otvoritev, ki se je je udeležilo skoro pol zagorske doline. Ob poskočnih plesih šramlia so se vrteli pari, med njimi 75letni Mlakar iz Toplic in njegova samo pet let mlajša zakonska družica. Prosim, pri teh letih pa tako visoko še ples! Rekord, kaj ne? Gostje so se podprli z guiljažem, ki ga je mojstrsko skuhal g. Sachs. Do poznega popoldneva je trajalo planinsko razpoloženje. Pri oficijelni otvoritvi sta govornika g. Drago Korošec in g. Mrnuh izrazila s<voje veselje nad agil-no mladino in izrekla zahvalo lastniku, ki je odstopil svet ter ves les za 55 dinarjev. Vse ostalo delo so mladi planinci opravili sami.
Veseli nas tako idealno delo, ki ga je ▼ teh časih itak tako malo. Vsem, ki so kakorkoli podpirali našo vedro mladino, le-
pa zahvala. Kakor čujesmo, namerava ista
skupina, ki bo gotovo našla dovolj podr re, postaviti v najlepših točkah ožjega 2 savja slična zavetišča.
Na umetnostni razstavi na velesejmu
Fran gkodlar: ženski portret, fci Je med najboljšimi slikarskimi deli na umetnostni razstavi »žena v slovenski umetnosti« na ljubljanskem velesejmu.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe f
TVRDKA, KI POZNA OKUS NAŠIH DAM
To dokazujejo velike pošiljke prekrasnih damskih oblek, plattev, edinstveni kosi slikovitih žemperjev ln vestic, ki uprav zadivijo vsako damo. Cene brezkonkurenčne!
LUK I C, LJUBLJANA, STRITARJEVA
Domače vesti
* CianOm ln prijateljem Vodnikove dražite. Da poveča zanimanje med svojimi člani in prijatelji za letošnje svoje publikacije, je Vodnikova družba objavila 3. t. m. v »Jutru« odlomek iz . XXVI. pc glavja Bevkove povesti »žerjavi«. V današnjem »Jutru« pa je natisnjen odlomek Ravlje-nove povesti »Tulipan«. Obe povesti izda Vodnikova družba kot svoji redni letošnji publikaciji, čitatelje »Jutra« opozarja uprava Vodnikove družbe na ta dva izišla »dlomka, iz katerih je razvidno, da sta obe povesti jako privlačni in zanimivi. Vsak član družbe dobi za 20 Din poleg teh dveh povesti še Vodnikovo pratiko za leto 1933 in H. del Pupinovega »Od pastirja do izumitelja«. Res je, da je marsikateremu članu zelo hudo položiti ta majhen dar na oltar naše družbe. Huda gospodarska kriza je zajela vse sloje našega naroda, a ne smemo obupati! že se slišijo glasovi, da je kriza dosegla svoj vrhunec in da se nam bližajo boljši časi, ko bo vsakdo z lahkoto plačal članarino 20 Din. Zato bi bila res velika škoda, da bi marsikateri član in prijatelj družbe zaradi vladajoče krize ostal na jesen brez letošnjih družbenih knjig.' še je čas, da si prištedite vso-tico 20 Din? Deni si vsak dan dinar na stran in v 20 dneh boš imel prihranjeno članarino, za katero dobiš na jesen 4 lepe knjige, ki ti bodo krajšale dolge zimske večere. Stopi k poverjeniku svcjega okoliša ter se prijavi za člana ali pa sporoči po dopisnici centralni pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, da hočeš postati član!
OVOSTI
za jesen — angleško, češko in domače sukno ter modno blago za damska ln moška oblačila priporoča in Vas vabi na ogled specijalna trgovina sukna
NOVAK — LJUBLJANA
KONGRESNI TRG 15 (nasproti nunski cerkvi)
» Z ljubljanske univerze. V tisku je izšel seananm .predavanj na univerzi kralja Aleksandra I. v Djubljani za zimski semester 1932-33. Instkripcija traja od 25. t. m do 15. februarja 1933. Naknadna imskrip-cija se bo dovoljevala le na motivirane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. V letnem semestru 193-2 je bilo na univerzi v Ljubljani inskribiranih 1747 slušateljev, in sicer rednih 1.728, izrednih 19. Slušatelji c je bilo rednih ln 5 izrednih.
♦ Nov a<*vokat na Vranskem. Advokat-
ska zbornica
jjubljani razglaša, da
bi'l 6. t. m. g. dr. Jože Gračner vpisan v imenik advokatov s sedežem na Vranskem.
*	I spremembe v državni službi. Z odlokom banske uprave v Ljubliani so imenova* ni: zvaničnica Eliza Bufon za arhivsko uradnico pri upravi polic)!je v Ljubljani, Anton Košir za služitelja-kurjača in Ciril Potočnik za služitelja v splošni državni bolnici v Ljubljani, podnadzornik policijskih agregatov pri predstojništvu mestne policiie v Mariboru Bogomil Nožir pa je trajno upokolen.
*	Izpremembe v banovinski službi Imenovana sta: inženjer Franc Štrajnar za uradniškega pripravnika pr*i banski upravi v Ljubljani Andrej Manfreda pa za služitelja 2. položajne skupine v splošni bolnici v Ma-r.boru. Uradniški pripravnik Srečko Remi« je od javne bolnice v Murski Soboti premeščen v splošno bolnico v Mariboru.
*	Imenovanje jetniških paznikov. Za jet-niške paznike-zvaničnike so imenovani: Franc Kveder pri deželnem sodišču v Ljub liani; Aloizij Florijpnčič. Avgust Lešnik, Ivan Matob in Rupert Bučar pri okrožnem sodišču v Mariboru, Fran Potočnik pri okrožnem sodišču v Celiu in Boris Hribar pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
*	»Službeni li«t dravske banovine« obiav-lia v 72. številki: uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o f-kupnem davku na t>r»-slovni promet in pravila orožniškeaa ood-porneea sklada.
*	Osebna vest. Namestu ukinjene državne trgovske akademije je bila v Dubrovniku ustanovljena zasebna trsrovaka
Naj reče kdo, kar hoče, le eno je mogoče, kar vsak razvajenec prizna: »Najboljše Slamič vse ima!«
Vremensko poročilo
Meteoroloikega zavoda v Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzino vetra. 6 oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo.
10. septembra 1932. LJubljana 7, 762.7, 16.0, 80. El, jasno.
—	Ljubljana 13., 761.0, 27.0, 50, NW 3, 7, — Maribor 760.2, 16.0, 80, mirno, jasno,
__, _. Zagreb 7, 761.6, 18.0. 80. SSE2. 1
—	— Beograd 7, 761.6, 23.0. 60, SE6,
—	Sarajevo 7, 764.0. 15.0, 70. mimo, jasno, —, — Skoolje 7, 763.4, 19.0 80, mirno. 1. —, — S<plit 7, 761.5. 23.0. 73, ENE2, jasno. — Kumbor 7, 760.7, 23.0, 90, nnr-no. jasno. —, —. Rab 7, 763.0, 23.0, 80. mirno, jasno, —, —.
TJnbliana 28.0, 14.0. Maribor 25.0, 15.0. Zasrreb 29.0, 17.0. Beograd 31.0, 20.0. Sarajevo 29 0, 14.0, Skoplje 30.0, 14.0. Split 30.0. 210 Kumbor —, 21.0. Rab 20.0 Sonce vzhaja ob 5.31, zahaja ob 18.22. Luna vzhaja ob 16.48, zahaja ob 23-58.
damija s pravico javnosti. Za profesorja na
tej akademiji je med drnsrirol imenovan tudi naš ožji rojak M.iro&lav Juvančlč, bivši profesor francoskega jezika na ljubljanski realki.
» Razpis službe. Na temelju 5 31. zako na o banski upravi se razpisuje službeno mesto tajnika pri sreskem cestnem odbo ru v Lju-bljani. Za to mesto se bodo upo števali prosilci, ki so dovršili vsaj nižjo srednjo ali njej enako šolo. Prošnje, opremljene z vsemi prilogama po § 3. zakona o uradnikih, je vložiti do 20. t. m. pri sreskem cestnem odboru v Ljubljani, Krekov trg &t. IM.
•	Dr. Borčtd se vrne na Kitajsko. Ravnatelj zagrebškega Higienskega zavoda dr. Borislav Borci č se je letošnjo pomlad vrnil v Zagreb s Kitajskega, kjer se je mudil polni dve leti kot delegat Društva narodov in je bil prideljen kitajski vladi v Nankingu, da tamkaj organizira-zdravstvo. Nameraval je prevzeti zopet upravo Higienskega zavoda. Po želji Društva narodov pa se dr. Borčič vrne prihodnji mesec zopet v Nankiag, da 'bo tam nadaljeval svoje delovanje.
*	Javna zborovanja JRKD v srezu Šmarje bodo v nedeljo 18. t. m. ipo naslednjem redu: ob 7. zjutraj v Šmarju na trgu pred Habjanovo gostilno; ob pol 11. v Rogaški Slatini v hotelu Pošti; ob 3. popoldne v Kozjem na trgu. Na zborovanju bodo poleg domačega sreskega poslanca g. Veko-slava Spindlerja govorili gg. ministra Ivan Pucelj in dr. Draga/n Kraljevič, senator dr. Miroslav Ploj, župnik Janko Barle, narodni poslanci Srb Miloš Dragovič, Hrvata Stanko Lončar in Dragutin Perko, Slovenci dr. Stane Rape, Ivan Prekoršek in drugi. Razpravljali bodo o perečih sodobnih vprašanjih svetovne gospodarske, zlast) kmetijske krize, cen kmetijskim pridelkom, kmetskih dolgov ter o drugih vprašanjih, ki teže kmeta, delavca in obrtnika.
Pri boleznih krvi in kože, kakor tudi pri oprišču in sojedcih, skaženi polti vzemite Saxlehnerjevo naravno grenČico HUNYADI JANOS. Poživlja cirkulacijo krvi, odvaja škodljive snovi, pospeši presnovo, čisti kri in ureja stolico. Normalna doza: pol kozarca izpijte zjutraj na tešče. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem!
» Prošnje akademikov za sprejem v Oražnov cfijaškj dom in za brezplačno brano. Po sklepu upravnega odbora Oražno-vega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1932-1933 večje število revnih akademikov ljubljanske univerze" brezplačno prehrano (kosilo in večerjo) v Akademskem kolegiju.
V	prv.i vrsti bi prišli pri tein on>i akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačne hrane v Akademskem kolegiju, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo revni medrieinci. Za obe ugodnosti se prosi v erni prošnji, podčrtati pa je treba ugodnost., ki jo prosilec želi v prvi vrsti Prošnje morajo biti opremljene z izpričevali o položenih poslednjih izpitih (kolokvijih), pri začetnikih t izpričevaiom o višjem tečajnem izpitu, pri vseh z ne nad eno leto starim in po pristojni davčni upravi potrjenim ubožnim izpričevalom (premoženjskim izkazom) ter s krstnim !n rojstnim listom. Oziralo se bo le na ubožna Izpričevala (premoženjske izkaze), ki vsebujejo vse, za presojo siromašnosti potrebne podatke. Pomanjkljivo opremljenih in nezadostno frankirania prošenj uprava ne bo uvaže-vala. Zaradi lažje preglednosti naj bodo sestavljene prošnje po enotnem obrazcu.
V	levem robu prošnje na označi prosilec svoj priimek in ime, pod tem fakulteto in dovršeni semester, v desnem robu pa ugodnosti. ki jilh je užival v preteklem semestru. Poudariti je treba okolnosti, ki sprejem posebno priporočajo, n. pr.: nezakonski sin, izredna ubožnost, odličen uspeh v študiju Itd., navesti pa je treba tudi eventualne podpore, štipendije, ki jih uživa prosilec bodisi od kake druge ustanove, bodisi od države ali samouprave. Nekolko-vaue prošnje naj bodo naslovljene na: Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza)- ki jih bo sprejemal do 1 oktobra.
*	Književna nagrada. Mladinska Matica je podelila nagrado za najboljše literarno delo, primerno mladini v starosti od 6 do 10 let, mladinskemu pisatelju in uredniku >Našega rodu« Josipu Ribičiču za povesti-co >Mlklavževa noč«.
*	Lepa Vida. Po kratki čaaovni razdalji od prve je pravkar izšla druga številka te nove literarne in zabavne revije, ki jo ureja Ivan Albreht Lepa Vida izhaja v znamenju: naprej in navzgor. Druga številka je mnogo obširnejša, pestrejša in razkošnejša od prve. Romantično efektno naslovno stran (Lepa Vida) je oskrbel Smrekar, prav tako je Smrekar prispeval silno, drzno zamišljeno satiro na današnji svet (karneval življenja) in študijo kosca. Ostalo opremo je okusno iin originalno priredil Justin in dal nekaj uspelih lesorezov (Primož Trubar, študija). Poleg tega krasijo list še slike M. Maleša in O. Globočnika. — V književnem delu so listu prispevali Mrzel-Frigid Veselo pesem, poslanik in znani avijatik dr. Stane Rape zanimive Doživljaje v zraJftiem morju, Ivan Albrecht interview z ravnateljem drame in pa Našo komedijo, ki slika življenje na odru rodoljubnega podeželja, I. Daneš spomine Potujočega igralca, Fr. Lipah prav duhovito zamišljeno satiro Imeniten golob, Albreht fino, tenkočutno novelo iz grobega frontnega življenja Njena roka, Plestenjak pa zanimivo zgodovinsko študijo o slovenskem pesništvu v 18. stoletju, Filip Jakob RepeZ in niegova doba Vladimir Kadus objavlja dve rahli pesmici, eno Maksa Samsa.
*	Kakšna je razlika med jajcem bele in jajcem rjave Inpine Tako se je glasilo tekmovalno prašanje. ki ga je razpisalo društvo »Živalca« v Ljubljani. Došlo je 2G5 odgovorov, od katerih je bilo pravilnih 218.
zs
Slatinske/afc/e/e
hujšanje odstranijo vso preobilno tolščo in Vas napravijo vitkef mladostne in lepe.
Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
Na praznik je tekmovalna komisija pod nadzorstvom agilnega predsednika »Živalce« r. Krištofa z žrebanjem razdelila nagrade. Prvo nagrado, velikega črnega orpingtonske-ga petelina, je prejela Malči Pavlovič iz Beograda, drugo, holandsko belo čopko Justa Frece iz koprivnice, tretjo, leghorn&kega petelina pa Karolina štrumbel iz Ljubljane. Na v verzih stavljeno vprašanje je prav tako v vezani besedi in pravilno odgovoril ljubljanski kuharski umetnik g. Bukšič Lu-dovik: Zadevo jajc in pa lupin do dna sem proučil. Enakih jajci sta obe vrlin, kar me poklic je izučil!
•	Vojvoda Kosta Pečanac nevarno bolan, V sanatorij v Nišu so iz Kuršumliie pripeljali znanega četniškega vojvodo Kosta Pečanca, >kj je v zadnjem času nevarno obolel. Izvršena je bila takoj operacija na ušesu, glavna operacija pa se je morala odložiti zaradi velike onemoglosti in slabo B.ti srca
♦	Delavsko prenočišče v Zagrebu. V Zagrebu na Zavrtnicj so začeli graditi delavsko prenočišče, ki ga skupno postavijo mestna občina. Delavska zbornica in borza dela. V prenočišču, ki bo stalo pol milii<K na dinarjev, .bo prostora za 100 oseb.
Senzacija tega tedna
Je
Qitta ČTLlpar
najboljša sodobna pevka, imenovana »berlinski slavček«
srce izpregovori...
Prva njena tonfilmopereta bajnega petja in očarljive muzike
Gustav Frohlich.
Tibor v. Halmay.
Pri včerajšnji premieri viharno navdušenje občinstva!
Vstopnice nabaviti v predprodaji!
Nov Ufa zvočni tednik in pogrebne svečanosti v Zlinu povodom smrti T. Bat'e.
Ob S., 5., %8 in zvečer!
Elitni kino Matica
Telefon 2124
♦	Od toče okleščeno sadno drevje je zopet vzcvetelo, iz Blance ob Savi nam je prinesel g. Mihael Divjak šopek cvetočih mladik sadnega drevja, ki ga je v tamkajšnjem kraju 10. avgusta letos popolnoma oklestila toča Okleščeno drevje je vnovič pognalo in vzcvetelo kakor spomlad L
♦	Važne arheološke najdbe. Neka ameriška arheološka ekspedicija je s sodelovanjem beograjskega narodnega muzeja izkopala važne arheološke predmete v bližini Pančeva na kraju. Imenovanem Grad, kjer je bila predhistorična naselbina. Najdbi predmeti bodo mnogo pripomogli, da se dobj jasna slika o življenju človeka v neoli'tični dobi.
*	No k vozni red za Dalmacijo. V direkciji državnih železnic v Zagrebu bo jutri konferenca zaradi izpremembe voznega reda. Z novim letom dobi Split direktno zvezo z Miinchenom. Vlak bo v Splitu imel takoi parniško zvezo z Dubrovnikom in Kotorom. s čimer se bo vožnja iz Beograda v Split skrajšala za celih pet ur, ker ne bo zadrževanja v Zagrebu.
*	Huda nezgoda v Gorjancih. V petek popoldne je vozil neki tovorni avto. na katerem so bili poleg šoferja še 4 drugi moški iz Metlike, proti Gorjancem. Na pobočju Gorjancev, kjer dela avtomobilska cesta hud ovinek, je srečal šofer tovornega avta drug avtomobil. Da se mu pravočasno izogne, je šofer navzlic hitri vožnji preostro rezal ovinek, kar je imela za posledico, da je vrglo avto v konfin, ki ga je gladko odbil, nato pa je avto padel dobrih 6 m v globino. Pri tem se je voz občutno poškodoval, prava sreča pa je, da so ljudje, ki so se vozili z avtomobilom, odnesli le neznatne poškodbe.
•	Opozarjamo na oglas trgovine gorenjskega sukna, pletenin in kocev v Ljubljani, Sv. Petra cesta 38.
NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225
POVRŠNIKE, OBLEKE »c
za gospode in otroke nudi najugodnejše J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova št. 12
Izjava.
Kot član Stavbne hranilnice in posojilnice »MOJ DOM« v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15, se čutim dolžnega izjaviti tem potom, da mi je bilo odobreno brezobrestno posojilo v znesku 35.000 Din po že 2mesečnem čakanju in bom izrabil vsako priložnost, da bom to zadrugo vsakemu najtopleje priporočal.
11496
JANK GABRIJEL,
železničar.
Najidealnejša pot za razbremenitev posestev in za zidavo lastnega doma potom
»Stavbne hranilnice in posojilnice",
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15.
Najfinejše
-ure
Dobiio se prt
f. Čuden
L tub liana Prešernova 1
•	Novi Zagreb. Od leta 1918. do 1931., torej v trinajstih povojnih letih, je bilo v Zagrebu zgrajenih 8.421 objektov — celo novo mesto, večje kakor dotedanji Zagreb. Ti obejkti predstavljajo približno vrednost dveh milioard dinarjev.
» Usoda Antona Volčjaka. 2e ponovno »o poročali naši in tuji časniki o onemoglosti bivšega ditjaka Antona Volčjaka, rojeneea 25. marca L 1907. v Dentovcu v Dalmaciji, stanujočega v Mariboru. Volčjak je potoval nedavno peš iz Maribora v Dalmacijo, kjer je omagal. Ob tej priliki so listi rw> ročali, da je Vol&jak simulant in slepar, kar pa ni res. Mladenič, ki je oproščen vo jaške službe in .pregledan po neštet;h zdravnikih i.n zdravniških komisijah, boleha za epilepsijo psihopatijo s stanji nezavesti (poromanija) io je za vsako pr vobitno delo nesposoben. Napadi trajajo 15 do 30 dni in tedaj pobegne navadno od doma in se potika okoli, ne da bi se dobro zavedal svojega početja. Zato naj bi se, če se kje pojavi, oddal v bolnico ali oblasti, da ga vrne domov.
♦	V gostilno ne sme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo obiskovati krčme Ferdinandu Mlinar i čn. delavcu od Sv. Bol-fenka v Halozah, za dobo 2 let od 27. t m naprej.
*	Prodaja žrebcev. V žrebčarni na Selu pri Ljubljani bo v torek 13. t. m. dopoldne ob 9. prodaja 6 tonlokrvnih, odnosno mrz-lokrvnih žrebcev. Uprava banovinske žreb čarne.
•	Važno za one- ki iščejo posla. Opozarjamo na oglas tvrdke J. Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica 2, k) se nahaja v današnji številki pod rubriko »Službe dobe«.
♦	Lysoform _ prijatelj žen^.
•	Christofov učni zavod, znana najstarejša in najbolje obiskovana privatna šola v iujubljani, vpisuje še ves september vsak dan v lastni novi vili. Domobranski cesta 15. — Vpisnina 20 Din, šolnina mesečno 120 Din, revni popust, šolsko leto se prične nepreklicno 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira JOS. REICH.
•	Svojim blagopokojnim boste postavil' nagrobni spomenik, oglejte si zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, dalje skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolidnejšj dobaviteljici spomenikov ka.mnoseško-kiparski tvrdki FRAN KUNO V AR, pokopališče Sv. Križ, Ljubliana, telefon 27-87.
Lutz peči. kopirane, a ne dosežene!
♦	Darujte podpornemu društvu siepih, Ljubljana. Pod Trančo 2-1II.
« V radiotermi Laško se morete zdraviti 10 dni za 600 Din, 20 Din za 1.100 Din. V ceni je všteta polna oskrba, zdravniška ordinacija in kopeli.
Odlična postrežba — damski modni atelje JOSIPINA IGLIC, Tavčarjeva 3
Iz Ljubljane
u— Sprejemi pri ministrih. Banovilnskl odbor JRKD bo naprosil gg. ministre, ki bodo prišli danes v Ljubljano na manife-stacijski shod, da bi sprejemali ob tej priliki deputacije, ki bj jim hotele v zadevah njihovih resorov izročiti kake želje, prošnje ali pritožbe. Gg. milnistri, katerim bo mogoče tej želji ustreči, bodo sprejemali danes popoldne od 3. do 4. ure v prostorih banovinskega tajništva JRKD v Kazini,
u— šiškaTj|j Danes je vaš dan! Zato dopoldne vsi k otvoritvi Sokolskega doma, popoldne ob 15. pa k telovadnemu nastopu na letnem telovadišču. Oglejte si Sokole pri delu: Po nastopu se prične takoj velika narodna veselica s plesom. Ples bo v veliki dvorani brez vstopnine! Sodeluje priznani, s šopkom nagrajeni društveni jazz-orkester, ped vodstvom znanega sokolskega harmonikarja br. Prinčiča. Vstopnina k nastopu od 5 do 1 Din, po nastopu samo 3 Din. Vedno vesela šiška bo danes še posebno prijazno sprejela vsakega gosta. Popcldne pridejo tudi mnogi od-ličniki.
u— Prva jugoslovenska razstava foto-gi'5fij na ljubljanskem veles^jrnu. Foto klub Ljubljana je priredil krasno razstavo del svojih članov v Jakopičevem paviljonu, zdaj na velesejmu pa tudi zunanjim obiskovalcem dostopno jueoslovensko razstavo. Razstava obsega skoro petsto izbranih del umetnin. Vse slike so izdelane v povečavah raznih formatov in barv. Vidiš celo bromoljni ročni tisk, ki ima v inozemstvu Izredno visoko ceno. Ko hodiš po razstavi, vidiš, da je od izbire objekta na licu mesta in do izdelave slike, obešene na stemi, neštevilno odtenkov, ki jih mora fotografski umetnik dovršeno obvladati, da ti pričara sliko kot naravo pred oči. Razstava nudi res lepa fotoamaterska dela. Vstopnina dva dinarja je tako nizka, da ne sme nihče mimo razstave.
u— Umetniška šola »Probuda« stopa v dvanajsto šolsko leto. Vpiscvanje za vse oddelke bo od 12. do vštetega 16. t. m. vselej od 18. do 19. v poslopju tehniške srednje šole, pritličje, soba štev. 6. Dohod iz Murnikove ulice cb tehniki. Redni pouk se prične v ponedeljek 19. t. m. ob 18. po določenem urniku. Ker nudi umetniška šola »Probuda« priliko do izobrazbe vsakemu brez razlike na predizobrazbo in starost, je priporočati, da se te prilike pc-služijo vsi tisti, ki se zanimajo in ljubijo umetnost in umetno obrt. Ta šola nudi s svojimi tečaji izobrazbo v figuralnem, dekorativnem in narodno crnamentalnem risanju, v slikanju po naravi, grafiki, fotografiji, mali plastiki ?o medaljerstvu, kiparstvu, slikanju na tkanino, opisni geometriji in perspektivi, usnjerezu in v praktični keramiki. Poleg tega pa ima šola še poseben tečaj ob nedeljah od 9. do 12. za one, ki jim med tednom ni mogoče hoditi v šolo. Tudi za deco, ki bi rada gojila elementarno risanje, je predviden tečaj, ki je za mladino oraktičnega pomena. Na tega še posebej opozarjamo starše, da ne zamudijo ugodne prilike. Vodstvo šole opozarja, da se bodo dajala ob zaključku šolskega leta Izpričevala samo onim, ki bodo redno obiskovali pouk. Na razglasni deski umetniške šole »Probuda« v vestibulu tehniške srednje šole so razvidne vse podrobnosti. Infcrmacije pa daje vodja šole profesor Anton Sever.
£Citna
damska konfekcija
od prelestnih, modernih modelov do preprostih, a okusnih ter moške obleke do meri, modernih vzorcev.	1134"
NOBLESSE, Ljubljana, Aleksandrova c.
u— Krajevna organizacija JRKD za dvorski okraj (9. iu 10. volišče) v Ljubljani ima v ponedeljek 19. L m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih na Borštnikovem trgu št. 1-1. ustanovno skupščino, na katero se vabijo vai člani. Vsi volilci - somišljeniki 9. in 10. volilnega okraja se vabijo, da prijavijo vstop v stranko pri krajevni organizaciji ln se ustanovne skupščine udeleže. Tiskane prijavnice članov se dobe v knjižnici Gospodarskega društva za dvorski okraj na Borštnikovem trgu št. 1 vsak dan od 5. do 7. zvečer. Rav-notam se sprejemajo tudi izpolnjene prijavnice novih članov.
u— Krajevni odbor JRKD za šertpetrskl okraj poziva odbornike, da se gotovo udeleže sprejema gg. ministrov in pcs'anoev danes ob 8. na glavnem kolodvoru. Da1;® poziva člane in somišljenike k udeležbi na velikem shodu v hotelu »Unionu;< ob 10
u— Pripravljalni odbor za krajevno organizacijo JRKD XI. in XII. volišče (dvor. ski okraj) poziva članstvo in somišlienikf, da se današnjega velikega shoda JRKP v veliki dvorani hotela »Union« ob 10. r čim večjem številu udeleži.
u— Mladinski odsek »Soče« javlja članom, da bo občni zbor v ponedeljek 19. t. m. ob 20. v hotelu ^Metropote* (Miklič). V ponedeljek 12. t. m. bo prodajanje v društvenem prostoru.
u— Narodna čitalnica in ostala društva v civilu, ki se udeleže sprevoda ob otvoritvi Sokolskega doma v šiški, se zberejo v nedeljo dopoldne ob 10. ti 'v3lovad1§ču v šiški.
Smučarski dom S. K« Ilirije
v Planici p. Rateče, Gor.
Z vsem komfortom opremljen alpski hotel, 1000 m nad morjem. Krasna lega. Lastno kopališče tik doma. Samo 10 minut oddaljen od železniške postaje Rateče—Planica. Krasni izleti v okolico in Triglavsko pogorje. Prvovrstna oskrba. Nizke cene. — Skupni planinski izleti. Od 15. septembra naprej znižana penzija. — Pojasnila daje Janez Bitenc, Smučarski dom SK Ilirije, Rateče-Planica.
Navdušenje občinstva za Gitto Alpar. Sinoči se je vršila premiera prvega zvočnega filma slavne berlinske pevke Gitte Alpar. Mnogo smo pričakovali, teda take pevke Ljubljana še ni čula v filmu. Ni čudno, da nori za pevko take kvalitete ves Berlin, da jo občuduje Budimpešta, Dunaj in da se zanjo poteguje dežela dolarjev. Njen proboj, očarljiv in kristalno čisti glas navduši slehernega poslušalca. Zapela je pet pesmi, druga lepša cd druge. V njeni izgovorjavi je ostalo nekaj madžarskega naglasa, menda pa je to vse zaradi vloge sam 3. Gitta igra namreč v filmu preprosto madžarsko dekle, katere glas je odkril neki ravnatelj gledališča, jo dal izobraziti in napravil iz nje slavno pevko. Zato je tudi ves razvoj njenega petja in glasu viden od dejanja do dejanja. Arija »Kaj je lepše od tvoje ljubezni« je kulminacija filma, pesem, ki kaže Git-tin prekrasni glas v vsem blesku. Gitta AJpar je zmagala in očarala tudi našo publiko — slava njenega imena je prodrla tudi k nam. Film, ki ostane še par dni na sporedu, naj si vsakdo ogleda, posebno pa opozarjamo nanj vse ljubitelje lepega petja. Ker so vse predstave razprodane, priporočamo publiki nabavo vstopnic v predprodaji.
u— V privatnih učnih tečajih v Delavski zbornici se prične te dni reden pouk nemščine. Miadina popoldne, odrasli zvečer. Vpisovanje je še mogoče popoldne ob 14 nasproti knjižnice, zvečer ob pol 20. pa '7, glavne veže na desno. Za mladino od I. do III. razreda ljudskih šol je na novo uveden poseben, prav lahek tečaj nemščine
u_ Raki na trgu. Na včerajšnji trz ie prinesla neka Metličanka polno košaro majhnih rakov, ki jih je prodajala no 1 Din. V dobri uri je prodala kar vso zalego, 1000 rakov. Mnoge gospodinje so se za nje teple.
u_ Himen. V cerkvi Sv. Petra sta se poročila na praznik dipl. iur. g. Mirko Za-vodnik in gdč ZLnka Tonja, oba iz znanih naprednih rodbin. Iskreno čestitamo!
u— Godba 40. p. p. triglavskeqa priredi promenadni koncert v Zvezdi danes od 11. do 12.30. Dirigent višji kanelnik -111. ki. Franjo Vimer. Program: Fr. Vimer: -Bo sanac«, koračnica; Mozart: iDon Juan«, uvertura; E. Waldteufel: »Estudiantina«, valček; Smetana: »Prodana nevesta^, fantazija; R. Wagner: Slavnostna koračnica, iz opere »Tannhauserja«; dr. oerin: *Lepa Mara«, jugoslovanske pesmi; Obruča: Koračnica soko'ske žu.pe Masarvkove.
Lovska oblačila
po predpisu izgotavlja priznano strokovno ob najnižjih cenah	11414
JOSIP ROJINA, Llufelfaita
PA J K vam očisti, pobarva m preoblikuje za mal denar KLOBUČAR KLOBUKE vseh vrst Sv. Petra c. 51 v najmodernejšo obliko.
MOTOH — kava dnevno sveže pražena —
MOCCA — kavine kocke — & Din 1__, za
turiste. — Ljubljana, Vodnikov trg št. 5.
Telefon 2577.	11169
Zdravnica dr. med-
E. Jenko-Groyerfeva
ne ordlnira do 26. septembra Miklošičeva cr*ta 13-11., od 8.—1. 11473
S sredstvom „Haarglanz" Je nega las popolna. »Črna glava«
»Haarglanz« je v zdravstvenem pogledu potrebna okrepčilna in pomlajevalna kopel po umivanju glave. To sredstvo nevtralizira pri vsakem umivanju glave v laseh nabrane alkalije. Nabrekli lasje se s tem sredstvom spet stisnejo in zravnajo in tako hitreje posušijo. S tem pridobijo lasje spet svojo naravno mladostno prožnost. Ta prožnost in popolna čistoča je dokazana z lepim sijajem. Sredstvo i>Haarglanz<s; je priloženo vsakemu zavojčku »črna glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni, da si lahko umivamo glavo z odprtimi očmi.	2
je doka-t
Sadni trg je bil včeraj zelo živahen Okoliški kmetje, Gorenjci in Dolenjci a tudi Štajerci so postavili na trs osromno množino jabolk. Prav lepa jabolka so kmetje prinesli iz tunjiške okolice PTi Kamniku in jih prodajali po 1 do 2 Din ks Sicer pa so se gibale cene jabolkam od J do 3 Din. Cenijo, da je bilo samo na Vodnikovem trgu do 30.000 kg jabolk. Za domače češDlje se je šele zdaj pričela Drava sezona. Bile so po 1 do 2 Din. češoeli ie bilo na trsu okoli 10.000 kg. Prav lene breskve iz brežiške okolice so prodajali po o do 7 Din kg. Gro-zdja belokrajinske^a. štajerskega, dalmatinskega in banaškesa ie bilo v izobilju. Cene so mu padle. Na trgu se je prodajalo od 4 do 7 Din do kakov-osti. Na zele.njad.nem trgu je kupil nek,i restav-rater od neke okoličanke 3 karfiiole ki so tehtale vsaka po 8 kg. Cene kromoiriu so padle od 1 na 0.75 Din, ker je bil trs s kromDirjem dobro založen
u— »Prijatelj« št. 9. je izšel. Ta prikupna 'družinska revija se vedno lepše razvija in širi. To pot citamo Antona Ingoliča »Svatbo« N. Karpova »Ugledno osebnost?, R. T. M. Scotta »Pomrazico«, Henri Levalovo »Kme-tiško moralo", zanimive utrinke Nenada Vojvod i ča »Dama, kje in kako«, dalje kir-giško pravljico K. V. Dubrovskega »Pes in mačka t. Ivo Perzzi, priljubljeni interwie-vist prinaša zanimivosti iz življenja in delovanja dr. Alojzija Gradnika, lii je pretekle dni praznoval petdeset let. »Žena v očeh svoje okolice« je zanimivo, bogato ilustrirano razmotrivanje o vsakdanjem življenju. Po-em sledi zopet Peruzzijev obširni »Gledališki pregled', ki je stalna rubrika »Prijatelja«. Bratko Kreft nadaljuje svojo »Kalvarijo za vasjo«, na kraju lista pa bodo čitali naši fotoamaterji, ki jih je vedno več, o »dobri svetlobi nad vodo!« »Prijatelj«, ki mu je priložena revija »Uspeh«, stane samo 60 Din na leto in se naroča v upravi Dalmatinova 10.
u_ Nagrade in pohvale uprave kraljevega fonda bo danes ob pol 13. prosvetnim delavcem izročil osebno g. ban v palači banske uprave.
u— Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, sporoča, da se bo vršila dobrodelna tombola 18. t. m. ob 15. na Kongresnem trgu. Ker je ta prireditev v korist vdov ln sirot, se odbor najtopleje priporoča za čim večjo udeležbo cenjenega občinstva.
u— Klub Primork je ob priliki proslave 12. obletnice odkar predseduje društvu »Soči« župan g. dr. Dinko Puc, in v poča stitev tega spomina obdaroval 5 revnih' primorskih družin z vsotami po 100 Din.
u_ Z voza je padel. Hlapec Franc Bre-
gar, u služben pri škulju v Flcmijanski ulici, je včeraj popoldne padel na Trnovskem
Nabavite si pirotskih preprog po neverjetno znižanih cenah na velesejmu!
Braca GODEČKI iz Pirota oddajata danes prekrasne in pristne preproge v paviljonu F, koja 134, po silno znižanih cenah.
Državnim uradnikom olajšana plačila. Odprodaja se vrši danes, jutri in v ponedeljek.	11469
pristanu z voza in obležal nezavesten s hudo .poškodbo na glavi. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v splošno bolnico.
u_ Pobeg iz umobolnice. Iz bolnice za
duševno bolne na Poljanskem nasipu je predvčerajšnjim neznano ka.m pobegnil bolnik Josip Oman, doma iz Gozda pri Kranjski goril. Je srednje postave, bolj suh, črnih malih brk ter je oblečen v rjavo obleko, na glavi pa ima siv klobuk. Oman se je najbrž zatekel kam na deželo.
u— Tatvine. Iz trgovine Josipa šmuca v WoIfovi ulici je predsnočnjim nekdo ukradel tri fotografske aparate znamke Leitz-Leika, Korelle ter Agfa v skupni vrednosti 5225 Din. V stanovanje Marije Tavčarjeve na Gosposvetski cesti se je splazil tat in ukradel 350 Din vreden črn plašč. Iz odprtega podstrešja Narodnega doma je odnesel nekdo tri pare moških čevljev, last kleparjev Franca Luknarja, Ivana Kepica ter Ferda štebila. škode je okrog 430 Din. Iz stanovanja Marije Ko-manove v Ravnikarjevi ulici 11 je odnesel te dni neznan tatič 1500 Din vreden usnjat plašč s svileno podlogo.
u— V pijanosti se je sesedla. Na Dunajski cesti je vzbudilo predsnočnjim nemalo pozornost neznano, še dokaj čedno oblečeno mlado dekle, ki se je za-radi vinjenosti hudo opotekalo. Gredoč po cesti, so ji moči čedalje bolj pešale in naenkrat se je sesedla. Obležala je na hodniku in so se seveda taikoj pričeli zbirati okrog nje številni radovedneži. Situacijo je rešil šele stražnik, ki je telefoniral po policijski avto. s katerim so pijano dekle prepeljali na policijo. Bila je to neka komaj 20-1 etna Maja, ki je prišla v Ljubljano z dežele in je pohajala brez posla.
u_ Aparati »Leica«. Nova pošiljatev dospela. Drogerija »Adria«, Ljubljana, še-lenburgova 1.
u— Ljubljančanom na ljubo prodaja da-nes in jutri Cirilova knjigarna na velesejmu vsako knjigo samo za polovično ceno!
u_ Plesna šola Mete Vldmarjeve se prične 15. t. m. Prijave: Stari trg 19, L nadstropje, od 18. do 19. ure.
u_ Vsa moška in fantovska oblačila nabavite najceneje pri konfekciji Frande, Gradišče 2. Ljubljana.
u_ Novootrorjena slaščičarna Pretnar,
Gradišče 2. vam nudi dnevno vse vrste svežih, kvalitativno najfinejših slaščic. Specija liteta: Šmarnogoreki deserti!
Iz Celja
e— Odlikovanje. Včeraj opoldne se je vršila v bivši porotni dvorani na okrožnem sodišču mala svečanost. Jetniški paznik v pokoju g. Jernej Klenovšek je o I odlikovan s srebrno kolajno za vestno službovanje Predsednik okrožnega sodišča 5. dr. Vido-vič mu je sam izročil odlikovanje.
e_ Celjsko pevsko društvo bo imelo prve vajo vsega zbora v torek 13. t. m. <-b 20. v pevski sobi v Narodnem doma. Vsi lanski pevci in pevke se naprošalo, da se
Poziv onim,
stremijo za izboljšanjem gmotnega položaja!
Papir, ki stane malo in je vstanu prinesti srečo in blagostanje vsakomur, je srečka državne razredne loterije. Mnogo jih je, ki bi n. pr. Din 50.— lahko prihranili na malih izdatkih in si kupili srečko. Odkrili bi si s tem vrata v grad sreče. Brez sreče pa seveda nihče ne more biti deležen velikih dobitkov, ki jih državna razredna loterija razdeli v vsakem kolu med srečne igralce! Novo kolo prične z žrebanjem že 11. in 12. p. m., zato je prav, da si vsakdo takoj srečko nabavi.
Naše srečke dobite v podružnicah „Jutra" v Mariboru na Aleksandrovi cesti, v Celju v Ko-cenovi ulici, v Trbovljah, na Jesenicah in v Novem mestu. V Ljubljani pa Jih dobite v oglasnem oddelku „Jutrau v Prešernovi in v šelenburgovi ulici ter v podpisani hranilnici.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c: 19
Kakor smo beležili, se je pretekli ponedeljek dopoldne vršil v ljubljanski pravoslavni kapeli krst Peterčka Radinoviča, katerega kam je prestolonaslednik Peter. Krščen-čeva mati, soproga policijskega uradnika v Ljubljani, je bila več let varuhinja na dvoru. Levo je oče, nato prestolonaslednikov zastopnik adjutant art. polkovnik Dušan Stojanovič, moti z novorojenčkom in prota Gjorgje Budimlr
udeleže te vaje polnoštevilno, ker bo g. pevovodja ob tej priliki razvil program dela v bodoči sezoni. K prvi pevski vaji CPD so vabljeni tudi vsi perci in pevke, ki imajo voljo in veselje do resnega dela v pevskem zboru, a še ne sodelujejo v nobenem pevskem društvu v Celju.
e— Pevski zbor obrtniškega naraščaja
bo imel prvo pevsko vajo jutri ob 19 v Obrtnem domu v Celju. Gg. mojstrice in mojstri naj blagovolijo na to opozoriti svoje vajenke in vajence in jih red.no d-«'-ljati k Devs!kiim vajam.
e— Nove srečke državne razredne loterije so prispele in se dobe v celjsci podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici. Pohitite z nakupom, ker je zanimanje ve"ko!
V zakup
se odda hotel in restavracija CELJSKI DOM
Interesentje naj vlože ponudbe na upravo Celjskega doma v Celju.	11478
e_ Zanimiva sokolska tekma v odbojki
se bo pričela danes ob pol 11. dopoldno na dvorišču mestne osnovne šole. Tekmovali bodo igralci iz Kranja in Celja. Igralci iz Kranja so nedavno v tekmi v odbojki v Kranju porazili Celjane. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži tekma v čim večjem številu.
e— Medklubskj ocfbor LNP v Cel&u Jw> imel danes ob 10. dopoldne svoj redni občni žhor v klubovi sobi v hot.elu »EvronU.
«— Današnji nogomet. Ob 16.30 se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med SK Olimpom iz Gaberia in SK Sloso ia Sevnice.
©— Na drž. dvorazredni trnovski šoli v Celju bo v sredo 14. t m. od 9. do 12. dopoldne naknadno vpisovanje onih učencev, ki se iz kateregakoli vzroka doslej še hibo vpisali.
o— V bolnici sta umrla v petek 46-letni posestnik Andrej šuper iz Studene pri Veliki Pirešici in 9 mesecev stari sinček strojnika Oton Goršek iz Litooj, včeraj pa je umrla 67-letna zasebnica Terezija E>»-vačičeva iz Šmarja pri Jelšah. Včeraj je Bmrl v Celju (Kocenova ulica 9) 18 dn>» sta.ri Ivančp-k ZuDan.
e— Ukradeno kolo so našli. Nedavno je bilo na Zgornji Hudinji ukradeno tipogra-fu Podgoršku skoro novo kolo. Orožništvu se je sedaj posrečilo izslediti storilca, ki je bil medtem že prodal ukradeno kolo. Tatu so izročili sodišču, kolo pa vrnili lastniku.
e— Mestni kino bo predvalal da:ies ot> pol 17., pol 19. in pol 21. in juiri ob pol 21. izvrstni letalski zvočni film »Gloria« (»Ve lika zapeljivka«) z Brigito HeLmovo, Gustavom Brbhlichom in Fricem Kamsersoia
Iz Maribora
a— Udruženje rezervnih častnikov In bojevnikov slavi v četrtek 15. t. m. ob po) 11. svojo krstno slavo s parastosom za padle junake v spomin na obletnico proboja solunske fronte. Svečanost bo na Trgu svo bode. Porivamo rezervne častnike dn bojevnike ter vab iimo občinstvo, da se udeleži te proslave.
