rvstnma pialana v ootovlnl
tovurutOFikl
Cena 1 Din
BB/
Leto IV. (XI.), štev. 19
Maribor, petek 25. januarja 1930
»
JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja masečno, prajaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce#ta it. 13
Oglasi po larifu
Oglasa sprejama tudi oglasni oddalek .Jutra" v Ljubljani, Prešarnov* ulica St. 4-
Z londonske konference
BANKET NA ČAST DELEGACIJA M, — TARDIEU 0 MIROLJUBNOSTI IN PRIPRAVLJENOSTI FRANCIJE ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA NA MORJU.
Pacifizem tudi v reševanj ekonomskih problemov
Po vojni so se pojavile mnoge ve like ideje, nastale iz izkušenj v voini in njenih posledic. Mnoge so že oži-votvorjene, mnoge se še bore z zaprekami. ki se jim nastavljajo, ker povojna generacija še ni dorasla za ideje. ki so se porodile v duhu daleko-vidnejših in praktičnejših ljudi sedanjosti. Vendar pa tudi največji skeptiki ne morejo več zanikati, da se v svetu poleg nove politične pojavlja tudi nova ekonomska ureditev. Predlogi o razoroževanju, o ukinitvi carinskih barikad, o mednarodnem sodelovanju velikih industrij, o veliki mednarodni banki, ki naj regulira gibanje kapitala: vse to skupaj in še mnogo drueih pojavov je ena sama velika manifestacija želje po političnem in gospodarskem miru.
Prehajamo v novo zgodovinsko fa-zo. Govori se o evropski federaciji kakor o stvari, ki je praktično izvedljiva. Bližnja bodočnost bo odkrila nove možnosti za reševanie teh problemov. ki bodo prej ali slej postali realnost. Tudi vprašanje enotne in stabilne valute ali monete si pridobiva vedno nove pristaše, zlasti tudi v najvišiih finančnih krogih sveta. 2e med 1. 1926. do 1928. se je vršila pod avspicijami vlade Zedinjenih držav anketa, koje naloga je bila stabilizacija cen. odnosno kupne sile monete. Od takrat naprej se bavi z vprašanjem stabilne monete poseben odbor, sestoječ iz prvih finančnikov in industrialcev sveta. Za akcijo se je pričelo zanimati tudi Društvo narodov, tako da dobiva akcija vedno bolj značaj političnega nokreta. kakor je to vsikdar, ako kakšno ekonomsko ali finančno vnrašanje zavzame širok ob seg in zahteva za svoje oživotvore-nie meddržavno in mednarodno sodelovanje. Izkn?nje s novofnimi m .* netarnimi revolucijami in z močnim razvrednotenjem zlata so vodile do ideje, da se uvede stabilna moneta. Te revolucije so rušile ne samo denarni trg. ampak tudi socijalno, politično in ekonomsko ravnotežje narodov.
Poskus uvedbe stabilne monete bo nedvomno posnešila ustanovitev med narodne reparacijske banke. Naloge banke se ne bodo omejevale samo na reparaciiska plačila, ampak bo to obenem banka za kompenzacije. Pričakovati je kot plod njenega delovanja stabilizacijo tečajev in kurnie moči monete. Mnogi si banko že danes zamišljajo kot »federalno banko zedinjenih držav Evrope« ali kot svetovni kartel za produkcijo monete in za kredite ki naj garantira stabilnost kunne moči.
O akciji se v svetovnem časopisju za dni? čas mnogo razpravlja. Akcija Je šele v povojih, ni pa dvoma, da se bo nadaljevala. Drzno bi bilo, v nanrei trditi, da bo usnela. Toda
LONDON, 24. jan. Londonski župan je priredi! včeraj na čast v Londonu zbranim članom posameznih delegacij razorožitvene konference slav nosten banket, ki se ga je udeležilo nič manj kot 750 oseb. Na pozdravni nagovor lordmajorja se je zahvalil francoski ministrski predsednik Tar-dieu, ki je opozarjal na zaupljivost, s katero so se posamezne delegacije lotile velikega dela razorožitve na morju. Posebno francosko delegacijo navdaja resna želja, da odgovori na stavljena vprašanja odkritosrčno, da bo imela konferenca popoln uspeh.
LONDON, 24. jan. Francoski ministrski predsednik Tardieu je včeraj
izjavil, da je reparacijsko vprašanje med zavezniki na eni in Nemčijo na drugi strani končno urejeno. Sporazumno zaupanje med velevlastmi, ki so podpisale haaški protokol, je najboljše jamstvo za neoporečno izvedbo sklenjenih dogovorov. Francoska delegacija se je na londonski pomorski razorožitveni konferenci postavila na stališče, da je Francija v svojih miroljubnih stremlieniih trdno odločena, da zniža svoje bojne sile na moriu do meje varnosti. V ostalem na bo Francija še bolj omejila svoja bojna sredstva na morju, ako bi se tudi druge države odločile za enako rešitev.
Uladni načrt o socijalnem zauarouanju u Francij!
PARTZ, 24. jan. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je minister Lou-cheur zagovarjal vladni načrt o novem socijalnem zavarovdnju, proti kateremu je začela onozicija srdit boj in zlast? navaja, da bo imela odobritev tepra načrta za posledico podra-ženje življenjih potrebščin. Novi socijalno-nolitični uradi bodo imeli skunno 1200 uradnikov, vendar so ko risti sociialnega zavarovanja za državo nepregledni. Končno je predlagal Loucheur, da naj zbornica nadaljuje posvetovanja do 7. februarja. Predlog vlade je bil sprejet.