Vse šolske knjige in potrebščine
ima v zalogi knjigarna Tiskovne Zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13«
a— Iz kazni In iške službe. V moški kaznilnici v Mariboru so se izvršile naslednje spremembe: Upokojen je po 42-letnem službovanju g. Ivan Stergar, stražni nadzornik. Iz mariborske kaznilnice so bili premeščeni v kaznilnico v Sremski Mltro-viici pazniki zvaničniki Franj Baje, Franc Reberaak n Anton Renčelj. Iz kaznilnice v Mitroviici sta bila premeščena v mariborsko kaznilnico paznika zvaničnika Josip šantalab in Mate Kocijan, na novo pa sta bila nastavljena kot paznika dnevničarja Nikola Pej<novič m Smiljana in Vladimir Vitas iz Počiltelja pri Gospiču.
a— žalni teden bo danes zaključen na sestanku članstva »Nanosa«. Dopoldne ob pol 11. bo parastos v pravoslavni kapeli za bazoviške žrtive. Odbor vabi občinstvo, zlasti pa vernike pravoslavne cerkve, da se v čim častnejšem številu udeleže parar stosa.
a_ Iz sodniške službe. Starešina mariborskega okrajnega sodišča g. dr. Franc« Paitler se je vrnil z dopusta in nastopil redno službo.
a— Ustanovni občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico bo v petek 16. -t. m. ob pol 20. iv ka-zinski dvorani
a— Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici.
a_ Sanatorlj v Maribor«, Gosposka ulica 49, telefon 33-58, lastnik in vodja kirurg dr. česrnič. Najmoderneje urejen za operacije, zdravilni aparati, višinsiko sonce, diatermija, tonteator, žarnica »Haila«, EnterocJeaner, ajdravljenije z radijem (pijača m kopeli). Cene zmerne.
a_ Dr. Fran Toplak, specialist za ženske bolezni ln porodništvo, Glavni trg 18 zopet redno ordinira od 9. do 11. in od pol 14. do pol 16.
Iz Škofje Loke
51— Somišljenike vabimo, da se polno, štivelne udeležbe današnjega javnega zborovanja JRKD v »Unionu« v Ljubljani. Izkaznice za oetrtinsko vožnjo se dobijo pri tajniku g. Čiru Lendovšku na Mes*nem
tr^a.
šl_ Odlikovanje zaslužnega narodnega pionirja, škofjeloški občinski odbor se je sestal v ponedeljek ik svečani seji, ki jo ie otvoril g. Hafner, nato pa je škofjeloški sreski načelnik g. Levičnik odlikoval zaslužnega narodnega pionirja tn organizatorja, notarja g. Steva šinka, z redom ju-koslovenske krone 4. stopnje z lepim nagovorom na odlikovanca. G. šmk se je zar
hvalil za odlikovanje in poprosil sreskega načelnika, da sporoči njegovo zahvalo na najvišjem mestu. V zahvalnem govoru je dejal odlikovanec, da je storil za domovino, državo in narod le, kar je bilo njegova dolžnost. G. notar je nato seznanil navzoče z dogodbami iz svojega življenja, često-krat je prišel navzkriž z avstrijskimi ob-lastveniki in Nemci. Zlasti so mu zamerili, da je šel na kronanje kralja Petra v Beograd. šinku, ki je tudi med ustanovitelji škofjeloškega Sokola, iskrene čestitke!
šl— Kolavdacija nove šolske stavbe je bila v petek ves dan. Komisiji je načeloval inž. Černivec, ki je ob navzočnosti članov krajevnega šolskega odbora, upraviteljev meščanske in osnovne šole, graditelja Emila Tomažiča, inž. Navinška in obrtnikov pregledal šolsko palačo od tal do vrha. Gospodje so ugotovili, da so pomanjkljivosti pri tako obsežnem delu prav malenkostne. Vsa dela so bila izvršena vestno, solidno in natančno.
šl_ Nove razgledne tablice, 21 po številu, je namestila škofjeloška podružnica SPD v škofjeloškem gorovju. Tablice so rdeče barve z belimi napisi.
Z Jesenic
s— potreba paralelk na jeseniški meščanski goli. Na naši meščanski šoli je nujno potrebno, da se uvedejo paralelke, ker je uspešen pouk nemogoč. Namestu po 40 otrok na en razred pride letos po 50 otrok in še več. Prostori za paralelke so še na razpolago, a manjka učnih moči. Meščansko šolo obiskuje letos 296 otrok, in sicer 142 dečkov in 154 deklic, a ne 245 otrok, kakor je bilo pomotoma naveden v »Jutru«.
Iz Kamnika
ka__ »Tabor« ima danes ob 10. dopoldne v dvorani Narodne čitalnice komemo-raci.jski sestanek ob priliki obletnice bazoviških žrtev. Govorila bosta pesnik s. Albert širok in župnik g. David Dokto-rič. Vabljeni!
'ka— Revanžni teniški dvoboj Kamnik : Novo mesto bo danes dopoldne v Kamniku. Prvo srečanje v Novem mestu je, kakor znano, končalo z zmago Kamnika v razmerju 4:3.
Iz Tržiča
_ č— Odkritja spominske plošče ponesrečenemu Petru Krajnarju se udeležita danes tudi oče in mati, ki prideta z drugo skupino koroških izletnikov črez Ljubelj k Sv. Ani in od tam po zložni poti na Zelenico. Prva skupina mladih njegovih prijateljev bo že ob 9. na Zelenici in bo vzidala ploščo, ki se bo oficijelno odkrila ob 11. Od turistovskega vlaka bo vozil k Sv. An i avtobus, odnosno bo dovolj avto-taksijev na razpolago. Pridite!
Iz Laškega
I— Osebna vest. V ponedeljek 5. t. m. se je poslovil od nas sreski podnačetnik g. dr. Orožim, ki je brl premeščen k barskemu 6reskemu načelstvu, dočim je bil dodeljen tukajšnjemu srezu sreski pod načel ni k g. Anton Svetina. G. dr. Orožim je spričo svoje nepristranosti užival v vsem srezu 6plošno spoštovanje. Prijazen v občevanju s strankami je bil vedno m vsakomur rade volje na razpolago. G. dr Orožimu relimo na novem mestu vso sreča
1— Sirov napad. V petek je napravil sanitetni svetnik dr. Jenko izprehod proti Marijagradcu. Med potjo pa ga je nenadno napadel neki J. D. iz Leskovca pri Ni-šu, ki je pred nekaj dnevi prispel v La-iko, in ga zakotalil po bregu proti Savinji. Dr. Jenko si je zlomil pri padcu desnico nad zapestjem in so ga prepeljali zaradi zdravniške pomoči v Celje. Napadalec pride pred sodnike.
Iz Novega mesta
n— Podružnica »Soče« je v sredo zvečer v hotelu Koklič počastila 6oomin bazoviških žrtev. Predaval je telovadni učitelj na gimnaziji g. Darilo Fon, na sporedu pa so bile tudi deklamacije in pevske točke, ki so jih
_ , _ ODOL
r\ ^Šzz^S ne Kvari Zobne " ^^ sklenine,
das: ima največo snazilno moč.
izvajali člani železničarskega pevskega društva »Sloga«; in sokolskega pevskega društva. Drugi dan na praznik pa se je brala v cerkvi oo. frančiškanov žalna sv. maša.
n_ Nasilen berač. Ko je policijski stra*-nik v neki gostilni ponoči ustavil nrkega berača z leseno nogo, ki se je nedostojno obnašal, ga je berač dejansko napadel, pri tem pa mu je padel izpod suknjiča dolg mesarski nož. Berača so zaprli in ugotovilo se je. da je to 40-letni Anton Hren, ki ga zasleduje tudi ljubljanska policija.
Iz Trbovel!
t— Strelska družina vabi vse One, ki ima-jo_ veselje do tega lepega športa, da se priglasijo kot člani. Prijave sprejemata g. Ivan Berger ml., trgovec, in tehnični uradnik pri TPD g. Bogdan Berce, ki dajeta tudi vsa potrebna p-ojasnila.
t— Poroka. Poročila sta se g. Berger ml. trgovec in znani športni delavec in gdč. Milica Šulnova iz znane ugledne družine v Trbovljah. Mlademu paru iskreno čestitamo!
t— Članom pevskega društva »Zvon«. Vaja pevskega iin moškega zbora je v torek ob 19. Sprejemajo se tudi novi člani.
Iz Hrastnika
h— Občinska uprava jc poverila blagajno in knjigovodstvo vodovoda v Hrastniku običn&kemu svetovalcu g. Nandetu Rošu. Za vodovodnega paznika pa je nastavila kovača g. Franca Gašperuta. Vodarna se bo začela pobirati s 1. oktobrom. Uprava vodovoda bo imela svoj čekovni račun.
h— Sestanek odbora za prehrano ubogih rudarskih otrok se je vršil v petek in sta se ga udeležila tudi dva zastopnika Dola. Določil se je ključ, po katerem naj hl se razdelila vsota, ki jo je dala za to svrho TPD na razpolago za hrastniško in dnl-sko ubožno rudarsko deco. — Organizacija kuhinje se ie poverila učitelju g. Hcf-bauerju, vodstvo gospodinjstva pa vrtna, ricama gospodičnama Bal oho vi in Grego* ričevi.
h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 15. in 20. film »Marijana<c
Iz Ptuia
j— Pouk na realni gimnaziji se je pričel. Letos je vpisanih 3&4 dijakov, to je skoro isto šte%rilo kakor lani. Od teh je 82 dijakinj. Prvi razred šteje 85 dijakov, osmi pa 29.
j—• Velika gasilska vaja gasilske župe za levi breg Drave bo danes. Pri vaji bodo sodelovala društva Zabovci. Sv. Marko, Sv. Marjeta, Stojnci, Spuhlje, Dorna-va in Moškanjci. Vaja bo pri Sv. Marjeti pod vodstvom podstaroste g. Koresa od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, odšla Mohorko in Skela, ki sta Pepelnika dohitela na nekem travniku, brez povoda napadla in ga s koli hudo poškodovala. Pepelnik je moral v bolnišnico.
j—• Kino »Rdeči križ« bo predvajal danes ob pol 21. zvočno opereto »Dva srca •— en vzdih«.
Dva prizora s kmečkega praznika na
Množice na zborovalnem prostoru pred pričetkom zborovanja
Narodne noše in. skupine na vozovih na pohodu skozi Bled
TOC1AL
M ozdravi repmatizmo.
To izjavlja tudi gori naslikanih šest naših poznatih ljudi po uporabi Togal-tablet. Poleg tega nam pišejo: »Uporabljal sem Togal-tablete. Rezultat je stvarno iznenadu-joč. Trpel sem na revmatizmu, pa nisem mogel ne korakati niti poklekati. Po uporabi nekaj škatlic Togala so bolečine popolnoma izginile. Togal-tablete vplivajo koristno na cirkulacijo krvi in preprečijo usedlino sečne kisline. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo Togala proti revmatizmu, gihtu, ishiasu, hripi in boleznim prehlada. Togal tablete, zmerno zaužite, so neškodljive za želodec in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika! Togal tablete se dobivajo v vseh lekarnah. (Odobreno od ministrstva soc. polit, in nar. zdravja Sbr.. 14450 od 10. avgusta 1932.)
O R T
Meiisarodni lahkoatletski dvomatch KAC (Celovec): ASK Primorje
Danes ob 15. na igrišču Primorja ob Dunajski cesti
Atlati Primorja imajo danes na svojem igrišču kot gosta odlično atletsko ekipo prvaka Koroške, KAC iz Celovca, ki si je v zadnjem času zaradi odličnih rezultatov priborila mesto v vodilni avstrijski atletski grupi, poleg znanih in renomiranih klubov WAC in WAF z Dunaja. Skoraj popolna izenačenost tekmovalcev obeh današnjih rivalov v vseh disciplinah bo povzročila povsod ogcrčeno borbo — ne samo za zmago, temveč za vsaki placement ln točko.
Dočim dominira v sprintih odlični Skok, ki mu pridno sekundirata talentirani Kovačič A. in pridni Perovič Ivo, zaradi česar imajo vsi. trije Celcvčani, Golob, Ha-derer in Hvitl precej težavno stališče, se v teku 400 m srečajo že skoraj enakovredni nasprotniki. Oba Celovčana Lusit-ti in Hirtl sta pred nekoliko dnevi dosegla čase 52.5 oziroma 53.7 sekund. Putnija, akoravno napreduje od tekmovanja do tekmovanja, ni prišel še pod 54 sekund, medtem ko od Korčeta, ako je fit, pričakujemo rezultat okoli 53 sekund. Na srednjih in dolgih progah dominirata zopet Celovčana 800 m Kuntschitz (1:59.7), 3000 m Leban (9:00.3). žorga in Krevs, akoravno sta letos v odlični fcrmi, bi morala doseči najboljšo formo v svojem življenju, ako bi hotela proti tema dvema odmrli čnima atletoma zaznamovati uspeh. V štafeti 4X100 m so Celcvčani pred kratkim časom dosegli rezultat 45.0 sek. Primorje beleži letos svoj najboljši rezultat z 45.8. toda ravno letošnja formacija Skok. Kovačič. Slapar, Perovič, je najmočnejša od bilo kdaj prej in je z dcbrimi predaja^
mi v stanu preteči progo pod 45 sekund!
Meti in skoki bodo odločilni za izid dvo-matcha. Met kopja favorizira oba Primor-jaša, prof. Petkovška in Slaparja, ki za-moreta v normalnih okoliščinah oba premagati najboljšega Celovčana Kryzo (47.25 m).
Meti diska in krogle sta za obe ekipi izenačenega značaja, na eni strani Celov-čani Russ (35.08) in Haderer (33.19), oziroma Russ (11.435), na drugi strani Slamič in Korče, ki letos v disku ne beležita še rezultatov, dosegla sta pa v treningu že mete od 35—38 m; v metu krogle Marek z rezultatom (11.435 m) in Slamič, ki beleži približno isti rezultat v treningu.
V skoku v višino se srečata dva enakovredna nasprotnika, Celovčan Egger (1.70 m) in Primorjaš žgur, ki je že preskočil 1.75 m, toda izgleda letos, da ni še v formi; v skoku v daljavo pa se mora Celovčan Egger (6.33 m) boriti za prevlast s Korčetom in Putnijo. Korče je že preskočil 6.65 m in ako ima jutri svoj dan, mu je zmaga v tej disciplini zagotovljena.
Ker bo tekmovanje od vsega začetka pa do konca nudilo izredno napeto borbo in krasne ter vzburljive momente, je pričakovati, da bo športna publika nagradila idealna stremljenja naših atletov z obilnim posetom in s tem dokazala, da ji ni pri srcu samo ena športna pancga, temveč vse, zlasti pa one, ki zaznamujejo viden in lep napredek.
Vstopnina propagandna: tribunski sedeži 10, stojišča 8, dijaške 5, mladinske 3 Din.
Nogometni program na igrišču Ilirije
Ob 14.15 Svoboda : Grafika, ob 16. Slovan : Celje
Danes se srečata na igrišču Ilirije —-ln ne kot prvotno na igrišču Primorja — v prijateljski tekmi Svoboda in Grafika. Oba kluba preizkusita poslednjič svoje moči za jesensko prvenstveno sezono. Obeta se nam lepa in napeta igra, ker bo Grafika skušala preti renomirani Svobodi potrditi svoj dober sloves. Kot glavna tekma se odigra druga kvalifikacijska tekma med
Slovanom in Celjem.
Ker je izid te tekme nadvse važen, sta se kluba dobro pripravila. Slovan bo gotovo napel vse sile, da pride iz te tekme kot zmagovalec in kot četrti ljubljanski udeleženec v lige. Prijatelji nogometa bodo sigurno prišli na svoj račun. Vstopnina za obe tekmi je minimalna. Stojišče Din 7, dijaško Din 4.
SK Ilirija : TKD Atena
Hazenska tekma ob 11. na igrišču Ilirije
Pokalni hazenski turnir se nadaljuje danes s tekmo Atena :Ilirija, ki bo dopoldne ob 11. uri na igrišču Ilirije. Tekme med starima lokalnima rivaloma so bile vedno zanimive in napete ter so privabile lepo število športnega občinstva na igrišče. Za današnjo tekmo sta se oba kluba dobro pripravila, dasi danes ne bo šlo za točke; Atena namreč v tem turnirju ne more več dohiteti Ilirije, ki se bo z eventuelno današnjo zmago povzpela na prvo mesto, medtem ko bo ostala Atena definitivno na tretjem mestu. V tej igri bo šle predvsem za prestiž obeh družin; v prvi tekmi je odpravila Ilirija Ateno z rezultatom 8:5, zato bo skušala danes ponovno dokazati, da nadkriljuje Ateno v vsakem oziru. Dejstvo, da igra na lastnem terena, ji daje mnogo upanja, da ponovno uspe proti svojemu staremu rivalu in s tem dokaže, da je nesporen prvak Slovenije. Pred to tekmo se bosta vršili dve nogometni igri za mladinski pokal Ilirije s pričetkom ob 8. uri. Vse tekme so brez vstopnine.
Službene obiave LNP
(Iz seje U. o. dne 7. 9. 1932)
Prisotni: Rybar, Stanko, Kuret, Novak. Dorčec, Kralj. Malovrh, Buljevič, Friedl, Drufovka, Vospernik in Pevalek J.
Ker sta SK Laško in Jugoslavija (Celje) zadostila vsem pogojem za sprejem v redno članstvo JNS, se sprejmeta za začasna člana in predlagata JNS za redna člana.
Dopis predsednika Mo Celje Svetka z dne 6. sept. in priloženi obračun tekem z dne 7. in 28. avgusta se odstopi blagajniku LNP.	F 5
Slcgi, Radna, se je na dopis z dne 28. avgusta odgovorilo.
Na znanje se vzame pismena zahvala SK Trbovlja št. 113-32 z dne 28. avg. 1932.
SK Litiji se bo na njegov dopis pismeno odgovorilo. Enako se bo pismeno odgovorilo SK Savi na njegov doniš z dne 29. avgusta.
Na pismeno prijavo SSK Celja z dne 31. avgusta se preda kaz. odboru igr Su-holežnik L. (Atletik SK).
Retju se sporoča na njegov dopis z dne 5. septembra, da se je prijava o poškodbi igr. Gričarja predala p. fondu.
Na pismeno prijavo Svobode (Ljubljana) z dne 2. septembra se preda izključitvi igr. Zemljak SI. kazn. odboru.
ČSK čakovec, se sporoča, da LNP ne bo mogel v brdoče vzeti v poštev, če bo prepustil igrišče v druge namene, ker nima na razpolago terminov, da bi prelagal prv. tekme. To se sporoča ČSK na njegov do-
pis štev. 205 z dne 2. septembra t. 1. Gornje velja tudi za vse ostale klube L razreda.
Predasta se OZKS pri LNP ss. gg. Doli-nar in Ramovš; prvi ker ni oddal postav moštev pri tekmi dne 7. avgusta (Atletik SK : SSK Celje) in drugi, ker ni vodil tekme Primorje rez. : Grafika dne 28. avgusta, za katero je bil določen.
Kaznuje se po čl. 46. kaz. pravilnika JNS z globo Din 25 železničar, ker je prepozno prijavil mednar. tekmo s SK Kast-ner & Ohler in SK Sturm. Globo je plačati v roku 15 dni po objavi.
Pozivajo se sledeči klubi, da najkasneje do 25. septembra plačajo tajniku SZNP Deržaju (dnevno od 7.30 do 13.30 v ambulanti železničarjev, Gosposvetska cesta) dolžne takse kot sledi:
SK Svoboda, Vič od tekme 18. oktobra 1931 proti Korotanu, Din 20; SK Svoboda, Vič od tekme 25. oktobra 1931 proti Spar-ti, Din 20; SK Svoboda, Vič od tekme 29. maja t. 1. proti Sparti, Din 20; SK Svoboda, Ljubljana od tekme 13. decembra 1931 proti Hermesu, Din 40; SK šparta, Ljubljana od tekme 25. oktobra 1931 proti Svobodi, Vič, Din 20; SK šparta, Ljubljana cd tekme 29. maja t. 1. proti Svobodi, Vič, Din 20; SK Jadran, Ljubljana od tekme 22. novembra 1931 proti Hermesu n., Din 20; SK Jadran, Ljubljana od tekme 29. maja t. 1. proti Primorju II., Din 40; SK Jadran od tekme 8. maja t. 1. proti Hermesu, Din 40; SK Grafika, Ljubljana od tekme 22. maja t. 1. proti Svobodi H., Din 40; ŽSK Hermes, Ljubljana od tekme 5. junija t. 1. proti Iliriji II., Din 40; ŽSK Hermes, Ljubljana od tekme 19. junija t. 1. proti Svobodi n., Din 30.
Z ozirom na žalitev podsaveza in sav. sodnikov po SSK Celje v njegovem dopisu z dne 5. IX. se kaznuje SSK Celje po čl. 49 kaz. pravilnika JNP z globo Din 500 (petsto). Plačati v roku 15 dni po objavi! Poziva se SSK Celje, da javi takoj ime podsav. funkcionarja, o katerem piše v zgoraj navedenem dopisu.
Na znanje se vzamejo: dopisa št. 33 in 38, zapisnika 17. in 18. seje Mo Celje. Na razna vprašanja se bo Mo Celje odgovorilo. SK Laško in SK Jugoslavija smeta prisostvovati občnemu zboru Mo.
Na znanje se vzame poročilo o občnem zboru Mo Maribor, ki se je vršil dne 4. IX. ter se imenuje za predsednika J. Mozetič, a v odbor gg. dr. Planinšek, Fischer, Ma-russig, Sinkovič, Masi, Cilenšek. Od klubov imenovani gg. odborniki so: Kurnik, Ke-meny, Amon, Ilovar, Knez. ISSK Maribor in PSSK Cakovec naknadno dobita svoja zastopnika; kluba naj to čimprej izvedeta, imena pa naj javita LNP. Tajnik L
Še o uspehu Stariča v Zagrebu
I. hrvatski motoklub v Zagrebu si je zgradil lastno motorno dirkališče na Mi-ramarski cesti. Dirkališčna proga znaša 750 m ter je na ravnem široka 12, na za-vojih pa 14 m. Dirkališče ustreza najmodernejšim zahtevam motoristike ter je bilo svečano otvorjeno v nedeljo, dne 21. avgusta t. 1. z velikimi mednarodnimi dirkami. V nedeljo, dne 4. t. m. so se zopet vršile mednarodne dirke, pri katerih so startali dirkači evropskega slovesa, in sicer Angleža Stanley Buttler in I. T. Beck-ketts, »leteči Danec« Niels Soerensen, Nemec Killmayer, Avstrijca Franz Meyer in Franc Messner, dalji domači dirkači Urcič, štrban, Schildhabel, Stajič, Cerič, Starič, Cerhounik, i. dr. Zaradi velikega navala občinstva se je morala nedeljska dirka v polnem obsegu ponoviti v četrtek, dne 8. t. m., ki je zopet dosegla ogromen uspeli.
O zadnji dirki poročajo zagrebški listi med drugim:
Veliko presenečenje dneva je bila vožnja mladega vozača Ludovika Stariča. člana MK Ilirije iz Ljubljane, ki je startal v mednarodni dirki kategorija 500 ccm. Starič je vozil v istem stilu :n tempu kakor glasoviti internacionalci ter je bil edini od naših dirkačev, ki je mogel slediti mednarodnim vozačem. Z veliko energijo in izredno tehniko si je na mah pridobil simpatije zagrebške športne publike, ki mu je nadela ime »letečega Kranjca«. Med dirko je postal Starič tako nevaren »letečemu Dancu« Soerensenu. da je moral slednji forsirati z vso silo, da mu je uspelo obdržati razdaljo med seboj in Staričem komaj za dolžino motorja. Starič je bil na zavojih kakor tudi na ravnem popolnoma enakovreden tekmec mednarodnim vozačem, ki so sami izjavili, da bi Starič lahko postal njih najnevarnejši tekmec, če bi bil imel boljši dirkalni stroj. Mladi vozač Ludvik Starič je vzdržal peklenski tempo ter je pokazal cd vseh naših voza-čev najboljšo tehniko, posebno na zavojih, tako da lahko pričakujemo od njega, da se povzpne na mesto prvaka naše motoristike, kar je že zaslužil.
Publika je Stariča navdušeno pozdravljala; dvignili so ga na rame ter ga ob-suli s cvetjem. V mednarodni rekordni vožnji je Starič zaostal samo eno petinko sekunde (pol kolesa) za Soerenseuom ter dosegel najboljši krog v 30 in 2 pet. sek. (88 km 834 m na uro) kot najboljši čas naših vozačev, doseženo na novem dirkališču IHMK.
Stariču moramo k temu uspehu na.1-iskrenejše čestitati; prepričani smo, da bo v večjih dirkah, posebno če si bo mogel nabaviti boljši stroj, dosegel lahko največje uspehe na polju jugoslovenske moto-ciklistike. Kar dalje in do — končpe zmage!
Jubilejne dirke kolesarskega društva »Zarje«
Preteklo nedeljo so se vršile jubilejne dirke kolesarskega društva »Zarja« v Zg. Kašlju, ki jih je razpisal ustanovitelj tega društva Alojizij Zaje ob desetletnici obstoja njegove tvrdke v Zg. Kašlju. Zaje je bil več let predsednik tega društva in je še sedaj njegov najpožrtvovalnejši član.
Dirka je bila odprta za vse dirkače s kolesi, ki so bili nabavljeni pri jubilantu, Startale so tri skupine: in sicer glavna, juniorska in zasledovalna. Proga je bila zaradi nedeljskega prometa in hudih ovinkov zelo naporna.
V	glavni skupini (ha 20 lani) se je plasiral kot prvi Aubelj Alojzij v času 41:Q3. V tretjem krogu je izkoristil defektt K lešnika in tako je Aubelj uibežal skupini. Drugo mesto si je nriboril Strgar Franc, tretje pa Cankar Albert.
V	juniorski skupini (na 16 km) si je priboril prvo mesto Tavrer Henrik v času 30.01, drugo Rajgel Ivan, tretje pa Hir-soheger Emest.
V	zasledovalni skupim je bil prvi KleS-niik Slavko, drugi pa Zalokar Albin.
Zvečer so bili razglašeni rezultati, nato pa se je razvila zabava, na kateri je bilo izrečenih več zidravic jubilantu in udeležencem dirke.
Dva teniška turnirja v Celju
Na praznik 8. t. m. dopoldne se je vršil v Celju teniški turnir med SK železničarjem iz Maribora in Smučarskim klubom iz Celja. Turnir se je končal neodločeno z rezultatom 4:4. Popoldne se je vršil na teniškem igrišču SSK Celija <v mestnem parku teniški turnir med SK žilezničarjeim iz Maribora in SSK Celjem. V tehnično boljši iigri je zmagal SSK Celje v razmerju 5:2. Posamezni rezultati: Single gospodov: Maz>i (ž) : Sernec (C) 7:5,3:6,6:4; G-riin-feld:Burger 6:3, 2:6, 6:4; Toplak:Pušenjak 6:4, 6:4; Kopušar : Bergant 8:6, 6:1. Sim-gle dam: Sernec : Legat 6:1, 6:2. Mešani douhle: Kopušar-Sernec : Mazi-Legat 6:2, 6:1. Double gospodov: Kopušar-Toplak : Maai-Pušenjak 6:3, 6:4. Toplak-Burger : Pu&enjak-Bene-š 6:4, 6:2. Danes se bo vršil v Mariboru revanžni turnir med SSK Celiem in »ISSK Mariborom, ki ga de SSK Celje v prvem turnirju premagal v razmerju 6:1.
ASK Primorje, lahkoatletska Sekcija.
Danes ob 14. morajo biti brezpogojno v slačilnici naslednji tekmovalci, ki nastopijo v dvomatehu oroti KAC: žgur, Krevs, prof. Petkovšek, Kovačič L. in A., Marek I. in H., Goršek, Skok, Perovič I., Korče, Raič M., Žorga Fr. in A., Slamič, Putnija, Slapar, Cerkvenik, Ogrin, Cerar I., Cepin, Godmor, Jug Fr. in V., Svetic, Medica, Oražen, čurda. Prijaviti se morajo trenerju in prinesti s seboj sprinterice, drese in hlačke. — Načelnik.
TSK Slovan. Ob 15. morajo biti na igrišču Ilirije: Zavrl I., Marchiotti I., Grm, šlegel, Volkar, Grm. Thuma, Klučec, Uhan, Marchiotti n., Bogel, Zavrl n. In Poljšak. Opremo prinesti s seboj. Stranski sodnik: Legat. Reditelji: Fuček. Senčar, Globelnik, Dejak, Novak Rudi, Grm Stanko naj bodo točno ob 14. na igrišču Ilirije.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Za današnjo tekmo proti Ateni naj bodo najkasneje ob 10.30 na igrišču sledeče igralke: Ruša, Ela, Omanova, Joža, Ivica. Nada, Milica. Valči, Sina, Vida in Darinka. Definltlvna postava bo določena šele pred tekmo na Igrišču. Vsaka igralka naj prinese s sebofl obutev, drugo opremo dobi v garderobi. Odsotnost ali zakasnitev se ne bo opravičila TKD Atena (hazenska sekcija). Pokalna tekma z Ilirijo bo danes ob 11., talko da morajo biti vse hazenašice najkasneje Ob 10.30 na igrišču Ilirije. Popolno opremo prinesite s seboj. Načele t vo.
SK Svoboda, Zalog, bo igrala danes popoldne prijateljsko tekmo s SK Korota-nom na njegovem igrišču v Kranju. Postava moštva: Butara, Taurer, Ambrož
šabec, Kocjančič, Tomažič, Boben, Peca Lukan, Tiirk, Hans. Dopisi za klub naj se pošiljajo na naslov: Zalog 71., p. Dev. M v Polju.
Sokol
Živahno delovanje Sokolstva na Gorenjskem
Sezona poletnih sokolskih javnih nastopov je letos v glavnem za nami. že dolga leta ni bilo tako pestrega življenja po gorenjskih sokolskih edinicah, ki delajo vsestransko na polju telesnovzgojnega kakor tudi prosvetnega dela.
Lepo uspele župne tekme na Koroški Beli, župni zlet v Stražišču, slavnostna otvoritev Sokolskega doma na Bledu, razvitje sokolskega prapora na Koroški Beli, otvoritev letnih telovadišč na Brezjah, Blejski Dobravi in v Mojstrani ter mnogobroj-ni okrožni in društveni javni nastopi, ki so vsi lepo uspeli, jasno pričajo, da društva mnogo delajo. Obisk občinstva pri javnih nastopih pa dokazuje, da so sokol-ski nastopi še vedno privlačni, če so dobro pripravljeni.
župno tehnično vodstvo je razdelilo vseh 33 edinic na 6 okrožij s sedeži na Bledu. Jesenicah. Radovljici, Tržiču, Kranju in škofji Loki. Namen razdelitve v okrožja je bil, da bi bilo manj sokolskih javnih nastopov in da bi se vršili le po okrožjih in da bi bili ti bolje pripravljeni. V celoti re je program lepo izvršil, le udeležba članstva in naraščaja pri okrožnih javnih nastopih je v nekaterih primerih odgovarjala nastopom enega samega društva, kar se bo moralo v bodoče popraviti.
Mnogo dobre volje za sokolsko delo kažejo nekatera manjša in na novo ustanovljena Sokolska društva, predvsem Brezje-Mošnje, Blejska Dobrava in Mojstrana, ki so si v najtežjih razmerah uredila prostorna letna telovadišča, dalje društvi Sovo-denj in Ljubno, ki sta si postavili skromne, a svojim potrebam odgovarjajoče domove. in društvo Koprivnik, ki si je v tem poletju začelo graditi svoj dom. V splošnem 1e na deželi več idealizma kakor v mestih ter tudi sorazmerno več članstva. Najbolje je v tem pogledu na Koorivniku, kjer ko večinoma vsi odrasli ljudje v vasi včlanjeni pri Sokolu ter je veselje gledati zastavne fante in dekleta, pa tudi stare ženice in vaške očance, ko gredo ponosno e sokolskimi znaki na nrsih ob nedeljah v cerkev.
Sokolu se z gotovih strani rada očita konservativnost, češ, da se omejujejo le na telovadbo na orodju in na vežbo prostih vaj. Temu pa ni tako. Sokolstvo stremi za tem, da pritegne v svoj sestav vse panoge sodobne telesne vzgoje, v kolikor so za fizično okrepitev naroda in njegovega zdravja koristne.
Sokolstvo je tako vključilo v svoj sestav zimski šport. Minilo zimo je tekmovalo pri župnih smuških tekmah na Bledu 224 sokolskih smučarjev. To je število, ki ga doslej še ni postavila nobena zimsko športna organizacija v naši državi. Pri rezervnih smuških tekmah v Bohinju je postavila iz-med 108 tekmovalcev samo gorenjska sokolska župa 93 tekmovalcev, ki so zasedli prva mesta. Pa tudi plavanje se je že postopoma uvedlo v naša društva. Letos 21. avgusta so se vršile prve plavalne tekme naše župe na Bledu, katerih se je udeležilo 39 tekmovalcev in tekmovalk. Po mnogih društvih goje razne igre kot hazeno in odbojke. 25. t. m. pa se vršijo v Radovljici celodnevne tekme članov m članic v lahki atletiki: v tekih, skokih, metu krogle in diska. Sokolstvo hoče prenesti delo iz telovadnic ven v prosto naravo. Sokolstvo hoče dati svojim pripadnikom priliko vežbanja zunaj na zraku in soncu
Vse to pa je šele ena stran sokolskega dela. Koliko pa se na Gorenjskem letno vrši sokolskih predstav, koncertov, akademij, predavanj, sestankov in koliko imamo pevskih zborov, orkestrov, tambura-ških zboro in gledaliških odrov, ni mogoče navesti, ker manjka v to svrho potrebnega obsežnega prostora.
Sokol II. v Ljubljani preneha v sredo 14. t. ,m. telovadbo na letnem telovadišču na Prulah m prične s tem dnem redno telovadbo vseh oddelkov v telovadnici I. realne gimnazije v Vegovi ulici. Kot zaključek letnega vežbanja priredi vaditell-ski zbor v ponedeljek in torek 12. in 13. t. m. tekmo članov v lahkoatletskih panogah. Zaradi pomanjkanja prostora in časa je društvo primorano, da omeji sprejem oboje dece tako, da sc bo sprejemala deca le v starosti od 8. do 14. leta. Vpisovanje se bo vršilo od 14. t. m. dalje v telovadnici pred telovadbo vsakega oddelka. Starše naše mladine vabimo, da zaupajo društvu deco. ki bo telovadila pod vestnim nadzorstvom izkušenih vodnikov. Telovadke in telovadci, ki so začasno vadbo prekinili, se prosijo, da se čimnrej vrne-jg v društvene vrste, da bo društvo z odlično kakovostjo in številom dostoino proslavilo 25-letnico obstoja v letu 1933.
šolstvo
Naknadno vpisovanje v državno dvoraz-redno trgovsko šolo v Celju. Ker je na zavodu še .prostora, bo naknadno vpisovanje 14. t. m. od 9. do 12. za one, ki se iz kateregakoli vzroka do sedaj še niso voisali.
Na trgovski nadaljevalni šoli v Celju se bodo poučevali tile neobvezni predmet!' srbsko-hrvatski jezik, stenografija in stroie-pis. Pouk v teh predmetih bo vsako sredo od 18. naprej ter v nedeljo dopoldne. Obiskovati morejo ta pouk poleg učencev(k) trgovske nadaljevalne šole tudi drugi pripadniki trgovskega stanu, če dokažejo potrebno izobrazbo in se zavežejo ravnaM po selškem redu trgovske nadaljevalne šole. Ti obiskovalci plačajo vpisnino 25 Din in morejo dobit', če končajo pouk z uspehom, potrdilo o obisku. Šolnina za te predmete znaša za vse obiskovalce po 90 Din za vsak oredmet za polletje (pri strojepisni za rabo stroja še 10 Din meseno) in je plačljivo polletno v naprej. Popravljalni izpiti: pismeni v torpfc 20. t. m., ustni v sredo 21. t. m. vsak i k rn t ob 16. po razporedu, ki bo na uradni de<ski. K tem izpitom kakor tudi k evehtualnim drugim izpitom, ki bodo v istem času. se bo iaviti učencem (kam) pri vodstvu šole 15.. 10. ali 17. t. m. od 8.—-19. S seboj je prinesti zadnja šolska izpričevala Porefemni izpiti za prvi razred odpadejo. Vpisovanje za novo šolsko leto bo 26. in 27. t. m- vsaki-krat od 18. do 20. K vpisovanju je prinesti
zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnina 25 D^n. Reden pouk 6e prične za I. razred v ponedf*-ljek 3. oktobra, za II. in III. razred pa T torek 4. oktobra, obakrat ob 16.
Vol pod savinjskim vlakom
Šoštanj. 10. septembra.
Daleč preko mej Savinjske in šaleške doline gre glas o ne baš veliki hitrosti naših vlakov. Prvak v počasnosti je pa vsekakor mešanec. ki vozi ob pol 13. mimo Šoštanja v Celje. Pa se je temu hitrecu pripetilo na mali šmaren, da je bil mo» ten v svojem idiličnem potovanju. V Pen-ku pod predorom je namreč zašla na železniško progo čreda pasoče se govedi posestnika Jajčnika iz Skornega. Na žvižganje lokomotive so se vsa goveda razbe-žala, le lepo rejen vol se ni nič kaj brigal za prihajajoči vlak. Strojevodja je mislil, da se bo žival v zadnjem trenutku vendarle umaknila, a vol je ostal na svojem mestu, dokler ga ni stroj vlaka podrl in povozil.
Preko živali je šel stroj vlaka in še nekaj potniških voz. Ker se je bila pri tem naprava za zračno zaviranje poškodovala, se je vlak le s težavo ustavil. Hudo poškodovanega vola so izvlekli izpod vlaka, eden prihitelih bližnjih sosedov pa ga je hitro zaklai. Posestnik bo imel neprilike, ker je pustil pasti živino ob železnici
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kino na Bledu bo predvajal danes zadnjič velefilm jKubanska Ijubav.na pesemin dodatek.
IG. Gasilno društvo je imelo na praznik letni občni zbor. Občni zbor je vodil župni načelnik g. Modic Jakob. Izvoljeni so bili za načelnika Franc čebular, za podnačelnika Franc škraba, za tajnika Ciril Podržaj, za blagajnika Alojzij šteblaj, za odbornike: Franc Repar st., Janez železnikar, Janko župec in Franc Cankar ml. Drago leto bo slavilo društvo 50-letnico obstoja. Mnogo se je že razpravljalo o nabavi mo-torne brizgalne, kar bo za društvo pomenilo mnogo truda in žrtev. Novo izvoljeni odbor naj se ne straši dela, mi člani in občani bomo vsak po svojih močeh pomagali, da se spravi vse na pravo pot.
PILŠTANJ. V hiši tukajšnjega tugovca g. Regvata se je vršila na praznik družinska slavnost 25-letnice poroke. Ime g. Regvata ni znano ie v domači občini, kateri načeluje že drugo desetletje, ampak daleč preko mej šmarskega sreza. Dolgoletnemu naročniku »Jutra« želimo vso srečo!
POLICA NE. V Studenice je premeščen iz Kuzme učitelj g. Andrej Šteafncioza. Ia Poljčan v Batajnico pa je odšel te dni Viktor Perše. zvaničnik II. kategorije. — Tr-. govec g. Sima je daroval tukajšnjemu Sokolu 100 Din. V isti namen je zbral na zbo* rovanju trgovskega gremija 60 Din. Hvala!
Repertoarji
Gledališke predstave na prostem med jesen'
ako razstavo Ljubljanskega velesejma. Nedelja, 11. ob pol 16.: .Masco'ta, Tivoli. Nedelja, 11. ob pol 20.: Slehernik. Kongresni trg.
Današnji gledališki program bosta izpolnili poslednji dve predstavi na prostem, in sicer ob pol 16. opereta »Mascotta« v Tivoliju in ob pol 20. Hofmannsthal-Zupančičev »Slehernik« pred Nunsko cerkvijo- Obe predstavi sta izvrstni. Obisk ene in druge naj-topleie priporočamo j>osebno zunanjim po-setnikom, ki pridejo na jesensko razstavo, ki lahko prisostvujejo ljubki opereti in eni najveličastnejših dramskih uprizoritev na prostem. Prodaja vstopnic za obe predstavi bo pni dnevni blagajni v operi od 10. do pol 13., za »Slehernika« pa je še posebej v Zvezdi pri Nunski cerkvi pod kostanji, prav tako od 10. do pol 13., za »Mascotto« od pol 15. dalje pred gradom v Tivoliju, za »Slehernika« pa od j>ol 19. dalje na treh prostorih v Zvezdi, in sicer sedeži in stojišča v bližini kavarne Zvezde in pred univerzo, stojišča pa na začetku Gradišča pri Kongresnem trgu. Opozarjamo, da so na teh treh mestih tudi obenem dohodi na prostor za poslušalce, ki bo ves omejen od ostalega Kongresnega trga in Zvezde z modrimi zastorji. Ponovno pa prosimo za pravočasen prihod in opozarjamo, da začne predstava točno ob napovedanem času.
e
Maskota v tivolskem parku
Kdo bi bil mislil, da se bo »Maskota« po svoji medli, nezanimivi pripovedni in še manj zanimdvi glasbeni vsebini držala :n celo. po žive ia v tretjem letu svojega obstanka na našem opernem odru. Niti pevci, niti igralci je ne bi mogli vzdržati na površju hitro tekočih današnjih opernih oziroma operetnih valov. Kakor rečeno: zanimiva ni zgodba, zanimiva ni mu-ziika, zanmivo je edricio to, kar more narediti iz cele stvari spreten duhovit, iznajdljiv režiser. Režiser, ki zna premostiti časovne dobe. ki s posmehom istodobno veže n. pr. 17. stoletje z današnjimi prilikami, ki se ue briga za stilnost kostumov, ki mu niso mar 6voječasni odnosi meščana do sicer fabulističnih državnih dogodkov v duodecnih državicah, ki je v toliki meri umetnik, da suvereno izrablja vsa sredstva sodobnosti, četudi so v nasprotju s časom dogodka. V dosego svojih ciljev, da frapira in potegne za seboj malotehtajočo publiko, jo ugreje ter prepriča o resničnosti tega. kar hoče prikazati. Če hočemo govoriti o uspehu Maskote, moramo govoriti v isti 6api o uspehu g. Bratka Krefta. Naredil je iz malo-pomembne zadev;ce stvar, ki bo napolnila naše operno gledališče na prostem vsaki-krat. Seveda, Andranova muzika. 6ploh glasbena plat celega dela. je postala postranska 6tvar, le semtertam kakšen drO-bec, lei ga je g. Štritof s posebno ljubeznijo izdelal, se ujame v uho. sicer pa je vsa predstava preračunjena na oko. ki v resnioi tako pride na svoj račun, kakor že zdavnaj ne. In kaj je g. Kreft vse prisilil v službo svojega dela! Najbolj fantastične kostume, zaneljnve girle. Čepldna, Pata in Patašona. celo vojsko z vsemi modernimi krvoločnimi bojnimi sredstvi, s pravcato bitko, ki ostane k STeči brez žrtev, skratka, u no rabil ie vse. celo aero-plan, kar je dopustila blagajna našega skromno dotiranega gledališča .^la-gocen ie ta režiser, more pa tudi privabiti toliko publike, da se njegova dragocenost poplača. Tn k sklepu moram zopet reči: samo g. Kreft je bil mogel postaviti v Tivolski park Maskoto tako, da bo vsakikrat napolnila ves Obsežni, sedaj imenitno urejeni prostor do zadnjega mesta. Vsem sodelujočim pa gre 6eveda še posebej čast in slarva!	č.—
Kraljestvo mode
Jesen prihaja...
Še preden si dama nabava nove jesenske modele, skuša starim oblekam podati s kar najenostavnejšimi sredstvi značaj nore sezije. Stara izkušnja namreč uči, da moremo s primernim okrasjem popolnoma predrugačiti videz vsakega oblačila. B^ taka-le brezpomembna modna malenkost nam tudi razodeva okus nositeljice ter najbolje pokaže, če ima dama res kaj pravega razumevanja za modo. Kajti ne samo
v	eleganci posameznih oblek najdemo pra-
vi	»chic« — ta se predvsem razodeva v rnnogobrojnih malenkostih v takozvanih »modnih prilastkih«.
Trenutno nas najbolj zanimajo modne podrobnosti, ki se nanašajo na jesensko modo: zlasti je zanimivo moderno krzneno okrasje, ki ga prav lahko dobimo iz stare, neizrabljene kožuhovine.
Nova moda bo vsakomur simpatična, saj ne zahteva razkošja, temveč se zadovolji z malim okrasjem, ki si ga lahiko privoščijo tudi denarno šibkejši sloji. Takšne male krznene komade nosimo k plašču, kostumu, ali ob toplih jesenskih dnevih preko same volnene obleke. Tu pridejo v po« štev razne vrste krzna, kakor črni seal in njegove imitacije, perzijanec, stisnjena ovčja koža, nutria itd., ter predvsem krzna celih malih živalic, združena v večje komade.
Naše skice nudijo prav izvrstne ideje v tej smeri:
tU IZ
O O
o c
S
o
K
LJIBUAM
"lestni trg štev. 5
50 o
3 n
o rt b o
razstavlja
SC6
moderne krznene
n a
velesejmu paviljon ti
99
Na sikrajni desnici opazimo zanimivo ovratnico iz dvobarvnega krzna, ki se proti obema krajema zoži, da jo z lahkoto za-vežemo in se nato zopet razširi, talko da ima obliko pentlje. Taka ovratnica učinkuje izredno apartno tudi če je iz navad-nejše zajčje kože.
4. skica prinaša napol dolgo štolo iz lepega krzna, ki se na obeh koncih razširi ter ima na krajih po tri zobke.
izvrstno učinkujejo tudi boe, aesitavljene iz .malih živalic (hermelin ali imitacija itd.), pri čemer igrajo važno vdogo glavice kn repi (2. skica).
Ne simetmo pa prištevati samo krznene komade k važnim ^prilastkom« jesenske mode.
Velikega pomena so tudi letos umetne cvetlice, ki jih jesenska moda povsod uvaja, ker so si baje osvojile srca ^seh elegantnih dam. Priljubljene so zlasti geor-gine in krizanteme, in sicer iz usnja, klo-bučevime ali modne svile.
K elegantni obleki spadajo elegantne rokavice. Jesenski modeli so napol dolgi te>r okrašeni s krznenimi progami (3. skica).
Tudi pasom posveča nova moda mnogo pozornosti, tako da vidimo nekaj lepih komadov umetne obrti. Pravokotne kovinske ploščice, ki jih vežejo lesene kroglice, predstavljajo izredno originalen pas, a tudi večbarvne galalione plošče, našite na baršu-nast trak, nudijo lepo in nenavadno sliko (1. skica).
Tudi v elegantnih čevljih prinaša moda povsem nove oblike. Zanimiv je večerni čevelj v obliki »sandalete«, še značilnejši za jesensko modo pa so elegantni prome-nadni »pumpsi« z zaipono iz tankega krzna kontrastne barve (predzadnja sikica).
Kadilna mizica
Z7
iz jeklenih palic, je priznanja vredna pridobitev moderne stanovanjske umetnosti, kajti baš te komade je bilo prej težavno čistiti .Saj je znano, da »gospodje stvar-
Davorin Kavi jen:
Pri Hmeljakovih
Odlomek iz tretjega pv^iavja povesti >Tulipan«. ki jo bo letos izdala Vodnikova družba.
Predlanskim, pri tisti hudi nesreči, ki je vsega skupaj ugonobila štiri in dvajset rudarskih življenj, so Hmela* kovi izgubili očeta. Zdrobilo mu je obe nogi, prsni koš mu je stisnilo. Ko so ga spravili iz jame, je bil še pri živ* ljenju. Se bi bil lahko živel — o, seve* da bi še lahko, saj ni bil dosti preko petdeset. Ali ko so mu v bolnici odre* zali obe nogi in se je pozneje, prebu* jen iz omotice, zavedel svoje črne bo dočnosti, mu je od groze zastalo sr* ce.
»Kar ne smem se tega spomniti, pre* bridko me presune« — pravi vdova, ko je Pepon že vprav na to navezal pogo* vor. »Sedela sem ob njegovi postelji, njegovo desnico sem pestovala v svo* ji levici, z desnico sem ga božala po čelu in laseh. Ko se je predramil in z motnimi očmi zrl vame, sem v prsih komaj krotila jok. Vse se je trgalo v meni. — ,Kdaj me preneso domov?' je tiho vprašal. — Jutri, pojutrišnjem morda, sem lagala. — ,Saj ni mogoče', se je bridko nasmehnil. ,Čutim, dobro čutim, da ne bom nikoli več hodil,' je
potožil s slabim glasom. Dve bridki črti sta se mu vrezali v obraz. Nikar ne obupaj! sem ga bodrila, ko mi je sami bilo v srcu tako, kakor bi me žgal z žarečim železom. ,Kaj delajo otroci? So pridni? Povej jim: Ko se vrnem domov, bom hudo robantil, če te ne bodo ubogali. — Najmlajšega prihodnjič pripelji seboj, da ga malo poujčkam.' — Saj ga ne boš mogel, je vsa tiha bridkost planila iz mene in sem se razjokala. — ,Ne bom mogel, nikoli več ne bom mogel' — so bile njegove zadnje besede. Kakor da mu je moja žalost razklala srce, je samo še zakrilil z rokama, ki sta se nato zložili na njegovih strtih prsih. Bolj in bolj so bile motne njegove oči, trudno so se zapirale in iz njih sta se komaj še utrnili dve solzi. — Vidite, tako je bilo,« končuje vdova. — »Tu* di vi se čuvajte! ,Rudar vedno nosi mrtvaško srajco' — to je rad dejal moj pokojni mož, to je bil čul od Slo* vencev.«
Hmelakovka je zgovorna, še zelo dopadljiva ženska. Kako tudi ne: pri svojih petinštiridesetih letih! Lepa je morala biti nekoč, ko se je razcvitala v svoji pomladi tam nekje na pisanem Moravskem. Najlepša je bila pod far* nim zvonom, ko je ponjo prišel sose* dov sin, rudar Antonin Hmelak, in jo
NOV ČLOVEK poln svežih življenjskih moči postanete z malimi stroški s tem, da redno in dosledno pijete
RADENSKO ZDRAVILNO VODO.
RADENSKA ZDRAVILNA VODA
je za vsakega: mladega ali starega, bolnega ali zdravega.	11140
stva« ki imajo največ opravka s takšno mizico, nikdar preveč ne pazijo na pepel in tleče vžigalice, tako da prav kmalu poškodujejo leseno kadilno mizico. Največja prednost jeklene kad'lne mizice pa je ta, da ostane kljub največjim štrapacom ne-izpremenjena in se vrh tega še izvrstno poda vsakemu modernemu pohištvu. Cigarete, cigare, pepelnik in ev. igralne karte najdejo prostora na ličnih jeklenih ploščah, ki so potrjene na jeklene paličice v zanimivem slogu.
Dobri stari raglan
je bila moda po krivici zavrgla, kajti raglan je in ostane komad, ki dami pomaga iz vsake zadrege. Ne samo za jesenski weekend, tudi ob deževnem vre-
mena v mestu je vedno uporaben in eleganten, tembolj ker je izdelan iz odpornega tvoriva, ki mu tudi najgrše vreme ne škodi Raglan vsakomur dobro pristo-ja in je izredno praktičen tudi zaradi tega, ker ne pride »iz mode«, saj raglan je raglan in ima še danes isto obliko kot pred desetimi leti. Zato nas prav veseli, da se je raglan znova pojavil na modnem ohzorju, tembolj ker je tapot izdelan iz lepega voljnega flavša, ki že na prvi pogled osvaja.
MMITEirai
LJUBLJANO
Levstikova ulica na Vrtači
Nove pariške večerne obleke
Po vesteh iz Pariza doživljajo večerne obleke novo revolucijo. Dosedanje geslo: Bodi čimbolj gola! je zamenjalo novo geslo: Bodi čimveč zakrita! Hrbtni izrezi izginjajo, obleka seže spredaj zopet do vratu in kjer niso pokrita ramena in pleča, nosijo dame šal ali dekorativni kep. Največji poudarek elegance pa predstavljajo vlečke. Prevladujejo večinoma svetle barve.
Čitajte tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
vzel s seboj v ostravski revir. Nista dolgo ostala tam. Kmalu potem, ko je mlada mati odstavila prvo rojeno An* ko od prsi, sta se selila v Nemčijo, na zapad. Tega je zdaj dobrih tri in dvaj* set let. Da ne bi bilo toliko skrbi za kruh, ki ga terjajo otroci kakor nena» sitni ptički v gnezdu! Pokojnina z vse* mi dokladami zadostuje ob koncu me» seca komaj za poravnavo v konzumu. Potem je še nekaj stroškov za najem* nino, kurjava je poceni, resnično, — toda kako obleči otroke? Kaj bi po* čela mati Hmelakova, če ne bi imela Anke! Ta se vozi v mesto, izvrstna šivilja je, še precej lepo služi pri tvrd* ki Engelmann & Comp. Potem pa ob večerih še doma vse poravna in pre* kontrolira, prenareja in preobrača, da je v hiši red in snaga.
»Prosim vas, pijte!« nudi gospa Hmelakova.
Pepon uboga, ne tekne pa mu ne. Tudi ponudeni keks nalooni m ga le počasi požira. Tako se mu zdi, kakor da krade otrokom, ki radovedni zro vanj.
»Ali mi še ne greste spat?« se raz* hudi mati. Pa se le počasi obirajo. »Ura bo že kmalu polnoči, vi mi pa Se tu postopate!«
»Tudi zgoraj še vsi bedijo,« se iz* govarja desetletni kratkohlačnik.
Radio
Izvleček iz programov
Nedelja, IL septembra.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Prenos iz Uniona. — 10.30: Reportaža z razstave konj na velesejmu. — 11: Salonski kvintet. — 12: Cas, poročila, plošče. — 15.15: Izbirna tekma harmonikarjev. — 16: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. — 16.45: Zabavni kotiček. — 17: Prenos zbora balal&jk z velesejma. — 20: Koncert na čelo (g. Lesko-vic). — 20.45: Salonski kvintet. — 22: Cas, poročila, salonski kvintet.
ponedeljek 12. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19; Po poljski zemlji. — 19.30: Kulturni izvor gospodarstva. — 20: Prenos koncerta balalajk z velesejma. — 21: Slovenske narodne, izvaja salonski kvintet. — 22: Cas, poročila, prenos koncerta iz Zvezde.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Ciganska godba. — 19.30: Narodna glasba. — 20: Benetke v glasbi. — 21: Pevski kcncert. — 21.30: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Večer operne glasbe. — 22.40: Plošče. — PRAGA 19.35: Pevski koncert. — 20: Kabaretni program. — 21: Koncert na čelo. — 21.30: Zborovsko petje. — 22.20: Plošče. — BR NO 19.35: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20 Puccinijeva opera »La Boheme« na ploščah. — 22.30: Plošče in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: K; ncert godalnega kvarteta. — 16.45: Popoldanski koncert. — 19.55: Koncert dunajskega komornega orkestra. — 21.05: Pesmi. — 22: Godba za ples. — BERLIN 20: Prenos opere »Ca-valleria rusticana« in »Glumači« iz gledališča. — Zabaven program. — KONIGS-BERG 19: Večerni koncert. — 20.35: Starejša in nova klavirska muzika. — MUH-LACKER 19.45: Koncert lahke glasbe. — 23.05: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 19.15: Madžarske pesmi s cigansko gcdbo.
—	20.15: Madžarska operetna glasba. — Mešan glasbeni program. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. —
Torek 13. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, poročila, borza.
—	18: Otroški kotiček. — 18.30: Plošče,
—	19: Poljska in njeni šlager ji. — 19.30: Glavni pojmi o spektralni analizi. — 20: Esperantsko predavanje. — 20.30: Prencs koncerta iz Zagreba. — 22.30: Cas, poročila, plošče.
BEOGRAD 12.05: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Narodne pesmi.
—	20: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19: Prencs iz Brna. — 19.35: Koncert ruskega tria. — 20.05: Violinski koncert. — 20.50: Igralski večer. — 21: Koncert orkestra. — 22.20: Plošče. — BRNO 19: Godba na pihala. — 19.35: Prenos vsega programa iz "Prage. — VARŠA-VA 18.20: Plesna glasba. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 15.20: Koncert operetne glasbe. — 17.30: Znamenite operne arije na ploščah. — 19.40: Kcncert dunajskega simfoničnega, orkestra. — 21.20: Predvajanje zvočnega papirja. — 22.10: Redke skladbe Joh. Straussa. — BERLIN 20:
Spanje
f
svežem perilu
je zdravo in najboljše * okrepčiio za felo in duha. zdravo spanje podaljša življenje! Kako poceni Vam preskrbi — Persil — to prijetnost. Perilo, ki je oprano s Persilom postane sveže in dehteče.
Mislite vedno na to! Pranje s Persilom
je zelo enostavno;
Raztopite Persil v mrzli vodi, / zavitek zadostuje za 25-30 litrov. Perilo se naj kuha lU ure, nato ga dobro izperite, najprej m topli potem v mrzli vodi.
Zabaven program. — KONIGS BERG 19.30: Koncert Brahmsovih pesmi. — 20: Sluhoigra. — 21: Lahke Bachove kompozicije. — MUHLACKER 19.30: Stare italijanske arije in pesmi. — 20,30: Lahek program. — 21: Simfonični kcncert. —■ 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Popoldanski koncert. — 18.30: Lahka glasba. — 20: Sluhoigra. — 23: Plesna glasba na ploščah. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Lahka glasba in sluhoigra.
Intemacronala za telesno vzgojo
V Liegeu bo zborovala od 9. do 11. 6ep-temibna socialistična internacionala za telesno vzgojo. Organizacija združuje nad dva milijona članov ter ima podružnice sirom sveta. Poglavitna naloga zborovanja bo določitev smernic za III. delavsko olim-pijado. Druga prireditev te vrste je bila lani na Dunaju.
IViiSC
Hotel KOVACiC
Klimatsko zimsko zdravilišče in morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopališča. Sončne in lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladje za izlete. Koncert. Tople in hladne morske kopeli. Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vse leto. Prospekte v slovenskem Jeziku dobite »Pri Putniku« na zahtevo Vam pošlje hotelir Peter Novak.
Peščeno morsko kopališče
0MIŠ PRI SPLITU
HOTEL „BELLEVUE"
novozgrajen tfk ob morju, v sobah tekoča voda, danzing na morski terasi, polna penzija, g sobo m vsemi taksami m postrežbo Din 60—85. Domača m dunajska kuhinja. Nobenih zdraviliščnih taks.	85a
pri
Hotel „Kristie"
Penzion
40 lepo urejenih sob, hotel v gaju pomaranč in citron, ograjen z agavami in drugimi tropičnimi rastlinami. Senčnata veranda. — Izvrstna oskrba po najnižjih penzijskih cenah. — Penzion 60 Din.	121
Penzion Restavrasit Černe
Kranjska gora
Popolnoma nov, 14 sob, topla in mrzla voda, solnčna brezprašna lega, kopalnice, centralna kurjava. Vedno sveži mlečni proizvodi iz domače mlekarne. Prvovrstna kuhinja. Izbrana vina. Cena pensiona dinarjev 60.—, izven sezone 15% popusta.
222
Obiščite naša letovišča
»To so pa Jurigovi, ti bodo spet razsajali vso noč!« se razhudi Hmela* kovka in zagrozi: »Bom naprosila go» spoda Pepona, da vas bo vse nabiksal! Vam močno manjka močne roke, da bi vam katero priložila in z brezovko pobožala!«
»Tak, tak!« globoko resno pritrdi Pepon. »Mladina spat!«
Zdaj ubogajo. Julčika jih odžene v sobo kakor ovčice. Malo se še prete* pajo in ravsajo, potem vsi zasmrčijo pod toplimi odejami.
»Si videla, mama?« se ponese An* ka. »Pepdn zna krotiti.«
»Kako ne, tak možak! Prosim, kar pijte! Anka, natoči! O ne, tudi mo* žu nisem branila piti. Pa ni toliko pil, kakor drugi. Jako dobei je bil, ali ka* dar se je razhudil, ga je bilo hudo kro* titi.«
»Smo po večini vsi iz enega lesa.«
»Jaz ne vem, ali vi nekoliko spo* minjate nanj, tudi po glasu.«
»Res, da,« koj pritrdi Anka. Hme* lakovka pa sname z žeblja nad zofo fotografijo pokojnega, ko je še cesar* ja služil in je bil korporal. »Zur Erin* nerung an meine Dienstzeit 1904 bis 1907« stoji spodaj vtiskano v karton, okrog fotografije pa so pod steklom naložene ovenele šmarnice in vijolice.
Pijo, čas in pogovor veselo žuborita
dalje. Pepon suče svojo o domačih krajih. Okroglo in samodopadljivo razlaga kmetska ženitovanja. Stara Hmelakovka pa se razgovori o svoji rodni vasi. O syojih starših, ki sta že pomrla. O dveh sestrah, ki sta poro* čeni na kmetijah in imata kopico otrok. O treh bratih, ki jih je vse po* brala vojna. O malem gruntu, ki je prešel v tuje roke.
»Tisti grunt — naša mamika vedno tarna za njim«, se nasmehne Anka. Pa je malo hudo tudi njej.
Ampak Hmelakovka se ne da ugna* ti. V tistem gruntu, ki ga za njo in za otroke ni več, je zakopana njena m!a* dost. Samo v pomenku, na daleč še boža krotko živinico, misli na zelene pomladne iivade in na zoreča polja, valujoča v ziatih pasovih preko niz* kih pobočij. In zimskih večerov se spominja starih bajk in pesmi. Tiste prelepe moravske:
Pridi, Janko, moj premili, pridi
k nam ...
»Jaz še zapojem,« se pohvali vdova in z obraza ji gine vsa otožnost »Ali ta moja mladina — vse pozablja, ni* česar je ne morem naučiti.«
»Kako da ne, bolje znam od tebe!« se protivi Anka. Zapoje mrmraje. ven* dar poskočno, kakršna je ta vesela pe«
Sedlo Plocken
Ni mnogo znan planincem oni diven Kot v Karnskih Alpah, okoli katerega vijejo mogočne gorske verige venec planinske razkošnosti in miru, —- kajti njih misli so usmerjene na bližnji Veliki Klek, ki presega po višini svoje sosede. A nam lovcem — zlasti še onim, ki smo služili v vojnem času pri lovskih bataljonih tam gcri, je ostal ta kot na koroško-tirolskem prehodu —- sedlo Plocken z okrožjem — v neizbrisnem spominu.
Nepremagljivo rastoča želja, videti še enkrat one kraje, kjer sem prvič opazoval in sodeloval v bojni vihri v planinskem okolišu, ko so ljudje s svojimi izumi v sovraštvu do sosedov-mejašev, nadkrilili grozote elementarnih sil, je dosegla letos svoj višek.
Po 16 letih sem se vrnil, baš ob dnevih — ko so me takrat, skoraj brezupno ranjenega prenesli ponoči iz po dnevnem divjanju umirajočih se strelskih okopov Malega Pala v dolino.
Razkošno se je kopala dclinica v jutranjem scncu. Zvonovi v Mauthenu so pozvanjali svečano. Avtobus je brnel svojo pesem, hiteč navzgor. Vsak ovinek, vsaka stezica mi je bila znana iz nekdanjih dni; dolgo vojaško pokopališče me je opomnilo na mesto barak, od katerih so ostali le skromni sledovi. Ravninica, posuta z neštetimi jamami, napolnjenimi z vodo odncsno grmovjem, kot sledovi udarjanja granat — je obkrožala »Ploekner-haus«. — Spomin je deloval z rastočo ja-kostjo in natančnostjo. Razdobje 16 let se je porazgubilo. Pred menoj sta kipela Mali Pa! 1866 m in Cellon 2228 m, ločena po sedlu Plocken. ki služi danes kot mejnik med Avstrijo in Italijo. Zaživel sem. — Utihnil si ponosni Cellon.' Kje so tvoje kamenite lavine, ki so se vsipale preko tvcjega ponosnega obličja7 Pozdravljen Pal. najboljši znanec onih mladih dni, ko smo Slovenci in drugi Slovani v idealni zavesti svoje narodn^ti branili dohod italijanskemu nasprotniku v prelepo Zilsko dolino, kjer živijo koroški Slovenci svoje mirno življenje.
Kot globoke mrtve oči so me pozdravljale prazne votline, izklesane v skalovje, služeče nam takrat za kaverne. Kupi trhlih desk in tramov, razmetanih sem in tja, so še označevali barake, strelski jarki s svojimi razpadajočimi linicami so vabili k natančnejšemu ogledu. Gosto nasejana žica žične ovire je zastavljala prosto pot, rjaveči kosi granat in drugih železnih delov potrebnih predmetov, zlasti še cele skladovnice drv za kurjavo, so pričali še sedaj o nekdanji živahnosti tu gori. Čudil sem se skoraj krasnemu miru in lepoti planinskega zatišja, ki je vladal okolu mene. kajti spomin se je zagrizel v dogodke pred 16 leti .. . Tedaj so zavzeli Cellon Italijani, ob najlepšem p poldanskem dnevu; videli smo jih iz naših postojank, kako so se zasidrali na višjem mestu, a se jim nismo mogli ubraniti. Topa iz Mauthe-ria in Plockena sta pošiljala svoje pozdrave prav na njegov vrh in ves hrib se je kopal v plazovih razstreljenega kamenja. Tedaj se je zg. dilo_ da je odletelo dno na Cellon vržene granate celo na Mali Pal in ranilo našega vojaka. In mi smo opazovali. napadali, se krili pred minami, toda nikdar popustili. — Bilo je!
Skromna planika me je vzmamila iz spominov. Med zarjavelimi kovinskimi ostanki, razpadajočimi peščenimi vrečami in trhlimi barakami, skromne cvetke, čile in ljubke. Saj ne spadate v to razdivjan je!
Nad »Plocknerhausom« stoji pomembno na planoti lepa kapelica in istočasno grob-rica shranjenih ostankov posameznih padlih. postavljena cd 7. lovskega bataljona kot znak hvaležnosti borcem, ki so tu naj-krepkeje vztrajali v borbi proti neprija-telju. Baš tisti dan. ko sem bil jaz gori, se je vršila običajna vsakoletna slavnost z mašo, kateri je prisostvovale vojaštvo s častniki in godbo, da počaste spomin vseh enih. ki so branili to ozemlje in so v tej hrambi celo padli ali bili ranjeni. Ganljivo in veličastno je bilo slavje in nepopisen vtis so napravile vojaške vrste v svoji drži počastitve. Ko pa je godba zaigrala »Ich hatte einen Kameraden ...«, si videl stare bojevnike s solzami v očeh. Govor zastopnika planincev, nekdanjega nadporočnika, je razgibal mnržico. Večna hvala vsem onim našim koroškim junakom, ki so branili naše ozemlje, da ni padel Beljak v roke neprijaznih mejašev, enako pa tudi vsem onim borcem tujih narodnosti, ki ne spadajo sedaj pod Avstrijo, ki so pA branili to zemljo — in teh ni bilo malo! — Imena na naših vojaških pokopališčih nam jasno pričajo o njih. — »Ich hatte einen Kameraden« — je odgoverila godba. Vojaški poveljnik pa je položil zelen venec v grobnico na skromne ostanke padlih . ..
Samo resne obraze si videl odhajati . ..
Ni me zanimalo vrvenje množice v koči. Ti kraji m? nise dali počivati; premočni so bili vtisi, želeč si ogledati tudi Cellon, sem vstopi v strm rov, katerega so izvr-
tali vojaki, da so mogli zasledovati gibanje nasprotnikovo. Kljub avgustovi vročini me je skoraj zazeble. Strme številne stopnice vodijo navkreber, njih število je veliko. V stranskih prostorih so še popolnoma ohranjena vojaška ležišča in bivališča in tudi sledovi električnih in telefonskih žic še niso izginili. Krepko sem se oddahnil na »Cellonschulter«, zapustfvši v živo skalo izvrtan rov. V tem ozemlju je možno videti v resnici ono, kar nam je svoj-čas prikazoval Trenkerjev film »Planine v plamenih«.
Na sedlu Plocken je sedanja meja med Italijo in Avstrijo. Tam preko meje stoji visoka stavba — italijanska stražnica, ki trdno zapira dohod tudi potnikom s pravilnimi potnimi listinami. Tostran meje pa sem opazoval ženico s steklenico konjaka v roki, v živahnem razgovoru z italijanskim vojakom. Začudeno sem ju poslušal, tako znana mi je bila njiju govorica. Skoraj nisem mogel verjeti svejim ušesom, ko je pristopil še avstrijski vojak k splošni
debati — v slovenskem jeziku. Veselo iz-nenaden sem jih pozdravil. Splošnemu začudenju je kmalu sledila domačnost. Italijan, nekje iz Kalabrije, se je bil naučil slovenščine v Postojni, kjer je služil 2 leti, ženica, 12 let v Mauthenu poročena, je bila redom iz Ljubljane in avstrijski vojak je bil Korošec. Ker italijanski stražar ni znal nemški — so si pomagali s slovenščino. Nepozaben mi bo ostal ta razveseljiv prizor in naša skupna radost: saj nas je malo Slovencev in vendar nas je povsod do sti...
Na vojaškem pokopališču v Mauthenu nisem našel znancev, a nad polovico imen slovanskih narodnosti. Koliko Slovanov je našlo tu svoje poslednje pribežališče — in kdo je sanjal tedaj o taki razdelitvi meja.
Pozdravljena lepa naša Žila in šmohor in Podklošter! V miru živite tu doli in se veselite svoje sončne lepote. Slovenska si dolinica! Povsod se je čula slovenska govorica, čeprav so uradni napisi le v nemščini.
Mangart, Ponce, Mojstrovka, Jalovec so me vabili preko obmejnega grebena. Iz Podkorenskega sedla sem jim zaklical krepak »Zdravo«!	D. J.
itrucljevo gradišče
Nad Mozirjem se dviga na medvodju, ki ga sklepata Savinja in njen desna pritok Dreta, častitljivi škofovski »Marijingrad.r. Odtod je treba zaviti na desno čez često, ki pelje v Ix>garsko dolino, neposredno pod vasjo Prihova v gozdnat dolec z zelenimi travniki, v »Pahtinovo«. Mimo samotne kmetije Kranjčičeve in čez M-ozirnico prideš ipo strmih travnikih im sadovnjakih do >Čebelanja«, odtod po napetem kolovozu skozi gozd na.pos.led na takozvani ?štruc-ljev vrh«; ko stojiš vrh njega, stojiš obenem sredi znamenitega starega gradišča, ki se po sedanjem posestniku imenuje »štrucljevo gradišče«. Kdor pozna gradišča na Pohorju, zlasti ona okoli pohorske vasi Tinje, ali znano gradišče »Veliki Kocijan« blizu Kapele pri Radgoni, tisti bo na podlagi lege in ureditve tega gradišča takod spoznal, da spada ono po svojem postanku in po svojem kulturno historičnem pomenu ter prvotnem namenu popolnoma med prej imenovana gradišča.
Izpod vznožja .takozvane Moz.irske planine, pravilneje Golti, se vleče v smeri proti Marijinemu gradu nizek, zgoraj s travniki, pašniki, vrtovi in njdvami, ob pobočjih pa z gozdovi pokrit hrbet; okoli njega se razprostirajo krasna selišča Zikovec, Trnov-če, Globoko, Brezje, Sele, Brdo, Brdce, Prečna. Krnice, Rožnik, Oljni k i. Sredi njega pa leži štruelčeva kmetija; snažna kmečka hnša z lepimi gospodarskimi poslopji, z mizico .im klopmi v senci starih hrušk, orehov in jablan, z gostoljubnim gospodarjem, pa s krasnim razgledom na sv. Ra.degundo in sv. Mihel pod Goltmi, na Lepo njivo in sv. Antona pri Šoštanju, na koroški Plešivec, <na. Mozirsko Dobropolje, na Menimo planino in na sv. Florijama nad Gornjim gradom.
Tam, kjer se cel hrbet s pravcatim rti-ščem, padajočim strmo na 'treh straneh,-na čelna strani, na desno in levo, konča nad Mozirnico, nad imenovano čebel arje-vo kmetico im nad Trnovo, ki teče skozi Mozirje, se d/viiga »štrucljev vrh« ali »Štrucljevo gradišče«. Tu pa ta.m .ga kak domačim označi (tudi kot »Mocsburg« in pri tem hoče namignita, da je zagonetno ime trga >Moz,5rje« nekako z njim ,v zvezi. To gradišče sedaj ni nič drugega nego 25 do 30 korakov dolga in široka, z grmovjem in drevesi porasla plamica; od ostalega hrbta, s katerim je po naravi tvorilo zložno sleme, je ločeno najprej po globokem, od človeške roke povprečno od leve na desno izkopanem jarku, ki ima na notranji strani višje robove nego na zunanji, tako da je gradišče precej više ikakor ostali hrbet, To je tiista stran, kjer je bila cela obrambna naprava najlažje dostopna in kjer jo je bilo najtežje braniti pTed sovražnim;! navali. Na ostalih treh straneh takih jarkov ni biilo treba, ker je trdnjava po treh strmih pobočjih in propadlih taiko-rekoč nedostopna aLi pa se da tudi brez vsakega jarka za pali,sada.mi in nasipom iiz zemlje in kamenja prav lahko branitii. Ko se torej približaš po hrbtu v smeri od štruoljeve kmetije gradišču, naletiš sprva na prvi globoki in široki jarek. Za njim je potegnen drugi, ožji im nižji jarek, kii v usločeni črti obdaja notranijost. Ko prestopiš drugi jarek, stojiš na ravni platnici v gradišču in takoj razumeš, kako ugodno je ležala ta utrdba in kako lahko so jo branili iz dvema paralelnima nasipoma.
Na notranja strani drugega nasipa, pa tudi na desnem in levem robu planice se vidijo sledovi starega zidu; na četrti strani, kjer je vrh mad čebelarjevo kmetijo najbolj strm, ni videti nobenih ostankov zidovja.
Ako po tem gradišču malo pobrskaš im kcplješ, naletiš na dve vrsti kamenja; neobdelano, okroglo, ki so ga semkaj spravi® bržkone iz bližnje Savinje in Trnove; po-
sem. Pa se vendar zaplete v besedah. »Eh, vse eno. .«
Pepon strmi vanjo. Zares, nocoj ne more doumeti, kaj jo je vžgalo. Mor* da je malo vročična, tako ji žarijo li> ca. Pesem ponovijo znova in pojo ti« ho. Nad njimi pa bobni strop. Pri Ju« rigovih hrešči stari gramofon, vmes je čuti kreg in prepir. Spet se dajeta oče in sin.
»Nikoli ni miru pri teh smentih!« se vznevolji Hmelakovka. »Po vrhu nas še sekirajo, vsem v hiši nagajajo. Ko bi le še živel moj stari! Tako pa —. dokler je vsaj še konec moškega na svetu, tudi ženske še kaj pomenijo. Ko ga ni več, te lahko objeda vsakr« šen mrčes.«
»I, kaj, Pepona vzamemo za varu» ha!« se pošali Anka. Takoj se spet zdrzne: »Časih pa že kakšno bleknem, da ni za koš ne za čajno.«
»Nič zato, tudi jaz nimam dlake na jeziku. O tistem se lahko pa hitro po» menimo,« zadovoljno pripreže Pepon.
»Samo, da se mene ne bi iznebili ta> ko kmalu... E, čas je že, da se raz. stanemo.«
Kazalca bele, okrogle kuhinjske ure, obešene nad vrati, enomerno klopo-raje ležeta na poltretjo. Pepon se za. hvaljuje, kakor da je vžil bogvekaj do« brega.
»Tak pridite še kaj, gospod Pepon, prosim vas,« vabi vdova.
»Pridem, prav gotovo, — pridem, mati!«
Anka, seve, mu je sla odklepat. Ko je že obrnila ključ in sta si za slovo še zašepetala, je prihrumel preko stopnic mladi Juriga. Sam s seboj kol« ne, kakor zver je, ki gre gladna na lov. Pepon bi ga udaril, kar na lepem bi ga, a Anka se privija k njemu in Juriga.se z grobo kletvico izgubi na cesto.
Po koloniji tu in tam še gore luči, oglaša se vsakovrstna muzika in za« teglo, robato petje. Nekje se izza do« bro zaprtih oken krade otroško veka« nje. Spavaj, otrok, mati ne utegne k tebi! Morda jc opojena kakor drugi, morda je lačna in obupana kakor sto in sto drugih delavskih mater z useh« limi prsmi.
V bikovskem kloštru se po hodniku in po obednici zibajo pijane postave. Kantiner še toči potvorjeno žganje. Pričkanje, kreg, pesem, ropot stolov. Daleč okrog nad planjavo od časa do časa zardi nebo v krvavordečem soju. To je jutro novega leta.
Postani in ostani
član Vodnikove dražbe S
tem pa obdelano, lomljeno. kakršno tudi danes lahko vidiš v kamnolomih v okolici. Razen tega pesek, tako debel kot fižol, in tar?o trd, da se ne da razbiti.
Pisana zgodovina ne poroča ničesar o tem gradišču. Ustno izročilo pa, ki ga skrbno hrani posestnik štrucelj, ve marsikaj povedati. Tu se je dvigal nekdaj ponosen grad, kateremu so morali tlačamiti okoličana.
Z vodo se (je preskrboval po <vodovoau. ki de imel glinaste cevi. Na ostanke takih cevi je naletel .pred 130 leti 'tedanji posestnik, ko je oral njivo. Vodovod je segal do vznožja Mozimske planine v takozvano »Peklo« pod eenkvico sv. Radegunde, kjer izvirata v bližini Mozrirmica in Trnova. Njiva pred gradiščem se še sedaj imenuje r njiva na gradišču«; tu so našli nekoč človeško čeijust, ki je doligo -visela ma bližnji črešnji. Nad sedanjim prvim jarkom je imel grad dvigi ji v most. V nJem je vladal grajščak, oče, ki se je bil spri s svojim sinom. Z bližnjega Brulijevega vrha nad Mozirjem je sin obstreljeval očetov grad. Ko pade prva krogla, porogljivo pomaha oče z lisičjim repom skozi okno. Ko pade druga. pomoli skozi okno zlato žlico; saj je sedel mimo pri kosilu. Končno pa je bil grad le razdejan, kamenje iz njegovih razvalin so porabili prvi zidarijti cerkve v Oko-nini in na Lepi njivi in je sedaj ta,m samo še zapuščeno gradišče. O Keltih in Ilirih, o Rimljanih in Avarih, kojih slednj so s svojih »hrinitaih« vladali'nad Slovani, kakor v »Rinkolah« na Koroškem, ustno izročilo ne ve nič povedati. To vrzel bodo izpolnila izkopavanja, ki se bodo v kratkem pričela na >štrucljevem gradišča« b podporo posestnika šftruclja.	•>. Fr. Mišic.
na
Enostanovanjska hiša
K mednarodni razstavi Werkbunda Dunaju
Za nobeno stavbarstvo ni dandanes toliko zanimanja, kakor za enostanovanjsko hišo: kakor }e ta stavba majhna po obsegu, tako velik je njen pomen. Hiša na prostem je vedno in povsod bila in je idelna oblika stanovanja in s tem tudi podlaga vsaki stanovanjski kulturi. Ker danes ta •ideal še ni za vsakogar dosegljiv, je največjega pomena, da se trajno pečamo s problemom napraviti ga s pomočjo tehničnega napredka in vzajemnosti dosegljivega čim širšim masam, predvsem ubažmejšim slojem, katerim dandanes preti propad zaradi pomanjkanja higijene v življenjskih razmerah. To	ienic ie vzvalovilo ve6
kulburni svet.
Danes se prav dobro zavedamo, oa skromnost še daleč ne pomeni uboštva in da raje živimo v enostavnejših, toda udobnejših prostorih, kakor da bi svojo okolico prisiljeno dekorirali. Zavedamo se. da je ena bistvenih nalog moderne civilizacije nuditi slehernemu udobno bivališče. Zato hočemo enostavnost in funkcionelnost zdrmžiti z lepoto. Hočemo doprinesti k temu, da bi s takimi stanovanji položili temelje novi stanovanjski kolturi, od katere mnogo zavisi viišji razvoj ■celotnega človeštva*
Ravnajoč se po zgornjih načelih ustvarjanja nove stanovanjske kulture je priredila dunajska Werkbundsiedlung mednarodno razstavo, ki obsega 70 popolnoma urejenih enostanovanjskih hiš.
Razstava nima preveč internaoic.nalnega značaja, kajti izmed več kot 30. arhitektov, k?i 60 na njej sodelovali, sta le 2 Francoza in 1 Neroac, ostali so vsi Nemci iz Avstrije ali iz rajha, 1 je iz Moskve in 1 iz Hol-ywooda.
Na j mak t ne jši in najpriljubljenejši pojav je znani nemški arhitekt Adolf Loos, ki se že desetetja bori za novo funkcio-nelno arhitekturo proti zastarelim in nelogičnim dekoraterjem prejšnjega stoletja. On je prvi, ki je omajal avtoriteto starih nemških akademij im napovedal boj uporabni skulpturl, ornamentu in »lepim pročeljem,« držeč se načela, da mora biti arhitekt, ki rešuje probleme današnje stanovanjske kulture zgolj konstrukter an nikakor ne kipar ali celo slikar.
Poleg njega se odlikujeta zlasti oba Pa-rižana AndTČ Lugat in Gaibriel Geu^reki-an, za katera je značilna tipična francoska jasnost v izvedbi in pa popolnoma razporeditev prostorov, medtem ko se ostali arhitekti večinoma še niso otresli stare kon-vencionalnosbi, ki še danes v veliki meri vpliva na vse nemško moderno stavbarstvo. Francoza nedvomno pripadata šoli slavnega Le Corbusiera, ki je prvi našel novo, prožnejšo uporabo in razdelitev prostorov. Napredek Nemcev je predvsem zabeležiti v tehnični izvedbi stavbe same in notranje opreme s pomočjo vedno večjega standariziranja stavbnih elementov.
Razstavni prostor leži v XII. dunajskem okraju Lainz na nekoliko nagnjenem pobočju, kaT zelo poživi pestro sliko vsega razstavišča. Hiše po pretežni večini, zaradi za 70 samostojno stoječih vil pretesnega prostora ne stoje posamič, temveč v sklenjenem sistemu po 2—6 skupaj, kar povzroča zaradi zelo različnih tipov hiš zelo neenako sliko. Vrtovi se lepo urejeni, toda zavoljo premajne površine uporabni le kot vrtni priključek k hišami, oziroma k dnevnemu prostoru vsake hiše in ne kot cvetlični ali zelenja dni vrtovi. Vijugaste cestc med hišami so čedno asfaltirane.
Nenavadno majhne dimenzije hiš nam
pričajo, da so stanovanja vsa le stanovanja
eksistenčnega min ima, opremljena z najmanjšimi stroški kolikor mogoče udobno. Te dimenzije so dopustne, ker je tudi notranja oprema skrčena na. najmajnšo mero. Najnovejši industrijski proizvodi aparatov za olajšanje hišnega gospodarstva izpopo-polnjujejo dimenzionalno majhen komfort teh stanovanj.
Vsa razstava je zgrajena s finančno pomočjo avstrijske mestne občine čžžšnačjn močjo dunajske mestne občine, ki se je s tem zopet izkazala kot zelo dovzetno za delo na olajšanju današnjega stanja stanovanjske krize in za delo za napredek obče socialne stanovanjske kulture. Zaradi (za avstrijske razmere) zelo ugodnih plačilnih pogojev, ki ji,h je stavila Mestna občina, je bilo že do srede julija več kot ena tretjina hiš prodanih.
Prireditelji si obetajo tudi za nadalje kar najboljši uspeh, poudarjajoč, da je to prva razstava tolikšnega obsega in s tako ugodnimi pogoji nakupa.
Hrvoje Brnoid.