Poslanik Dučif odpotaual v Kairo
BEOGRAD, 24. januarja Davi je odpotoval znani srbski književnik Jovan Dučič, ki je bil imenovan za poslanika v Kairu, v Egipt. Snoči so mu priredili prijatelji slavnostno odhodnico z banketom.
Beograjska korupcijska afera
BEOGRAD, 24. januarja. Danes bi se morala vršiti pred prvo instanco razprava o tožbi radi obrekovanja proti bivšemu beograjskemu podžupanu Kosti Jovanoviču, ki je očital občinski upavi težke korupcijske slučaje. Razprava je bila iz formalnih razlogov od-godena in je dobi! preiskovalni sodnik naročilo, da naj pripravi nov materija!. Jovanoviča brani 14 odvetnikov.
cerkev več komunistov, ki so pričeli vpiti, da so vse trditve duhovnika izmišljene. Ko je nastopila policija, so pobegnili. Na dan obletnice smrti Kar la Liebknechta so priredili komunisti v številnih gostilnah zborovanja in nalepili po zidovjih komunistične propagandne letake. Policija je priredila pogon po mestu in aretirala 18 oseb. N?, več krajih je prišlo tudi do spopadov s komunisti in je bilo na obeh straneh več ranjenih.
Gibanje komunistou na Kolaarskem
SOFIJA. 24. jan. Kljub strogim odredbam policije in številnim aretacijam je zaznamovati naraščanje komunističnega gibanja. Komunisti Imajo neprestano tajna zborovanja In vprl-zarjajo škandale. V nedeljo je neki duhovnik v cerkvi ostro obsojal pro-ticerkveno in protiversko propagando v Rusiji. V tem trenutku je udrlo v
mnogo idej, ki so se zdele, da so utopije, je že postalo realnost. Tako lahko postane realnost tudi ta, tembolj, ker žalostne današnje prilike govore njej v prilog.	'
Bandhi o boju Indije za neodvisnost
LONDON, 24. jan. Vodja indijskih nacijonalistov Gandhi je izjavil poročevalcu »Daily Expressa«: »Veliki boj v Indiji, ki ga hočem voditi nekrvavo, se neposredno bliža. Dogodki so popolnoma odvisni od angleške vlade. Pod nobenimi pogoji se ne bomo niti sedaj niti kasneje udeležili nobene konference, razen, ako bo sklicana samo za to, da razpravlja o popolni ločitvi Indije od Velike Britanije. Minuli so časi. ko bi sprejeli tudi manj kakor to. Razpoloženje v indijskem narodu je zelo vznemirljivo. Vendar pa upam. da bo omagala razsodnost nad nasiljem. Ako pa bo pri bojkotiranju britanske uprave proti moji volji prišlo do prelivanja krvi, bo padla vsa odgovornost za to vsekakor na angleško vlado.
Smrt lorda Esherja
LONDON, 24. jan. Včeraj je umrl tu v 78. letu starosti lord Esher, eden najbolj intimnih prijateljev pok. kralja Edvarda VII. Pokojnik je igral v zf»^n«h d^etletjih v dvornem in političnem življenju Velike Britanije veliko vloeo za kulisami. Med vojno je bil zaunnik lorda Kitchenerja. Lord Esher je dosledno odklanjal vsako visoko državno službo in je zapustil Britanskemu muzeju dragocene spomine o prvi perijodi angleškega vo-jevanja v svetovni vojni, toda s pogojem. da se smejo objaviti šele po
1.	1981.
TIRANA, 24. januarja. Albanska brzojavna agentura proglaša grške vesti o uporu v južni Albaniji proti vladi za popolnoma izmišljene in tendencliozne.
mariborsko glečališče
REPERTOAR.
Petek, 24. januarja ob 20. uri »Cvrček' za pečjo«. Gostovanje Hudožestvenlkov. Sobota, 25. januarja ob 15. uri »Krog s kredo«. Dijaška predstava. Dijaške cene.
Nedelja, 26. januarja ob 15. uri »Orlov*. Kuponi. — Ob 20. uri »Radikalna kura«. Kuponi.
Pondeljek, 27. januarja. Zaprto.
Torek, 28. januarja ob 20. uri »Radikalna kura« ab. A. Kuponi.
Celjsko gledališče.
Sobota, 25. januarja ob 20. uri »Siro* maštvo ni sramota«. Gostovanje Hudo-žestvenikov.
Dijaška predstava v raarib. gledališču.
Prihodnja dijaška predstava bo v soboto, 25. tm. ob 15. uri. Vprizori se eno najlepših dramskih del sodobne literature Klabundova kitajska igra »Krog s kredo«, ki pomeni eno najsijajnejših vpri-zoritev poslednjih marib. gledaliških sezon. Cene 2—7 Din, tako, da si predstavo lahko ogleda pač vsak dijak.
Curčefc za pečjo
(K današnji predstavi v gledališču.)
I. slika. V hiši izvožčka Piribingla. Njegova žena Malutka čaka nestrpljivo na moža. Tiho življenje simbolizira cvrček za pečjo. Džon pride z nekim starim gluhim neznancem, ki ga je zaprosil za prenočišče. Kaleb, star izdelovalec igrač, pride po stvari, katere je bil prinese! Džon iz mesta za njegovega gospodarja Tekltona. Kmalu se pojavi tudi ta in pokvari razpoloženje v hiši. Povabi Džona na svojo gostijo z mlado Mej Filding in je ozlovoljen, ko Džon to vabilo odbije. Med njunim pogovorom je neznanec razkril svoje lice in se pokazal Melutki, ki spozna v njem svojega tovariša iz mladih let.
II. slika. Soba pri Kalebu. Kaleb govori s svojo slepo hčerko Berto, kateri ' e-dno laže o svojem razkošnem življenju in o baje krasnem in mladem Tekltonu, v krr	se Berta r " tr ^ tudi zaliuhi. Nastopi Teklton in izjavi Berti, da se bo danes poročil z Mej Filding in prosi, da sme zvečer priti ž njo na obisk. Berta vsa razočarana zajoče.
III. slika. Večer pri Kalebu. Malutka sklene, da razdvoji novi zakon. Džon zopet pripelje neznanega starca in prosi Kaleba, da sme starec prenočiti. Med tem ko igra Džon s starim Fildingotn na karte, ima Malutka s starim sestanek pri oknu. Teklton to opazi skozi okno in o-pozori Džona. Ta ves nesrečen zbeži domov.
IV. slika. Pri Džonu. Džon sklene % svoji ljubosumnosti ubiti starca. V peči se nenadoma pojavi cvrčkov glas, ki pripoveduje presenečenemu Džonu, kako zvesta ženica mu je Malutka. Džon zaspi pri peči. — Napoči jutro in pojavi se Teklton. Džon mu pojasni, da ni čudno, če mu žena ni zvesta, ko je vendar on star, ona pa mlada. Zato sklene sam, da jo pusti. Vse to pa je slišala Malutka. Prosi Džona, da počaka samo eno uro. Pride Kaleb s slepo hčerko in ji pove resnico: Teklton je v resnici star in zloben; lagal sem ti, da bi ti življenje prikazal lepše! Malutka je med tem pripravila staremu presenečenje: v tem trenotku se čuje izza odra glas in pojavi se mlad mož z Mej. Kaleb spozna v njem svojega sina in vse se poravna v splošno zadovolj* nost.
Naše prireditve
GLEDALIŠKE PREDSTAVE. — KONCERTI IN ZABAVE. — OBČINSTVO. FRAZA O DOLŽNOSTIH OBČINSTVA. — ZA SISTEM IN ŠTEDNJO!
Svoječasno smo v našem listu spregovorili odkrito besedo o naši slovenski maniji po ustanavljanju vedno lovih društev in o nepotrebnem in kvarnem cepljenju sil, in zdi se, da so naše tam izražene misli našle vsesplošno odobravanje. Ker pa stojimo ravno sedaj v času, ko najbolj cvetejo najrazličnejše zabavne, kulturne in druge prireditve, se nam zdi potrebno spregovoriti nekaj besed tudi o teh, predvsem že zaradi tega, ker smo po enem zadnjih slabo o-biskanih koncertov čitali v nekem dnevniku običajno stereotipno jadikovanje, da naša javnost nima dovolj zanimanja za take kulturne prireditve in naj bi se v tem oziru »poboljšala«. Pisec se pri tem najbrže niti zavedal ni, da je ponovil že tisočkrat porabljeno frazo, podobno oni nemškega armadnega poveljstva za časa svetovne vojne, »in Westen nicht ne-ueš«, po kateri je Remarque napisal svoj znani roman. Dejstvo je od te fraze namreč popolnoma različno in treba je, da si to tudi enkrat za vselej in brez prikrivanja povemo: zabav, raznih kulturnih prireditev itd. je pri nas mnogo preveč in veliko od teh jih je tudi brez stvarne upravičenosti.
Slovenski Maribor je pred vsem mesto nižjega in srednjega sloja. Kapitalistov in sploh dobro situiranih meščanov Slovenci nimamo, v kolikor jih pa imamo, se za razne kulturne prireditve ne brigajo, saj jih še v gledališču nikdar ne vidimo. Vse društveno, prosvetno in kulturno delo in vse posečanje prireditev, koncertov, gledališča itd. sloni tedaj na ramenih srednjega sloja, katerega večino zopet tvori slabo situirano uradništvo, privatno in državno. Od tega pa moramo odšteti še večji del tega sloja, ki se v javnosti sploh nikjer ne udejstvuje, niti aktivno niti pasivno. In naposled nam ostatle le še neznatna peščica ljudi, ki so naša edina kolikortoliko stalna »publika« v gledališču, v koncertni dvorani in na prireditvah društev. Ta maloštevilna »publika« pa je po svojih denarnih močeh tudi skrajno omejena in prenese tudi samo toliko in ne več. Če je v gledališču, ne more biti na koncertu in če je na koncertu, ne more biti na zabavi. Tu tedaj ne more pomagati nobena kulturna, narodna, patrijotična, socijalna ali druga zavest in tudi ne »vzgoja«.