Nase kače
titrah ima velike oči. Gorje trnju, se zagrni si človeku in posebno še, če se upa postaviti mu v bran. človek ga končno le premaga. Med ta mesrečna bitja spadajo v prvi vrsti kače. že iv svetem pismu oltarno. da je kača zapeljala človeka v prvi greh, im na slikah vidimo, kako stopa kači na glavo Mati božja, da ji bo glavo strla. Otrokom so nam večkrat pripovedovaJi sosedje, sosede im pestunje strašne stvari o kačah, in če bi nam ne bH zbudil oče ljubezni do pnirode, bi bili bržčas tudi mi postali taki sovražniki kač, kakor so drugi. Zanimali smo se za cvetice, za rudnine, za hrošče, za kače, sploh za vse, kar je bilo v priredi. Prepričali smo se, da ima vse, kar živi na svet«, svoj pomen za skupnost.
šele pred par leti smo imeli priliko či-tati v nekam dnevniku, da je gad zlezel spečemu človeku skozi usta, ki jih je imel odprta, v grlo, po grlu, ki je bilo bržčas tudi takrat odprto, pa celo v želodec. Nesrečnež je začel vpiti, dokler ni umrl. Res strašna smrt! In še danes, ko bo kdo črtal te vrste, ne bo hotel verjeti, da je to bilo drugače.
Podobno se je zgodilo pri »icofji Loki, kjer so za pete privezali na drevo pijanca, ki je srknil malo preveč >domačega«. Pred usta, ki so bila odadljena par prstov od tal, so postavili skodelico mleka. Ko ,!e nekdo slučajno prišel mimo in vprašal, kaj to pomeni, so mu povedali, da je spečemu zlezel v usta gad, im ker ta rad liže mleko, so nastavili vabo za strupemjaka. Nekaj vsakdanjega je tudi trditev, da kača hipnotizira bitje, ki ga hoče ujeti. Resni ljudje pripovedujejo, da so videli na lastne oči, kako je kača upirala oči v ubogega tačka, ki je bil tako preplašen, da ni mogel bežati in je nepremično čakal, dokler ga mi kača pograbila ali pičila. Modrasi, ki! imajo po sodbi mnogih na glavi rdečo rožico, kakor kak petelinček, so neki še hujši kakor gad je im se zaženejo v človeka, če jih razjeziš, se zažemejo v tebe in te zasledujejo s sikanjem.
Vse to je povod, da ljudje kar tekmujejo, kdo bo povedal kakšno večjo neumnost in pobil več kač.
A oglejmo si zdaj nekoliko potu lžje naše kače in njih življenje.
Nadbolj razširjena je pri mas beloušk. Ime ima od belih lis na glavii, ki sta podobni belim uhljem. To je dolga, sorazmerno tanka kača, ki se enakomerno tanjša proti koncu repa. Belouško vidimo največkrat v ibližinii vode, ali pa celo v vodi, ker rada km ribe. Posebno tji dišijo k apel j ni z žabami, miši, kuščarji, polži in slična golazen. Pr.i vodi najdemo tudi goža, ki je pač maša največja kača in presega dolžino em meter in pol. Gož poleg drugih živalic rad zasleduje tudi ptice. Znana nestrupena ikača, ki je pri nas še precej razširjena, je pobranka ali rjava kača. Po obliki je precej podobna belouški.
Poleg omenjenih nestrupenih kač pa je pri nas <v Sloveniji, izvzemši planinske kraje, še strupeni modras. Modras je sorazmerno krajši in debelejši kakor nestrupene kače. Je pa tudi nekoliko bolj valjast in ne prehaja tako enakomerno v rep, kakor belouška ali pa pobranka. Najznačilnejši znak za modrasa je verigi podobna temna črta, ki se prične na glavi in ponehava na repku, ki izgleda kakor privesek k ostalemu kačjemu truplu. Tud.i glava je .močnejša im bolj trikotna kakor pri nestrupenih kačah. Na glavi ima modras majhen rožičku podoben kožnat zarastek. Mo-.
d rasen- ni pri nas posebno veliko. Od let* do leta jih je manj. Zanimivo je, da je bilo pred leti povsod v Sloveniji mnogo gadov im malo modrasov. Sedaj pa najdemo gade samo še v planinah, v višinah vsaj 1000 m nad morjem.
Poleg navadnega gada pa živi v planinah tudi črni alpski gad, ki je res prav lepa živalca. Po obliki je prav tak, kakor navaden gad. Ljudje si ne dajo dopovedati, da je pri nas prav malo strupenih kač. Zanimiv primer sem imel letos v počitnicah. Ko sem prišel v družbo mladih kolonistov, so mi začeli pripovedovati, koliko gadov je na Gorenjskem. Pi*^Tovedovali so s takim strahom, da bi se človek bal, da bi to znalo škodovati celo tujskemu prometu. Nu, ko sem kasneje ujel belouško in jo jim pokazal, so kar trepetali," kako da si upam prijeti z roko -gada«. Ko sem jim pripovedoval, da ta kača ni strupena, mi skoraj niso hoteli verjeti. Pravili so mi. da je nj:h vodja pobijal take kače, trdeč, da so to s>-mi gad je.
Znano je, da kače rabijo malo hrane in da se hranijo po večini z živalioami, ki jih ni posebio škoda, ponajveč s škodljivimi mišmi. Človeka ali večje živali pa pičijo le •v silobranu, če pa gre, se umaiknejo, še rajše pa potuhnejo. Če pogledamo po bolnicah. kamor pripeljejo vsakega, ki ga piči kača. vidimo, kako malo primerov je in da skozi vse leto ni niti enega smrtnega slučaja. Kdor količkaj previdno hodi po gozdu, se mu ni treba bati, da bi ga pičila kača. če se pa to dogodi, naj si rano namaže, izsesa kri in trdo preveže žilo ter tako zadrži strupe po telesu. Poklicati je treba takoj zdravnika, ki bo vbrizgal pa-; eijentu protistrup in bolnik bo kmalu okreval.	VI. K.
Simbolika v šahu
Skoraj vse igre imajo nekaj simbolnega na sebi, največ tega pa bomo našli seveda v šahu, ki je najbolj duševna med vsemi igrami. Saj je nastala v zgodnjem srednjem veku, ki se je, kakor nobena druga doba, nagibal k simboliki.
Dominikanec Jakob Cessolles je v drugi polovici 13. stoletja napisal knjigo, v kateri obravnava zgodovino in pomen šahovske igre ter njenih posameznih likov. Po. glavja o »častnikih« in r-kmetih« dajejo vpogled v srednjeveški družabni red, govorijo o navadah kraljev in dolžnostih ter čednostih kraljice (dame). »Alfil«, naš sedanji tekač, zastopa duhovni in posvetni sodni stan, jezdec (vitez, naš skakač ali konj) je simbol viteškega stanu, trdnjave so prvotno kraljevi namestniki in odposlanci. »Možje iz ljudstva«, naši kmetje, zastopajo predstavnike najvažnejših obrti in poklicev srednjega veka: poljedelca, rokodelca, sodnega pisarja, trgovca, zdravnika (lekarnarja), gostilničarja, mestnega čuvaja in carinika.
Približno v istem času je napisal neki teolog, Janez Gallensis. v Parizu, delo, v katerem prenaša šahovske poteze simbolno na človeško življenje in smrt: »Svet sliči deski z belimi in črnimi polji, na katerih zavzemajo ljudje kot šahovske figure razne položaje... Po končani igri jih čaka, ne glede na njih položaj v življenju in igri, ista vreča in kakor pride pri tem kralj lahko na dno, tako lahko pridejo zemeljski velikaši v peklo, reveži pa v nebesa. Na deski življenja se igra hudič s človekom in mu pravi šah. Kdor se hitro ne spreobrne, izgubi dušo v matu!«
Ta Gallensisova primera se je ponovila v tej ali malo spremenjeni obliki pri neštetih pisateljih do današnjega dne.
Gustavus Selenus (psevdonim za vojvodo Avgusta Brunsviškega) je v času reformacije spet p;sal v šahovski igri kot igri ljubezni in je pri tem citiral celo vrsto starejših pisateljev, kakor zgodnje srednjeveškega Akcija, ki razlaga postav*) bele kraljice ob levi strani belega kralja in črne kraljice ob desni strani črnega kralja s tem, da je desna stran »ognjevita in močna stran«, črni možje pa so tudi močni in ognjeviti, zato jim stoji kra-Ijca na desni strani. Selenus pa išče v šahovski igri tudi odseva velikih političnih bojev in namiguje zlasti na gigantsko borbo med cerkvijo in države, ki je vtisnila vsemu srednjeveškemu veku svoj pečat. Takšnega simboliziranja šahovske isre bi lahko navedli še cele knjige.
Naša doba pa mu ni posebno naklonjena in rajši nego bi iskala v šahu bolj ali manj prisiljenih simbolnih pomenov, išče v njem matematično kombinacijskih problemov. Tudi tako ostaja šahovska igra dovolj zanimiva.
Pesnik in pustolovec
V Kapskem mestu živi telovadni učitelj Rcnald Miller. Malokdo ve, da je ta tihi, širokopleči mož v najboljših letih prapo-doba Billyja Robertsa, junaka v knjigi Jacka Londona »Dolina mesfeca«, in da je bi! eden najožjih prijateljev velikega pisatelja in pustolovca. Nekemu novinarju, ki ga je pred nedavnim obiskal, je povedal o tem prav zanimive stvari.
Prvič ga je srečal v majhnem južne ameriškem pristanišču, kjer se je pretepal sam s kopico mešancev. Miller mu je priskočil na pomoč in ga osvobodil, toda Jack London se mu je samo zahvalil in šei svoja pota. šele dve leti pozneje, ko sta se srečala na Tahitiju, sta si postala veMka prijatelja. Miller ga je učil znamenitega »jahanja na valovih« z desko po havajskem načinu in Jack London se je tega težkega športa tako vneto učil, da bi bft postal skoraj žrtev sončarice. Na Tahitiju je bil s svojo slavno jahto »Snark«, ki i" h;la okorna in grda, a vendar prav izvrstna ladja. Od tu ga je spremljal Miller na njegovem potovanju ckoli sveta. Dogodivščine, ki sta jih na tem potovanju imela, t.o popisane v Londonovih knjigah, Miller pa zna povedati še marsikaj drugega. Tako n. pr., da je bil Jack London strašen pretepač, ki bi mogel b svojo železno pestjo nasprotnika naravnost »prebosti«. Pil pa je tudi strašno ead in se mu ni upiral niti najslabši whisky.
A vendar je bil Jack London sam zase eden najprijaznejših in najbolj nesebičnih mož. Svoje napake je sam graja1 in je skušal z vsemi močmi živeti idealno življenje. Bil je pa čudna mešanica mehkoDe in strasti. Kot kapitan je znal biti srozovito brutalen, vendar nikoli ne proti kakšnemu mlademu moškemu germanskega plemena, ki ga je imenoval »sol sveta«. Latince, Aziate in mešance vseh vrst pa je sovražil in je zadostovala najmanjša provokaci-ja, da je skočil nanje.
Z živalmi je bil nasprotno vedno dober.
Po cele ure je božal kakšnega castardne-ga psa, ki ga je našel napol sestradanega in če si je pridobil njegovo naklonjenost, je Ml srečen. V San Franciscu je nekefi planil na nekega kočijaža in <ra neusmiljeno pretepel, ker je bil čez potrebo rabil bič proti svojim konjem. Nekoč bi bil kmalu ustrelil Millerja samega, xer je ta pomeril na kojota in ga zadel v hrbet. Ko sv je Miller obrnil, je zagledal Jacka Londona. ki je na konju meril s puško nanj in oči so se mu od razdražencst.i bliskale. Samo največje samopremagovanje je zadržalo pesnika, da ni ubtt svojega prijatelja. On sam ni namreč nikoli streljal na nobeno žival, če ni bil gotov, da jo zadene v srce in takoj usmrti.
Posebna poteza njegovega značaja ie bilo njegovo neverjetno poznanje ljudi. Z enim samim pogledom na človeka Je uganil, kaj se godi v njem in iz sto, drugim ljudem nevidnih znakov je sklepal, da ga tarejo denarne skrbi, da je zaljubljen, v zakonu nesrečen itd. Njegove sodbe so tji-le v tem oziru vedno pravilne, živali je opazoval prav tako ostro kakor ljudi. V italijanskih gostilnicah, kamor je hodil včasi obedovat, je najprvo stopil h kletki s kanarčkom, ki so v teh gostrnicah običajne. Natančno si je ogledal, da-ii se ži-valici dobro godi in če je zasiedil kakšno nepravilnost, jo je občutil ustnik na svoji koži. Iz načina, kako je ptiček frfotal po kletki, je sklepal, da-li koprni svobodo, da-li se čuti samotnega in si želi tovariša itd.
Na vprašanje, aa-li je pisatelj s pol stotine knjig, ki jih je bil spisal, zeslužil veliko denarja, je Miller odgovoril, da je pač mnogo zaslužil, a tudi vse razdal. V Kaliforniji obstoji šola, ki se vzdržuje iz samih dohodkov Londonovih knjig in v kateri vzgajajo mladino po nače'ih, ki jih je smatral Jack London za idealne, predvsem pa jo uče, naj se vzdrži alkohola in vseh ekscesov, zaradi katerih je pisatelj sam trpel. Idealno življenje se mu je zdelo baš tisto, ki j« bilo nasprotno njegovemu in le njegeva ljubezen <?,o živali mu je samemu prijala.
Nesmiselne govorice glede hranilnih vlog
Medtem ko se množe znaki gospodarskega Zboljšanja in ko se drugod po svetu nezaupanje vlagateljev v denar in denarne zavode že popolnoma poleglo, doživljamo pri nas te dni nov val nezaupanja. Govorice raznih prezadolžencev, iznešene na podlagi razprav na anketah in v časopisju, da je treba zaradi razdolžitve kmetijstva odtegniti del hranilnih vlog, so preplašile vlagatelje, da zopet nervozno tekajo okrog in premišljajo, kako bi rešili svoje vloge v — skrinje.
Ko človek gleda to popolnoma neosnova-no početje resno zadvomi, da smo napreden r irod. Saj je vendar treba samo malo gospodarske pameti, da lahko presodimo, da kaj takega ni mogoče Kdo pa bo še štedil in komu kaj zaupal? Šiednja in zaupanje pa sta vendar osnovi današnjega gospodarskega in družabnega reda. Pa tudi nadvse krivično bi bilo, če bi hoteli prikrajšati samo one, ki niso pravočasno poskrili denarja ali ga zapravili. Tudi v drugih državah so zaščitili jn deloma razdolžil; kmetijstvo, vendar nikjer niso vlagatelji odtegnili hranilnih vlog. To se sploh še ni nikoli in nikjer zgodilo. Možno je edino to, da bi država na korist zadolženemu kmetijstvu naložila aii zvišala kak davek- Razume se, da bi davek zadel vse dohodke in premoženje, pa naj izvirajo iz obrti, hišne posesti ali rent. Vlagatelji bi imeli od tega celo korist, saj bi vsa javnost pomagala denarnim zavodom, da bi prišli do posojenega denarja, ki je_ last vlagateliev. Ne škodo, tem reč korist bi imeli vlagatelji e.I razdolžitve km«"iijsva. F. T-k.
Sf^-vesisk© mlinarstvo in ^ovl saseiis ^©felranja mlinske pavšalne takse
Od kar je bil pred dobrim letom uveden nesrečni žitni monopol, je slovenska mlinska ob^t i.i industrija v trajnih težkočah. Neza-eeljenim ranam tega. nesrečnega poskusa .ie sledila mlinska pavšalna taksa, določena na podlagi tehnične kapacitete posameznih podjetij, ki pa se zaradi neenakomerne zaposlitve mlinov, zlasti pa zaradi nepravilnega načina obremenitve tudi ni mogla držati. Rot nekako dediščino te takse ie te dni mlinarstvo dobilo 2°/o povišek poslovnega davka, ki doseea s to odredbo 6fl/o od prodajne cene pšenične in ržene moke, izračunane po višini fakturnega zneska
Vojvodinski mlinar proda svoje blago od nakladalne postaje ter ga tako tudi fakturira. V prodajni ceni ie torej zapopadena nakupna cena pšenice in pred^lavni stroški. Nasproti temu mora slovenski mlinar dova-žati svo;e sirovine iz Vojvodine, mora te si-rovine predelati ter blago prodati franko namembna postaja v dravski banovini. Pri njem so torej v prodajni ceni upoštevani poleg nakupne cene pšenice 'n stroškov predelave- tudi visoki prerožni stroški. Če poleg tega uvažujemo dejstvo, da je strogo pobiranje davkov v dravski banovini znana resnica, nam je samo še omeniti, da uživajo mlini v dravski banovini nezadostno tari-farno zaščito, tako da se jim glede na obstoječo okolnost nizkih prodajnih cen klajnih izdelkov postavlja moka ničlarica na 309 Pin za 100 kg. dočim stane ista moka vojvodinskega mlinarja 230 do 235 Din.
Slovenski mlinar ie obdavčen s 6% poslovnim davkom od 300 Din, torei z IS Din pri 100 kg, medtem ko odpade na vojvodinskega mlinarja od prodajne cene 230 Din le 13.80 Din Doslovnega davka pri 100 kg. Slovenski mlinar ie torej pri 1C0 kg moke obdavčen za 4.20 D'n več kakor njegov vojvodinski tovariš.
Mlinarstvo dravske banovine je hvaležno gospodu trgovskemu ministru za njegovo skrb ir prizadevanje glede pravične ureditve vprašanja dajatev mlinsko Davšalne takse tn poslovno prometnega davka, prosi pa, da bi gospod minister za trgovino in industrijo blagovolil urediti v izogib obstoieče neenako-^ obremenitve, naj se plačuje 6% daiatev od prometa na bazi enotno določene cene za vso kraljevino. V to svrho nai bi se mesečno ali polmesečno določile enotne cene za obračunavanje poslovnega davka, in sicer na
A r S t TO
podlagi vsakokratne srednje notacije na no-vosadski blagovni borzi.
Mestna hranilnica ljubljanska
Na svoji petikovi seji je ljubljanski občinski svet odobril računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske. Bilanca tega zavoda, ki je eden največjih v naši državi, je glede na razmere, iki. so zavladale lani v našem k-reditnesm gospodarstvu, prav ugodna, če ne bi zaradi padca tečaijeiv državnih papirjev nastopila potreba odpisa, bi znašal izkazni 6istj dobiček skoro 6 milijonov dinarjev, čeprav omogoča zakon o bilanciranj.u državnih vrednostnih papirjev, da se tečajna razlika na državnih papirjih odpiše v petih letih, se je uprava vendar odločila vso to razliko v višini 4,461.000 Din odpisati naenkrat iz dobičfoa. Navzlic temu je po dotaciji pokrajinskemu skladu v višini od 100.000 Din ostal čisti dobiček od 1,422.000 Din (za 1. 1930 2,2-50.000 Din).
Hranilne vloge na knjižice in tekoče račune so znašale ob koncu leta 479 milionov Din, to je za 28.8 milijona Din več nego ob koncu leta 1930. Sred} septembra so hranilne vloge dosegle najvišje stanje, potem pa so nekoliko nazadovale, ker so bila izplačila večja nego vplačila, čeprav so znašale nove vloge od 25. septembra, ko so bile uvedene splošne omejitve izplačil, do konca leta 31 milijonov Din. Reeskont ni bil večji nego ob koncu leta 1930. in je znašal 11 milijonov. Lastna sredstva v obliki splošne rezerve in drugih rezervnih skladov pa so se povečala na 10.75 milijona Din (leta 1930 9.5, leta 1929 7.1 milij. dinarjev).
Naložbe so bile ob koncu pret. leta naslednje (v milijonih Din; v oklepajih podatki iz bilance za 1. 1930); hipotečna posojila 48.0 (52.4), občinska posojila 103.4
(77.3),	menična posojila 11.0 (11.0), tekoči računi dolžnikov 263.3 (255 2). kreditno društvo 6.9 (7.1), naložbe pri bankah 30.3
(32.4),	vrednostni papirji (29.1 (26.3), nepremičnine 88 (9.0), gotovina 0.7 (1.7).
Poročilo ugotavlja, da je bila hranilnica prisiljena v septembru ukiniti dovoljevanje novih posojil in kreditov, kar ni bilo ugodno za stavbno delavnost. Da se gospodarska kriza še bolj ne zaostri, pa hranilnica ni odpovedala nobenih posojil in kreditov in tudi ni povišala obrestne mere.
V računu izgube. in dobička so znašali izdatki za obresti vlog 26.6 milijona Din. upravni stroški 2.2 milijona Din, davki pa 1.3 milijona Din. Odpisi so znašali (brez odpisa tečajne razlike pri vrednostnih papirjih) 2 milijona Din, od tega odpisi nri tekočih računih 1.7 milijona Din (1. 1930 0.7 milijona Din).
Donos obresti od naložb je znašal 35.2 milijona Din. donos provizij 2.3 milijona Din, donos nepremičnin pa 0.5 milijona Din, tako da je ves kosmati dobiček dosp-gel vsoto 38 milijonov Din (1. 1930 33.1). Denarni promet pa je dosegel 1659 nailtio-nov Din nasproti 1449 milijonom v 1. 1930 in 1285 milijonom v letu 1929.
Peronospora na žateškesn hmelju
Kakor smo že včeraj poročali je nastal spor zaradi kakovosti letošnjega žateške^a hmelja. Predsednik nemške sekcija hmeljarskega združenja v Žatcu in predsednik ta-mošnje oznamkovalnice sta objavila izjavo, v kateri pobijata v inozemstvu »iznešene trditve, češ da je letošnji žateški hmelj §lab in nredlatrata poizkusno varenje pod nadzorstvom nepristranske komisije.
Glede na to izjavo pišejo »Miincher Neu-ste Nachrichten«, da ie komisija združenja hmeljarjev Nemčije in nemške zveze pivo-varnarjev ugotovila jkkI vodstvom tajnika Schloderia na podlagi ogleda nasadov, da i« letošnji žateški hmeli močno okužen s pero-nosDoro, ki je razširjena po vsem okolišu-List navaja dalje, da se po vesteh žateških veletrgovcev peronospora nadalje širi in da vzorci letošnjega hmelja glede barve in ka-
1 kovosti ne ustrezajo zahtevam. Končno navaja omenjeni list ugotovitve konzulenta bavarske vlade za hmelj, ki pravi na podlagi dvakratnega potovanja po žateškem okolišu: Nasproti letu 1926. se je peronospora silno razširila. Ugotoviti se da na vsakem hmeljišču. Hmeljarji in znanstveniki s© menda ne zavedajo groiefe nevarnosti. V poročilih navedenega »prvovrstnega pridelka najtežje kakovosti« ni in tudi hmelj dobre kakovosti se težko najde. Glede na ta spor je omenjeni list mnenja, da mora vprašanje
razčistitti nepristransko razsodišče. •
Žalec, 10. septembra. Ponujanje, ki je skoro grozilo ubiti ceno, je danes do malega jx>j>olnoma prenehalo. Omahljivci, ki so kljub jasni napoveda o zastoju trgovine sami ali po tekačih ponujali svoi pridelek, so uvideli, da so bili hudo oškodovani, sai *o dosegli za svoje lerx) blago le 15, 10. 17 in redko 18 Din, dočim so disciplinirani tovariši še danes dobili dnevno ceno. Trgovci tožijo o jsočasni trgovini in je računati z njihovo zopetno ofenzivo prihodnji teden. Kakor kaže položaj na zunanjih tržiščih, je tudi pri nas računati z okrepitvijo cene.
Žatec. 10. septembra. Zelo živahno povpraševanje in zategla prodaja po 600 do 900 Kč za 50 kg (20-30 do 30.40 Din za kg). Poslednja cena 900 Kč se splošno plačuie za prvovrstno in ne samo za izbrano blago. Položai je ponovno čvrst.
Gospodarske vesti
= Ljubljanska kreditna banka nam T>oro-ča: Upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je na svoji plenarni seji dne 9. t. m. sklenil v sporazumu z g. komisarjem ministra trgovine 'in industrije v smislu čl. 3 točka 2 uredbe o plačilnih rokih za vloge tn druge dolgove Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani od 26. maia t. 1., da izplača zavod s 1. januarjem 1933 vsem vlagateljem na hranilne knjižice in tekoče račune najmanj polletne obresti, ker si ie banka že do danes zagotovila za to potrebna denarna sredstva. V primeru pa, da se bo na denarnem trgu položaj do konca t. 1. zboljšal, tx> banka sorazmerno z razpoložljivimi sredstvi primerno zvišala izplačila. Vlagateljem m imetnikom tekočih računov bo izplačal zavod na zahtevo od 1. oktobra t. 1. dalje iz njihovega dobroimetja akontacijo v znesku, ki odgovarja obrestim za tromesečje od 30 junija do 30. septembra t. L
= XII. redni letni občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo se bo vršil v nedeljo 18. sept. ob 9. uri dopoldne v dvorani kor>ališča v Laškem z nasledniim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tainika. 3. Računski zaključek za L 1931. 4. Proračun za L 1932. 5. Preosnova-nie zveze po § 363. obrtnega zakona. 6. Poročilo o socialnem zavarovanju na podlagi § 384. o. z., nadalje o zadružništvu, o tujskem prometu in o lesni trgovini. 7. Resolucije. — V soboto 17. sept. se bo ob 4. url pojx»ldne vršila v dvorani kopališča v Laškem predkonferenca zveznih delegatov, ki bo razpravljala o predlogih združenj.
— Prof. inž. Stane Premelf; Splošno stro-jeslovje. S svojim najnovejšim delom pod gornjim naslovom je prof. inž. Stane Pre-melč i>odal že dolgo pogrešan pregled stroi-ne tehnike. Lahko umljivo in nazorno nam jx>kaže in razloži delovanje raznih vrst strojev ter njih najnovejše konstrukcije. V uvodu je razložena mehanična osnova za razumevanje obratovanja Nato sledi v prvem delu smotren pregled strojnih elementov z načeli njih izračunavanja in dimenzioniranja. Obravnava vijake, zakovice, zagozde, razne načine jx>eona itd. Drugi del knjige nam podaja pregled strojev. Začenja z vodnimi stroji, to ie vodnimi kolesi in raznimi vrstami vodnih turbin. Nato slede toplotni stroji s pripadajočo opremo, nadalje batni parni stroji in parne turbine s pripadajočo armaturo in kotlišči v najnovejših izvedbah strojne tehnike. S posebno pažnio so obdelani eksplozijski motorji, in sicer bencinski in pa Dieselov motor v štiri in dvotaktni izvedbi. Tem strojem, ki proizvajajo delo. sledi opis strojev, ki uporabljajo mehansko energijo. Naiprej so obdelani delotvorni stroji, to so škripci, dvigala in žerjavi, nato sledi izčrpen pregled raznih vrst črpalk in kompresorjev. Knjigo zaključuje inž. Pre-melč s tehnološkimi stroji, ki se uporabljalo
za drobljenje, mešanje, zabijanje itd. Tekst v knjigi je spopolnjen s 166 slikami raznih izvedb in konstrukcij in je zaradi tega vsakomur razumljiv. Knjiga obravnava vse vrste strojev, ki se rabijo v skoro vseh panogah gospodarstva, ter je edinstvena v slovenski strokovni literaturi. Posebno dobrodošla bo našemu tehniškemu naraščaju, tako po vsebial in ker je po svoji bogati opremi smotreno na višku. Prof. inž. St Premelč nam je podal s to knjigo res dober učni pripomoček 6trojeslovja, ki je uporaben in razumljiv za vsakogar. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah za ceno 32 Din.
= Ustanoritev Obrtne zadruge pletilccr ia dravsko banovino. V nedeljo 25. t. m- ob pol 9. dop. se bo vršila v dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani ustanovna skupščina »Obrtne zadruge pletilcev za dravsko banovino«.
— Gremij trgovcev sa »rez Kranj t Kranju poziva svoje člane na redni občni zbor, kii se bo vršil v četrtek 15. t. m. ob 13. uri v knjižnični dvorani Narodnega doma v Kranju, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1- Poročilo načelnika, 2. Poročilo tajnika, 3. Računski zaključek za leto 1930. in 1931., 4. Poročilo računskih preglednikov, 5. Preosnovanje gremija po novem obrtnem zakonu. 6. Sklepanje in odločevanje v zadevah, ki pripadajo po pravilih v kompetenco skupščine, 7. Proračun za leto 1932., 8. Volitev nove uprave, 9. Razprava o izvedbi obli-gatnega bolniškega in starostnega zavarovanja, 10. Odprava novoletnih daril ter ustanovitev fonda za brezposelne, 11. Samostojni predlogi, ki pa morajo biti predloženi na-čelstvu 3 dni pred občnim zborom, 12. Slučajnosti. Udeležba za vse člane obvezna.
Združenje sadnih izvoznikov in sadnih trgovcer opozarja ponovno vse trgovce, ki kupčtvanje s sadjem na debelo, da morajo imeti njih nakupovala" predpisana pooblastila tvrdke, za katero nakupujejo sadje. Ta pooblastila morajo biti vidirana od združenja in potrjena od pristojnega sreskega načel-stva, kar preskrbi združenje. V smislu odredbe banske uprave, bodo vsi nakupovala" sadja, ki predpisanih pooblastil ne bodo imeli, po orožništvu, odnosno policiji naznanjeni v svrho kazenskega postopanja, tako proti nakupovalcu, kakor proti tvrdki, za katero so sadje nakupovali.
__ Trgovinska In klirinška pogajanja ■
Nemčijo. Kakor smo že včeraj kratko poročali, je nemška vlada 6. septembra odpovedala nemško-jugoslovensko trgovinsko jx>-godbo. ki bo veljala po odpovedi še eno leto. V novih pogaianjih hoče Nemčija doseči pristanek za povišanje uvozne carine na Jajca, ki je v sedanji pogodbi vezana. Čimprej hoče urediti tudi težkoče, ki so nastale za nemško trgovino zaradi deviznsh omejitev. Kakor poročajo iz Berlina, se guverner jv goelovenske Narodne banke trenotno mudi v Berlinu zaradi pogajanj v zvezi z ureditvijo plačil med Jugoslavijo in Nemčijo-
= Tudi Francija bo konvertirala s/oja posojila, po zgledu Anglije se sedaj tudi Francija pripravlja izvesti veliko konverzijo notranjih posojil. Kakor se zatrjuje bo konverzija dosegla blok posojil v nominalni vrednosti 106 milijard frankov( to je 233 milijard dinarjev). Konventirati hoče francoska vlada vsa posojila, ki so bila izdana od leta 1915. do 1928. s 5, 6 ali 7 odstotno obrestno mero, ki se naj zniža na 4 in pol odnosno 4 odstotke. Za obrestovanje teh posojil potrebuje francoska država na leto 6 in j>ol miliiard frankov. To breme bi so znižalo za 1.2 milijarde frankov, če se konverzija izvrši na enotno obrestno mero 4.5 odstotka, in celo za 1.6 milijarde frankov na leto. če se vsa ta posojila konventiraio na 4 odstotke.
= Prijave za zgradarino. Davčni oddelek finančnega ministrstva je na podlagi čl. 105 zakona o neposrednih davkih obvestil davčne uprave, da morajo s splošnim javnim pozivom pozvati vse davčne obveznike hišnega davka, naj vlože svoje davčne prijave za 1 1933. med 1. in 31. oktobrom t. 1. Javni poziv za davčne prijave je treba v vsaki občini objaviti posebej pismeno in jx> potrebi tudi v krajevnem časopisju ali na kak drug običajen način V prijavah je treba navesti letno najemnino (brutto dohodek) ob času poziva. Glede ureditve teh davčnih prijav in roka tega posla je treba ravnati tako-le: Redne davčne prijave 6e morajo predložiti kakor rečeno od 1. do 31. oktobra 1932. Občine jih morajo po vrstnem redu
zabeležiti v posebni seznam, seznam pa zaključiti dne 31. oktobra. Na podlagi čl. 4 zakona o neposrednih davkih bo prijavni rok podaljštn do 15. novembra t. L Tega dne je treba seznam vnovič zaključiti, ga opremiti s pripiskoin in ga še istega dne poslatsl davčni upravi s poročilom o davčni obve-zancih, ki niso vložili predpisanih prijav. Do 25. novembra morajo davčne uprave urediti davčne prijave po občinah. Na podlagi seznama morajo davčne uprave pozvati zamudnike individualno, naj vlože prijave v osmih dneh. in 6icer med 1. in 8. decembrom 1932.
— Poravnalno postopanje je uvedeno O imovini naslednjih dolžnikov: Ivanka Rait-harek, posestnica in hot^Iirka na Bledu K št. 11 (jjor. upr. Vlad. Krištof, odv. v Radovljici; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Radovljici 18. okt. ob 10., prijavni rok do 12- okt.) — Maks Robič, trgovina meš. bi. in dež. prid. v Središču lastnika Franc in Frančiška Robič. trg. in poS. v Središču (por. upr. dr. Adam Ban. odv. v Ormožu; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Ormožu 20. okt. ob 10., prijavni rok do 15. okt., kvota 40%). — Ivan Lah, kova5 in pos. v Lescah (por. upr. Franc Kober, odv. v Radovljici; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Radovljici 18. okt ob 9.. orijavni rok do 12. okt.).
= V konkurzu tvrdke Car! Pollak, d. d. v Ljubljani, je določen likvidacijski narok na dan 17. sept ob pol 9. pri dež. sod. v Ljubljani.
= V trgovinski register se je vpisala nastopna tvrdka: »Romi« družba z o. z. v Mariboru (trgovina z dež. pridelki, lesom tn stavbnim materijalom) posredovanje transportov; osn- glavnica 50.000 Din; poslovodja: inž. Miglič, Maribor).
= Prodaja lesa. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 21., 22. in 28. septembra t. 1. ponudbe slede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vnoaled v Zbornici za TOI).
= Oddaja zakupa restavracije na postaji Jesenice se bo vršila potom licitacije 17-oktobra pri direkciji državnih železnic » Ljubljani.
Borze
Borza
Na ljubljanski borzi je bil tndi pret teden devizni promet zelo slab. znašal je 0.53 milijona Din nasproti 0.54. 0.57, 0.88 in 2.30 milijona Din v zadnjih 4 tednih.
Devize.
Curih. Pariz 20.30, London 18.10, Newyork 518.50, Bruselj 71.8375. Milan 26-60, Madrid 41.70, Amsterdam 208.10, Berlin 123.15, Stockholm 92.85. Oslo 90.90, Kobenhaven 93.30, Sofija 3.73, Praga 15.33, Varšava 58, Bukarešta 3.05.
Blagovna tržišča
ŽITO.
4- Chicago. 10. sept. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 626.875, za marc 66.50; koruza: za dec. 40, za marc 42.625, za maj 37.50; oves: za sept. 15625, za dec. 18.625; ri: za dec. 35-125. za marc
+ Winnipeg, 10. sept. Začetni tečaji: Pšenica: za okt. 64.75. za dec. 66.50. za ian. 61.25.
+ Novosadska blagovna borza (10. t m.) Tendenca mirna. Promet 13 vagonov. Pšenica: baška, nova. okol. Sombor, okoL Novi sad, srednjebaška, 76 kg 12.50—125; gornje-baška, nova. 76 kg 124—126; baška, potiska in ladja Tisa, nova, 76 kg 126—128; gornie-baška in pariteta Vršac, nova, 76 kg 120 do 122.50; sremska 12.50—125. Oves: baški in sremski 95—97.50. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 90—95 Koruza: baška
102—104,	okol. Sombor 103—105. banatska
103—105;	okol. Sombor 103—105; banatska 100—102- sremska 103—105: okoL Šid 105 do 107. Moka: baška. banatska »0« in »Ogg« 215—225; »2< 195—205; »5< 175—185: »6« 155—165; »7« 135—145; 18« 70—80. Otrobi; baški 52.50—55.
4- Bndimpeštanska terminska borza (10. t m.) Tendenca prijazna, promet živahnejši. Pšenica: za okt. 12 84—12.85, za marc 14.10 do 14.11: rž: 8—8.07. za marc 8.35—8-36; koruza: za mai 8.93—8.95.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« le zavarovan za 10.000 .dinarjev!
Janko Kač:
Vročina je migljala nad travniki, sušači pa so sedeli v senci in kramljali o vsem tistem, kar narekujejo toplo solnce, vonj sušečega se aena in tiha modrina neba. Pa je potožilo neko dekle: »Kakor ogenj me pečejo noge.« Hudo je biti v trdi obutvi sredi leta, ko se obujejo čevlji le v nedeljo, pa še takrat le za v cerkev. Po travniku pa je ostro Strniš je.
?-Okopat si pojdimo noge!« je pristavila Nežika in že so odhitele grabljice k bližnjemu tolmunu, kjer je stala mirna voda kakor speča
zejena kača.
Na plitvi breg so se vsedla dekleta, naglo sezula čevlje in veselo čofotala z nogami v hladni vodi. Tonče je gledal iz sence k njim in videl, da je sedla Nežika poslednja na breg. Napol je mižal in predel svoje misli o bog ve čem, ko so nakrat dekleta kriknila: »Nežika!« in planile skupaj kakor piščeta, če pade med nje kanjuh. Pod Nežiko se je namreč utrgala izpodlizana zemlja.
-Kaj jo je kača?« je šinila nagla misel v Tončeve možgane, da je bil v nekaj skokih ob tolmunu.
>;Tonček pomagaj!« je kriknila Nežika s smrtnim strahom v široko razprtih očeh in se potopila v zeleno vodo. Kar zviška se je zagnal Tortle za njo v vodo in jo zagrabil za roko, ki jo je še molela iz vode. Kr6svito se ga je oklenila utopljenka krog prsi, ko je zagrabila Tondeva roka za grčavo vrbovo korenino ob bregu. Že je mislil, da sta oteta, ko se je pod težo dveh teles korenina nenadno odtrgala in sta se potopila obadva pod zeleno gladino. Tonče je zadržal sapo in se ni skušal oprostiti jeklenega objema s smrtjo se boreče Nežike. Še tesneje se je privil k njej, da je prvič začutil mehkoto njenega deviškega telesa. Ena sama misel je vriskala v njem: »Pa če je ne morem rešiti, bodiva vsaj v smrti združena.«
Takrat pa so zadele njegove noge na prod. Naglo se je pognal s podesetorjenimi močmi, ki jih da človeku borba za življenje, in se dvignil z dekletom vred izpod gladine. S padcem in premetavanjem sta se namreč pognala na kleč. Globoko je zajel Tonče zrak, pograbil še z desnico Nežiko za noge in jo odnesel na breg.
Dekleta, ki so vse do tedaj kakor okamenela gledala smrtni boj, so skočila k tovarišici takoj, ko jo je položil Tonče na travo in onemogel padel poleg nje. Odpela so ji obleko in jo spravila po dolgi muki spet h življenju.
Ni še odprla Nežika oči, ko so zašepetale njene ustnice:
»Vsaj v smrti sva združena!«
j?očasi so se ji otvorile oči; brezizrazno je gledala nekaj časa okoli se!}*??, nato pa se je pognala kvišku z vzklikom:
.»Kje je Tonček?«	x
iKo ga je ugledala poleg sebe, ga je objela in vpričo vseh poljubila:
• :->Moj rešitelj! Moj...«
Takrat je pripeljal Janez južino. Ko so mu povedali o nesreči, si
/ ' •
je želel:
»O, da nisem jaz ostal pri sušenju. Če bi ji bil rešil življenje, bi me gotovo rada imela.«
Vsako dekle je dalo Nežiki nekaj obleke, Janez pa Tonču hlače in lajbič, da sta se rešenca lahko za silo preoblekla. Ko so ju z vročo juho pokrepčali, ju je odpeljal Janez domov: Tončeta, da se preobleče, Nežiko pa, da pride v posteljo.
Kakor da vozi svojo mrtvo srečo, je sedel Janez ves žalosten spredaj, zadaj pa sta se držala za roke Tonče in Nežika, ki ju je dih smrti združil za vedno.
Pri Metelanu so hiteli izrekat Tonču hvalo. Toliko, da je odpeljal Janez z dvorišča, pa je že menila Nežikina mati: »Dober fant, le škoda, ker nima grunta.«
XL
Kakor mlada setev po pomladnem dežju je rasla ljubezen med Tončem in Nežiko po tem dogodku. Z bridkostjo sta občutila, da ju Nežikini starši ne vidijo radi skupaj, zato sta morala biti pogosto zadovoljna, če sta se le oddaleč videla. Čemu bi jima tudi bile besede, ko je vsaka kretnja že iz dalje zapela pesem o večni ljubezni.
Janezu seveda ni ušlo vse to, dasi ni hotel niti sebi priznati, da ljubi Nežiko. S smehom je zavračal vrstnike, ki jim niso ušli njegovi strastni pogledi za Nežiko, ko je šla mimo fantov po maši iz cerkve. Vaške rekovnice so pa brž popadle to novo kost in pretehtovale, kako se konča ta tako krepko zrasla ljubezen.
»Tako bo, kakor vedno: pankrt od hiše, njegova ljubezen pa z obilno doto na grunt!« je modrovala na Zadnikovi metvi tisto jesen Bobnikova Polona svojemu paru na ritovju* Kompošteli in varno podvijala dolgo latje pod bose podplate.
•Spodnji konec snopa.
»Pa nič kaj trden ni Janez, kakor pravijo. Za vsako sapo se prehladi, da kašlja. Posebno zadnje čase hujša, kakor bi meso rezal z njega«, je v drugem paru povzela razgovor Fidelčka, ki je" kakor otrok s svojimi malimi nogami drobila na snopu.
»Ljubezen, nesrečna ljubezen ga nese doli. Huda, huda bolezen je to, huda« je hitela kakor po taktu svojih nog Kompoštela, da se je stresač Peter na ves glas zasmejal:
»Vi že veste, kako vas napekava, napekava.«
Ves pod je udaril v bučen smeh, Kompoštela, ki ni ostala nobene dolžna, je pa pomežiknila Petru:
»Petrač, ti bi menda imel rad, da bi še tvoji grehi prišli na svetlo.«
»Eh«, je zategnil usta v zadregi Peter in z vso silo butal ob podovo steno s trdim ritovjem prosenega snopa, ki ga je držal za ometo latovja kakor paglavca za kuštre in utihnil.
Tedaj pa je butnila z viška velika rumena buča na pod, da so se menice s krikom razbežale.
»To je pa čuden kupec, se je prva oglasila iz osuplosti Fidelčka in pobirala kose razbite buče. Kar je zapazila kos papirja med
peškami. Ko ga je vzela v roko in prebrala, je vzkliknila:
»Pa še lep pozdrav zraven: Tisočaki za jezikovo mažo, da se vam ne vžgejo.«
»In na pravi atres je prišel«, jo je podražil Peter. Fidelčka pa, kakor da ni nič rekel:
»Prav kakor Jake, ki je imel sveto hostijo pod podplatovo kožo všito, da je bil neviden. Kadar so se o njem pogovarjali pri jesenskem delu, je priletela buča skozi okno. Zaman so oprezali fantje za njim. Še kraševski krošnjar ga je pogodil, preden se je mogel izpremeniti, in mu preparal trebuh.«
»Babja vera. Kdo bo take neumnosti poslušal. Rajši bolje menite, da ne bodo otepi vsi bodeči«, je prekinil ženski sejem z ukazajočo besedo Peter.