Ker se tedaj naše občinstvo ne more prilagoditi prireditvam, se morajo nujno prireditve prilagoditi občinstvu. Najvažnejši naš kulturni zavod je brez dvoma gledališče in v prvi vrsti je tedaj potrebno, da skrbimo za to, da se z nepotrebno konkurenco raznih prireditev ne oškoduje ali celo ubije. Za gledališčem prihaja Glasbena Matica kot središče našega glasbenega življenja in zato bi morali biti njeni koncerti vsej javnosti
najvažnejši. Dolžnost Glasbene Matice pa je na drugi strani, da priredi vsako leto le toliko koncertov, kolikor jih Maribor prenese, ne več. Vsako forsiranje je njej sami v škodo. Še večja pa je njena dolžnost pri izbiranju programa, posebno še pri sklepanju dogovorov s tujimi u-metniki in zbori. Ker je možnost prirejanja koncertov številčno omejena, je treba poskrbeti za to, da ta manco nadomesti kvaliteta. Zato naj bi se od tujih pevcev, godbenikov in zborov vabili v Maribor zares samo le prvovrstni, taki, ki stoje po svoji umetnosti nad našimi in ki morejo vzgojno vplivati na domače pevce, godbenike, zbore in na občinstvo. Vse, kar je povprečnega, nam enakega ali celo še slabšega, naj se v Maribor ne vabi. Taki nastopi samo razočarajo in občinstvo odbijejo, in posledica je potem slab obisk in deficit.
Kar se pa zabavnih prireditev tiče, naj bi se ne prirejale istočasno na raznih krajih, ker je potem gotovo, da mora ena ali druga denarno propasti. Slovenski Maribor nima dovolj občinstva, da bi mogel napolniti istočasno zabavo v dvorani »Uniona«, v Narodnem domu ali še kje drugod. Mimo tega pa je tudi treba, da prirejajo zabave le ona društva, ki so zares občega pomena in ki zares lahko apelirajo na narodno, kulturno, so-cijalno ali humanitarno dolžnost javnosti, da jih podpira. Kako in koliko se je v tem oziru v Mariboru grešilo in se še greši, dokazuje najbolj to, da prirejajo zabave že vse mogoče nepomembne organizacije, ki se sklicujejo na svojo velikansko in vseobčo dozdevno važnost in apelirajo na bogsigavedi kakšno dol žnost javnosti, da jih poseti, čeprav do tega nimajo prav nobene pravice. Zato je pač že skrajni čas, da se tako zlorabljanje neha in da se s tem v zvezi neha tudi uporabljanje in zlorabljanje fraze o »nezavednosti« in »nevzgojenosti« občinstva in sploh javnosti. Ona društva, ki pa zabave prirejajo, naj naposled po skrbijo tudi za to, da bo postrežba so lidna in točna in da cene ne bodo pretirane. Kajti nobena še tako velika važnost namena ne more opravičili društva do tega, da bi obiskovalcem prireditve nudilo n. pr. slaba vina za drag denar, ko lahko v gostilni dobijo boljša bolj poceni. Manija prevelikega prirejanja zabav in neupravičenega sklicevanja na vse mogoče dolžnosti občinstva se mora tedaj nehati in prirejanje zabav mora postati prav tako ekonomično in možnostim ter dejanskemu stanju prilagojeno, kakor prirejanje raznih kulturnih prireditev. Čas, v katerem živimo, je silovito dvignil vrednost denarja, zato je tudi dolžnost nas Slovencev in Mariborčanov, da štedimo!
Mariborski indneoni drobiž
Spored pri večerni svetosavski proslavi.
Himna, 1. Glinka: Življenje za cara, overtura; 2. Foerster:	Večeri	ave,
Dev: Na poljani; Novak: Oj mili gorski kraju; Javanec: Alons enfants — izvaja moški zbor »Drave«; 3. Leopold: Fantazija na ruske narodne pesmi; 4. Moszkovski: Serenada. Točke 1, 3, in 4 izvaja godba »Drave«. Po koncertu ples. —
Pevci in publika.
Komaj se vrnejo pevci iz svojih dopustov in srečno preživeih počitnic, jih že kličejo društvena vodstva na novo tru-dapolno delo, in če hočemo biti odkritosrčni: pravi pevci in pevke že sami težko čakajo na prvi sestanek in nove pevske vaje. Očarani od krasnih melodij in slikovitih nastopov, častnih turnej in veselih Izletov, se stari gardi začetkoma vsakega leta pridruži tudi dokaj novih sil in dobrodošlega naraščaja. Je to zrnje, iz katerega poganja bodočnost vsakega zbora. Seveda ni to vse sama zlata pšenica, med njo je pomešano precej Ijulike t. j. takih članov, ki si predstavljajo društveno delo kot brezskrbno zabavo, kot najlepšo priliko, da ubijejo neskončne zimske večere, da navežejo nove niti poznanstva, dobijo veselo tovarišijo in zapojejo skupno pri čaši dobrega vinca itd. Taki člani že po prvih dveh vajah zvrše svoj članski samomor in so
za društvo mrtvi. Nekaj čisto druzega so pa resni pevci. To so namreč tisti, ki iščejo simo lepoto pesmi, prospeh svojega zbora in način, kako bi ga dvignili v očeh publike in mu zasigurali njeno naklonjenost. Vse društveno delo takih pevk in pevcev je pravzaprav posvečeno samo publiki, najsi je potem že domača ali (uja. Zanje ni menda večje sreče, k°v videti 9^ n°tranjega navdušenja žareče oči. Taki trenutki bogato poplačajo pevcem vse dolge pevske vaje, samo njim znane napore in vsi srečni so s publiko, kteri so pripravili ta trenutek užitka. Pevec živi samo publiki, kar bi naj tudi ona upoštevala! Ali je potemtakem preveč povedano, če se tud: od nje zahteva, da svojim pevcem eden ali dv,a večera posveti v letu? Zdaj jc čas plesov, veselic in razkošnosti, in baš zdaj do-končavajo tudi naši zbori svoje veliko zimsko delo. Publika, ne pozabi nanje, ko te kličejo na svoje polje, da ti pokažejo sadove težkega kulturnega dela! Prva te vabi Glasbena Matica na dan 3. februarja, ko bo proslavljala stoletnico rojstva dr. Benjamina Ipavca in med drugim pela tudi najljubše njegove pesmice. Pukovnik Dedinac Gjorgje iz 45. pešp. davače u nedelju 26. ov. m. četrdeseto-anevni pomen svojoj rano preminuloj supruzi Radmili — u II. časovu na po-breškom groblju. —
Novi minister javnih del.