Nič se ni zvedelo, kdo je vrgel bučo: nekateri so dolžili Tonča, drugi Janeza. Zadnjega je najbolj bolelo to, da je bila Nežika prav prijazna z njim, dasi je bila v teh besedah zgolj stara tovarišija, ljubezni pa nič.
Tiste čase so pletli fantje dekletom verižice iz žime. Da namigne Nežiki o svoji ljubezni, kar ni mogel z besedo, je tudi Janez na skrivaj pletel dolgo verižico iz črne žime zanjo. Že je bila gotova in je izdeloval le še velik srčast obesek, v katerega je vpletel iz bele žime veliki N, ko ga je presenetil Tonče.
Začudene so mu obstale oči na belem N-u, da je z nenavadnim glasom vprašal: »Za katero si jo pa spletel?«
Janez je začutil očitek iz bratovih besed, toda potajil se je in se nasmehnil:
»Zate, ki nimaš za take reči časa, čeprav je zima. Za god jo daš Nežiki.«
»TI se pa res na vse spomniš. Prav hvaležen sem tL Nikoli ti ne pozabim tega«, je vzradoščen vzkliknil Tonče in spravil dar, da ga izroči svojemu dekletu.
Ko je bil Janez sam, mu je bilo hudo za verižico, vendar se je nenadno razveselil, ko se je spomnil, da bo nosilo dekle na svojih prsih vsaj delo njegovih rok.
Visok sneg je ležal po dolini, ko se je reševala Nežika. Ves dan je Tonče zaman oprezal za svojim dekletom, šele pod večer jo je videl, ko je šla v trgovino ob veliki cesti. Malo je še počakal potem pa ji je šel nasproti Ko sta se srečala, ji je želel vso srečo in zdravje za god ter ji stisnil verižico, zavito v pisan svilen papir.
Radovednost je premagala dekle, da je razvilo papir in pogledala dar. Vsa se je razveselila priprostega daru in srečna vzkliknila:
»Kako lepa verižica! Pa tak lep srček. Kako dolgo si jo pa delal?«
Brez ovinkov je odgovoril Tonče: »Nisem jo delal sam. Janez mi jo je napravil zate.« '
Kaplja neugodja je skalila Nežikino veselje. Dvignila je h Tončku svoje pohlevne oči in tiho vprašala.
>Si ga ti naprosil?«
i
l
- > JUTRCk št 212
Nedelja, 11. IX. 1932
»Brneči čnsrlj"
S tem letalom je dosegel ameriški letalec Doolittle na kratki progi treh kilometrov 497.2 km brzine na uro, kar predstavlja največjo hitrost svoje vrste
Vojna — bolezen
Holsteinski zdravnik dr. Emil Flusser je izdal zanimivo knjigo, ki ji je napisal predgovor silavni fizik prof. Einstein in ki razlaga vojno kot bolezen.
»Vojno smatram za posledico bolezensko spremenjene človeške razsodnosti,« pravt Flusser v tej knjigi in nato svojo trditev tudi dokazuje.
V nekem poglavju navaja primer mladega Richarda NVagnerja, ki je med julijsko revolucijo v Lipskem zašel v množico plenilcev in že je ž njimi plenil od hiše do hiše. Naslednji dan se ni vsega skupaj skoraj niti spominjal in si ni vedel razložiti, kaj ga je gnalo do takšnega ravnanja. Začudeno je opazoval razbit kos pohištva, ki ga je bil prejšnji dan kot plen prinesel domov. V podobnem razpoloženju je moral biti bojevnik v svetovni vojni. Delal je to, kar so delali drugi, šel je. kamor so šli drugi in je nudil sliko obolenja na vojni psihozi. Znaki tega obolenja so bili na različnih osebah različni, kakršna je bila pač posamezna duševnost. O tem nas naborno poučujejo literanna dela, ki se ba-•vijo s svetovno vojno. Njih junaki niso izmišljeni, ampak doživljeni.
Te osebnosti so pravi spomeniki vojne
Izblaznelosti in vsak jih danes občuti kot takšne. Žal pa so se bavili s temi pojavt samo pisatelji, ki so v prvi vrsti umetniki I in so morali stilizirati s cesto podzaved-nim ozirom na bralca. Znanstvenega opisa od njih ne moremo zahtevati, zdravniki pa so vse to zamudili, ker jih je same zajela psihoza in niso stali nad položajem. Sedaj po poldrugem desetletju jim je težko rekonstruirati- vse tiste bolezenske pojave, ki bi lahko rabili v naučne svrhe. A tudi to, kar poroča nezdravniška literatura o duševnem vedenju vojnih udeležencev zadostuje, da nas prepriča o tem, za kar gre: namreč o tem, da je bilo vse človeško početje v vojni tako bolno, da bi potrebovalo organizirane zdravniške pomoči, če bi se moralo še enkrat ponoviti. Bitke ki življenjske nevarnosti so znaten del moških skoraj izključno tistega tipa, ki ga Kretschner označuje za astenično-atletskega, spravljale v svojevrstno opojno stanje. Romanopisec \Valter Blom opisuje to stanje, ko govori o bojevniku, ki je čital v ognju granat neko sladostrastno prešernost in ki se sredi trupel in razvalin, med blaznim kričanjem ranjencev in umirajočih sploh ni zavedal življenjske nevarnosti. V ognju je čutil le slast, radost in popolno varnost.
Ponarejeni denar
Ponarejevalci papirnatega in kovanega denarja so tako rekoč umetniki med zločinci. Na razpolago so jim dobro opremljene delavnice in često tudi trdna mednarodna organizacija. Ni čuda, da jih morajo tudi oblasti loviti le z mednarodnim sodelovanjem. Na internacionalnem policijskem kongresu 1. 1923. na Dunaju se je ustanovila mednarodna centrala za zatiranje vsakovrstnega ponaiejevanja, zlasti seveda ponarejevanja denarja. Ta ča3 jo vodi policijski svetnik dr. Arthur Klauser in je vredno, da si jo človek ogleda pobliže.
Poseben oddelek te centrale obsega pravcati muzej vseh mogočih falzifikatov, ki jih pošiljajo na Dunaj inostrane policije, čim izsledijo kakšno ponarejevalnico. Centrala je opremljena z najmodernejšimi aparati, v laboratorijih se potvorbe preiščejo kemično in fizikalno z znanstveno skrbnost/), a izsledki rabijo potem za nadaljnje zasledovanje zločincev.
V debelih albumih imajo nadalje shranjene bankovce vseh vrednosti iu držav, ki predstavljajo velikanske vsote — a brez vsake vrednosti, kajti ti pravi bankovci, ki jih potrebujejo za primerjanje s potvor-jenimi, so na poseben način preluknjani ali pa nosijo žig, ki pravi, da so le vzorci brez vrednosti
Mednarodni ponarejevalci so zelo napredni možje in se poslužujejo najmodernejših fotografskih aparatov in tiskalnih strojev. Tudi na papir in barvo pazijo tako skrbno, da je potvorbe često mogoče uganiti le z najbolj skrbno kemično in fizikalno preiskavo.
Statistika dunajske centrale veli, da so dolarski bankovci tisti, ki jih zločine! najrajši ponarejajo. Posel jim olajšuje to, da imajo vsi ti bankovci od 1 do 1000 dolarjev isti format in da jih izdaja sedem emisijskih bank v nad sto različnih vrstah. Pač pa jim otežuje ponarejanje to, da vsebuje papir dolarskih bankovcev svilene nitke. Temu se skušajo izogniti na ta način, da rišejo na potvorjenih bankovcih rdeče črte, ki naj predstavljajo svilene niti, ali pa popolneje s tem, da vlagajo med dva prilepljena tenka Bsta potvorjenega tiska svilene niti, ki jih iztisnejo s hidravličnimi stiskalnicami. Najpopolnejše potvorbe pa obstoje v tem, da odpravijo na bankovcih nižje vrednosti s kemičnimi pripomočki
Obleke in površnike
za dijake nabavite najugodneje pri domači tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana
Kafernavm
V kupu razvalin na severnem robu Ge-nezarefcskega jezera so domnevali arheologi ostanke svetopisemskega mesta Ka-fernavma ali apostolskega rodnega mesta Betzaide. Dr. Mader, ravnatelj Orientalskega zavoda v Jeruzalemu, je te razva-lfine sedaj razkopal in je našel pod njimi rimski kastel iz 2. stoletja po Kristusu, kakršnih je bilo v tistem času tam dosti za obrambo pred vpadi razbojniških bedu-inslcih rodov iz puščave.
Ta kastel je čuval ob prastari karavanski cesti, ki je držala iz Mezopotamije preko Damaska in mimo Genezaretskega jezera k Sredozemskemu morju, stal je torej na strrategično zelo važni točki. V bližini so našli ostanke palače iz arabskega časa. Zdi se. da je kakšen arabski vladar ali mo-gočnnk spremenil stari rimski kastel v razkošno palačo, ki so jo zrušili potresi.
Čitaite teiknsko fpviio
»ŽIVLJENJE IN SVET«
tisk in barvo in natisnejo na ta originalni papir potem višje vrednosti.
Samo strokovnjaki ugotovijo lahko po malenkostni razliki v barvi, da je takšen bankovec ponarejen. Najpopolnejše falzi-fikate te vrste je izdelovala družba v Berlinu aretiranega bivšega ruskega častnika Vasilija Mairionova in so se razpečavali tudi po Ameriki. Ujela se je po redkem naključju. Na serijo ponarejenih bankovcev po 500 dolarjev so falziiikatorji namreč po nepazljivosti natisnili rdeči pečat finančnega ministrstva narobe in so to napako odkrili prepozno.
Samo ob sebi je umevno, da hrani dunajska centrala tudi obsežen zločinski album ponarejevalcev. V tem albumu ima v evidenci doslej 1886 ponarejevalcev. 412 ra^-pečevalcev ponarejenega denarja in 498 drugih pomagačev. Inostrane policije se pridno poslužujejo izsledkov dunajsko centrale in so z njo zelo zadovoljne.
KARIKATURA
Britski lev po konferenci v Otte
ANEKDOTA
Tristan Bernard v vojni. Februarja le 1915. je dejal: »Preti nam izbruh rr mi še nismo oboroženi.« Pred nek si: o Diogena je zapisal: »Iščem človeka n s*e-čujem same junake.« Ko so mu poved"."i, da so ustrelili nekega generala, je vzk nil: »Nikar se ne vdajajte neutemeljene"" optimizmu.« Pri neki debati o vpraša,-zakaj niso Nemci nadaljevali svojega j > hoda na Pariz, je odvrnil: »Vem za p-avi vzrok. V Parizu je tri sto tisoč skr -nč^v To so najkrepkejši fantje vse Fra Ko se je neki minister izrazil o r. ; kriminalnosti med vojno, je menil ' :-?tan Bernard: »Kaj pomeni kriminalno-vojno? Mogoče upiranje, da bi mo:-:
Vsak dan ena
LL
»Sinko, ali boš srknil šilce slivovke?«
»Hvala, bojim se, da bi se preveč navadil nanjo.«
»Ah, kaj navadil! Jaz jo pijem že trideset let po trikrat na dan. pa se je še vedno nisem navadil«
Iz življenja in sveta
Povzoratelj raka?
Dr. von Brehmer v Berlinu proučuje že mnogo let bolezni, kakor ošpice, hripo, nalezljive tvore itd., ki se razširjajo, ne da bi jim mogli odkriti povzročitelja. Te bolezni bodisi sploh nimajo povzročitelja, ali pa je tako majhen, da ga ne spoznamo niti z najboljšim drobnogledom. Med svojim raziskovanjem je sestavil dr. von Brehmer poseben preparat, s katerim je na raku bolnih ljudeh dosegel prav čudne pojave. če jim je namreč injeciral nekaj tega preparata, so se pc osmih ali desetih urah pojavila v njihovi krvi neznana, silno majhna telesca v velikem številu, in sicer v sedmih različnih oblikah; pri zdravih ljudeh pa se niso prikazovala.
Rak spada, kakor znano, tudi med bolezni, ki so jim doslej zaman iskali povzročitelja in če je res, kar domneva raziskovalec, namreč da je morda le odkril povzročitelja te strašne bolemi, potem ni daleč čas, ko nam bo mogoče odpraviti to šibo božjo, kakor so vsaj v civiliziranih deželah odpravili kugo, kolero in druge nalezljive bolezni. Ta čas vršijo po raznih bolnišnicah v Nemčiji poskuse, da dožene-jo, ali je domneva dr. Brehmerja pravilna.
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staro preizkušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda iz-borno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Moderna cerkev
V Berlinu so postavili temeljni kamen za cerkev švedskega kralja Gustava Adolfa. Načrt za stavbo je napravil arhitekt dr. Bartning
terpentinovo milo Vam da lepo belo perilo	11488
Džungla jih je prerasla
človek se z velikim ponosom naziva gospodarja narave. Vendar pa so moči, ki presegajo njegove sile. Poglejmo n. pr. samo elemente! Kakšen slabič je napram njim! če pa stopimo v tropske pokrajine, kjer vlada vlažna in vroča klima, spoznamo, da smo proti naravi naravnost brez moči.
V Indiji, Burmi in Siamu, predvsem pa v srednji Ameriki je na stotine mest, ki jih je prerasla džungla. Naskakovanje najsrditejših sovražnikov jih ni mogflo ukloniti in zmleti v prah. Barbarske tolpe divjakov so prihajale s pogumom, odhajale poražene. Naenkrat pa je iztegnila svojo kruto, neprizanesljivo roko narava in jih takoj obvladala. Rastlinam zajedalkam se ne more dolgo z uspehom upirati nobeno naselje. Kadar se vržejo nanj, je izgubljeno. V nekaj mesecih prerasejo liane najlepše palače, svetišča in dvore. Kakor zelene kače se plazijo plezalke in ovijalke po zidovih kvišku, povežejo strehe in terase ter iščejo naprej. Kar jim morda ostane, pa uničita vlaga in tropska vročina, ki dajeta tem rastlinam čudovito moč. Vlaga v zraku, ki uničevalno vpliva na človeška pljuča, hrani tropsko rastje z divjo silo, da poganja z nezlomljivo odpornostjo. Tako se zgodi, da že v nekaj mesecih izgine pod zelenim poplahom najbujnejše mesto, najbolj cvetoča naselbina. Ljudje zaman iščeio. kako bi prišli vanj. Džungla ga je spremenila v divjino, njih skrivnost pa je ohranila zase.
Poplava Rio Grande
Iz New Yorka poroča jo, da je Rio Grande na zapadu prestopila bregove in preplavila na tisoče hektarjev plodne zemlje. V mestu Hidalgo je voda odrezala 200 ljudi od sveta. Gmotno škodo cenijo na več milijonov dolarjev.
Na gore, na gore, na strme vrhe!
Turistovska sezija dosega ta mesec svoj višek. Z gorskih vršacev se odpira planincu veličasten pogled na svet pod njim. Ta dva drzna plezalca sta srečno priplezala na
masiv Pica Vadzeta v višini 3200 m
Reke, celin
Majhne kapljice dolbejo mogočne skale in odnašajo največja gorovja, trohneče rastlinstvo se sklada v silovita premogovna polja, mikroskopske koralne živali gradijo velike otoke.
To večno spreminjanje zemeljske površine nam postane še bolj očitno, če pomislimo. da so v zemeljski zgodovini izginili že celi kontinenti v morje kakor pravljična Atlantida, nekdanji most med Starim in Novim svetom. V današnji srednji in zapadni Evropi so postale nekoč velike dežele morja, a kjer se dvigajo danes velemesta. središča evropske kulture, so šumeli nekoč morski valovi. Odnašanje kopnine pod vplivom vode in vetra dviga morsko površino neprestano. Izračunali so, da se bodo vsi kontinenti v teku 20.000 let znižali povprečno za meter. Ker je pa površina morij neprimerno večja, bo trajalo okroglo 80.009 let, da se bo morska gladina dvignila za isti iznos.
Reke odnašajo zemljo polagoma v morje. Istočasno razdira tudi morje bregove in se
s lit oceani
zajeda v kopnine. To mora sčasoma popolnoma spremeniti današnji obraz zemlje. Stevenson je izračunal, da znaša pritisk valov na skalmo obalo 30.000 kg na kvadratni meter. A kar se tiče odnašanja zemlje po rekah v morje, je Heine izračunal naslednje čase, v katerih bo določena reka odnesla ozemlje, ki ga namaka, za povprečno višino 1 m: za reko Pad 360!) let, za Gango 7900 let, za Mississippi 18.000, za Ren do Bonna 30.000 let. Springs ceni množino trdne snovi, ki jo odnaša Moza skoizi Luttich v dobi enega leta ina 362 milijonov kilogramov. Donava prenaša v istem času skozi 'Dunaj 14.300 milijonov kilogramov trdnih snovi in bo v 18.01)0 letih znižala vse svoje ozemlje nad Dunajem za 1 m. Izliv Mississipiia meri 25.000 km in napreduje vsako leto za 90 m v Mehiški zaliv. Obe največji kitajski reki bosta napolnili v 100.000 letih vse Rumeno morje, v katero se izlivata. Niagarski slapovi nazadujejo vsako leto za povprečno 82 cm in v 45.000 letih bodo dosegli jezero Erie. Takrat jih bo konec.
»Ozon« v gozdnem zraku
Kdor vdihava poleti čudovito aromatič-ni zrak kakšnega iglastega gozda in hvali njegovo bogastvo ozona, bo malokdaj naletel na ugovore. A vendar je znanost ugotovila, da o kakšni omembe vredni količini ©zona v gozdnem zraku ni govora. In to je dobro, kajti večje količine ozona niso koristne, temveč celo škodljive. Povzročajo težko dihanje, glavobol, krvavlje. nje iz nosa in celo smrt! To, kar smatramo v gozdnem zraku ozon, so v resnici samo dišave, ki izvirajo iz drevesne smole.
Po men plemenitih plinov
Zrak vsebuje kakor znano malenkostno primes tako imenovanih plemenitih plinov, med katere spada tudi helij. Baš radi neznatnosti te primesi so smatrali plemenite pline doslej za nepomembne živim bitjem. Poskusi zadnjega časa pa so dokazali, da poskusne živali v oračju, ki ne vsebuje teh plinov, ne morejo živeti. Ostale so žive, čim so primešali zraku malenkost-vsaj enega teh plinov. To pomeni da so življenju in gotovo tudi človeškemu življenju brezpogojno potrebni. Na to se bo treba ozirati pri sestavljanju umetnega zraku za podmornice, potapljaške priprave itd.
Višinski zrak
Z naraščajočo višino postaja zrak tako redek in njegova sestava se tako spremeni, da je čedalje manj pripraven za dihanje. Prof. Hess pravi, da je višina 3500 m zadnja meja, ob kateri lahko ostane človek dalj časa delaven. Za kratko prebije sicer tudi v višjih višinah, a tu se že če-
sto pojavijo bolj ali manj nevarne motnje, ki jih poznamo deloma pod imenom gorska bolezen. Pravega vzroka zanjo ne vemo. Zmanjšani zračni tlak bo imel pri tem svojo ulogo, fotovo pa tudi dejstvo, da krvno barvilo f teh višinah ne dobi več dovolj kisika.
Umetni »dbri zrak«
Za tiste, ki al ne utegnejo ali ne morejo privoščiti počitnic v svežem gorskem zraku ali ob morju, dalje za zatiranje raznih bolezni gradijo v zadnjih časih v velikih metttih umetne »zračne prostore«, v katerih vzdržujejo stalno »umetno podneb je«. Z znižanjem zračnega tlaku, uporabo umetnih »višinskih sonc« in drugimi načini posnemajo pogoje v visokogorju toliko, da morejo vplivati na razne bolezni pač tako, kakor vpliva odpočitek v tem gorovju samem. Za druge bolezni, n. pr. za bolezensko narast krvnega pritiska, uporabljajo v »zračnih prodorih« zvišanje zračnega tlaka. Tudi s tem so dosegli f*? mnoge lepe uspehe.
»Leteča družina« na južnem Gronlandu
Iz Kodanja poorčajo, da je ameriški tvorn i čar Hutdbinson, ki je startal v Go<>t-haabu, srečno pristal v Julianaabu na južnem Gronlandu.
Vojna v Mandžuriji
Od avta do radia
Preprost mož je stopil v prodajalno avtomobilov in zašepetal: »Ko sem pred nekoliko tedni kupil voz, ste rekli, da mi radi nadomestite vsak polomljen kos.« — »Seveaa radi.« je dejal glavni zastopnik, »kaj pa naj vam dobavim?«
»želim si,« je rekel kuoovalec s tihim glasom, »želim si par novih gležnjev, srednje rebro, levo oko, tri metre kože, škatlico sortiranih nohtov, štiri kočnike, dve
ključnici in eno ušesno mečico « *
Dva moža sta stala že poldrugo uro pred avtom. »Blažilec sunkov, sijajna zavora, steklo, ki se ne drobi, stvar, v katero lahko zaupate, skratka, ker ste moj prijatelj, vam dam voz za 70.000 Din,« je rekel eden.
»Veste kaj,« je odvrnil drugi, »imam pre-genečenje za vas, a to se ustno ne da dobro povedati. Pisal vam bom.«
»Ah kaj,« je menil prvi, »le povejte naravnosti Kaj bi bilo?«
»Nu, dam vam 7.000 Din za voz.«
»A jaz imam za vas istotako presenečenje: vzamem jih!«
Neki Anglež, ki si ie sam zgradil radio, ga je skušal zaman uglasiti na škotski' val 2 BD. Neki prijatelj mu je prišel na pomeč. Mogoče je bilo le slučajno, toda prijel je kakor nehote hranilno puščico in jo stresel, da je denar v njej za-cvenketal.
Tisti hip se je oglasil iz praznine glas:
»Halo, halo! Tukaj Aberdeen!«
V Mandžuriji se še vedno nadaljuje vojna med kitajskimi prostovoljci in Japonci, ki zaradi tega neprestano ojačujejo svoje postojanke. Na sliki vidimo položaj pred upravnim poslopjem južno-mandžurske železnice v Mukdenu. Palačo budno stražijo japonski vojaki
Sodna razprava v planinah
Kranj, 10. septembra Preteklo soboto ob zatonu sonca, ko je na planinah pod Krvavcem zapel večerno pesem pastirjev rog in se je zbirala živina mukajoč v stajah, so stali v temnem gozdu med skalami na Pckovžu resni možje, ki so poslušali strogo sodbo. Sodnik-poedinec ljubljanskega deželnega sodišča g. Jakob Jerman je sodil:
Obtoženec Janez Uršič, doma v Kregaiv .jevem, lovski čuvaj, je kriv, da je 13. decembra 1930 v gozdu na Pokovžu kct lovski čuvaj ustrelil lovskega čuvaja Petra Kuharja z lovskimi šibrami v desno stegno, mu prebil dve žili, tako da je 27. januarja umri, ker mu je prizadejal iz malomarnosti telesno poškodb,o za katero je poškodovanec umrl; zakrivil je s tem prestopek po § 1S2. k. z. in se obsodi na 5 mesecev zapora, pogojno za 2 leti. Pač sodni anali naših krajev še niso zabeležili sodne kazenske razprave tako visoko v planinah okcli 1700 pod Krvavcem. Zadeva sama se je pred sodišč.em vlekla nad poldrugo leto.
Sodnik-poedinec g. Jerman se je odločil, da dožene stvar kar na licu mesta visoko v planinah med skalami. V soboto •zjutraj so krenili iz Ljubljane sodnik g. Jerman, državni težilec dr. P e 1 a c h e r in zastopnik zasebne udeleženke dr. ž e n-k o z vlakom do Kranja. Tu so poiskali še zapisnikarja dr. Aljančiča, ki se je moral za to nenavadno razpravo preskrbeti s črnilom, raznimi rekviziti in tudi z desko, da je mogel na Pokovžu vršiti svojo dolžnost. Z avtotaksijem so iz Kranja odrinili «a Visoko, od tam pa do mične vasice Grad, kjer so pustili avtomobil in vzeli pot ped noge. šli so po gozdnih stezah čez Sv. Ambrož. Razprava je bila določena za 11. uro dopoldne. Toda pot je bila naporna in dolga. Ljudje so jim sicer pravili, da bodo kmalu na Pokovžu, toda iz pel ure ratale ure. Hodili so po pravih gamzovih stezicah. Naposled so trčili skupaj s povabljenimi pričami in obtožencem. Ti so jim pomagali prekobaliti nevarne tečke gamzovih stez. Naposled so ob 14.30 do-speli na kraj, kjer se je decembra 1930 pripetila nesreča, kc je lovski čuvaj ob-strelil svojega zapriseženega tovariša.
Lovski čuvaj Janez Uršič je bil že enkrat pred sodnikom-poedincem. Obsojen je bil 21. septembra lani na 8 mesecev zapora, pogojno na 2 leti. Uršič in državni tožilec pa sta se pritožila zaradi previsoke kazni. Višje deželno sodišče je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodniku v nadaljnjo razpravljanje. Dejanski stan vsega kazenskega procesa je kratko ta-le:
Zapriseženi levski čuvaj Peter Kuhar je 13. decembra predlanskim sledil divjačino v revirju na Pokovžu, ki mu je bil od la-stnika lova odkazan v nadzorstvo. Prišel pa je čez mejo v sosedni Soosov revir. Tam je bil od zadaj ustreljen v desno stegno s šibrami. Ker so bile težje poškodbe, se je napotil čez dva dni v ljubljansko bolnico. Tu je 27. januarja umrl na izkrvavitvi. Obtoženi lovski čuvaj Uršič se je zagovarjal s silobranom, češ, da ga je hotel ta ustreliti, smatral ga je za divjega lovca. V' Soosovem revirju sta se namreč takrat nahajala Janez Uršič in njegov brat Loj-*ze. Oba sta čula dva strela in sta začela zasledovati, ker sta menila, da je streljal kak divji lovec. Janez Uršič je zapazil Kuharja, ki se je skril za grm. Sam se je zavaroval za večjo smreko in nato ustrelil proti Kuharju. Zaklical mu je še poprej: s-Puško proč!« — Sodišče pa je prišlo do sklepa, da ni šlo za silobran, ker je bil Kuhar ranjen od zadaj, marveč za prestopek telesne poškodbe iz malomarnosti.
Razprava na Pokovžu je trajala od 14.30 do 18. Zapisnikar dr. Aljančič je imel dokaj mučno delo, kajti pisal je protokol na »dilci«. Sodna komisija je potem krenila nazaj in je prispela okoli polnoči v Ljubljano.
Ženo je obesil
Kumanovo, 9. septembra.
Mirko Stanojlovič iz Spančevaca v pre-ševskem srezu šteje komaj 23 :et. Ko je odslužil vojake, je stopil v orožniško službo. Bil pa je oženjen, ker se je po navadi, ki je v veljavi v teh krajih, poročil, še preden je odšel v vojake, in je bil tudi že oče. Kot crožniški pripravnik je služboval na železniški progi štip—Sv. Nikola in ta služba mu je postala usodna. Pri železniškemu čuvaju Sretenu Miletiču se je seznanil z njegovo svakinjo, mlado Stano, ki je bila s svojim malim otrokom pri njem v gostih. Dasi je bila tudi Stana poročena, in sicer v Jagodini, je med mladima kmalu vzklila ljubezen. Sklenila sta, da razdereta svoje zakonske vezi in se nato poročita.
Mirko, ki je imel v Spančevcu posestve-ce, katero je obdelovala njegova žena Draga. se je odpovedal orožniški službi in odšel v domačo vas. Stana pa se je vrnila v Jagodino. Mirko ji je pri slovesu dal 300 Din, da bi mogla priti k njemu, ko bi se osvobodil žene.
Ker za razporoko ni bilo pravega vzroka in bi stvar tudi trajala predolgo, je sklenil Mirko, da se na drug način iznebi žene. Nekega dne jo je poklical, naj pride k njemu v hlev. Tu jo je s pestjo tako močno udaril po glavi, da se je onesvestila, nakar je vzel vrv, napravil na njej zanko in obesil cnesveščeno ženo. Ko je še vzel iz ženine skrinje njeno praznično obleko in ji jo vrgel pod noge, je odšel od doma v mestece Klenike, kjer je kupil zase, za ženo in otroka opanke in se nato vrnil domov. Hlineč se, kakor da ne ve, kam ie izginila žena, jo je iskal po vasi, dokler se končno ni izkazalo, da se je — »obesila«. Prišla je sodna komisija, ki je ugotovila samomor, ženo so nato pokopali in stvar bi bila gotovo kmalu zaspala, da ni bila njena vnaprej določena naslednica tako nepočakana.
Komaj par dni po Draginem pogrebu je že prispela Stana v Spančevac in je povpraševala po Mirku. Stvar se je zazdela sumljiva zlasti županu, ki je poroča! o Staninem prihodu in svojem sumu sreske-mu poglavarstvu. Uvedla se je preiskava ln Mirko je po daljšem zasliševanju naposled priznal, da je sam obesil svojo ženo, da bi se mogel poročiti s Stano. Mirka in Stano so seveda zaprli, a danes se je pred tukajšnjim prvostopnim sediščem vršila proti njima razprava zaradi zločina umora.
Na razpravi je Mirko odločno tajil cmor in trdil, da se je Draga sama obesila, a za Stano je trdil, da jo pozna le po videzu. Stana pa je priznala, da je imela zelo rada Mirka in da sta se dogovorila, da se vzameta, zaradi česar mu je
tudi svetovala, naj požene od sebe Seno,
ali ne da bi jo umoril.
Po zaslišanju več prič in zdravniških izvedencev je sodišče izreklo razsodbo, s katero se Mirko obsoja v 20-letno ječo in trajno izgubo častnih pravic, Stana pa oprošča krivde in kazni.
Vremenski pregled
Vročina traja dalje, susa prav tako. Čeprav imamo za seboj že prvo tretjino sep* tembra, ki se meteorološko že v celoti računa k jeseni, se poletno vreme ne spremeni in nimamo še prav nič hladnejših dni kakor so bili letos o svetem Jakobu. Skratka, poletje se je zavleklo v jesen in hudo je pri tem me samo z vročino, tudi s sušo, ki se sedaj uveljavlja tudi na prav vlažnih tleh, drugod pa je itak že davno opravila svoje delo.
Pa vendar se že uveljavlja jesenski zna« čaj vremena, samo da še ne pri nas. Z Atlantskega oceana so namreč pričele prihajati velike depresije in zelo hitro druga za drugo. Ravno prejšnjo nedeljo se j« velika atlantska depresija do neke mero uveljavila tudi pri nas; toda njeno središče je potovalo proti vzhodu daleč na severu, čez skrajno severno Skandinavijo, tako da je ostala srednja Evropa na obrobju njenega vpliva Ln z njo vred seveda tudi naši kraji. Zato se je v nedeljo napravilo samo za majhen dež, ki smo ga dobili na noč, a v ponedeljek je bilo že zopet lepo. Zakaj nad južno Evropo je ostal trdno visok zračni tlak in vrh tega je čez Francijo semkaj pritisnila azorska anticiklona ter celo obrobni del depre>i"e odrinila znova proti severu. Slabo vreme z dežjem in mnogimi oblačnimi, vetrovnimi ter hladnejšimi dnevi je ostalo orne}?, no na severno polovico Evrope. Visoka zračni pritisk pa se je v naslednjih dnevih raztegnil znova čez vso srednjo Evropo ter tvori sedaj celoto z anticiklono, ki s» drži trdno nad Rusijo. Kakor mogočna trdnjava obvaduje sedaj azorsko-ruska anticiklona vreme v vsej večji južnovzhodnl polovici našega kontinenta: povsod tod ja vroče, suho, jasno in pretežno mimo vreme, ki ga atlantske depresije ne morejo omajati. Z veliko depresijo, ki nam je s svojim skrajnim južnim robom v nedeljo zvečer naklonila nekaj dežka, ki pa je brž odšla čez Belo morje k sibirski obali, se je pojavila naglo nova depresija nad Oceanom in postavila že v ponedeljek zjutraj svoje središče na morje pred Velik o-britanskim otočjem ter Islandijo. Tudi ta je brž odpotovala proti severovzhodu »n je bila s svojim središčem že v četrtek zjutraj nad severno Skandinavijo; do nas njen vpliv sploh ni segel. Ze v četrtek zlu-tr.aj se je pokazala nova. dasi le manjša depresija zapadno od Irske, in se pričela tk>-mikati proti vzhodu. Ali že naslednji dan je nastopila četrta depresija daleč zadaj za Islandijo, tako da sega ob zaključku tedna pas nizkega zračnega tlaka od Islandije do južne Francije s tremi depresijsk:-mi središči. Pred tem mogočnim navalom atlantskega vremenskega vpliva se je vendarle visoki zračni tlak pričel umikat: in vpliv depresije je končno znova segel do nas. kar smo mogli opaziti v soboio v nastopu južnozapadnega vetra v sferi oblakov in ob zemji. Toda nič še ni gotovo, da bo anticiklona še nadalje popustila, za kaj trdno še obvladuje vso kontinentalno Evropo; prav mogoče je, da bo mprala depresija znova mimo nas, ne da bi mogla znatneje in trajnejše vplivati na naše vreme.
Vlom v gostilno
Skoči j an. 9. septembra.
V noči na sredo so neznani vlomilci vdrli v hišo gostilničarja in posestnika Antona Marinoiča v Skocijanu in odnesli precejšen plen. Dogodek se je zgodil takole:
Gostilničarjeva hčerka in sin sta odšla okrog 20. ure k pevski vaji. Ostali so so odpravili kmalu potem spat. Ker sta imela sin im hčerka namen, kmalu se vrniti, je pustil gospodar hišna vrata nezaklenjena. Od pevske vaje sta se sin in hčerka vrnila okrog 10. in nista opazila ničesar sumljivega. Zaklenila sta vrata in se odpravila leč. Ko je zjutraj gostilničar Marimčič vstal, se mu je videlo čudno, da so bila vsa hišna vrata odprta. Odšel je vprašat sina. zakaj ni vrat zaklenil, nakar pa mu je sin zatrdil, da je vrata s ključem zaprl. Gostilničarju se je začela videti vsa zadeva sumljiva. Hitro je odšel v pritličje in v gostilniški sobi zapazil velik nered. Vsi predali so bili odprti in različni papirji so ležali razmetani po tleh. Odprta so bila tudi vrata jedilne shrambe in prav tako vrata v klet.
Po točnem pregledu so ugotovila, da so tatovi ukradli sinu S'.amku kolo, iz jedilne shrambe okrog 15 kg svinjake masti in iz predala, v katerem se hrani dnevni izkupiček nad 200 Din gotovine. Naposled pa so šli še v klet, kjer so si privoščili dobrega vina. Če so tudi kaj vina vzeli s seboj, se ne more ugotovil, ker so sodi precej veliki in je v njih obilo vina.
Vlomilci so morali dobro poznati domače prilike on Marinčiču, ker so točno vedeli. kjer so shranjeni ključi od predalov in kleti. Postoipali so zelo drzno, kar nam priča dejstvo, da je hiša gostilničarja Ma-rinčiča oddaljena le okrog 100 korakov od orožniške -oosttaje. Orožmistvo pridno poizveduje za storilci. Nekoga že imajo na sumu in bo preiskava pokazala točnejše podrobnosti. Sodi se, da so se vlomilci vtihotapili t hišo, ko sta bila sin in hčerka odsotna.
Eskimsko novinarstvo
Na severu Gronlanda v Godthaabu izhaja v eskimskem jeziku list z naslovom »štivc«, ki ga je osnoval inteligenten Eskim, Lars Moeller, nekdanji vodnik Nor-denskioldove ekspedicije.
Nordenskiold je imel tega vodnika zaradi njegove izredne zvedavosti in bistroumnosti zelo rad. Možakar je poleg eskim-ščine z lahkoto govoril, čital in pisal šved-ščino. Nekega dne je učenjaku izjavil, da hoče postati po svojem povratku domov novinar. Nordenskiold se mu je nasmehnil, češ, kai bi časnik Eskimom, ko so popolni analfabeti. Toda Moeller mu je čisto pravilno odgovoril, da tudi sam še pred kratkim ni bil nič drugega in kar se je njemu posrečilo, se mora posrečiti pač tudi njegovim soplemenjakom. Potem je izvlekel neke risbe, ki jih je bil do tedaj skrbno skrival in je dejal: »S tem hočem začeti. Slike bodo moje rojake zanimale in jim bodo vzbudile željo, da bi razumeli njih smisel in besedilo, ki jih bo spremljalo.«
Ko se je NordenskiSld vrnil, je poskrbel, da je Moeller dobil tiskalni stroj, črke, barvo in papir. Ob slabotnem svitu oljev-
ke se je potem nekdanji vodnik v svoji ko-1 či dan in noč uril v tiskarski stroki in vrhu tega tudi v lesorezu. Po dolgem času je dosegel zadostno spretnost in prva številka »Stiva« je zagledala beli dan.
Sam se je križal
V Szegedu je neki 78 letni trgovec zbolel na kozah. Hoteld so ga odvesti v bolnišnico, katere pa ga je bilo tako sram. da 6i je rajši doma zbil križ iz desk im se nanje privezal z vrvmi. Pri mrtvem samomorilcu so našli pismo, da si je vzel življenje zaradi sramote, ker ne more v svojih letih dopustiti, da bi ga zaradi koz zdravili v bolnici.
Nadležne dlačice
odpravite br-ez draženja kože in bo-lečin obenem s korenom s pomočjo »Rapd-dentha«. To je mnogo bolj-Se sredstvo od mnogih drugih krem za odstranjevanje______
dlačie in drugih kemijskih preparatov, po katerih dlačic« Se močneje porastejo. Tudi zdravniki priporočajo »Rapidenth« ko>t najboljšo, korenito to zanesljivo metod-o za odpravljanje dlačic. Garnitura 50 Din. »Partout« za odstranjevanje dlačic na rokah in nogah Din 100. Preparate SCHRO-DER-SCHENKE razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (poštnina 12 Din) depo za Jugoslavijo: »OMNiA« oddelek 1/9 — Zagreb, Draškovičeva ulica 27. Zahtevajte brezplačno ilustrovan ceDikl
Pon k na harmoniki
dajem po lastni, najboljši metodi. Ostanem dalj časa v Ljubljani ter iščem tudi sobo eventuelno z vso oskrbo. Dopise na: Rudolf Pillich, dipl. virtuoz na harmoniki, oglasni oddelek »Jutra« Ljubljana.	11503
Prodam grad
v lepem letoviščarskem kraju v bližini Celja, mlin, žaga in večji ribolov. Potreben kapital cca. 140.000 Din.
Ponudbe poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Zelo ugodno«. 11502
Ako želite imeti dobri
enostavni zapirač
na vratih brez pomoči vzmeti (fedra), ga I dobite za malenkostno ceno Din 20.— na velesejmu paviljon E zunaj ali pri glav-1 nem zastopniku
K. Vilar, DoL Logatec
11498_
Hranila vila
v Gradcu (Graz, poleg Hilmteicha), v naj-j lepši legi, z 8 sobami, 3 kuhinjami, 2 kopalnicama itd., 2000 m2 vrta, 3 minute od po- | stajališča cestne železnice, solidno in lepo zidana, prosta najemniške zaščite, 30 let I davka prosta, v katero se lahko takoj vseli, dobra naložba glavnice s primernim obre-stovanjem, zelo ugodno NA PRODAJ. Ponudbe poslati pod šifro »Hilmteichvilla, Za 745« na Annoncenexpedition Rasteiger, Graz 1, Joanneumring 6, Steiermark. 11484
noaratov
^es kupiti, je ki ga e ^
aovi aparat
^	__^inosti ^j^osti
paratu
Kolikor
Conta^.^^. zapiraj
sekunde- Zg > cm
1(1000 de** in do »-o
sr^rffioV^ *ot
5w od
ki boljši 1 talog o
U^ro^istopništva
Zeiss-tto*---^	poštm
pavlov*6'	I1405

<P*wfeGtnega
inteligentnega
firo/oco
in prirezovalca za damsko konfekcijo sprejme „Grand Magazin Confektion" Maribor.
Gosposka vila
v Gradcu (Graz, Geidorfviertel), v naj-odličnejši legi, v brezhibnem stavbnem stanju, s 14 sobami, dvorano, s 3 opaženimi kopalnicami, 4 kuhinjami, vsem komfor-tom, z električno, plinsko in vodovodno napeljavo, garažami, krasnim vrtom, popolnoma brez najemninske zaščite, ta samo-uporabo ali za oddajo v najem proti visokemu obrestovanju, NA PRODAJ.
Ponudbe resnih reflektantov na Hišnega lulnika samega pod šifro »Gelegenheits-kauf Za 745« na Annoncenexped. Rasteiger, Graz L, Joanneumring 6, Steiermark,	11483
POZOR!
POZOR!

Pokromanto in ponikltanfe
po znižanih cenah !
zboljšanje pokromanja itd. po lastni iznajdbi. Garantirano za več let. Postrežba solidna in točna.
Prvi jugoslovenski zavod za pok romanje in ponikljanje ter splošno galvaniziranje 11485
VID ABERŠEK — Ljubljana
Krakovski nasip 26.
SLIVE
za marmelado, sirove, zrele in SLIVOV-KO nudim po povoljni ceni
Milka R. Vasilič
11474	Bosanska Rača.
Novosti za damske plašče pravkar došle!'
A. & E.
Ljubljana
Zobje za tri nijanse bolj ^eli
Ne morete se zagovarja*!, da imate zabe umazan«, brezbarvn« ali pok vej-j ena. Mikrobi t ustih »o vzrok tega stanja. Znanost Te, kako se zamorejo ugonobiti ti mikrobi — s uporab« Kolynof>* • suho Metk« — 1 cm Ko!yno«» 11« suhi Metki. — AntkeptiSna ln po-kipela pena K o 1 y o o s ugonobi opasne mikrob« in odpravi xoper-n« rumenkast« mad«£e. V treh dneh bodo VaJi zobje bolj beli — z« tli nijanse. Poskusite Kolyooa od dacea.
Antiseptična
KBEIA ZA ZOBE
KOLYNOS
oko peči
čudovito poceni in &ob?s 29i
Za kurjenje z vsakovrstnim
kurilnim materijalom. Dobiva se v vsaki trgovini z železnino.
Izdeluje:
Vojvodinska livnica d. d. Novi Sad.
Priložnostna prodaja.