Mesto nedavno umrlega ministra javnih del g. inž. Stevana Savkoviča je bil včeraj imenovan ministrom g. Filip Trifunovič, načelnik tehniškega oddelka drinske banske uprave.
Iz sodne službe.
Za sodnika v Dol. Lendavi je imenovan g. dr. Stanko Grmovšek, sodnijski pripravnik v Mariboru. Novi sodnik je sin šolskega nadzornika g. Miloša Grmovška v Slovenjgradcu in je bil v Mariboru zelo priljubljen. —
Podržavljenje ljubljanske deželne bolnice.
Vrhovni zakonodajni svet je sprejel včeraj zakon o bolnišnicah, ki določa med drugim, da bo odslej naprej v državi iO državnih bolnišnic in sicer: v Beogradu in po ena v vsaki banovini. V dravski banovini preide torej v državno upravo deželna bolnišnica v Ljubljani. V državno upravo preidejo obenem tudi vse blaznice. Vse druge bolnišnice bodo oskrbovale banske oz. občinske uprave. Pisatelj Anton Leskovec t.
V ljubljanski splošni bolnici je preminul včeraj na posledicah želodčne operacije g. Anton Leskovec, vodja davčne uprave v Radovljici, mnogo obetajoči slovenski dramatik. Star je bil komaj 38 let. Rodom iz Škofje Loke je končal gimnazijo v Kranju, pravne študije pav Pragi. V svetovni vojni se je kot dobro-voljec boril na solunski fronti, po prevratu pa je stopil v finančno službo. Do i, 1927 je služboval v Mariboru, nakar je bil imenovan za vodjo davčne uprave v Radovljici. Njegova drama »Dva bregova«, ki so jo igrali v Ljubljani in Mariboru, je dosegla velik uspeh in je zbudila splošno pozornost občinstva. Knjigo je kasneje založila Tiskovna zadruga v svoji zbirki »Oder«. Vrh tega je Leskovec objavil v »Dom in Svetu« drami »Tomaž Plevnar« in »Kraljičina Harris«. Z njegovo prerano smrtjo smo vsekakor izgubili Slovenci talent, ki je še mnogo obetal. —
Gostovanje Hudožestvenikov.
Po včerajšnjem triumfalnem uspehu v Dostojevskega težkem psihološkem komadu se vrši nocoj gostovanje Hudožestvenikov z izbornim oderskim komadom Dickensovim »Cvrčkom za pečjo«. Kdor še nima vstopnice, naj si jo pravočasno preskrbi. —
Novi ustanovni člani Aerokluba v Mariboru.
Kot dobrotnika s prispevkom po 1000 Din, sta pristopila Aeroklubu gospa Angela dr. Juvanova, soproga mestnega župana, katera je preteklo nedeljo kumo-vala pri krstu prvega privatnega športnega letala v naši državi, ki je, kakor znano, last trgovca Jos. Moravca, in Splošna stavbena d. d. na Teznu pri Mariboru.
Za utrjevanje jugoslovenske ideje.
»Politika« javlja, da so imeli te dni dijaki beograjskega vseučilišča daljšo konferenco, na kateri so sklenili, da se bo ustanovil jugoslovenski akademski klub. Cilj kluba bo širjenje in utrjevanje jugoslovenske ideje in boj proti vsakemu partizanskemu in plemenskemu delovanju na vseučilišču. V pravilih se povdarja, da stoji klub na stališču »polne koncentracije jugoslovenskih narodnih sil«. Novi klub bo ime! v Beogradu isto nalogo, kakor v Zagrebu Jugoslo-venska akademska čitalnica. —
Knjigovodski in kalkulacijski tečaj za stavbne obrte v Ljubljani.
Na željo prijavljencev je trgovska zbornica sklenila, da se knjigovodski in kalkulacijski tečaj za stavbne obrtnike vrši v skrajšanem roku od 10. do 21. februarja mesto od 3. do 28. februarja. Zato pa se bodo vršila predavanja vsak dan izvzeinši soboto in nedeljo od 15. do 18. ure. Predava; bodo g. prof. Iv. Modic, stavbenik Ivan Ogrin in tesarski mojster Fran Ra- ..ikar iz Ljubljane. Tečaj se bo vršil v poslopju tehniške srednje šole v Ljubljani. Pouk se prične v pondeljek 10. februarja in se prijavljenci pozivajo, da se točno ob 14.30 uri zglase
v predavalnici imenovanega zavoda. _________
Ker je nekaj mest še praznih, je mogoča še naknadna prijava, toda najkasneje do S• februarja.
Nabiranje članov kmetijske družbe v Ljubljani.
Na željo številnih podružnic, ki še niso mogle pobrati članarine za leto 1930 od vseh priglašenih članov, je glavni odbor za letos izjemoma podaljšal prej o-značeni rok do 15. februarja. S tem je mogoče pristopiti k družbi tudi takim kmetovalcem, ki dosedaj še niso imeli prilike poravnati te svoje obveznosti. — Članarina znaša za leto 1930 le 20 Din is je ta znesek obenem naročnina za »Kmetovalca«. Načelništva so dolžna, da nemudoma poberejo članarino od zamudnikov in jo pošljejo družbi. Ne smejo odkloniti nobenega novega člana, ki se je za to priglasil. Vsak seznam mora biti potrjen od županstva, da odgovarjajo redni člani § 5. državnih pravil. Vsi bivši člani zamudniki se pozivajo, da takoj poravnajo članarino pri pristojni podružnici. Vsak zaveden kmetovalec mora postati član Kmetijske družbe, ki je bila zanj ustvarjena in deluje za njegove koristi. Cim večje število pravih kmetovalcev bo ta zastopala, tem uspešnejše bo njeno delovanje.
Nameravano tihotapstvo tobaka?
Sinoči je v neki gostilni v Vetrinjski ulici bil aretiran 351etni Ivan Po-lomič iz Gorice v srezu Ljqbnik (primorska banovina), ki je imel v košari osem kilogramov cigaretnega tobaka. Pri zaslišanju je izjavil, da je hotel tobak v Mariboru prodati ali zamenjati za staro obleko. Ker pa je imel pri sebi potni list, izstavljen na drugo ime, so ga pridržali v polic, zaporih. Oddati bo najprej srezki upravi fin. kontrole, nato pa še radi potvorjenega potnega lista sodišču. Pri njenj so našli 6700 Din denarja. —
Obvestilo »Študijske knužnice«.
Knjižnica ostane v pondeljek, 27, t. m. zaprta. —
Krajevni odbor društva Rdečega križa v Krčevini.
Redna letna skupščina bo dne 2. febr ob 10. uri v krčevinski šoli. Dnevni red je naslednji: 1. Otvoritev skupščine. 2. Poročilo predsednikovo, tajnikovo in bla gajničarkino. 3. Poročiqlo nadzornega odbora. 4. Volitev upravnega odbora za h 1930. 5. Volitev tročlanskega nadzornega odbora. 6. Slučajnosti, predlogi in nasveti. — K udeležbi vabi člane in one, ki žele pristopiti, odbor. —
Svsn Grozni
Še nikdar ni bilo v filmu prikazano mrač-njaštvo 16. veka, pomešano z vzhodnim ml-sticizmom s toliko silo In dramsko nervo, kakor v tem grandiozn. zgodovinskem delu!
.j. PREMIERA DANES .;.
24. tm. v Grajskem kinu
Prostovoljno gasilno društvo na Pobrežju
ima v nedeljo, 26. t. m. ob 2. pop. v go-stilni Rojko redni letni občni zbor. Dobrodošli vsi, ki se zanimajo za delo društva! —
Redni občni zbor sadjarske podružnico
v Ptuju
bo na Svečnico dne 2. svečana ob 10. dop. v prostorih župana Brenčiča. — Na dnevnem redu je: poročilo odbora, volitve, poučno predavanje. — Obenem se razdelijo odlikovanja vzornim sadjarjem. —
Za pondeffkov koncert slovitega Robesona
vlada v mestu z vsakim dnem večje za-nimanje. Predprodaja vstopnic živahna napreduje ter je že precej prostorov zavzetih. Zasigurajte si jih pravočasno! —
Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev v Mariboru
priredi dne 25. januarja v prostorih dvorane »Union« v Mariboru veliki železničarski ples. Godba pod vodstvom kapelnika g. Schonherr-ja. Začetek ob 20. uri, konec zjutraj. Odbor.	174'
Velika kavama.
Danes, petek, kabaretni večer.	2M
. U. 1
žttiflEB
i «'U t, i.
r s i
,..u.
-.lran o-
Kako so Slovenci raztreseni po Jugoslaviji!
OD 367 SREZOV V DRŽAVI JIH JE SAMO 59, KJER NI NOBENEGA
SLOVENCA.
Predsedstvo ministrskega sveta je izdalo te dni statistični pregled kraljevi-ne Jugoslavije po banovinah, žal s podatki iz 1. 1921. Vkljub temu je tudi ta statistika z ozirom na vprašanje, kje vse najdemo v državi Slovence, zanimiva in zato njene podatke v velikih potezah objavljamo.
V dravski banovini je bilo povodom (judskega štetja 1. 1921 s slovenskim materinskim jezikom 958.109 oseb, v savski 43.468, v vrbaskž 1632, v primorski 1108, v drinski 3471, v zetski 736, v dunavskj 8027, v moravski 1690, v var-darski 286, v Beogradu 1067, v Zemunu 260, v Pančevu 143, skupno 1,019.997.