Rabljene avtomobile
na novo preurejene, tovorne in luksuzne, po najugodnejših cenah prodaja
JUGOŠKODA, Zagreb, Račkoga 2.
Telefon 6306.	11228
Preko 50,000.000 frankov je zaslužil iznajdi-telj tega zamaška, kljub temu, da je na prvi pogled ta iznajdba le malenkost. Toda to malenkost je znal iznajdi-telj izkoristiti in je obogatel...
In če Vam posel ne uspeva, je morda temu kriva le malenkostna napaka pri Vaši reklami, ki je Vi sami ne opazite oziroma jo prezrete. Zato I se obrnite za nasvet na tvrdko	1
Reklam Rozman, reklamno podjetje Ljubljana, Gledališka ul. 8. Tel. 2970
ki bo na podlagi bogatih praktičnih izkustev povsem objektivno skušala najti ono malenkost, ki je vzrok nepopolnemu uspehu Vaše reklame.	11493
Radium-masaža dr. Geraldea vsebuje radium v prahu, kakor kozmetični pudri. Radium nadomešča povsem nedostajanje svetlobe, zraka in solnca. S svojim zračenjem zgoščuje in napenja kožo, nasi-ča in polni s cirkulacijo pomnožena krvna telesca, dalje zglajuje vse pore in zgrbljena mesta, pri čemer izginejo z obraza zajedno tudi vsi madeži, vse koze in vse pege, in pokaže se, da izginjajo tudi znamenja in dlačice. Koža se pomlaja, polt se po-svežuje in postaja napeta in nežna. Cena zavojčku Din 25 in velikemu zavojčku z vsem, ki stane Din 50. Izberite najzanesljivejše in najboljše sredstvo, zahtevajte samo dr. Geralde-ovo Radium-ma-sažo. Dobiva se v vseh boljših drogerijah in parfu-merijah. Glavno skladišče: W. Honig, Zagreb, Rokova ulica 6, I. — Telefon br. 5865. — Samoprodajo za večja mesta oddamo.	321
DEKOR
D. Z 0. Z.
V LJUBLJANI, ZG. SISKA
TOVARNA ZA FINO KERAMIKO
Nadrobna prodaja:
Izdelovanje umetniških uporabnih predmetov: vaz, kipov, pepelnikov, svečnikov, stojal svetiljke, raznih posod za pecivo in sadje, cvetličnih loncev itd. v vseh modernih oblikah in barvah.
Agnola, Bonač, Kollmann
in na velesejmu paviljon »F«.
Cene malim oglasom
Zenitve in dopisovanja. *sak.j> oeseda Din	ter enkratna pet-
ttojblna ta iifro ali ca dajanja naslova Din 5.—* Oglati trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Din i,—v Po Din /.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa bm«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem*. »Posest*, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, mŽivali«. »Obrt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« In »Zašlo-tek«, če se s oglasom nudi zaslužek. oziroma, če se tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama liče zaslužka ali služba, plača ta
MoUvgUisi
Za odgovor
3 Din v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.—
ta besedo, aa zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH na dajanja naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako beseda Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanja naslova pel oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—.
NajmanJB znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—^
Uri oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—*. Vsa pristojbine ta male oglase Je plačati pri predaji naročila, oz* jih je vposlati v pisma obeneca s naročilom.
Službo dob
Vsaki beseda 50 par; u dajanje naslo-v« ali u Šifro pa 8 Din. (1)
Gospodično
veščo nekoliko nemščine in šivanja, ki bi včasih pomagala pri gospodinjstvu, išče boljša družina k šestletnemu dečku. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 34607-1
Natakarico
pridno in pošteno, iščem za 15. sept. za večjo gostilno na deželi. Nemščine zmožne imajo prednost. Ponudbe na ogla«, odd. »Jutra« pod »Dežela«.	34580-1
Kuharico
perfektno, starejšo, čedno. vsestransko pošteno in zanesljivo, sprejmem k eni osebi v Ljubljani. Le ona. ki poseduje dolgoletna spričevala in ki ljubi red in snago naj pošlje ponudbo z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. oddelek »Jutra« pod »Samostojna«.	34613-1
Boljše dekle
jntpligeint.no, zmožno nemškega jezika in nekoliko serviranja. čedne zunanjosti, sprejme boljši pension Ponudbe s spričevali in s'iko na naslov, ki ga pove oglas, oddelek Jutra 34S82-1
2 mlade naučnsce
tražiim, koje ima ju vol.nl uriti svirat.i i pevati. Plavam 300 Din roesev.no i cehi oskrbti. ša-ljetm put-n: trošak. ponudbe s fotografi jom: Dimi i č. Poste restamte, Novi Sod.
348834
»Overlok šiviljo«
z* pletenene z hram-o in *l snovanjem spre/me takoj Irma Bitem-, Bogateč.
34935-1
Trgov, pomočnik
mešan« stroke, popolnoma verziran v vseh panogah, mesto. 0'ira se šaro i na moč. ki se je iz-11 "Ha v veliki trgow»ni mešanega blaga na deželi, dn-ber ni« nnfaktuTMt. do-b-r prodajalec, vojaščine prost. Ponudbe je poslali na oglasni oddelek -»Jutra * pod »Mešana vole-trgonrimoc.	34ft:r7-l
Periektna kuharica
g-ednjih let, z d^jšimi (pričevali, dobi službo v telo odlični hiši. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra« STttdE-a
Izurfer.o fcbarlco
z dobrimi sprn-evaJ-i sprejmem za odi i-on-o hišo v Beogradu. Ponudbe s sliko na G-ogala, Bled. Grad 161.	34053-1
Plačilno natakarico
diobro verziran-o in zmožno kavcije, sprejmem s 1. oktobre m. Prednost imajo ti.-te, kd imajo večletna spričevala. — Ponudbe na podružnico ».Jutra« v No-vrnremestu pod značko »1. oktober«.	34794-1
Šivilio-
prikrojevalko
ki je sposoboa v postrežbi atraink in pomerjanju 1'am-«k:4i plaščev ter oblek — sprejme damski modni atelje. Naslov pove ozlasni oddelek »Jutro«. 37076-1
Starejšo učiteljico
zriKJžno srbohrv., francoščine in nemščine, ki igra klavir, sprejmem takoj za pop (klanske are. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« i>od »Stroga«.
34817-1
Mizarski pomočnik
izurjen, ki rni proti garanciji posodi .-»000 Din, d obi " službo. Cenjene ponudbe na podruž. »Ju-t-a« it Mariboru pod značko »Stalno mesto«. 340014
Fanta
do 15 let starega sprejmem! v službo z vso oskrbo. Dopise na podružnico «.J'itra« v Mariboru pod šifro »Čeden3401<2-1
Izurjeno pletiljo
sprejmem takoj v stalno slu-žbo. Ponudbe na j*>-driMiiieo »Jutra« v Celja j,od ».Pletilja«. 34607-1
Stalno službo
doli poštenjak, ki poseduje ena 60.000 Din. Ponudbe na ogla*. oddelek »Jutra« pod značko »Sigurno jamstvo« 37048-1
Mfado kuharico
k' bi o-praivljala v«a hišna ,l<-'a. sprejme rtrogeiija -TIerm-->s« na Miklošičevi e. št. 30.	37007-1
Perlektno kuharico
staro do 10 let. ;šče boljša družin« v Liuibljan-i. Predstaviti se je takoj v Krtaf-Vovi ulici št. 13, pritličje levo.	37031-1
Pisarniško moč
samostojno iščem proti udeležbi pri dobičku. Ponudbe pod 30 A na ogl. odd. »Jutra«. 37045-1
Samostojne
kuharice
in za vsa hišna dela. od 25 do 40 let, ki bi šle na deželo, izvejo za službo v posredovalnici v šelenburgovi ulici 7/1. Brezposelna dekleta do prenočišče, istotam se naroča list »Gospodinjska pomočnica«.
37109-1
Šivilja-pomočnica
ki im« 6<T00 Din gotovine, dohi takoj s-taJno in dobro službo v prvovrstnem salonu. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Moda 1032«.	37062-1
Mlado dekle
kot po strežnico sprejmem za popoldanske ure. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
37071-1
Šivilje-pomočnice
sprejme" d.anwki modni atelje. Reflektira se samo na prvovrstne moči. Nas! o v v oglasnem oddelku »Jutra«.
37077-1
Postrežnico
pošteno. marljivo im snažno spreom-em v P-leteršni-kovi uilicd 36. 37083-1
Šramelj
kvartet-kapelo s slovenskimi pevkami išče za takoj kavarna »Jadran«. Ilica 55, Zagreb. 37037-1
Mlajši delavec
ki bi bil obenem razna-šalec in inkasant se proti vlogi 5000—10.000 takoj sprejme. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
37124-1
Služkinjo
pridno in pošteno, zmožno meščanske kuhe in domačih del iščem k štiričlanski družini. Nastop takoj, služba stalna. Prednost imajo z daljšimi izpričevali. — —- Ponudbe pod šifro »Kranj« na ogl. oddelek »Jutra«.	37126-1
Ključavničarja
ki je vešč tudi pri avto-genskem varen ju sprejmem v delo. V poštev pridejo mlajši neoženje-ni. Vprašati Gosposvetska 13, Strgulec Pavel.
37114-1
Prodajalko
prvovrstno, za novo otvor j eno trgovino z moškimi klobuki iščem za 1. septembra t. 1. — Pogoj znanje nemščine in večletna praksa. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prodajalka«.
27104-1
Samostojno
kuharico
sprejmem k dvem osebam Nasiiov v oglasnem oddelku »Jutna«.	37203-J
Pek. pomočnika
roiajšega. ki bi raanaea! tudi krilih, sprejme Maks Cflhum, pekarna, Trbovlje I.	37*173-1
Prodajalko
za oveCičarimo sprejme F Šimenc, šel en-buir.gov a ulica št. 1.	37179-1
Vajenca
z dobrim šolskim spričevalom, sprejme takoj Karo! Florjamčič, elektrotehnično podjetje v Celju 34359-44
Učenko
x trgovino mešanega blaga sprejme V. Reš. Radeče 34468-4,4
Šiviljsko učenko
sprejme modni atelje Vida Renčelj, palača Ljubljanske kreditne banke — IV. nadstr.	34S95- 44
3 pisarniške moči
sprejmemo. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mlade«.	37150-1
Mladeniča
mlajših let. sprejme takoj v službo trgovec z deželnimi pridelki na Gornejskem, ki razpolaga z 10 do 25 tisoč dinarjev gotovine, proti mesečni plači. Ponudbe pod »Takojšen nastop na ogl. odd. »Jutra«.
37153-1
Pomočnico
za fino delo sprejme modni atelje Fan.i Jager. Kolodvorska uiiic-a št. 38/1.
37-207-1
Dekle
ki zna kuhati in ostala hišna in vrtna opravila se sprejme k 2 osebama. Ponudbe pod »Poštena« na ogl. odd. »Jutra«.	37194-1
Edgar Eice Burroughs:
r^^tie kralj džungle
DRUGI DEL
Pred njima je stal sredi steze črni lev E1 Adrea. Njegove zelene oči so se hudobno lesketale; kazal je zobe in jezno otepal z repom. Nato je zarjovel s strašnim, mozeg pretresajočim glasom. Bil je lačen! »Daj mi svoj nož,« je rekel Tarzan dekletu. »Hitro!«
Coj)yrichl, 1029. bv Edgar Rict Burrongh., Inc. Ali righu mmed.
54.
Ko je začutil nož v roki, je Tarzan odrinil dekle in ji velel, naj beži. »Zaman bi bilo«, .je obupno odvrnila. »To je konec!« Mož Iz, džungle je sklonjen pričakoval zveri. Dolgi arabski nož se je svetlikal v mesečini. Lev je skočil. Tarzan se je po bliskovo umaknil v stran.
Učenca
poštenih kmetskih staršev zdravega in močnega, ki je z dobriim uspehom dovršil ljudsko šolo in 1—2 razr. meščanske šole, sprejme Franc Mastnak, trgovina mešanega blaga. Sv. Jurij ob juž. žel. 34784-44
Učenca
ki je dokončal štiri razrede srednje šole, sprejme veledrogerija. — Prednost imajo orni, ki znajo n-e-koil iikio latinščine. Ponudbe pod »Veledrogerijat na oglasni oddelek »Jnit.ra«.
34930-44
Brivskega vajenca
sprejmieim takoj. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra« 34820-44
1 Sietni mladenič
absolvemit. meščanske šole, reven, bi kot vajenec vstopil v dobro vpeljano el ektroit ehni&no pod j et j e — ali k strojnemu ključav-nščainst/vni. Marija Konjar, Smlednik 33.	34832-44
Učenca
-poštenih staršev, ki je doivršil os-nwm-o šolo ali nekaj razredov srednjih šol, Rprejm-e takoj I-ran Maiešič, t-rgovini-a z meša-»iim blagoim v Metliki.
34S01-44
Močnega učenca
s hra.mo in stanova®jem v biiSi eiprejm-e t-aikoj Franc K'ajmilk, poidlkovni vozni kmvair. v St. Juriju ob juž. žel.	34896-44
Pek. vajenca
z vso oskrbo in nekaj plače sprejmem takoj v Rožni dolini, cesta H/.M — I^ub-Ijan-a.	37®5-44
Kroj. vajenca
event. z vso oskrbo sprejme talko j Franc Arvšie. Ko-eneflcega ulica štev. 36 — Ljubljano.	37009-44
Brivskega vajenca
iz boljše družine s primemo šolsko prediz-obrazbo sprejmem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	37078-44
Vajenca
pnotii plačilu sprejme F. Bač.n»k, kammosek, Moste -pri Ljubljani!. 37354-44
Vajenca
Rudnik, Celovška cesta 43. 37342-44
Učenca
pridnega, poštenega, ne nad 15 let starega, sprejmem takoj v dro-gerijo. Ponudbe pod »Drogerija« na ogl. odd. »Jutra«.	37253-44
Službe išče
Natakarica
poštena, simpatična, nr»oi-na. sredin jih let, i večjo kavcijo v gotovini, želi prameni Si službo v mesto ali na deželo. Reflektira le na boljšo gostilno. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na op'as. oddelek »J-utra« pod šifro »Zanesljiva natakarica«.
31604-2
Prodajalka
izurjena v meša«ni stroki, želi s 1. oktobrom zapo-slonje. Naslov v okrasnem oddelku »Jutra«. 34650-2
Admin. podoficir mornarice
išče zaposlitve v pisarni, skladišču ali slično, vešč Je sloven.. srb.-hrvat. in nem. Jezika ter strojepisja. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »480«.
34478-2
Tapetnik
mlad, priden in vesten,
išče službo. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten«. 32&12-2
Knjigovodinja-
bilancistka
samostojna korespomdenti-nja v slovenščini in nemščini, ter v vseh pisarniških poslih vsestransko verzirana, išče roesta. Naslov pove oglasni oddejek »Jutra«.	34668-2
Dekle
zdravo, pridno in ipošte-
no, vajeno vse-h hišnih dej iiš."e Ikakrš-niofco-li sliržbo. Gre n.-njra.j« k otrokom. Julka Tavčar, Jeisemwe, Ciril Metoda c. 7.
34983-2
Tovarnarji!
Veletrgovci!
Nudi se V.nm ng*\dna prilika si pridobiti z zaposlitvijo strogio solidne trgovsko naoibraižme moške moči hvaležnega so-trudinika v najboljših letih. Dosedanja T.apos.1 it-eiv kot prvorste-n prodaralec,
nakupova-lec, poslovodja in večletni tngovsk-i potnik v Dramski bainovi.ni. Avtoritativna* povsem zanesljiva in poštena ter pri strankah zelo pri!.mM jena trgovska moč. Cemj. ponudbe na oirlas-ni oddelek »Juitra« pod »Siguren ra-stop 9512«.	349133-2
Obratovodja
verzine-n v parnem in eleJctr. ohratnu x viseimj i-Lpi-ti. išče namostiteT v
imdnstriij-i. ronudibe pod »Kafvc-ija v gotovini« na oglasni oddelek. »Jutra«.
34
Mladenič
22 let star, trezen, neka. dilec, vešč vseJi kmečkih del, išče sluam. Nastotpi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek. .»Jutra« pod šifro »Zanesljiv«.
34091-3
Upokojenec
uradnik išče zaposlitve v pisarni, skladiščni aH i slično v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »14 dneivna breziplaona polzikušn;a«.
34057-2
Službo v pisarni
ali pa tudi kot prodajalko iščem za Sv0':-0 biv>o na-stavljemko. Gre tudi na deželo. C-eni. ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Veetm-o delo«.
34OT0-2
Vsaka beseda 50 por; za da jen j« naslova ali za iifro p« 9 Kn. (2)
Prodajalka
prvovorstna moč- išče mesta v špecerijski, delikatesni, mlekarni ali peoi.vnl trgiovimi. Pon-udibe je poslati "na ogi-asni oddeiek »Jutra« v Ljubljani pod značko: »Garancija«. 34334-2
Učiteljica
perfektna v nemščini ter zmožna francoščine išče mesto domače učiteljice oziroma vzgojiteljice za popoldanske ure. Cen j. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Francoščina«.
34372-2
Trgovski pomočnik
začetnik mešane stroke, zanesljiv, pošten in vesten, prosi za nameščen Je v večji trgovini. Cenj. ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen št. 2000«.
34696-2
Prodajalka
trg. z mešanim blagom, z večletno službeno dobo želi spremeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Boljše mesto«.	34756-2
Absolventka
drž. dvoraizr. trg. šole z enoletno prakso. va.jena vseh pisarniških del, išče naimeščemja. Ponudbe na o,g'a«inii oddelek »Jutra« (.od »Vestna«. 34036-3
Gospodična
išče službe gospodinje pri samostojnemu gospodu. — Ponuid-lie pod šifro »Varčna t na oglasni odd'e!ek »Jutra«.	349S7-2
Brivski pomočnik
mlad, res dober delavec, želi slinžibo prota mali plači v Ljiubljani ali Kranju. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Skromnost«. 37011-2
Brivški pomočnik
mlad, želi sluf;bo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Simpatično Kranjsko«.	37012-'?
Prikupiva
natakarica
zelo mlada, žela me«to v boljši gostil ni. Pcsiudbe no ogiasni oddelek Jutra pod značko »Marljiva in na-taravna«.	34880-2
35ietna gospa
sobarica v pemsijoniu v dobro obiskanem kopališču na Adriji, išče m-esto so-barioe a3i kuhinjske b!a-goračarko t hotela afi sanato.rijn. Goo-ori ikito-ško in za. potrebo tudi slovensko m hrvsvšk«. 1*0-mi-dbe na oglasni oddelek »Jn-tra» pod mačko »Do S000 Din kavcije«.
34S81-2
Kontoristinja .
blagajničarka
z več!eitmo prakso išče primerne slup.be za november ali novo leto. Cenj. ponudbe se prosi na ogl. oddelke »Jutra« pod šifro »Zmiež/na«.	37020-2
Prodajalka
začetnica, pridna in pošteno. išče primemo službo. Naistopi la.hko takoj al-i pozneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
34803-2
Trgovski sluga
pošten, išče službo. — -Avgust Plerhl. Maribor. Gaieva ulica 15. 34904-2
Dekle
staro 1l9 let, imučena šivilja, vajeno tudi nekoliko gospodinjstva. _ išče službe. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34S60-2
Prvovrst. kuharica
želi mr-sta k ma-TijSi boljši dniži-ni. Cenj. ponndbe -prosi na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Vestna 1(71«. 34050-2
Gospodična
boljših siarCev. vešča nemščine, želi vstopiti v <»1u'2bo kot začetnica v pisarni a'i k -troV-T-n. — Poraud-be na iglus™ -H le-lek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«.	84955-2
Gospodinja
z večletnimi spričevali, izučena šivilja, želi menjati mesto. Sprejme pri manjši družini, samostojnem gospodu aH vdovcu v mestu ali na deželi. Ponudbe prosim na podr. »Jutra« Maribor, pod »Varčna«.
37231-2
Dekle
ki je absolvira'!o trgovski tečaj im otroški vrtee — spretno v gospodinjskih delih io rajnih ročnih delih, ičče kakršnokoli zapoel e-D-j«. Plačilne za-htere V-vtamredno nizke. Naslov v oglasneim oddelku »Jutra« &1S56-2
Inteligentna gdč.
»wČ4 nemškega, sloven-pkegn m madiža.n=kega je-*-ika, z lepimi spričevali, »če službo. PomMibe na naslov: .Tuistt R-ošker, Maribor - Poibrežj«, Zrkon-«ka št. SI.	3«*W2
Mlad pianist
i»iiT jen, išče zaposlen je v orkestru ali pa koit- solist Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod snačko »7«.
34900-2
Boljše čedno dekle
varčno servirania, i š č « službo v gostilna ali deli-ka-tepi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra.« pod šifro »DvagMjtJetj««. 34916-2
Trg. pomočnica
z 2000 Din kavcije, želi nameščenja v trgovini z mešanim blagom, najraje v mestu, gre tuat na deželo, pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Nastop takoj ali s 15. septembrom. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Poštena in dobra računa-rica«.	37241-2
Boljša kuharica
vajena samostojnega go sprviiiujflfcva, išče mesto. — Ponudbe na oglais. oddelek »Jiutra« pod »Kuihariea«.
3W193-2
Mesto hišnika
za. tokoj ali pomnoje išče raiknuski par brer otrok. Naslov v oglasmeim oddelku »Jutra«.	34908-2
Službo v pisarni
iščem za sina 18 let starega in sicsi" popolnoma brez vsake odškodnine v svrho zaposlenja. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mladenič«.
37073-2
Katero velepodjetje
Ljubljane bi zaposlilo vsestransko dobro trgovsko Izvežbanega domačina poštenjaka, vešč samostojnega skladiščnega poslovanja, pakovanja pisarniških del. kletarstva ln elektrotehničnih popravil. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Universal 40«. 37052-2
Izvežbana pletilja
išče 7-apos'enie. Naslov v oglasnem oddeiku »Juitra« 371100-2
Starejša ženska
čedna, dostojna in poštena. dobra kuharica, vešča voditi tudi večje gospodinjstvo, želi mesto v večji giosbilni ali trg. hiši. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37009-2
Strojepisna dela
vsakovrstna, sprejmem na dom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Korespondent«.
37143-2
Stalno službo
sluge, skladiščnika ali delavca želim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. od-dlek »Jutra« pod »Z nekaj kavcije«. 37116-2
PlačMna natakarica
z dveletno učno dobo v hotelski in gostilniški stroki, sedaj plačilna natakarica, išče v dobro idoči boljši gostilni ali restavraciji na deželi primernega mesta. Na stopi lahko s prvim oktobrom. Vpraša se v posredovalnici Šelenburgova ulica 7/1. 37110-2
Postrežnica
pridna im pošten«, i š 5 e službo. Ponudbe na o<jla«. oddelek »Jutra« pod šifro »Čedna«.	37142-2
Pekovski pomočnik
mlad. želi mesto mešar-ja ali fincija, se razumem zelo dobro tudi slaščičarska dela. Ponudbe na oel. odd. »Ju tra «pod šifro »Pek ln slaščUčar«.	37165-2
Hotelska kuharica
z dobnrnfn spričevali, žel* premeniti sliržbo. Ponudbe na podružnico »Jn-tra« v
Celju pod Siifro >1. M. 50« 37333-2
Maserka
z državnim izpitom, vešča vseh masaž, želi pacijente kakor revma-bolne itd., verzlrana tudi v kosmetlčni masaži, obišče stranke tudi na domu. Naslove poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Prvovrstna masaža«.
37197-2
Blagajničarka
starejša, išče služI«) v kavarni ai!i restaivraciji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37349-2
Službo majerja
ali viničarja
s pe-tšmi deitovmiiroi močiml išče Lovrenc Mužglavie, Selnica ob Dra,v.j št. 65.
37232-2
Natakarica
do-hro izurjena, pojtena in čedma, išče mesto za takoj ali pozneje — najraje v Celju. Cenjene ponudbe na podriiran«e--o »Jutra* v Celju pod značko »Oose^ra pra-vAca«.	3T72B2-2
Gospodična
s prakso, perf. z znanjem nemščine, srbohrvaščine in slovenščine, zmožna, vseh pisarniških del želi nameščenja. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Perfektna».
37127-2
Mlada postrežnica
izurjena, Išče nekaj ur na dan dela. Poštena, priporočena. Komenske-ga ul. 161., vrata 6.
37156-2
Diplom, filozofka
daje i-natrukci.j-e ii matematike in jezikov. Cena nioka. Ponudbe pod »Iz-boren t»ouk« na oglasni oddelek »Jutra«. 34969-4
Klavirski pouk
po zmerni c-eni dajem. — Sv. Petra nasip štev. 41.
31333-4
Klavirski pouk
najibol jši, im nemška kon-verzacija se n 11 d i Pod Tra-nioo etev. 2'H, des.no.
3469-S-4
Nemško
konverzacijo in pouk nudi
izobražena gospa po 10 Din od ure. Poljanska c. št. 113/11 levo. 34877-4
Klavir
teorijo, harmonijo, k on trn-ptimkt, koBnpozicijo i.n an-striiiroentaeijo poučuje privatno abs-Oivenit drž. konsenz torija v Ljubljani in gi3isl>ene visoke šole na Dunaju. — Učenci naj se priglasijo na naslov: Tarv. čarjeva u«ica 2, v.raita 9.
Trgovski pomočnik
z dveletno prakso kot samostojen poslovodja večje trgovine z mešanim blagom z zelo lepimi spričevali, v vsem pošten, dober prodajalec, popolnoma trezen in nekadilec, sedaj vrnil od vojakov, išče primerne službe. Gre tudi v dobro trgovino za pomočnika. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Cenj. ponudbe prosi na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Zmožen kavcije ali garancije«.
37236-2
Kdor i i i e častnika, plača m raako beaedo 50 par; m uutor aH iifro S Din. — Kdor a a d I rasiožek, p« ni ml« besedo 1 Din. o dajanj« naslova ali ta HI to pa 6 Din. (8)
En ti an je 1 m 1 Din ažuriranje 1 m 2 Din
ter ročno in strojno vezenje vseh vrst. Dunajska cesta št-. -la/lV. 31060-3
Šivilja
dobro iraurj-ena v izdelavi oblek in penila, gre šivat kot pomočnica — v Ljubljani ali na deželo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34630-3
Iščemo agente
za prodajo posebne novosti proti 30 odst. proviziji in flksumu. Takojšnji prevzem. Saplra, Dunajska c. 36. 34863-3
Bogat postane
vsakdo
ki proda moj kuhinjski patent. Patent naprodaj. Vprašati: Velesejem, Ljubljana, Paviljon H, koja št. 317.
34965-3
Šivilji
dobri prikrojcvalki oddam delo na dom. Ponitdiie na oglas, oddel pik »JiktT.i» pod znaobo »Moda.«. 37llt0-3
Šivilia
ki je dobro izurjena, gre šivat na dom tudi na deželo. Ponudbe pod šifro »Izurjena« na oel. odd. »Jutra«. 37121-3
Šivilja
boljša moč. se priporoča. Dela plašče, kostume za dečke in deklice ln perilo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37251-3
Pouk
liefrnda 1 Din; m dajanj« oaskma ali m iifro S Dm. Dijaki, ki tečejo fostr akcije, pl« 6ajo vsako besedo 50 par: ta tn aH ta dajanje naslova S Din. (4)
Šoferska šola
E. Ceh fbivša Camernikova Šoferska šola). Dunajska oesta SL 86. ftola ta poklicne šoferje im amaterje. Prospekti In pojasnila zastonj Vn franko. 290-4
Šoferska šola
Gojko Pipenbacher
»e je preeeMIa na Gospo »vetsko cesto štev. 1 (pri Figo ven na dvorišča).
K tečaju nemščine
v Delavski zbornici še lahko pristopiš. Mladina popoldne, odrasli zvečer.
34067-4
Gospa z diplomo
pariške univerze poučuje francoščino in angleščino po zmerni ceni. Skofia ul. št. 17, pritličje. 34974-4
Dijake
realne in klasične gimnazije »prejme r pouk France V-odnik, profesor, Slora-škova 7/IL	34167-4
Nemščino
angleščino, francoščino, italijanščino in klavir
poučuje diplomirana učiteljica. Kolodvorska uliea št. lil, pritličje. 31909-4
Angleščino, francoščino, italijanščino in nemščino
poučuje dplomirama gospa z veliko prakso. Gre tudi v hiše. Žitnem o re ne. — Pavla Kovač, Miklošičema cesta 32/1IJ.	:170R3-4
Učiteljica
državno izprašana, poučuje nemščino in klavir. Pripravlja za maturo v nemščini in pomaga pri vseh nemških nalogah. Ura 10 Din. Marta Kuder, Gosposka ul. 10-1.
37000-4
Franeais
enseigne par fra-neaise Me-t.bode praiti-rjue et raif«'de. Dunajska cesta štov. 1 /tli.
37072-4
Nemško govoriti
ln pouk se nauče vse najhitreje po moji najboljši metodi. Informacije od 12. do 4. in zvečer. Ljutova. Resljeva c. 13. I. nadstr. 37184-4
V 3 mesecih
vsakdo govori nemško, francosko ali angleško. Moderna metoda. Informacija od 12. do 4. Hrenova št. 17/1., levo. 3. vrata.	37185-4
Angleščino
po ameriškem sistemu, poučujem. Lekcija 10 dinarjev. Vprašati na Gosposvetski cesti 13, leve stopnice, I. nad-stopje, 67.	37157-4
Stenografijo
slwflusiko in nemško poučujem po niziki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37213-4
Instrukcije
r vse-h pre»!imnt.i>h dajem nižjtim srednješolcem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	373112-4
Poučujem
nemščino, francoščino, :t»-lija.nščimo i.n ki a/vir. Mir je št. 4. Gremi tudi na do-m.
37186-4
Potniki
Kdor H6e mest* potnika, plača n vsako besedo SO par; m dajanj« naslova ali «a iifro S Din. — Kdor sprejema potnik«, plača besedo po 1 Din; ta dajanj« na«Urva afa u Kfrs pa S Dim. (5)
Potnik
konfekcijske stroke, i lepim nastojiom, se sprejme za obisk boljših strank Položit; je 5000 Din kavcije. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Konfekcijski potnik« 34800-5
Potnika
dobro vpeljanega v kolonialni stroki, aprejme tovarna keksov. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iif.ro »Dobre koodicije«.	37033-5
Potnike
biivše krojače, sprejmem za obiskovanje privatnih strank. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37117-5
Potnik
ki vzame poleg svojega še par prdemetov v prodajo naj pošlje ponudbo pod »Agilen« na ogl. odd. »Jutra«. 37178-5
Prodam
Ogi&ai K«, snačaja pm 1 Dia beseda; ta dajanj« naslova aH sa iifro 8 Dia. — Ogiari socialnega enačaja vsaka beseda 50 par: sa dajanj« nasiora «8 sa iifns pa S Dia. (8)
Fotoaparat
9/12, anastigmat 1:6.3, enkratni lzteg, zamenjam za 4'/eX6 cm ali 6/9 cm. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	34605-6
Lesen lestenec
starinski, majolike, porcelan servis in cink posodo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34867-6
Vzidne štedilnike
lepega, močnega dela, zaradi preselitve prodam po globoko znižanih cenah. Tomo šu-šteršič, Sodražica pri Ribnici.	33667-6
Premog in drva
prodaja Jezeršek, Vodmat.
200
Gramofon, plošče
od 30 Din — kakor tudi
gramofone
od 300 Di.n prodaja »Sla-ger«, A. Volbeuk, Aleksandrova št. 4 — prehod »Viktorla« palače. 254-<5
Čevlji »Tempo« na obroke
Ljubljana. Gledališka ulica št. 4 (nasproti opere).
23001-6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik. Trž-ška cesta 16, teL 33-13
Puhasto perje
čisto, čohano. kg po 48 Din. druga vrsta kg po 38 Din, čisto beJo gosje kg po 130 Dm in čisti puh kg po 250 Din razpo šilja po poštnem povzetju L. Brozovid, Zagreb, Ilica 82. 22-6
Sliko (vel. Marijo) in šivalni stroj
dobro ohranjen, prix!.im. Linhartova ui. 14, Novak.
34942-6
110.— Din 1 m3 bukovih drv
žaganih, dostan-lja na dn-m Kič Ivan, Sv. Petra cn^m a5.	3S072-8
Otroški voziček
za IfiO Din im varnostno ograjico za otroke za 70 Din, obojo malo rahVe-no,
prod« Kramar, Frančiškanska 10/m.	37017-6
Stenska viseča ura
i-z jelcin on ega rogovja, za 1o\y4;o sobo. naprodaj. — Iva.n Pa, k i ž. trgovina z zlatnino, Ljubljana, Pred škofijo IG.	34975-6
RoIleiHe*
6X6 cm. Teesar 3, R. kakor nov, proda-m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	i	340.16-0
Otroški vozički
globoki, moderni, od <vi0 Din naprej, šport, beli, na jnnodernejSe oblike. — Tomšič . Pušmik, Sv. Petra cesta 32.	37033-6
Otroški voziček
športni, košara in ograja poceni naprodaj v ftkofjt ulica št. l/I, ierv«.
S40>!«-6
Trgovsko opravo
pulte, štela že in svetil jkP, za vsako ceno proda drogerija Hermes, Miklošičeva cesta 30.	370a>-0
Registrir. blagajno
dobro ohranjeno, pisalni stroj in železno peč, prodam za zelo nizko ceno. Ogleda se lahko vsak dan v trgovini na Cojzovi c. 1. 37097-6
Čebele
11 A. ž. panjev prodam z vsem priborom po 350 Dm. Dobovičnik, Vrhnika.	35007-6
Gomolje
hiacint, tulipanov, kro-kusov itd. nudi Sever & Komp. Ljubljana. 37031-6
Stiskalnico
(prešio) za grozdje in sod 511 hI, proda' F. C vek v Kamniku.	37102-6
2 baročni postelji
in 2 nočni omarici ter kompletno spalnico v nemškem s-l'0gu (Altuleutsch) prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 371101-6
Velika razprodaja
namiznih prtov, jedilnega pribora in drugih gospodinjskih predmetov po polovičnih cenah. — šaplra, Dunajska c. 36. veža.	34964-6
Litoželezne banje
nove, z napakami v emaj-lu, poceni naprodaj. Naslov pove ogJasai oddelek »Ju tira«.	37M6-6
Ptičarji!
Prodam večje število popolnoma novih kletk za ptičjerejo po zelo nizki ceni. Pojasnila daje Guštin, Vič 109.
37105-6
Otroško posteljo
in nočno omarico, lepo, be'io. proda.m v Mostah, Ribniška ulica štev. 16/n.
37203-6
Tra verze
zidno in strešno opekv, razna vrata io okna ter lesene siropnjice proda Ivan N. Adamič. Sv. Petra cesta 31.	37103-6
2 rabljeni postelji
z modroci. dve omarici, pod ceno prodam. Tomšič, Poljanska c. 45.
37202-6
r#r#
Vsaka beseda 1 Din: aa dajanj« naslova aH Srfre pa i Din. (9)
Zvočnik na struio
Filipsradijo, malo rabljen, radi selitve prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jirtra« pod »4500«.
3494(1-9
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da-ianje naslova ali za šrfro 5 Dia. — Oglasi socialnega tnačaja pa vsaka beseda 50 par; za. dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (81
Latinščino
Tusseirat-Langensckeidt kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 347>ž>-S
Oglasi trg. caačaja po 1 Dia bes-eda; ta dajanje naslova ali u šifro 5 Dim. — Oglasi sooialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova tli za šifro pa 3 Din. (7)
Bukova drva, oglje apno in krompir
kupujem na vagone. Ponudbe na oglasni odd- V-k »Jutra« pod šifro »Promet«.	34*3*53-7
Železje za štedilnik
dobro ohranjeno, k trpi nt. Ponudbe na oglasni o<M<v lek »Jutra« pod »Tri:.
3*927-7
Pisalno mizo
amerika-nsko, pult 3 m di'lg im 90 orni ši.rok !-a stole kupim. Cenj. ponuJ-b« na oglasni oddi :t-k »Jutra« pod »Dobro oliTfl-njeno«.	349'iil-7
Pisalno mizo
dobro ohranjeno kupim la-koj.. Naslov pove ogl. "-<V deliik »Juitra«.	37036-T
Štedilnik
dobro oliranj-e-n kupim. —• Pouudbe na oz'a«, oddelek »Ju-tra« po<i šifro -Nu.kvo« 347.-,0 7
Več decimalnih
tehtnic
na kembelj kupim. Pa-louc, Maribor, Miklošičeva 2, telefon 2581.
37233-7
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Dim; sa dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (12)
Pohištvo
Spalnice od 2000 Din dalje, kuhinje od 1000 Din dalje, omare od 450 Din dalje, postelje od 250 Din dalje kredence od 500 Din dalje. Mizarstvo Josip Goljar — Gosposvetska 13, dvorišče.	34466-12
Knjižna omara
lepa in velika ugodno na. prodaj. Naslov pove oel. oddelek »Jutra«. 34011-13
Nove spalnice
prodam za. 1800 Din. P!e* skaim na Krastavim. Cigo-le M., Zg. Gameljne 22, p. St- Vid nad Ljubleano.
3700S-13
Pohištvo
velika zaloga modernili spalnic iz trdega :n mehkega lsea. kuhinjske oprave in razno drugo pohištvo dobite najceneje pri Matija And-lovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34.
37155-12
Pohištvo
Kdior želi nabavili poc enS im trpe-žno pohištvo, naj se obrne na mizarstvo Sava,	37^115-12
Jedilnica
črna. obstoječa iz 12 komadov, krasna izdelava, se zaradi selitve proda za 6000 Din. Ogled dnevno od 12. do 2. popoldne. Naslov v opL odd. »Jutra«. 37239-12
Pohištvo
Sjalnice .... 2200.--
omare.....430.-»
postelje..... 250.—i
kubi.njs.ke oprave . 1000.—-kuhiniske kredence 300.-* Vse drugo pohištvo se dobi na obroke i-n najceneje pri mizarstvu »Sava« v Ljubljana, Kolodvorska IS in Dunajska cesta št. 36.
37316-13
AvtoJmotio
.- - . -
Vsaka beseda 1 za dajanje naslova za šltro pa 5 Din. (10)
Tovor, avtomobile
prodam. Praga Spa 5, T. Praga 1. T. Cirku-larno žago z motorjem na vozu. 8 HP. bencin-motor, akumulatorje 6 do 12 volt., motorno kolo. — Magnetnike. dele raznih avtomobilov. — Franc Kristan, Dunajska cesta 54. 34649-10
Rezervne dele
avtomobilov
»Renault« prodaje po telo znižani!] cenah generalno zastopstvo Renault, Cesta na Rožnik 19. Mehainiki-prepro-dajalci 15 % popusta 313-10
»Ford« avto
skoraj nov, zaprt, poceni naprodaj. Pojasnila daje A. Gunštek, nadofieial na Vrhniki.	34419-10
Avto
poceni prodam. Sprejmem tudi hranilno knjižico. --Šlager. Aleksandrova Cesta št. i — Viktoria prehod.	33893-K)
Buick avto
pets<Bdežn3 1 i muzi™., v najboljšem stanju ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31597-110
B. M. W. avto
dvosed ežno ka brini et liunu-lino, dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34596-10
Nove avtomobile »Renault«
osebne ia tovorne, ekonomi č n e, prvi>vrsta;e r>ro-d a jamo iz tiio^, s 15 % popust cm. Zahtevajte ^
aidbo, »siroma obisk. _
»Renault«. Ljubljana. O ata na Rožnik štev. 10
33086-10
Stever 30 Cabrioiet
IK.nnn krm Trr/.i*n, kakor nov, proda VellaeheT v Mariboru. Meij^aka cesta št. 12
33332-10
Tovorni avto
t dc<l>rem stanju k ti p i M:'ha Robe k. Sv. Peter P"d Sv. gorami. 34SOO-1P
Ford limuzino
t d«>brem stanju kimim T^oti takojšnj-omu plačilu. Pomndbe: Zatgreh, TV£ta.n-ski pretifiac 318. 34799-10
Dva osebna
avtomobila
poceni prodam. Prevzamem tudi hnenilno vlogo. Ponudbe oa ogi-a-soi oddelek »Jirtrac pod šifro »Avto«.
37068-10
Avtotaksno
koncesijo
r.a Ljubljano. z vozom prodam. Prevz.1 »i"tt hranilno kn^žico. Ponudbe na o<r!. oddelek »Jutra« pod »-1,111«
Železniških pragov
hrastovih par tisoč in 7 vagonov rezanega, suhega
trdega lesa
oreh, hrast, j(.!ša, črešnja, jesen, brest, gaber, prodam. Na?lov pove og'asni oddelek »Jutrsc. ii47C0-15
Mor a n d i prebrano plačs ra vsako be&tdo 1 Din: kdor Lšoe prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali .^'fro 8 Din. yikoma 5 Pin. (14} Trprr-ti ogla:"

Posojilo 30.000 Din
iščem proti vtfcnji-žiK na !>fvo mesto sli proti mesečnemu odplaoi!i». Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34992-16
Otroka
vzamem v dobro oskrbo na dežt-lo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34494-M
Abonente
sprejmem na dobro kosilo in večerjo po 10 Din. — Kolodvorska ulica št. 28/1.
37080-14
Abonente
sprejmem na dobro domačo hrano, Kolodvorska ulica 23.
37259-14
V najem
Kdo posodi
190.900 Din potom prepisa
z vknjižbo na prvo mesto posesti pet»tanov»ti(j. hiš«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kredit«	31S03 Iti
Družabnico
s 30.000 Din sprejmem v no vo pod jetj e. Sod-efl ov a -nje pn^oj. _ Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnica 30.000«.
37060d«
Kcio posodi
70.000 Din na prvo mesto.
l^nudbe na oglas. oddeltk »Juitra« pod »Sigurno«.
37137-16
Vsaki be»«W j Din: » dajanj« aaato*» al)
«• »fro pa 8 Dio. (1?)
Motorno ko!o
popolnoma novo firme Terrot superford 500 ccm Jap motorjem in zgoraj krmljenimi ventili. Mar-seba! električna razsvetljava. Ponudbe na naslov Ludvik Plavšak, Sv. Jurij ob Taooru. 37055-10
.Viotorno kolo
5fi0<-im', z električno r«z-s-vetl javo, novejše tipe, ku*ii Frane Bertoncelj v IVw»?;!-!ah.	3712040
Steyr 30 Cabrioiet
16.000 km vežen, kakor nov. prodam. Vellacher r Maribor. Meljska 12.
33322-10
Gostilno
pri kaiferi se nahaja kak prostor za ureditev kleparske delavnice izven Ljubljane vzamem v najemi. Tomo Sušteršič. klepar, Sodrežica pri Ritonv-i.