V savski banovini ni okraja, kjer bi ne bilo vsaj nekaj Slovencev. V Zagrebu jih je 8699. Tudi v vrbaski banovini je v vsakem srezu po nekaj Slovencev, največ, v banjaluškem (394), najmanj v dvorskem (9). V primorski banovini jih je izmed 20 okrajev 7, kjer ni nobenega Slovenca, največ pa jih je v splitskem srezu (467), v mostarskem (307) in v travniškem (158). Zanimivo je, da je v drinski banovini od 44 srezov jih samo troje, kjer ni nobenega Slovenca. Največ jih je v srebreniškem (1185) in tu-zlanskem (365). V zetski banovini najdemo Slovence v 20 od 32 srezov. Največ jih je v Ko toru (263). V dunav^ki banovini so Slovenci povsod razun v 2 od 56 srezov. Največ jih je v Starem Bečeju (867), v Senti (814) itd. v moravski banovini najdemo Slovence v Nišu (363), Zviždu (611), Zaječarju (111). Izmed 40 srezov jih je samo 16, kjer ni nobenega Slovenca. V vardarski bano-
vini, ki izkazuje najmanjše število Slovencev, je izmed 46 srezov jih tudi samo 19, kjer bi ne bil vsaj po eden Slovenec. Največ jih je v Skoplju (41), v Strumici (32), v Pčinji (29), v Podgori (31), v Bitolju (40), v Štipu (30) itd.
Vidimo torej, kako naglo se je naš slovenski element razširil po celi državi, zlasti če pomislimo, da ta statistika datira iz I. 1921 in da se je tekom zadnjih 9 let to razmerje še neprimerno spremenilo v smeri vedno močnejše infiltracije cele države s slovenskim elementom. Skoda le, da ne vsebuje statistika tudi podatkov o poklicih vseh teh naših slovenskih ljudi po celi državi.
Nedvomno je, da je poleg naših slovenskih vojakov v raznih garnizijah največ našega slovenskega elementa delavcev, deloma v tovarnah, deloma v gozdovih, rudnikih in tudi poljskih delavcev. Menda ni rudnika v Jugoslaviji, kjer bi ne bilo naših slovenskih delavcev. Nedvomno pa je, zlasti v južni Srbiji, že tudi veliko število slovenskih kolonistov. Naša slovenska zemljica ne nudi vsemu našemu prebivalstvu — že od davnih časov! — dovolj možnosti za zaslužek, odtod neprestana ekspanzija našega elementa, poprej v tujino, v Ame riko, Francijo, Nemčijo, Kanado itd., danes pa v veliki meri v druge dele Jugoslavije, kjer leže še vedno ogromni kompleksi neobdelane zemlje, ki čaka pridnih rok. Nedvomno bo nova statistika, ki se bo — upamo — izdelala že letos, v pogledu slovenske migracije po naši državi nudila še zanimivejše rezultate.
Nove medicinske zanimivosti
ELEKTRIČNO SEGREVANJE MOŽGANOV. - Z ZONDO DO SRCA. VIDNI NAOČNIKI IN UMETNI BOBENČKI.
NE-
Na praški psihijatrični kliniki zdravijo kronične bolezni možganov in njihove posledice z ogrevanjem zadevnih možganskih centrov potom električnih tokov visoke napetosti. Ti toki imajo namreč to lastnost, da se izpreminjajo v notranjosti telesa v toploto, s čemer povzročajo, da se ti organi napolnijo s krvjo, kar ima dalekosežne posledice v zdravstvenem oziru. Zdravniki imenovane klinike polagajo na bolnikovo glavo, in sicer na določenih točkah, elektrode, spustijo tok skozi možgane in učinki so sledeči: hromci morejo zopet hoditi, odrevenele mišice so zopet gibljive, grozotne bolečine popuščajo, tresenje celega telesa ali posameznih delov preneha, doslej neozdravljive bolezni, kakor spalna bolezen in božjast, izginjajo. Pri vsem tem je tako zdravljenje brez vsake nevarnosti, brez bolečin in imajo pri tem bolniki celo prijeten občutek. Učinkovita je ta metoda pri vsaki starosti in sta ozdravila na omenjeni kliniki 681etni starček in 151etni deček. Lajik čuje take vesti kot nekake čarovnije, a je ta način zdravljenja danes praktično docela preizkušen in znanstveno utemeljen.
Srce je oni silno važni organ v človeškem telesu, ki je bil doslej za zdravnika skoroda nedosegljiv. Zdravila so se dovajala srcu bodisi potom krvnega obtoka po žilah privodnicah (injekcije), ali pa potom zavživanja, torej vedno v večji ali manjši meri posredno. Dunajskemu zdravniku dr. Forssmannu je prišlo na misel, da bi mogla polzeti gumijasta cevčica, zonda, po žili privodnici naravnost do srca in je napravil prve poizkuse na mrtvecih: poizkusi so se brez vsake težkoče obnesli. Pogumni znanstvenik, ki ni hotel seveda ogrožati ni-kakega tujega življenja, je napravil potem sličen poizkus na lastni osebi. Odprl si je žilo privodnico na svojem levem komolcu, vtaknil je v njo cevčico in jo previdno porinil 60 cm navzgor do svojega srca. Bolečin pri tem ni občutil nikakih. Poizkus je napravil v svoji ordinacijskl sobi v 2. nadstropju, odhitel z zondo v srcu črez stopnice in ulico v rentgenološki inštitut in se dal
ga sluhovoda. Posledica počenega bo-benčka je zmanjšana jakost sluha in možnost, da pride kak tuj trden predmet ali kaka tekočina v notranje uho, kar more postati za človeka usodepolno. ^eka nemška tvrdka izdeluje iz posebnega papirja umetne bobenčke, ki se dado trajno vložiti v sluhovod. Človek sliši na podlagi tega umetnega bobenčka mnogo bolje in se sme zopet svobodno copati, ne da bi se bal, da bi voda vrdla v notranje uho in da bi bilo s tem ogroženo njegovo življenje.