33066-17
Gostilno in trgovino
oddam v najeirn na le-pem ikra j« 'Gorenjske. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-; pod letovišče.
34907-il7
Trgovino meš. blaga
lepo in ve':ko, cddaim v
najem. Ponudbe	ns oglas, oddelek »Juitra« pod šifro
»Zasiužek«.	37186-37
Trgovino
lokal manjišega
ob-
vaa-mem v najem. —
Takojšnje ponnidbe na ogl. oddelek >Jwfcra< pod šifro »Sanvo Goron^ko«.
349« .17
Vsaka beseda 1 Din; za d:ij,v.je naslova alj za šifro pa 5 Din. C18)
Taxi-motor L, .
e prikolico ali mali av-1 K otetanU
t-c 70, potovanje po
ljubljanski okolici, ovent. cele Slovenije Iščem za takoj. Ponudbe in pojasnila pri por-tlrju hotela Miklič.
27151-10
Družabnika
i.šwm za mesarsko obrt. Pon-udbe na oslas. oddelek >Jutra« r>od šifro »10.000« 37205-16
Sotrudnika
mladega .agilnega, z 10 do 15.000 Din kavcije sprejme k trgovini. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Eksistenca«.	37210-16
V mizar, delavnico
želim pristopiti z vlogo 10.000 Din in z orodjem. za nekoliko pomočnika. — Ponudbe pod »Sposoben« na ogl. odd. »Jutra«. 37248-16
Do 25.000 Din
posojila iščem proti veliko večji vrednosti premičnin. Obresti po dogovoru. Ponudbe poslati na podružnico »Jutra« v Celju ood »Sigurnost«.	37221-16
Tiskarno in papir, trgovino
na prometni uiici ter v bližini šole, prodam zaradi obiteljskih razmer. Ponudbe na ogl odd, »Jutra« pod »Tiskarna«.	34952-19
Prostor
za garažo, delavnico e!i skladišče oddam na Rimski eeati 10.	37087-19
Frizerski salon
za dame in gospode, dobro vpeljan, dobra točka. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prodam takoj«. 37199-19
Trgovino
na najpromtenejši točki mesta, z blagom in inventarjem konfekcijske stroke, zaradi opustitve ugodno prodam. Resni reflektantje z večjo gotovino naj stavijo ponudbe pod »Trgovina 300« na oglasni odd. »Jutra«. 37257-19
Vmka basala l Din: aa 4&janj* bulova al aa Ktra pa S Du.
Posestvo z vilo
lepo v ljubljanski okolici prodam ali zamenjam za hišo v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Krasno posestvo«.	37049-20
Lopa nova hiša
enonadstrofma, ki mesečno donaša 2000 Din, poeeo« naprodaj. Vprašati v Mariboru, Beograjska ol. 58.
37334-20
Hišo z gostilno
na prometnem kraju pro d:vm po zaLo ugodni coni. Naslov pri podrm. Jutri v Trbovljah. 37174-20
I epe stavb, parcele
pod Rožnikom pod z d* ugodmimd pogoji prodani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37199-20
Stanovanie
▼ L _ nadstropju, 3 sobe
k^Avnja, pri&Odtioe, ve obdelan vrt, oddam v nori hiši, Zelema jama, Pr«-šerflova ulica 10, ta mesečno 600 Din. 3JOOG-31
Stanovanie
sr<be wi kuhinje takoj oddam. Stošiice K30. J4SS0-3J
Podpri tHčno
stanovanje
iti kvbwije ter priUklio oddam talu>j. Cem mesečno 950 Din. — Oiglarjova S9, Moste.
370(10-91
Stanovanje
»ofce im kuhanj« oddam. Val. Vodnikova iS, Zelena jama.	37010-31
Nova hiša
enonadstropna, moderno vpeljana, ugodno naprodaj v Zeleni jami. Zvezna ul. št. 14. Moste. Ljubljana.	37206-20
$tanovaHje
Novo hišo
4 sobam«, lokalom, vrtom im moderno opremlje-rnm zvoč-TMjn kinematogrv foim. v večjem isidustrij-skean kraju pri kolodvoru prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Sprej-m-em tudi hranilno knjiži-Potre beo kaipitai Dim 150.000. Nasiov v oglas, oddelku »Juitra«. 34"30S-20
I
Solnčno stanovanie
z dvema sobama in kirfii-njo oddam z novembrom — Bežigrad 15, vila Rozinka.
37014-91
Vsak* beseda ( Dte.
iaj-j. m^nTSl « D* (SHj
]
Na Vrhniki
poceni naprod3.j dvostano-vanjska, davka prosta hiša. pripravna za vsako trgovino. obrt a!.i letovišfe. Pojasnila daje A. Ou.netek nadoficial na V-rboški.
34418-20 I
Majhno stanovanie
za 335 Din oddam stranki brea otrok v Stožieah 103. _ 37004-ai
Enosob. stanovanje
v i. nadstropju nove vile oddam zn oktober mali solidni družini s čistim pohištvom. Naslov pove ogl. odd. »Ju tra«.	37115-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj »Ji t oktobrom v Rožoi dolini, cesta V/39.	37ilil-31
[t
Vsaka tmtO* | Din: aa dajaaja
a* pa t Dia. (as)
Lep avto
?tirisedf"ž«n, odiort, malo 'zvnžea, z malo porabo V-n-cdna, proda inoizean-ec, ' «1 odpo.torvamja za po-V !č.no vrednostno ceno.
kapital 15.000 Din. Poii«idbe na anončni oddelek »Jut-ra« pod šifro >Samof-S«.	' 37329-10
Avto Chevrolet
pol tovorni, v brezhibnem stanju. 500 kg nosilnosti, proda Avto-de lavnica B. Perdan, Celje, Mariborska št. 11.
37228-10
Avto Fiat
503. odprt. dvosdežen, Opel, v izvrstnem stanju proda avto-delav-nica R. Perdan. Celje, Mariborska št. 11.
37224-10
Dvosedežni avto
pol tovorni, ta»k^e prost ta zelo m a. I o vozen, zel u ugodno naiprodaj v Metelkova uJici 5.	37191-10
Avto
Lancia Lambda. 27 tipa, generalno popravljen, 6-sedežen, poceni proda Papler, Zagreb, Racko-ga tU. 3.	37261-10
Ford avto
limuzina, 17.000 km vozen. v zelo dobrem stanju. se ugodno proda. Ogled m informacije v garaži Union. 37256-10
Oblačila
pod Rožnik
ttj pečenega koštruria na ražnju ter dobra štajersk in dol majska vina vabi gc«tL aič a-r.	34655-18
Vsi gremo danes
ob 2. na kolesarsko di ko k čamianu v Zg. Šiško 34675-IS
Kam pa kam?
Danes vsi pod Šmarno goro
tam je otvoritev nove re stavraoije. Se priporočam Matevž Parovšek. 34&7S-48
Vsi gremo
v nedeljo ob dveh m kolesarsko dirko k čar manu v Zgornjo šiško.
34675-18
Godba in ples!
Kolesarsko društvo »So ra« vabi vse prijatelje športa na medklubske dirke. Začetek ob 14 uri danes 11. septem bra. Start in cilj pri restavraciji čarman, ki preskrbi dobro jedačo in pijačo kakor tudi za ples in zabavo. Za obil no udeležbo se priporo ča »Sora«, čarman. Zg. Šiška.	37154-18
Vsaia beseda 1 Dto: ta lajanje naslova »1! j za Šifra pa 6 Dia. (tf)
50.000 Din
za dobo 4 mesecev iščem v dobropisu proti gotovi garanciji. Ponudlbe na ogl. oddelek »Juitra« pod Šifro »Garancija«.	34500-16
Trg. :>gtaai po 1 Din beseda; ta dajanj« na-iiova mH ta šifro 5 Din Oglasi socialnega *na-čaja vsaka besed« SO par; ta dajanje naslova ali ta šifro 5 Din. (13)
Damiske plašče
»a jesec:, ravnokar izgo-tovljene po najnovejših joumalii, nudi v veliki izbiri v cenah od 340 Din naprej F. I. Gorico r. Ljubljana, Sv. Petra c. 29 32841-13
Vsaka beseda 1 Din;
zn lajanj« naslova ali M. Jifro pa S Dtn. (15)
Naprodaj
100 seŽDje<v lepih suhih. e«pa.ndb bukovih drv in večja muiiožina suhib meh krh drv. I. Sehauperi, tr go-vina, Dobrn. pri Celju.
31416-15
Bukova drva
prvorazredna, suha im zdrava, kupim proti takojšnjemu plačilu. Oziram se 5a.nw) na ponudbe z r o nižjo ceno. Drvara C. Praznik, Zagreb, Draško-vii^va 32.	34948-15
Črnega gabra
sveža, n ^obeljena, prvovrstna d~;bla, kuiplim voJ vagonov. Vrh 18 naprej, 200—400, dobavljivo osem m'*f*cev Ponnidbe pod šifro »Plačilo akreditiv« na oglasni oddelek »Jutra«.
Posojila
do 1.000.000 proti vknjižbi na posestvo iščem, event. delno prodam. — Sprejmem tudi hranilne knjižice. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »En milijon«. 34527-16
Brezobrestna
posojila
za odkup dolga, nakup in zidavo podeljuje:
»Kreditna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Sprejme zastopnike!	298-16
20.000 Din posojila
pTwti vfcnjiSbi na prvo me«t,o z večikraitmo garam-cijo išče.m. Naslov pove oglasni oddelrtk »Jutra«.
34934-16
Starejša vdova
hiRna posestni en. s trgovino mešanega blaga m gostilno. sprejmi« dnrža<bni-ka. ali družabnico z 20.000 Din kapitala. Po™id.be na <nglas. oddelek »Jurf.ra« pod zmaiSko »Velika sreča«.
34366-H6
Kompaniona-šoferja
iimčenpga mehanilka al? kil jnM^arvmnČar "".i. I<zV nšfn f^pm, s _50.000 Din kapitala, i S č, e m za nov oo tvori eno avt.oibuisno progo. — 'ponudbe na oglasni oddelek »,T;jtra« pod š.ifro »Rentabilnost*	34860-1€
Brezobrestno
posojilo
(10.000 Din) odobreno pri zadrugi »Moj dom«, prepustim dru«r"mn proti primerni odškodnin i. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Rrez-
Kupci trgovci
pozor!
Lopa trgovina s prvovrstnimi stavharai m-ed Pt.u jem ki Mariborom s orali zemlje, brez koniku-re.-ice, radi bolezni naprodaj za 140.000 Din. Vza mejo se knjige dobrih za vodov, ki niso pod za k zaščito. Več gostiln, hiš. posestev s kajiž5>ami na prodaj z,-, gotovino im kri jiige dobri.h zaviodorv brez zak. zaščite, v oko li-ci Ptuja. Naslov: Joško Knez, Gor. Breg p. Pta 37.	34002-19
_	.	Trisob. stanovanje
2 stanovanjski hiši komfort.no, oddam takoj lepi. v Ptuju, nova po- s L no^-embrom. Na-slopja. v lepi legi, poce- j Pove oglasni oddelok ni naprodaj. Agenturaj	371C«2-'jl
Trgovina
z bomboni, Sokola dio in pecivom, v sredini mesta, dobro vpeljana, več let obstoječa, najemnina nfe-ka, radi preselitve naprodaj. Ponudbe na ogi««n! odd-eiek »Jutra« pod šifro >Boaboini«.	34477-19
Mlekarno
s stanovamjeim iščem za takoj v Ljufhljani. — Po midbe na o-glasmi oddelek »Jutr^« pod šifro »Trgov ski flemar«.	JH910-19
Malo kavarno
oddam radi edihoda vsem imven-tarjem. Naslov v oglasnem oddeliku »Ju tra.	34936-19
Trgovino
žišivil na prom^tmii toč5c.i Ljubljani prodam ali dam v podnajem. Naslov i og<aisneim oddelku »Ju tra«.	340rw!9
Lokal
s stanovanjeim
aili brez, na zelo promet ni točki v Liulbljani, pripraven za tr gorimo, mlekarno in trafiko, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34990-19
Trgovino
z meišanitn blagom v mestu ali lokal prevzamem takoj. Ponudbe na oglas ni oddelek »Jntra« pod 950«.	3495949
Lokal
pripravem tudi za obrt — boljSo šdviiljio ali krojača. — na Sv. Petra cesti takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37050-19
Vogalni lokal
Tigrišike in Gregorčičeve nI. oddam s 1. novembrom. Pojasnila fctotam v brivskem satonm.	3ff()(M-19
Trgovino
na pmmietn.eon kraju v ■mestu na. Goremjiskem pro-ii»m. Pornudibe na oglasni dd ol ek »Jutra« pod šifro Prilika«-	37lr25-19
Vinotoč
n-a prometnem kraju radi odipotovain ja prodam. Naslov pove oglasni oddolok Jutra«.	miO-19
Trgovino
v Liutoljani	takoj prodam.
Ponudbe na	oisrlas. odidelrik
Juitra« pod	šifro »Sr«lina
mesta«.	3712849
Zelo lep lokal
špecerijsko trg^ovimo —
ti k>ka1 7.a me«tiir!io
ddaim -rx-emi v najem. —
informacije pri uipraiviteii-Ijvu na Tržašiki cesti 35/11 37046-19
Loka!
prostoren, z irlo^bo, oddam na Dunajski eesffi 36 ^teletom 2B36) za novem-'>er.	37365-19
Restavracijo
z mesarijo
na "izletniiSki točiko v fm-usifrijsiko.m kTa.'.fn blizu Celja prodam. Ponudbe na nodružrofco »Jmtra« v Ce-'ijii pod značiko »Prometinin« 3fT20G-19
37004-15 obrestno«.
37000-16 v CeJija,
Gostilno
dobro idočo, prodam. Na-sjov pri podružnici Jutra
Pichler, Ptuj, Vošnjako-va ulica.	34640-201
Nova hiša (vila) v centru Bleda
sob, 2 kuhinji, vodo-
2 stanovanji
oddam v sredini mesta s 1. novembrom t. 1.. štirisobno in trisobno komfortno stanovanje , , , ., - =	.ter trgovski lokal. Na-
yoa, elektrika, sadni vrt | slov v cel. odd. »Jutra«.
17146-21
ta gospodarsko poslopje, vse v najboljšem stanju naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32672-20
Ilišo ali vik)
kupim v Ljubljani aili na
periferiji. Plačam v Din ali dolarjtth takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro plačilo«.	34874-20
Lepo parcelo
za vilo, na vogalu Skrabčeve in Kocenove ulice, prodam po ceni 100 Din za kvadratni meter. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
31719-20
Pozor!	Pozor!
Pritlična hiša
naprodaj v prem f-i,nem kraju Prelonurja M sicer ote-tioječa iiz lepe- velike trgovine, skladišči, stano-vMijeim in vrtom ter ve-liiknim dtvoriščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prekmurje«.
34938-20 ]
Parcelo
ob Dol. cesti prodam. Informacije v oglasnem oddelku »Jutra«." 34982-20
Stanovanja
enosobna 150 do 250 dinarjev, dvosobna 340 do 600, trisobna 600 do V000, štirisobna 1300. 5?tsobna 2400 odda Rp-aiitetna pisarna Grašek Jože, Ljublajna, Kolo dvorska 24. 37170-21
Stanovanje
2 Mi. kuhinje in priitiklin. v novi hiši na periferijo oddam. Ponudbe n« oglas, oddeloik »Jutira« pod šifro »tiOO Din«.	37&38-31
Dvosob. stanovanje
s pritiMinami oddam g 1. oktobrom n« Domobranski cesti lfT. Po:zve se v kletnem stanovanju. 37062-31
Dvosob. stanovanje
komPortjio, parketirano — takoj alš z oktobrom oddam v Stojah lffi. 37058-31
Stanovanje
i so*, kuhinje, shrambe, . „ stranke« m	*m 7a .takoj. ^ Ponn-l^
Stanovanje
? sob in kuhinje išče Je. ifiMiiiki gradnik za takoj. Ponvibe na ostos. oddelek »Jutra« pod »Uradnik 903« 33003-3!/a
Dvosob. stanovanje
s pritikJknami iščesm v Sp. SiŠci za november. Cenj. rifmudfre na ogUsoi odde-iak »Jutra« pod Šifro »Plačam točno«. 34073-31*
Stanovanje
eno-	dvosobno s> ku-
iščem s 1. oktobrom i mirni osebi. — Po-nt»dbe z Mvedbo cene na oglss. oddelek »Jutra« pod šifro »Točni plačnik 69«.
34372-31/a
Stanovanje
sobe m kinhinje. r Trnovem. na Mirj« aji v Pru-
lab iž6e gosipodočna. Ponudbe na ogia^nč oddflek »Juitra« pod značko »Oktober ali novenrtier«.
37139-31/a
Družina
mož in žena iščeta dvosobno stanovanj';. po možnosti s kopalnico in pritikifr»e v mestu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod znat ko »November 19Ti< In navedbo mesečne najemnine.	37182-21a
Eno- ali dvosobno stanovanje
■nr-rno, v mestu ali na Mirju Iščem. Ponudbe pod šifro »Samo 2 osebi« na ■oglasni oddelek »Jutra«.
34079-31«
Dijaka Onjo)
sprejmem tik za 550 Din. Instrokdj«. klaviT in najtHrtjia oskrta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34825-22 |
Dijaka (inji)
«prejci em v popoino dobro oskrbo ▼ Bohoričevi u!id štev. 20. Kopaloica, klavir, nemška k on verza-cija ia iD6A.ukoije.
34809-22 |
Rouge Cheramy
PARIŠ
Dva dijaka (inji)
(nižješolcl) sprejmem v I popolno dobro oskrbo | v sredini mesta. Nemška konverzacija. Na-1 slov y ogl. odd. »Jutra«.	34289-22|
Dijaka (-injo)
nižješolca
katerega s« želi dati v pravo nadzorstvu), sprejmem. lOianska eesta 31, ndstr., blizu gimnazi-
je.
34956-22 i
Enosob. stanovanie
2 dijaka
sostanovalca, v bližini j PruHske m obrtm« šole, sprejmem po zolo nizki ceni v lepo i«n zračno sobo. Velika čolnarska lil.
. 34996-22
Dijakinjo
najraje licajko sprejmem za polovično ceno na hrano in stanovanje k sivoji hčer- i ki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37015-22 j
Dijaka
srednjofolea sprejmem v zračno sobo itn na dobro j domačo hrano. Naslov pove oglašali oddelek »Jutra«.
370G4-32 I
pod enim ključem, ter pri-tiklin oddam s 1. novembrom t. 1. na Viču St. It« poie* Ces*e na Brdo
mir™ im solidni stranki.
35000-31
na. oglasni oM (>iek Jutra p d inaiko »Enosobno«
37177-31/a
Sobo in kuhinfc)
oddam. Val. Vodnikova 39, Zelema jama. 34977-31
Stanovanje
3 pairketirane sobe, kopalnica, elektrik«, vodovod. Informacijo v okusnem oddelku »Jutra«. 34963-31
Dva dijaka (inji)
nitjih razredov sprejmem j
,	4 l na stamovanje z vso oskr-
Lepo stanovanje bo v Knafijevj ulici št. 13 I
3 ali 2 sobno s pritik-l Cena po dogovoru. 37054-22 linami iščem s 1. no-1 vombrom v ceni 1200 di-1 narjev. Ponudbe na ogl. I odd. »Jutra« pod »Dvo-1 članska družina«.
37204-21a|
V GLEDALIŠČU ALI KINU, PO KOPANJU ALI SPANJU, OB ČASU SPREHODA ALI ŠPORTA RABI MODERNA DAMA SAMO
ROUGE CHERAMY
V BARVI ORANŽE.
Dva dijaka
ali gospoda sprejmem na stamovanje	s hrano ali | ška brrsz blizu	trnovske cerkve. Oesia	v Mestni log l/I, Berčič. 34983-22
Dve dijakinji
sprejmem na stanova nje in vso oskrbo. Po moč pri pouku in nem konverzacija. Na slov v ogl. odd. »Jutra« 37113-22
Trisob. stanovanje
z ali brez kuhinje in so- j utporabo kotvijirico oddam 1. novembrom. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.	38)71-2il
Vasica beseda 50 par: m dajanj« naslov* aH
«a Šifro 3 Din. (22)
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo v b'ižšoi realke. Naslov v
oglas«m c-idelku »Jutra« j Naslov v oglasnem oddelku
Dva dijaka
sprejmem na stamovrunje v !'fpo in zračmo soi>o z zaj trkom, event. s hrano.
37034-22 | »Juitra«.
34224-22
Trisob. stanovanie
pa Hketira.no, s kopalnico v I. na distnopju oddam nnvemihrom v Tmiovem — Sarebova 3B. 37200-21
Stanovanje
?obe, kuhinje in pritiklin oddam v Zg. Šiški. — Vprašaj v brivmioi.
3733S-a:
SoinČno stanovanje
3 sob, kopalnica itd. novi vili, bližina Zve-ade. cddam maločlanskl rodbini s 1. novembrom za 1300 Din. Naslov ogl. odd. »Jutra«.
34217-21
Majhna hiša
z vrtom M£>0 m2) poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 34831-20
Dvosob. stanovanie
parketirano, s kuhinjo 'in pritiklina mi oddaim v No-vem Vodmaitu, SuSterSKe-va uiioa St. 7 — za šolo 37168-31
Rekonvalescenti! Rekon valescentin je!
Visokopritlično vilo | Lepo kr,ortn<!. stanovan'e
1 eno-, rimo- ali tnsotiio, pod R odmikom z novembrom ali takoj oddim. — Lep razgled, velik vrt h> čeb«!jmjak. Naislov v ogl. •oddelku »Juitra«. 871190-31
Trisob. stanovanje
nasproti bainske uprave oddam. — Dopise na »glasa! oddelek »Jutra« pod Šifro »Trisobno 45«. 34700-31
iiooro, z lepim vrtom, za 3 stranke, s posoib. vhodom, za 90.000 Din prodam proti hranilni knjižici lin gotovimi. Naslov: K., Zg. Breg štev. 27 pri Ptuju.	34504-20
Stavbna parcela
naproti remije namooda j.
Izve se v Zg. šiški št. 37.
37039-20
Eronadstropno hišo
podobno vili. z 9 stanovanji,, vod,o.vodom	in elektriko. prodam na	Vodon-odni cesti 77.	37081-20
Trisob. stanovanje
s kopalnico, v bližini ban-ske uprave oddam. Ponudbe na oglasni oddelek -Juiflra« pod šifro »Udobno«.	»4701-31
nonadstropno vilo šestsob. stanovanje
novo prodam za 200.000 Din na periferlU mesta.
kopalnico, obširnimi sobami ln Številnimi
Potreben kapital 50.0001 pritiklinaml, primerno Din. Naslov v ogl. odd. za zdravnika ali slično. »Jutra«.	-----
37075-20 v strogem centru mesta - I oddam. Ponudbe na ogl.
epa yogal. parcela ^n0\jutrfu
pod Rožnikom cca. 1000 kv. metrov naprodaj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	37196-20
Krasno posestvo
8 oralov pri avtocesti prodam. Hiša lepa. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Primerno letovišče«.	37044-20
Stanovanjsko hišo
lepi legi. 10 minut od šentviško trannvanske proge prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 37006-20
Hišo
zamenjam za pekarijo in nekaj zemljišča. Nahaja se v bližini Bleda. Zamenja se za malo posestvo v bližini Ljubljane. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 37141-20
Stanovanjske, trg. in obrtne hiše
Ljubljani in okolici ter na deželi ugodno naprodaj. Pojasnila daje Realitetna pisarn* Grašek Jože, Ljubljana. Kolodvorska 24.
37171-20
35285-19 žice 10.
Novozidano hišo
davka prosto, prodam s sledečimi pritiklinami: sobe, kuhinja, klet, vodovod, elektr. napeljava. drvarnica in prikladnim vrtom za zelenjavo. Hiša je pripravna za upokojenca ali obrtnika. Več se izve pri Antonu črta, čevljar, Bre
37219-20
34702-21
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinaimd, kopalnico in plinom takoj oddaim — Bežigrad. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34771-31
Stanovanje
3 sob, kuhinje 'n vseh prMkiin, t elektrik« ta vodovodom oddam v Mostah, Predovičeva nI. 9.
34818-31
Dvosob. stanovanje
parketirano, i vsemi pritiklinami oddam s 15. sept. Naslov v og! a.sn em oddelku »JirtTa«. 340S2-31
Dvosob. stanovanje
v katerem je tudi predsoba, parketirana, g kopalnico, kletnimi prostori, lepim im velikim podstrešjem, prr-ilnico in drvarnico (komfortno) takoj oddam v Zeleni jami, Prešernova nI. št. 15.	34028-31
Trisob. stanovanje
v 3. i i-lstropjo nasproti opere oddam za november. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	349."W-31
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam. Giljevica 10. 34092-211
Trisob. stanovanja
komfortno, s kopalnico to veliko teraso, v vili poleg Mbačn« tovarne oddam i novembrom. Poirzve se v miiarni na Glincah.
34816-31
Dva dijaka
ia boljše hiše sprejmem v vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
34654-35 |
Stanovanje
s prehrano |
izborno, za 2 visokošol-ca(ki) pri dobri rodbini, skupna soba. Pobliž-pojasnila daje dvor-
Trisob. stanovanje
oa periferiji, kabinet, kopalnica ki pri.tiikline od-il.rm, oziroma zamrnjsm itanOTsnjem v mestu. Nisi o v v oglasnem oddelku »Juitra«.	37032-21
Enosob. stanovanje
s kuhrnio za 350 Din mesečno oddam 1. oktobra v ftvsbičevi ulici 7, zanesljivi stranki.	37008-31
Enosob. stanovanie In sobo s StedUn^com
takoj odda Krmeij. šivilja Kodelijevo — pri Mladinskem dom«.	34015-31
Stanovanje
2 sob in kub™ j« odd a m
na Starem trgu št en-. 2't/IT.
37000-žl
Stanovanie
»obe in kuhiraje oddam v I	Dijake
Zeleni jami, Tovnmifika nI.	„ ..„ -__
st. 30.	zroon-en I ^J"10"1 v
Dijakinjo (dijaka)
ni.žjiih razredov st^ejim-f-m na stanovanje r prvovrstno oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 37030-22
Več dijakov
sprejmem v vso oskrbo Florija-niski ulici štev. 19/1 37040-32
1 ali 2 dijaka
iz boljSe dTušine sprejmem z vso oskrbo na stanovanje v cerutru mesta. Stro go nadzorstvo. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra« 371135-22
Dijaka
;nre;m<vn na stanovainje z dobro d'0imačo hraino aH stimo z zajtrk-om. bln'®u re-
, t „ ^ . 1 ali 2 dijakinji . ______ _______
ni svetnik v. HenriquezUprf,j(m<ml v T„0	laike, f^ivn veiika. lepa in
^	1 Nemiška konverzacija, kla- zračna. Klavir in pomoč
vir. — Naslov v oglasnem Pri učenju. Naslov pove oddelku »Jut.ra«. 35005-22 I oglasni oddedek »Juitra«.
Graz, Schillerplatz 6.
33872-22
Srednješolca
iz boljše rodbine, sprej-|
mem v popolno oskrbo. I iz boljše hiše, vzamem v Nemška konverzacija. vso oskrbo. Nemška kon. Naslov v ogl. odd. »Ju-1 verzaciia. Kvas, Stari trg
871147-22
Deklico ali fantka
tra«.
34759-22 št. 9.U.
Dijaki in dijakinje
Sobo
z zajtrkom oddsiim brezplačno dijakinji, ki bi ime-
Dijaka
sprejme boljša družina v v tO osk ribo in z imetnik ci 34844-32 | j.nmi. PiačtSo lahko deln>o v živilih. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3(711193-20
Dijaka
ako ei želite res čedmo
sobico z elektriko in fino . -	, .	.
domačo hrano, z vso oskr- I la veeeflje poučevati oitroke I sprejmem na stamorvanje v
nižjih razredov, otziroma II. | Trnovem. Cerkvena ulica
371148-22
bo poceni, vprašajte . -. .-.— _	, i 10,n
cafllov v oglasnem oddelku	Ponud.be na ogl. I št. 10/11.
»Tuftra«.
34838-32
oddelek »Juitra« pod šifro »Siguren uspeh«. 37088-22 j
Tri boljše dijake
Komfortno
stanovanje
3 sob, kopalnice, pcselske
_____________________ . Dijakinjo
sobe in pritiklin oddam I sprejmem v dobro oskrbo takoj. Peter Tomšič, Be- T	sv. Jakob«. —
Dijaka ali dijakinjo P°les «jnverze, sprej-
sta.no- I mlajšega sprejmem v po- ™em ' iep? ,5TaČ1?0 BO' vanje z zajtrkom. Miklo- polno oskrbo, Poljanska event- tudi hrano, šičeva 6/II, leve stopnji** c. 20-111, vrata 7. Dobra I 1oV v desno.	33400-22 | domača hrana, zdravo in1 lrft<£-
zračno stanovanje, par-
37132-22
ket in elektrika. Strogo Dijaka nižješolca
nadzorstvo. 37074-22 sprejmem v vso oskrbo
žigrad, poleg tvrdke Seni Pomoč v nemščini. Naslov ca.	35006-21 v oglasnem oddelku Jutra
Stanovanje
trisobno, parket ln elek- I trika z pritiklinami, ko-
Dva dijaka
sprejmem k svojemu sinu palnlco in vrtom oddam | jurisdiu. — Francoska in
nemška konverzacija. Nasproti učiteljišča. Naslov v oglasuem oddelku Jutra 34859-32
Dva dijaka
sprejmem v svetlo in zrač-34931 -22 | no stanovanje z zajtrkom, event. vso hrano. Čevljarska uiiica 2'HI, nad trgovino Podkrajšek.
Kopalnica, pomoč pri učenju. Naslov v oglas nem odd. »Jutra«.
37133-22
z oktobrom ali novembrom. Pojasnila pri u-1 praviteljstvu Tržaška c. 26-11.	37046-191
Enosob. stanovanje
s prirtnfcliiTKiirii, suho, v
■»ritličju odda.m s 1. o>kto->rom pri Kodeljevem — Stepamja vas 119. 37003-31
Dijaka
sprejme v vso oskrbo ačf-
teJjska družina. Center,
Dijaka
nižješolca poceni sprejmem Dobra hrana,in pomoč pri uoonjiu. Miklošičeva 16/IV.
37005-22
Strokovni učitelj
?7096'32 sprejme dva boljša dijaka
na stanovanje in prvovrstno oskrbo po zmerni ceni — Gledališka ulica 12/111, levo, desna vrata,
37230-ee
Dve stanovanji
trisobno in enosobno. Nizu resni®« v Zg. Šiški oddam. Poimve se pri »Naši Slogi« na Dunajski cesti štev. 17.
37060-31
Kabinet
s hrano al> brez oddam	___ ______
strogo nadzorstvo, pomoč dijaku aM dijakinji — pa I Petra cesti 46. ™ —"—!'- ~ — tudi preprosti ženski v
R-ožini dOlioi, cesta II/8.
37087-22
pri učenju, klavir fm vrt. Nasloiv v oglasnem odd»lku »Juitra«.	34861-22
Dijaka
na stanovanje in hrano
sprejme Pukelsteim na Sv.
37047-22
2 ali 3 boljše dijake ozir. dijakinje
sprejmem z oskrbo in zajtrkom, event. i vso hramo Pu dogovoru, v lepo. zračne, mirno, čisto, in veliko separirauo sobo v neposredni bližini realke, obrtne šole im univerte. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3?li22-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem na stanovanje in hramo, ali samio z zajtrkom
na Rimski cesti štev. 12/11 37316-22
1 ali 2 dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano, ali samo z zajtrkom v bližini obrtne in dioiiigi-h šol. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3724(i-32
Mlajšo dijakinjo
v vfo oskrbo sprejmem k svoji hčerki. Naslov pe.ve oglasna oddelek »Jutra«.
37106-22
1 ali 2 dijaka
sprejme trgovska družina z dobro hrano ali brez, v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
37161-22
Dijaka (injo)
sprejme v vso oskrbo ?»-llškar, Glimška ulica št. 7 (Stan in dom). 3719S-22
Dva dijaka
ali dijakinji sprejmem r lepo in zračno sobo. event. tudi z zajtrkom. Na razpolago tudi klavir in inštruktor dio vključno VIII. ffimnaizije. — N. Loboda, Flioriija.nska ulica št. 3!/lI 37320-32
2, ozir. 4 dijakinje
iz boljše rodbine sprejmem na stanovanje z vso oskrbo v šelenbur-govl ulici v I. nadstr., po zelo ugodni ceni. — Natančen naslov v ogl. odd. »Jutra«.
37244-22
J2E3B	509
Vavka tnm4	SO par: J
» iaj«J« m	•h«, ad i
m « M	k j
2 lepi stanovanji
eno. ia dvosobno oddam
takoj v -vili št. 40 — Male G-onole pri St. Vidiu.
37060-31
Stanovanja
Lepo sobo
z oskrbo oddam dvema dijakinjama ali dijakoma na Aleksandrovi cesti. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«.	34051-22
Dva dijaka (-inje)
sprejmem na stanovanje in hrano. Valjavčeva 19, Trnovo.	34028-22
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo v I sredini mesta. Nasiov pove oglaani oddelek Jutra.
37162-22
Dijake
sprejmem v lepo in solnč- I bo. — Pornioč pri učenj«
2 dijaka ali gospoda
sprejmem na stanovanje z zajtrkom, električna razsvetljava. Gerbl-čeva ulica 5, Kolezija.
37258-22
Dijaka
sprejme po nizki ceni učiteljska družina v oskr-
no sobo. Pomoč pri učenju I brezplačna
Vprašati:
in klavir. Poljanska cesta I Novo mest*) - Kandija, grad
št. 18/1, levo.
37140-82 | Stiki je.
37179-22
Opremljeno sobo
veliko, zračno in čisto, s poseb. vhodoan, parketom in elektriko, med Zvezdo, obrtno šolo im univerzo, takoj oddam z zajtrkom eni ala dvema boljšima in stalnima osebama. Naslov pove ogl. oddelek ».Jutra« 37132-33
Sobo
s posebnim vhodom oddam samostojnemu goepodu v najem v Vodmatu, Pod ježami št. 9/1.	37031-33
/S
i o*. <n«t
Stanovanje
dveh »ob e pritiklinami išče za november mirna stranka v bližini mesta. Ponudbe pod »šentjakobski, tmovRki okraj« na oglaani oddelek "»Juitra«.
34£>13-31a
Trisob. stanovanje
po smerni ceni išče mirna družina štirih odraislih za oktober ali pozneje, najraje M ran Dunajske ali Bleiweieove. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod »Vestem plačnik«.
34094-31a
Trisob. stanovanje
v mesta Bčem za oktober ali november. Ponudbo na ogiaeini oddelek »Jntra« pod »Trisobno«. _34998-31«
Trisob. stanovanje
s kopalnfoo in pritiklinami, solnčno, v centru mesta iščem ia november ali takoj. Ponudb« na oglasni oddriek »Jutra« pod šifro •Soinčoo«.	37042-31/a
Dvosob. stanovanje
šolnino, B kopalnico in
plinom, ne nad 1 km od univerze Bčem i 1. okto brom, event. takoj. — Menton. Aleksandrov« cest« St. 8/1. WS01-ai/a
Stalno napet lok
zgubi prožnost Prav tako ne morete tudi Vi zmeraj delati brez oddiha
Oddih in razvedrilo
sta življenska potreba
Najlepše razvedrilo Vam nudi dober radijski aparat, ki Vam prinaša godbo, petje in govor z vseh strani sveta
I
Obiščite velesejem ter si oglejte naše aparate ob paviljonu
N
RADIO LJUBLJANA
Za pisarno
etfdaan g 1. nonrecnbpom ervo opremijo®« in eno pran» aobo t prvem nad-»trop jo, t »pedmd mesta im najbolj frekv en» tirani eeoti.	v oglasnem
odde&u »Jutra*. 34493-23
Sostanovalca
»radoiika aJd dlij&ka, x t«o oskrbo sprejme HrSbar n« Starem trga 38. 34887-23
Gospod
H sf tedmo in zračno pnbo z elektriko, parketom in tolo dobro hrano, aploih t so oskrbo pod orno, naj vpraša z« naslov ▼ o?! a«, oddelka »Jutra«. 34837-53
Sobo
vradaiei ali dijakinji oddam » 350 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jirtra« 34787-23
Opremljeno sobo
• posebnim vh-odio-m od dam. Rimska ceste 12. prispe, desno. 34944-33
Sobico
•oparirano, i elektriko, z •mc oskrbo ali bre«, po-eeni oddam. ABONENTE ^ir?QTO«m na (W>ro hra u«. Žitai&ova 17, priti ič. (C*ta t Rožno dolino).
345*58-36
Sobo
V	posteljama od-
dilffl pri Ta-boru. Naslov ▼ oriasoem oddelku >Ju
M______C*
trt«.
346*6-23
Sobo
midam n ISO Dim. Naslov ▼ ogiaaoeim ofrkiten »Ju-34004-33
Prazno sobo
• pe«efe. vfeodom ia elektriko oddam. NmIiov pove agiaemg oddelek »JntTa«.
37013-33
Sobo s štedilnikom
ali br«z oddam 1 ali 2 wei>ama. Naslov v oglas, ©ddeliu »Jutra«. 37018-23
Opremljeno sobo
• posebnim vbodom oddam £<wpodn. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 37019-23
Sobo
vhodom oddam ■ 18. ali 1. pri Sv. Križu, Tomaževo št. 73. 3704il-33
Sobo
•	drrflma posteljama, eveirt. i vv> ofkrbo teboj oddam Naslov v oglasnem od delilen »Jutra«.	35004-33
Sobo
•	souporabo kopaJmi«©, v Btroiffem ©emtru oddam bolj-|p.trra jpospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jrotra«.
37066-23
Opremljeno sobo
»raSno in leipo, 5 posebnim vhodom, kopalnico in elektrike, v sredini mes-ta oddam. Naslov pove oglasni ©ddflek »Ju. tira«. 37067-23
Ooremlteno sobo
toVr»?ino, oddam enemm aH dr pot a solidnima gospodoma blim sri avn-eiga kolodvora. Naslov v og!a«»npm oddelku »Jutra*. 34857-23
Pisarniške sobe
»vp-tle in dmtop takoj odda droge<rija Hermes. M:k!oSi-fteva eesta 30. 37006-23
Lepo, zračno sobo
oddam s posebnim vho dom. Kersnikova ul. 5-II. levo.	37043-23
Veliko sobo
3 postelji, oddam takoj ali s 1. oktobrom zakoncema ali dvema gospodoma. Dunajska 29-11, Fr. Koe.	37001-23
2 gospodoma aH dijakoma.
oddam takoj sobo, elektrika in posebni vhod. Event. s hrano. Blizu obrtne šole. Koseskega ul. 28 (Kolezlja). 35003-23
Sobico s hrano
odda-m v sredini mesta solidni osebi. Nasloiv v ogl. oddelku »Jurtir««. 37081-28
Mesečno sobo
oddam s 15. septembrom sa dobo 1—2 meseca. Naslov pove oglasni oddelek »J-ntra«.	37084-23
Separirano sobo
za 2 osebi oddam s 1. oktobrom event. s hrano. Elektrika, parketl. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	37131-23
Sobo
oddam eamo boljšemu gospodu v sredini mesta s posebnim vhodom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	37130-23
Lepo sobo
opremljeno, pri glavni pošti, oddam s 15. septembrom eni ali dvema finima osebama, event. s hrano. Souporaba kopalnice. Ogledati Beethovnova ulica 15. III. nadstr., vrata 14 (desno stopn.) od 10. dopoldne do 3. popoldne. 37123-23
Opremljeno sobo
oddam Cesta v Rošmo dolino »t. lil.	34369-23
V vili na Mirju
v bližini tehnike oddam prostorno opremljeno sobo s krasnim razgledom proti Jugu in strogo separiranim vhodom lz stopnjižča. Naslov v ogl. odd. »Jutru«.
37107-23
Gospoda ali dijaka
sprejmem na stanovanje event. tudi na hrano pri uradniški družini po nizki ceni. Rani ar. Križevniška 6 pritličje.	37164-23
2 prazna kabineta
oziroma kuhinjo in kabinet z vsemi pritikll-n&ml oddam v I. nadstr. nove vile v Trnovem. Naslov v ogl. odd. »Juta«.	37181-23
Lepo sobo
separirano, s parketom in vodovodom, blizu Kolodvora, oddam. Vprašati Metelkova ulica 5.
37171-23
Sobo
oddam mirni in stailni gospodična v KrijeviMški ul-št. 14 in 6.	37232-23
Opremljeno sobo
sračino, veliifco, parketiira-rvo, s posfbniim vhodom oddam 2 o-sebama Da Miklošičeva cestii 4/H, levo.
37209-23
Samostojna gospa
želi oddati sobo z oskrbo dobrosrčni osebi, ker bi Ji bilo to v veliko pomoč. Ponudbe pod »Lahko takoj« na ogl. odd. »Jutra«. 37193-23
Sostanovalko
tudi dijakinjo, sprejmem zrav-e® Tivolija. Nasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra«
37032-23
Lepo sobo
e souporabo kopailmi-ce, na Mikliošič-eivi cesti oddam takoj ald pn-sneje boljšemu goapodm. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37149-23
2 prazni sobi
s tekočo vodo. elektriko in parketom, vhod s stop njišca, odrta.m s 1. okto hrom. Inflormaici'»e na Tržaški cesti 8. 37183 2S
Sobe išče
Kdor hoče
opremljeno sobo na lepem razglednem kraju, popolnoma separirano in nemoteno, z lepim vrtom, gozdom, event. kopalnico, dobi naslov v ogl. odd. »Jutra«.
37188-23
V Celju
oddrtim eno opremljeno in emo pra/zno sobo v prvem nadstropju v sredini me-?=ta, pripravno za pisarno. Naslov pri podruž. .Tuifra v Celju.	34753-33
Veliko Prazno sobo
blfari kolodvora oddam. — Naslov v oglasn-em oddelku »Jutoa«.	348H9-23
Ooremlleno ««ho
svetilo im zračno oddnim v Kole®bj5. Naslov v osrlas. oddelku »Jiiitra«. 34886 33
Sostanovalca
z dobro dtamačo hrano sprejmem k mlademu uradniku v zračtino soibo. Naslov pove oglasni oddelek »Jmt.ra«.	37063-33
Sobo
opretnSijeno ali pray.no oddam v Vrhovjevi nI. 9 nri Taboru. Visoko pritličje, desno.	37230-33
Opremljeno sobo
jddarn. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37U9S-33
Sobo
z mporaibo kopalnič-e, v centru mesta oddam dvema gospodoma a.li gosipo-•1ičma.ma. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37J167-23
Sobo
z dvema posteljama oddam t vso oskrbo ali samo z zajtrkom. Riimftka eesta 10/H, levo. 37085-23
Lepo prazno sobo
s parketom, elektriko, oddam takoj gosipodn, go-spodi-čuui al.i poročence.ma v Podj-umski nI. 37.
34999-33
Katera gospodična
želj kot sostanovalka dobro hrano po narakd cent. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37027-23
Veliko prazno sobo
oddam v vili v najleipšem delu mes-ta. Naslov v og!. oddelku »Jutra«. 370550-23
Gosipodično
sostanovalko
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34976-33
Vsaka bemd* BO par: m dajanj« milnn aa s* tttr* t Dia.
Opremljeno sobo
za stalno iščem s 15. septembrom ali 1. oktobrom, oott. poizneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »25«.
34630-23/e
Opremlieno sobo
iSč-em s 1S. seipte-mibrom. Po.nudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Profesor« 34945-23a
Sobico
pritlično ali dvoriščno —
iščem za čevljarsko obrt. Ponudbe na oglas, oddelelk »Jutra« pod šifro »Sobi-o«« 37002-33/a
Katera ženska
z lastnim stanovanjem v mestu LJubljana vzame starejšega gospoda v vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Preskrba«.	37003-23a
Opremljeno sobo
po možnosti s kuhinjo —
v nobranjcusiti mesta iščeta zakonca za takoj ali pozneje. Poniudfbe na oglas, oddelek »JutsTa« pod šifro »Lastna .posteljnima«.
37243-33/a
Dopisi
Višji uradnik
v Ljiiibijani, 35 let star. si želi radi nesrečnih okol-ščin razuimevajočo in čuv-stvujočo prijate-iiji-co. Cemj. dopise na oglasni oddeJei »Jutra« pod »Zveste«.
37086-34
M. Pap, Zagreb
Jelačičev trg 61
Nega lepote po najnovejšem sistemu. Popol na odstranitev solnčnih ln jetrnih peg. Električna in ročna masaža 11 ca, parafinski obkladki. Odstranitev prišča in so-jedcev, mozoljev ln nadležnih dlačic. Za negovanje obraza in las kupujte samo »Pompadur« preparate, zajamčena ln zanesljiva sredstva. — Hujšanje po najnovejši metodi. Sprejema dame v izobrazbo.
34947-24
Kam?
K hiromant - grafologu Timofeju v hotel »Slon<?. Poceni pove: preteklost, sedanjost ln bodočnost.
37160-24
Friihlingstraum!
D'rum glaub' ich nie-mehr einer Fran.
37175-24
Adolfa Pravnik-a
prosim za sedanj? naslov pod šifro »Medvode« na oglasni oddelek »Jutra«.
37.180-1
Vaafca beaeda S Din: aa dajanja nakm aH Uin pa ft Dia. (SO
Za posredovanje ženitev
je edina oblastveno do voljena pisarna »Fortuna« Ljublja-na VII. Točnost in daskretnost iajamčena.
273
Grafolog
Vam pove snečaj, življenje, bodočm-ost. iPoda-j-te dan, mesec rojstva. Dopis« pod »Grafolog« na oglasna oddeleik »Juitra«.
34986-24
Poznanstva želim
z gospodom srednjih let v državni sluižbi, lahko vdovcem. Ponudbe pod šifro »To-pla jesen« na oglasa« odd$l-e(k ^Jmtra«.
34949-24
Simpatično damo
z večjim premoženjem, išče uradnik za uiredite<v krasnega letovišča. Doipise n* podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Posestnik«.
34903-24
Opremljeno sobo
v centru m-esta takoj oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34981-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam akademiku boljših staršev, uradniku (-ci) v novi vili pri Stadionu. — Naslov v oglasnem odde1-ku »Juitra«.	34968-23
271etna kuharica
z nekaj prihrank-ov, želi znanja s poštenim navadnimi delavcem. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod zmaičkio »Čista preteklost«.
34&1.4-24
Mlada tujka
želi znanja z boljšim gospodom — najraje lastnikom avtomobila. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Simipatiena«.
37070-24
Diskretno 4. IX.
Prosim, odgovorite na pismo »Janko R.« 37240-24
Trgovec
dobro situiran, želi tem potom spoznati gospo dično ali vdovo do 30 leta staro z odgovarjajočo doto. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Inteligenten«.
37245-24
Clasbila
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« n&fttor» aM ta Hfro pa S D». (36)
Klavirji
pianini
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fa-brikate Bfisendorfer, Steinway, F6r i ter, Petro-f, Holzl. Stingl »rig., ki »o nesporno naj boljši! — Lahka precizna mehanika. Prodaja jih ti ključno le eodnl Izvedene« in bivši učitelj 61 Matic*
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova c. 7
(vogal Beethovnove ulice).
Rabljeno violino
kupim. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 34635-26
Citre
poceni kuipim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34636-26
Pianino
ali kratek klavir iščem na posodo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«, 33001-26
Dober klavir
pocenii naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
37095-36
Violino
Stradivarius, staro, prodam ali zamenjam za kovčeg-gramofon. event. za trovrstno harmoniko. Naslov v podr. »Jutra«, Maribor.	37235-26
Vsaka D<*seda 1 Din, za -'jaja-nje naslova ali za šifro rw S Dim. (29")
Pisalni stroji
Velika	zaloga novih im
ra-bljenih	pisalnih strojev
naprodaj.	Ludv. Baraga,
Ljubljana,	Šeleouburgova ul.
št. 6.	34233-29
Javljamo tužno vest vsem znancem in prijateljem, da je naš sin, brat, nečak in stric, gospod
Rado Ukmar
v cvetoči mladosti 21 let nenadoma preminul dne 8.
Pogreb nepozabnega Radota se je vršil dne 9. t. septembra 1932 pri obisku svoje sestre in svaka v Baru. m. istotam.
Bar — Prosek — Ljubljana, 10. septembra 1932.
Žalujoči starši Franc in Amalija Ukmar, ter brat Danilo, Prosek pri Trstu — Sestra Antonija in svak Drago Ukmar, nečaki Drago in Boža Ukmar, Bar — Družina Briščik, Ljubljana, in ostalo sorodstvo.
t
Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oče. stric in tast, gospod
Frane Peternel
upokojenec Kranjske industrijske družbe
v soboto ob pol 9. uri po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 12. t. m. ob 1/5 uri popoldne iz hiše žalosti na Javorniku št. 36 na farno pokopališče Koroška Bela.	11495
Javornik, dne 10. septembra 1932.
Družine: PETERNEL, ČOP, SEGOLIN.
Pfetiln! stroj
10/00, pranr dober pecemi naprodaj na Biedweif»ovi c. št. 20/1, levo. 37144-29
Šivalni stroj
star »Simger« za 300 Dim naprodaj na Kei«eiisovi cesti 30/1, levo. 37145-29
Pisalni stroj
znamke Mercedes, za latinico ln cirilico, skoraj nov, ugodno prodom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	37255-29
Ženitve
Vsaka beseda S Dia: *a o^anj« nsri..» aH
Šifre pa S Dia. {26)
Dobro situiran
mlad trgovec ie posestnik
želi v s vrbo ženitve znanja z mladim, trgovsko naobraženim dekletom, ki ima nekaj premožemja. — Ponudbe s sliko na po-drtiranico »Jutra« v Novim mestu pod šifro »Di-skrecija«.	34793-26
Za svojo sorodnico
ki je dobra gospodinja in ima primeren kapital iščem tem potom zaradi pomanjkanja znanja gospoda. Državni uradniki imajo prednost. Samo resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takojšnja ženitev«.
37138-25
Vdovec
z dobro vpeljano obrtjo želi znanja z damo od 35 do 50 let starosti s kapitalom od 70 do 100 tisoč Din gotovine za sku/pno sodelovanje. Samo resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Odločnost«. 37159-25
Vdova
srednjih let. s svojo dobro eksistenco, se želi poročiti z resnim gospodom. starim od 40 do 65 let. Prednost imajo državni uslužbenci. TJpokolenci niso izključeni. Dopisi na podružnico Jutra« v Celju pod značko »Poroka«.
37227-25
Posestnik
star 65 let, z večjim premoženjem, poseduje sedem obrti, želi poročiti takoj vdovo ali samsko, ki bi imela 130.000 Din gotovine. Ponudbe s sliko pod »Poroka takoj« na ogl. odd »Jutra«.	37260-25
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova al« za šifro pa 3 Din. (28)
Moška zapest. ura
izgubljena na desnem bregu Save, se dobi na po-atejd Ježiica.	37016-28
Srebrna zapest. ura
z verižico je bila izgubljena 31. avgusta na kolodvoru Jesenice. Poeten najditelj naj jo prota dobri nagradi vrne aa naslov, k.; ga pove oglasni oddeleik »Jutra«. 34866-28
Koščena očala in
moška zapestna ura
izgubljena ob Savi na Ježici. Najditelj dobi nagrado. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
37169-28
Živali
Papiga
mali, lelema, z modirim repom, je usla pro-ti Kira-oi dolini. Najditelj ss prosi, da jo odda proti nagradi Levčeva 7. 34993-27
Luksuzni psički
majhni, naprodaj v Rožni dolini, eefita IV štev. 17.
373L1-37
Čistokrvne ptičarje
kratkodlakarje. 7 tednov stari, oddam. Naslov: M. Berdajs. Maribor, Trg svobode.
37237-27
Obrt
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali z« Šifro pa 5 Din. (30)
Kotle za žganjekuho
izvrstnega izdelka, pre-še in milne za sadje, slamoreznice, trijerje in vse poljedelske stroje kupite zelo ugodno pri tvrdki Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1.
34684-30
Trajno kodranje
po 80 Di.n izvršuje Dinter Draigo, friaer pri cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
37108-30
Modroce po 30 Din
poprarrlija taipetmik Mohar Ljuibljana^Sišika, Lepoiivor-ska št. 3. Na željo pridem na dom.	37214-6
Informacij
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali t» šifro t»a 5 Din. (31)
Izginil je
neznano kam Mirko Povh, krojaški vajenec. Fant je močan, v rjavi obleki, ra-z-ogla-v. Kdor kaj ve o njem. naj sporoči njegovi materi Mariji Cista-r, Pokopališka 5, Moste.
34991-3:1
Svarilo
MoJ mož Andrija Gogala
vz Bleda je odšel pred 8 dnevi od hiše neznano kam. Njegovih dolgov šn njemu danih posojil ne priznavam. Angela Gogala rajona Potočnik — Bled.
34S07-3H
Via-ka otvjeda 1 Din. za dajanje naslova ali
w šifro pa o Din. '34\ - ____________—-»
Namizno grozdje
lepo, belo in rudeče. žlaht-nino, traminec. rula-ndec, prodam v vin.osradu ali pošljem večje količine na dom. Kupcu posodim tudi posodo po potrebi (kg 3 Din). Naslov v oglasnem oddellkiu »Jutra«. 34001-34
Jabolka — Slive
Za večjo množino Ia namiznih jabolk in sliv. kakor tudi otresemih, iščem k mpca. Dobavim tudi za provizijo.	34940-34
Prostovoljna dražba
V nedeljo dne 11. septembra t. 1. ob treh popoldne bo prodaja od Čolnar Valentina, posestnika is Jezice štev. 17, lastnega zemljišča okrog 3400 m' stavbnega sveta z izklicno ceno po Din 35 za 1 m2. Zbirališče prrd pošto na Ježici. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII. dne 1. septembra 1932.
34835-32
VredHote
iKj beseda 1 Din. za dajanje naslova ali m ?fro m 5 Din. (35)
363 Vsake vrste
ZLATO m SREBRO
kupuje
F. Čuden, Prešernova 1
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija	lra?ib
kovin. Ljubljana.	Ilirska
ulica 36. vhod ii	Vidov
danske eeste, pri	gostiln'
M ožina.	70
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih ceDan
ČERNE — juvelir
Ljubljana, VVolfova ulica 3
Usmiljena srca
prosi mlada priprosta gospodična, osamljena in revnega stanu, popolnoma slepa, ki se želi priučiti igranju koncertnih citer, Ker pa nima denarnih sredstev ter lastne strehe, prosi ponižno usmiliena srca za denarno podporo ali ob rabljene citre, s katerimi bi si mogla nekoliko služiti skromni kruh. Darovi naj se blagovolijo poslati na oglasni oddel. »Jutra«. Usmiljenim srcem se za prejete darove že vnaprej za hvaljuje.	34644-3'
Is
Ležalne stole
120, po povzetju 130 Din
Spalne fotelje
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova sli za šifro pa 5 Din. (37)
patent. divane, otomant. garniture, m>iiroce, posteljne mreže, železne zložljiv« postelj« in tapetniške it-deike sodi najcenej«
Rudolf Radovan
tapetnik
•Mestni trg štev. 13
IjkiMJUVL.
mm in
pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
fllffi^Ofaiti
Usnjate
suknjiče
od Din 470 do 600 dobavlja
Fr. Zaloga?
Mengeš 41.
dobite v -»Jutrovem« malem oglasniku.
Velika izbira blaga za
damske plašče


finih kvalitet ugoden nakup
Ljubljana, Mestni trs 22
O
JSpoIno fooliil l
Zahtevajte takoj pojasnjujočo literaturo o sifilisu, bolezaib sečne cevi in moški slabosti
o temeljitem m trajnem ozdravljenju brez živega srebra in salvarzana, brt-2 nevarnih naknadnih b >lezn: tn brez ovir- v poklicu, novega <:jajno prt-izkušenega, strupa prostega i'lravljeu.;a. Mnogo navdušenih priznanj o korenitih uspehih, kjer so dr-jge vrste zdravljenja po dvigih letih odpovedale. Brošura t sodbami in priznanji štev. zdrav, "avtoritet. 116 strani. Cena 10 Din. Samo pro-ti v naprej poslanemu denarju. Prosimo, da pišete v nemškem jeziku.
»Chemische Fabrik Lutegia G. m. b. H. Kasse! 232«
Nemčija 38n III «1111»« !■!■ ......... j
HaEsSSSE!
v tablah in za odeje najboljša in najcenejša, vedno na
zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik!
TOVARNA VATE Maribor Dravska 15.
11343
Stenice ia . golazen
pokončava s c.vaniko-vim plinom najsigur-neje Obl. Uonc. zavod za pokončavanje mrčesa Ljubljana, Dunajska cesta la-IV.
Vsaka beseda 1 Din: I za dajanje naslova ali I i za Šifro pa 5 Din. (33) I
Novo kislo zelje
prvovrstno rezano in cele glave za sar-mo v soačkih v vsaki množini dobavlja po naročilu in ix) najnižji ceni Gustav Erklavcc, Kodeljevo št. 10, Ljubljana. Telefon 25-91.
290-03
Gostilničarjem
posestnikom hoteio-v in re--tavra-oij naKiuiiijam, da imam v zalogi še nekaj prav dc-ibrega, na vseh dosedanjih vinjkili ra-zsta-va-h priznanega vina Ilalo-ž.taa po 3.50—5 D:n fran-ko Pol :'~3ne ii Ptuj. —■ Janko Znak >v:č. Sol. uprav, v	pn.vsstnik in tajna
— NarapM«, p. Ma::-»'r?.
3479^:3
Vsaka beseda 1 Dm; za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (32)
Vaaka beaeda 1 Din m dajanja oaat H iUro pa t Din. (27)
a *
g?) y
Mlad pes
volčjaik, kj sliši na ime »Tarzan« im nosi znamko »Dobrna«, se je izgubil. Pošiten nacdiiitelj naj ga proti nagradi vime na naslov: Marija Malavašič, trgovina. Vrhnika °4.
34836 2*7
Dražbeni oklic
Dne 7. oktobra 1932 ob 8. uri se bo prodalo na javni dražbi posestvo vlož. št. 257 k. o. Cesta pri Okraj nenj sodišču v Velikih Laščah.
Zapuščina Adamičeva v Ponikvah štev. 32.
Hiše., mlin, žaga, gospodarsko poslopje, 6 travniških parcel, 4 njive, 6 pašnikov in 1 gozd. Cenjeno 174.602 Din. — Pojasnila daje upravnik Edvard škulj v Ponikvah 30 p. Videm—Do-brepolje in pa Posojilnica v Dobrepoljah. — Dražbeni pogoji so pri Okrajnem sodišču v Velikih Laščah. 37056-32
takega pa se ne
in v sedanjih težkih časih tudi več ne bo. — Zaradi opustitve moške konfekcije
ssa Dunajski cesti štev. 7»
324
Obleke iz trpežnega štofa že od Din 180.— naprej itd. — Oglejte si zalogo pravočasno, kajti te smešno nizke cene ostanejo le, dokler traja zaloga.
JOSIP IVANČIČ
BBS
Brez posebnega obvestila	"1501
Naša ljuba soproga oziroma dobra mati, stara mati, sestra in teta,
gospa
Antonifa Hanžel
trgovka
je v petek, dne 9. septembra 1932 ob % 4. uri zjutraj, v 69. letu svoje dobe, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 11. septembra ob y2 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek dne 12. septembra ob y2 9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
Krčevina pri Mariboru, Ljutomer, dne 9. septembra 1932.
Karol Hanžel, soprog — Srečko Hanžel, sin — Zvona Marinie roj. Kanžel, hčerka. — Vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Mariboru.

GORENJSKO SUK
in prvovrstne pletenine
trpežne posteljne in konjske KOČE si vsak čas lahko nabavite po neverjetno nizkih cenah v novo OTVORJENI detajlni trgovini
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 3§
11494	Se priporoča
LOJZE KRISTAN, tovarna? Zapuže pri Lescah	Gorenjsko
m
Edison Bell gramofoni
vsakovrstne najnovejše plošče v veliki izberi.
Radioaparati
prvovrstnih znamk po nizkih cenah
tndi na obroke.
S	11453
Oglejte si našo bogato zalogo!
»Tehnik" Josip Banjai
Ljubljana Pri kolesih je 10°/o popust. Miklošičeva 20
(Palača okrožnega urada)
ki razpolaga od 60.000 Din in ki dobro pozna poslovni teren stroke v Ljubljani — se sprejme v dobro podjetje v Ljubljani. — Sprejmejo se tudi dobri pomočniki s tem kapitalom.	11491 Dopise pod šifro :>Lepa bodočnost« na oglasni oddelek :: Jutra«.
Žgano slikarstvo — Spominke
PAVILJON
508
šatule, šolske pušce, kuhinjske opreme za dišave, slike in razne igračke, potrebščine za dom v najlepši izdelavi in slikanju izdeluje
509 Milan Horvat
žgan« slikarstvo Jesenice
DOBRA EKSISTENCA.
PRODA se zaradi prevzema večjega obrata dobro vpeljana, preko 10 let stara
manufakturne in konfekcijske stroke z večjim številom stalnih odjemalcev. Za dobrega krojača uspešen razvoj zasiguran.
Samo resni reflektanti naj stavijo pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vpeljana trgovina 248«. 114S7
llllillilIlllllllIltllllliriltlllIIIIIIIIIIIIIIIllllllillllll|lIlIltllIlltli:ilIIIftltllllI3lllltllllI!l!lllI>tllllIflEllillt<itllll
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem trgovino zopet OTVORIL, isto bogato založil z najnovejšim modnim in manufakturnim blagom, perilom in konfekcijo.
Zagotavljam svoje cenj. stranke v vsakem oziru najboljše postrežbe in prosim za obilen obisk ter zaupanje.
Priporočam se in ostajam z vsem spoštovanjem
Maribor, Aleksandrova cesta 13
11499
IIIItllltlllMIlItltllllMltllllllMIlIllllfllllllMMIlIMIIIIIIIlilllirTllfllllMIlllIIIIIIlIIMIfllfllllllllllMIllllll^llIIlirfr
Aiichel Zčvaco:
140
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
9.
Carcagne, Escargasse in Gringaille so že pet dni živeli kakor v raju. Jedli, pili, se debelili in si želeli samo nečesa: da ne bi bito tega življenja nikoli konec.
Zgoraj so jim kokoši vsak dan nesle sveža jajca. Tako jim prav za prav ni*manjkalo drugega kakor spodobne obleke, da bi mogli odložiti cape, ki so jim komaj pokrivale nagoto.
Prostodušni Carcagne je sprožil misel, da bi si lahko priskrbeli denarja, če bi prodali orožje in smodnik;, ki sta bila v skrinjah. A Gringaille se je uprl.
»Mislim,« je dejal, »da lahko mimo razpolagamo z vsem, kar je tu. Zastran orožja in smodnika bi pa vendarle rekel, da nikar ničesar ne ukrepajmo brez gospoda Jehana. Narobe: dobro bi bilo, če bi pregledali to orožje in ga spravili v dobro stanje, ako je treba. Dolgočasimo se tako in tako — to nam bo vsaj opravilo.«
Kak nagib je vodil Grkigailla, da je dal tovarišema ta svet? Še sam bi bil težko povedal. Najbrže je res mislil, da jim bo to opravilo krajšalo čas. Pusto je bilo sedeti v podzemeljski jami ie držati roke navzkriž!
In tako so jeli soažiti orožje, kakor da bi se pripravljali na vojno. Vestno so opravljali ta posel in kmalu je bilo orožje čisto, svetlo in namazano kakor takrat, ko je bilo še novo.
Ta dan — peti njihovega življenja v Indiji Koromandiji — je bil hkratu dvanajsti Jehanovega bivanja pri Perretti. Bila je sreda, in perica je morala oddati v samostan perilo.
Odpravila se je kakor vselej, spremljana po delavki, ka je v vs" lEkem košu tovorila perilo. Ta delavka je nosila oglavnico, ki ji je padala na ramena in skrivala malone ves obraz. Podobna pokrivala so imele skoraj vse ženske iz preprostega ljudstva — razen mladih deklet in nekaterih razuzdank, ki jim je bilo do tega, da bi ljudje občudovali njih zale obraze. Perrettina delavka je bila resna ženska. Bila je očividno tudi nekaj bolna, sodeč po volnenem ovijaču, ki ji je varoval vrat in segal do nosu.
Ženski sta krenili od križa navkreber proti samostana. Ta jima je zdajci prišel naproti mož, ki je stopal nizdolu Ta mož je bil naš stari znanec Saetta.
Perretti je bil Saetta globok zoprn, čeprav se ji je vedno sladkal in dobrikal. Zato je srečanje z njim ni razvedrilo — ne nje, ne njene delavke, ki se je ob poglediu nanj kar jezno zdrznila. Toda ogniti se ga ni bilo več moči. Hotela je urno stopiti mimo njega in ga odpraviti zgolj s pTtjaznim nasmeškom.
A Floreaitmec ni mislil tako. Odtočno se ji je postavd na pot.
»Preteto ošabna si, dekle!« je rekel s porogljivim glasom. »Niti dobrega jutra ne voščiš staremu prijatelju!«
Perretti je bil položaj tem boli mučen, ker je Saetta, čeprav je govoril z njo, žareče upiral oči v njeno delavko. Le-ta je sklonila glavo in si potegnila oglavnico še globlje na obraz, kakor bi hotela pokazati, da ji je njegova pozornost nadležna.
»Nisem ošabna, gospod Saetta,« je mirno odvrnila Perrette. »Mudi se mi v samostan, da oddam sestram perilo... Bodite tako dobri in spustite naju naprej.«
»Koga ,naju'?« se je zarezal Saetta. »Tebe — in koga še?«
»Mojo delavko! Ali je ne vidite?« je nestrpno rekla Perrette in hotela kreniti mimo njega.
»(Počakaj malo, kaj bi neki!« je dejal Saetta ter ji iznova zasto-pil pot. »To je tvoja delavka, praviš? Per Bacco! Ali ne veš, da se spravljaš v slab glas, če hodiš okoli s takšnole delavko? Naroči j! vsaj, da si obrije brke, ki silijo na beli dan!«
Perrette je od prepadenosti onemela. Delavka je pa za trenutek privzdignila oglavnico z obraza, in Saetta, ki je ves osupel spoznal Jehana Hrabrega, je vzkliknil:
»Kaj, sinko! Ti si?«
»Perrettka,« je mehko rekel Jehan. »stopi naprej, da i spregovorim s Saetto v štiri oči.«
Perrette ga je ubogala in počasi krenila dalje.
»Ali se ti meša, da me takole ustavljaš?« je zarohnel Jehan. »Ce si me spoznal, bi si pač lahko mislil, da se nisem brez tehtnih razlogov takole našemil.«
*Saj te nisem spoznal,« je odkritosrčno odvrnil Saetta. »Tale koneek brkov, ki ti uhaja izza ovijača, me je zanimal. Hotel sem vedeti, kaj pomeni.«
»Not,« je besno vzrojil Jehan, ki se ga je polaščala nevarna jeza, »•kaj hočeš vedeti? Govori! Saj vidiš, koliko časa imam...«
Saetta je čutil pikro ost, ki je bila ▼ teh besedah. Dobro je videl, kakšna besnost je obhajala Jehana. Vendar pa je očividno imel tehten razlog, da je hotel izvedeti namero mladega moža, ki ga je imenoval svojega sina. Naredil se je, kakor da ga ne razume, in s pridušenim glasom odvrnil:
»•Počakaj malo, mi, saj te ne bo konec! Ali si po tem takem na sledi...«
»Komu? Čemu? Zakladu?... Da! Bližam se cilju.«
»A jaz sem menil, da si že obupal!« je vzkliknil Saetta.
Jeham je srdito skomignil z rameni:
»AH me ne poznaš? Pred štirinajstimi dnevi sem postopal tod okoli — pa se me jih loti kar dvajset namah... Sam ne vem, kako sem mogel živ odnesti pete! O, kraj je dobro zastražen, verjemi mi! A ljudje ne mislijo na vse... Takole našemljen pojdem v samostan ... Čez uro, ko se vrnem iz njega, bom vedel, kje so skriti milijoni... In naj si izmišljajo še take ukrepe in pokrijejo ves hrib s svojimi vohuni, vojaki in zavratnimi morilci — milijoni bodo moji, nikogar drugega ne. Slišaš, Saetta? Milijoni bodo moji. Ali je tvoja radovednost sita? Ali me zdaj spustiš dalje ali ne?«
»Stopi, * stopi, sinko,« je odvrnil Saetta in oči so se mu živo za-lesketale. »Čakaj, da ti popravim ovijač... Te brke bi si pa rajši obrti. Nu, pojdi. Obilo sreče!«
Rešen nadležnrka, je Jehan naglo dohitel Perretto.
»Nu, tako,« je mislil sam pri sebi. »Ce je to, kar mislim, resmua, bodo samostanska vrata zastražena in povratek nama bo odrezan. Saetta bo že poskrbel. Prekleto, da mi mora po dvanajstih dneh čakanja in vsej neskončni previdnosti tako izpodletett! In vse samo zato, ker mi je vrag poslal tega topova Saetto pod noge... Kaj pa, če se vendarle motim? Če ga imam po krivici na sumu? Da, tudi to je mogoče... A verjetnost je majhna. Ravnati moram torej tako, kakor da se ne motim. To pomeni popolno izpremembo prvotnega načrta. Drugače ne gre.«
S pridušenim glasom je dal Perretti nova navodila. Zala perica ga je resno poslušala in modro kimala z glavo.
S čudnim nasmeškom na ustnicah je gledal Saetta za njim. Nato jo je ubral naravnost po hribu in zavil na levo pot, ki je vodila mi" mo kapelice, vse tja do »-Končnega studenca«.
3 ll
HRANILNI CA DRAVSKE BANOVINE
Telefon štev. 24—83	Ljubljana, Knafljeva ulica 9	Rac. pošt hran. št 10.680
prej
Maribor
Kranjska hranilnica
€ elje
,Tu naložita na najboljše obresti svoje prihranke. Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo
Najvarnejša naložitev denarja. — Denar se lahko pošilja tudi po Poštni hranilnici. — Najvišje obrestovan je.
kokošje, parje. gosje, naravno In s strojem
č išče no, dobavlja v vsaki množini

Telefon številka 59, 4, 3, 60
a tudi za vsakogar, ki ljubi aH pa je ljubil, je najbolj priporočljiv roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—.
a ljudi!
Prosluli astrolog profesor Helčn se je odločil izgotoviti vam brezplačno vaš horoskop. Slava prof. Helena je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helen vam pove po resnici vso vašo usodo, napove vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi,' ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helen vam to pove: v zvezdah! Ne verujete?
i¥@id@ govore resnico!
oitajte, kar vam piše sam profesor-astrolog Helčn.
Spoštovani prijatelji!
že ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. K. Havelka naravnost zasut s prošnjami
za postavljanje horoskopov.
Smatram za svojo dolžnost, da se vam tem potom zahvalim za vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj.
Mislim, da se vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi.
To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svoj naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem vam o vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10. Vse dopise naslovite le na moj zavod takole:
astrološki laboratorij K. Havelka,
Praga - Vinograde, Sleszka 116-J. Poštni predal 28. Češkoslovaška.
Oprostite mi, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helčn je star 86 let.)
Zahvaljujem Vas za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napovem lepšo pot bodočnosti.
Vas vseh vdani prijatelj
182	prof. Helčn, astrolog.
Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok, — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam
jih morda pripravlja usoda.
Lepa nova trgovina
na najbolj prometnem prostoru se po ceni proda,
ugodni pogoji. Ponudbe na administracijo 11464 »Jutra", Maribor, »Eksistenca*.
Aa j večjo zalogo
nagrobnih spomenikov
od marmorja in granita po globoko znižanih cenah priporoča
FELIKS TOMAN
kamnoseška industrija
LJUBLJANA Resljeva cesta št. SO.
Ne zamudite ugodne prilike
in oglejte si razstavljene predmete na velesejmu v paviljonu »E« zunaj.
IVAN ZAJC — 2IRI
(Dravska banovina)
ročna izdelov&lnica vseh vrst čevljev in Škornjev. Kdor hoče Imeti Škornje, gojze-rice, smučarje itd. izdelane po merah, naj se izvoli obrniti do na velesejmu navzočega zastopnika. Poseben oddelek za izdelavo oficirskih Škornjev.
Se priporoča.	11467
Vsakovrstne ure,
zlatnina, predmeti
srebrn ina po nizkih
in optični cenab pri
L. Vilhar,
urar, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 36.
gostilniške in vrtne,
11456
Stole sobno pohištvo
v lepi in ceneni izdelavi, vrtne naslonjače g platnom po Din 45'—, razne lesene potrebščine za kuhinjo in dom nudi Stolarna ia atrngarna v Sodražici. — Zahtevajte cenike.
Ščurke - ©rile Ruse
uničite takoj in za vedno, ako uporabljate že preizkušeno in za danes najboljše sredstvo
ki vsebuje spedjelne glivice (fermente) ln učinkuje samo ▼ vodi raztopljen. Dobi se povsod. Plombiran paket z navodilom stane Din 10.—» Depo: Trifolium — droge, rija — Beograd (Slavija).
Za Slovenijo: Drogerija Gregorič, Ljubljana, PreSernova ulica St. S.	235
lastila
alera 'Vas bodejo
popolno zadovoljita.
•o najboljši kakooosti po jako zmepni ceni dobite ppi največji domaČi odpremni twdki KRALJEVSKI DVOJINI DOBAVITELD
CHNEIDER
PROIZVOD aUftZBn. IN PRTBOR.A
Tiik>ličeOauL12/<i
, r. <»■ 'Havctfske giiar>a. ■aaije mki>omatičn« hapmonu t	_______- i. I tPube, saksofoni it
Mandoline -»lO&r ~ I^otevj^^bj^A, ff/apmanike *<• 15. - " 12222? C&T/1&C
SILIT
WMF
kuhinjska posoda je priljubljena povsod zaradi svoje izredne trpeznosti in zmerne cene.
VdtOMJkdlGAdSt
posoda brez glazure, rje prosta, vzdržna proti kislinam —
enkratni izdatek za trpežno in lepo posodo je najpametnejša poteza gospodinje.
WUrtembergische Metali warejifabrik Getellngen Steige. Prodajno mesto in tovarniška zaloga
FRANC GOLOB, Ljubljana
11322	Wolfova ulica 8.
Delo
d<oM ▼ U* tefikah časih -mak i« najlažje, ako ti sam
doma uredi ptertal-meo. Damo vsakio-otut tekoče dedo, s tem da mu odjetn-ljeroo Egotovijen« pletenim«, da on iJobaiv4jair«> prej® «ra i^plačajeroo m«odo za pieteoje — kar dokazno«.« nnoga raihroima pisma. — Ako bofiete delati in wwl<irfcwi, obrnite M prosim raup-do (a gratiappo-apefcte na trrdik« J. Kali«, Maribor, Trubarjeva nI. 2. oddelek VI. 319
»TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles in otročkih vozičkov, LJubljana, KarlovSka e. 4.
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških m »gTač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna na)no» vejša dvokolesa,, šivalni stroji im motorji. Velika izbira. Najnižje cene
Ceniki franko.
Seno in slamo
dobavi ja po konkurenčnih cenah 308
Gospodarska zveza
v Ljubljani.
Din 00
moški nizki čevlji iz pristnega usnja, visoki 79 Din, boks 87 Din, delavski iz kravine 79, 96 Din, posebno močni 107 Din, gorski 138 Din, dalje velika izbira vseh vrst polčevljev, domačih, telovadnih, športnih, turi-stovskih, plesnih in drugih čevljev za razne prilike po čudovito nizkih cenah.
Trgovski dom Stermecki, Celje
štev. 20
Zahtevajte brezplačni, bogato ilustrirani cenik!
VSAK PAR POP DIN 50 -
Z železno voljo ZNIŽUJEMO CENE.
Borimo se proti draginji. Zaposlujemo domače delavce.
Odstranjujemo brezposelnost. Podprite nase delo
Vrsta 2942-00
Sandale kot čevlji z močnim podplatom. Sedaj stanejo otroški samo 29.—, 35.— Din, ženski 39.— Din, moški 49.— Din.
/rst a 1905-76
Udoben čeveljček iz belega platna obrob-lien v barvah. Primerni za sprehod in str and.
Vrsta 4432-00
Udobni čevlji z gumijastim podplatom. Za otroke Din 29.—, za ženske Din 35.—, za moške Din 39.— par. Za telovadbo.
Vrsta 3661-00
Otroški visoki čevlji iz rjavega ali črnega boksa z trpežnim usnjatim podplatom. Iste v raznih kombinacijah za isto ceno.
Vrsta 3162-uu
Za dečke nepremočljivi čevlji iz mastnega usnja z neraztrgljivimi podplati. Vel. od 9—1% t. j. od 27—34 Din 39.—, od 2—5 t j. od 35—38 Din 59.—.
Vrsta 3222-00
Evo za dijake, ki raztrgajo vse kar vzamejo na noge. Neraztrgljivi čevlji iz rjavega boksa z neraztrgljivim podplatom iz vulkaniziranega gumija. Vel. 26—34 Din 39.—, od 35—38 Din 59.—.
m:
Vrsta 4435-00
Vrsta 1675-71	Vrsta 2145-09
Praktični in lahki čevlji iz sivega platna Okusni čeveljčki iz platna z gumijastim	Udobni in lahki čevlji z gumijastim pod-
zgumijastim podplatom. Za malo denarja podplatom v mavričnih barvah. Za štrand	platom. Za ulico, šport, vrt in dom.
mnogo zadovoljstva.
in sprehod.
Vrsta 2755-78
Udoben in lahek čeveljček iz platna raznih barv, z gumijastim podplatom in peto. V toplih dnevih za vsakdanjo nošnjo.
Vrsta 4438-00
Platneni polčevlji v sivi ali rjavi barvi z gumijastim podplatom. Udobni in lahki. • Služijo tudi kot telovadni čevlji.
PAR POD 100 DINARJEV
Vrsta 3945—03
Praktični čevlji iz črnega boksa. Najprimernejši čevelj za gospodinje za trg in vsakdanjo uporabo.
Vrsta 2947-00
Moške sandale z močnim usnjenim podplatom. Za ulico in vsako priliko. Otroške Din 29.—, ženske Din 39.—.
Vrsta 3337-12
Praktični in udobni čevlji široke oblike s prožnim gumijastim podplatom. Za urad in sprehod.	___
Vrsta 2927-15
Moški polčevlji iz rjavega in črnega govejega boksa. Z usnjenim podplatom. Najprimernejši za vsakodnevno nošnjo v lepem vremenu.

m
Vrsta 0167-03
čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za delo na polju in za vsaki štrapac.
•m
Vrsta 3925-03
Močni čevlji iz črnega boksa z močnim usnjenim podplatom. Za štrapac in vsakodnevno nošnjo.
Vrsta 2945-11
Okusni čevlji ia« rjavega in črnega boksa. Neobhodno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti iz laka za Din 99.
v rsta 1645—05 Enostaven toda okusen čeveljček z sponko. Za isto ceno dobite razne druge modele.
Vrsta 1937-22
Okusni moški čevlji iz črnega ali rjavega boksa z gumijastim podplatom- Gumijasti podplat je neraztrgljiv.
Pridite v naše prodajalne, naši sotrudniki Vas pričakujejo ter Vas bodo z veseljem postregli.
Z a vs a
par |a
v •
Cfi
o.
Vrsta 3967-22
Udoben čevelj iz Črnega boksa z vulkan i-ziranim gumijastim podplatom. Za praznik in nedeljo.
V četrtek, dne 15. septembra 1932 in naslednje dni, vsak dan od 8. ure zjutraj naprej, se bo na drobno prodajalo potom javne sodne dražbe v trgovini Mahorič v Ptuju, Krempljeva ulica 1 razno manufakturno blago, nogavice, dežniki, blagajna, pisalni stroj in drugo.
Manufaktura se bode prodajala na drobno in bo znašala izklicna cena, to je najmanjši ponudek, polovico sodno določene cenilne vrednosti.
Kupnino je treba položiti takoj v gotovini.
Natančnejše podatke daje konkurzni upravitelj 11466	ODVETNIK DR. SENCAH MATEJ.
Lepo posestvo
v Celovcu (Klagenfurt), Rosentalerstrasse Nr. 42/e obstoječe iz enonadstropne hiše-vile, dalje tovarniškega in gospodarskega poslopja, dvorišča in vrta je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Resni kupci dobe nadaljna pojasnila le pri lastnici gospe Amaliji Kučera v Zagrebu, Ilica br. 21.	11340
^Mdeca /co/carda
je sijajen roman, ki ga morete čitati le s pritajenim dihanjem. — Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45.—, Naroča se pri upravi »Jutra«.
En oddelek knjigoveznice A. JANEZICA
			v < Jm^f ^	
	W *		v i. '^^■HB' -11 Si . « ažt '.	
				
te«.,,. s f ■mm	BS			
r -	UmI			
h L ^'	*' jMm %' 91	, j! i... * j^Bt IBBB^^^SH^fe^fei	19 * m J Tat n^^H	
i trni L	:<m		SMi ^^r Mj!* „ ^ A'	
Tudi knjigoveškim izdelkom so se znižale cene.
Vljudno pViporočam svojo, na novo z najmodernejšimi stroji spopolnjeno knjigoveznico ln črtalnieo trgovskih knjig. — Sprejemam v delo vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela od najnavadnejše do najfinejše vezave, revije, koledarje, šolske knjige, hranilne knjižice itd. Vsled najmodernejše opreme mi je mogoče izgotoviti tudi velike naklade ne samo precizno in v najkrajšem času, temveč tudi po najzmernejših cenah. Ako Vam je kaj na tem, da si pri ceni prihranite denar, potem Vas prosim, da, predno oddaste naročilo, zahtevate ceno tudi pri meni. — Za precizno delo prevzamem vso odgovornost.
Telefon 3220 A. JANEžIč, Ljubljana, Florijanska ulica 14 Telefon 3220
Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig.	Naročila se sprejemajo Gregorčičeva 5.
NajnorcJa služintka pa. tetna železna zelo praktična aložljira postelja a tapeciranim madracoro —
Erakti£na za vsaku hižu, otele, za putujače oio-be in nočne slnžbe. Stane Din 390.—. Razpoii-ljara postom in železni* com po porzetju^
"Engleskf složivi patent | ^ atolci.
Stoji Din i4&—
spaljni
patent
fotelj
stane
oin 1300
LiegestuM praktičan ta Icianic • in tedenje. Sta«
■« Dta J 30 »

zj^r
po tem imam - čist 6ohano
perje kg Din 48__, čist
belo gosje kg Dia. 130__,
čisti puh kg Din 250___
modroci punjeni s Tolnoru Din 7S0.—, žične mreže s* postelje Din 150.—, oto-mani Din <>50.—.
L. BROZOV1C. ZAGREB IUCA 62.
-3 b
te o
s
Ta
■M
X
G
Si 13
£
C.
£
C.
s
©
KLEIN &
tovarna strojev za obdelovanje lesa FULDA
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Peter AflgelO d. Z 0. Z, Telefon 3249 Ljubljanat Dunajska cesta 31 Telefon 3249
Obširno skladišče tovarniško novih kakor tudi rabljenih elektro-mizarskih strojev v največji izbiri za vse panoge lesne industrije: Universal - Ti-schlereimaschinen, Abrichtmaschinen, Diktenhobelmaschinen, kombinierte Hobelmaschinen, Frasen, Kreissagen, Bandsagen, Patent-Ketten-Frasma-schinen, Patent Sandpapierschleifmaschinen, Zimmereimaschinen, Wagne* reimasehinen.
RAZNE NOVOSTI!
Bogata zaloga skobeljnih nožev in ostalega strojnega orodja Vam je istotam na razpolago.
Brezkonkurenčno v ceni in kvaliteti!
Cene globoko znižane!
NA LETOŠNJEM JESENSKEM VELESEJMU TOKRAT NISMO
ZASTOPANI!	H367
O
9
5"
1
«
S
e
C
»
S O S
Spolne + bolezni
sifilis, kapa vi ca, beli tok so ozdravljive brez strupenih vštrcavanj, brez živega srebra in salvarzana. Tisoči žen in mož ve enodušno hvalo za svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom
„Vigi-Tabl" brez motenj v izvrševanju poklica.
Sijajna priznanja. Tisoče zahval. »Vigi-Tabl« učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi. Prof. Hcrry se je o njih izrazil, da »delajo prave čudeže«. Uporabljanje Je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120.—, posebno močne za stare slučaje Din 200.— Pošilja diskretno le
Odborna ord. laborator Aide—Havelka,
Praha—Vinohrady, Sleszka 116. Pošt. 28. CSR.
127
čitajte Jutrove tnale oglase, ki imajo uspeh
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adott Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezer&ek. Za inseratnl del je odgovoren Aloj2 Novak. Vsi v Ljubljani.