rentgenološko fotografirati — fotografska plošča predstavlja v tem slučaju najverodostojnejši dokument — na kar je šele izvlekel cevčico iz svojega telesa in prevezal neznatno ranico na komolcu. Vse to se je zgodilo brez najmanjše škode za njegovo zdravje. S tem poizkusom je dokazal, da more zdravnik tudi neposredno do srca in da more dovajati razne medikamente naravnost k sr cu in s tem poživiti, da celo na novo uvesti krvni obtok. Ta procedura je posebno primerna, ako srce v svojem de' lovanju hipno zastane, pri ponesrečeni narkozi, električnih udarcih, živčnem šoku itd., saj pride v tej zadevi izvežban zdravnik v 4 sekundah s svojo cevčico do bolnikovega srca. Bolnik sam ne občuti pri polzenju zonde v telo nikakih bolečin, cevi pomaga na njeni poti naprej krvni obtok sam, pač pa ima rahel občutek toplote in na kašelj ga sili, ko prehaja zonda višino ključnice. Da je ta iznajdba kar največjega pomena pri smrtni nevarnosti vsled motenega de lovanja ali celo prenehanega delovanja srca, je izven vsakega dvoma.
Pri kratkovidnosti in daljnovidnosti si je doslej pomagal človek z naočniki, šči-palnikoni, Iornjonorn ali monoklom. Vse-učiliščna klinika (prof. Heine) v Kielu je izumila nevidne popravljalce vida. So to tanke, silno natančno brušene leče, ki jih položi človek naravnost na oko, pod trepalnice, ki jih drže precej tesno na očesno oblo, a se nahaja med steklom in očesom tanka plast solzne tekočine. Taka stekla pomagajo pri daleko-vidnili do 15 in pri kratkovidnih do 20 dioptrij. Prednost teli stekel leži v tem, da so nevidna in da ne ogrožajo n. pr. pri padcu ali udarcu očesa, kakor na očniki in ščipalniki, saj jih ravno tako brani lega v globoki očesni duplini, kakor oko samo, imajo pa ta nedostatek, da se jim marsikdo ne more privaditi, da povzročajo vnetja očesnih sluz in glavobol.
Mnogo ljudi ima počen ušesni boben ček. Ta poškodba je razmeroma jako razširjena in jo povzročajo razni zunanji učinki, udarec, silen pok ob zaprtih ustih, pa tudi vnetje in gnojenje srednje-
Šport
Byrd se pourne?
LONDON, 23. januarja. Neki radioamater v Newyorku je prejel z južnega tečaja brezžično brzojavko^ da se namerava Byrdova ekspedicija v kratkem vrniti, ker se boji, da ne zamrzne v ledu in da bi ji bil onemogočen povratek.
Ponarejevalci stodolarskih bankouceu
Federal Rezerve banka v Ameriki je prišla pred kratkim na sled široko zasnovanemu ponarejanju stodolarskih bankovcev. Domneva se celo, da so bili napačni bankovci več let v prometu kot pravi, ker je njih nepristnost mogoče u-gotoviti le z mikroskopom. Preiskave so se vršile v Ameriki in Evropi in so dovedle sedaj v Berlinu do pozitivnega uspeha. Policija je že aretirala enega od razpečevalcev ponarejenih stodolarskih bankovcev in sicer komunista Franca Fischerja, ki je nastopal običajno kot Franc Voigt. Fischer je izročil preteklo jesen berlinski banki SaB & Martini, ki je prešla v last 3 Amerikancev» napačne bankovce. Banka je izvršila nato izplačilo 24.000 mark v stodolarskih bankovcih Nemški banki in je odtam prišel denar v Newyork. Odkod pa pravzaprav izvirajo ponarejeni dolarski bankovci- ki jih je spravil Fischer v promet, pa še sedaj ni dognano.
Oskrunjena romarska cerkeu
Dne 20. tm. se je v znani romarski cerkvi Majke božje na Trsatu v opoldanskem času ustrelila pred oltarjem Sv. Antona žena pomorskega kapetana z Reke, Dora Casagrande. Stara je 25 let in je mati 3 otrok. Kaj jo je pognalo v obup, se še ne ve, slutijo pa bedo, ker je mož že delj Časa brez posla. To je prvi slučaj samomora v tej starodavni romarski cerkvi in je napravil težek utis na vse prebivalstvo. Cerkev so seveda zaprli in jo bo prišel senjski nadškof dr. Marušič na novo blagoslovit.
Nepismenost u Indiji
Prebivalstvo Indije šteje skoro 319 milijonov duš. od teh je približno 90 odstotkov nepismenih. Čeprav se Anglija silno trudi, da bi zmanjšala nepismenost v Indiji, vendar je dosegla dosedaj v tem pogledu le prav malenkostne uspehe. Dandanes je sicer že na tisoče vaških Šol, vendar to število ni v nobenem razmerju s številom prebivalstva. Sedaj ustanavljajo tudi šole za odrasle, v katerih se 16—80 let stari Indijci uče pisati in citati. Pouk jc brezplačen in morajo gojenci prinesti s seboj le učne pripomočke. Angleška vlada upa končno, da bo z ustanavljanjem šol, s filmi, godbo in s predavanji močno dvignila zanimanje Indijce^za šolo.
Na originalen način zaslužil
je neki reven dijak v Hannovru na minulo Silvestrovo. Dolgo je mislil, kako bi izkoristil silvestersko razpoloženje meščanov sebi v prid. Končno mu je šinila v glavo prava ideja: kupil si je malega prešička, ga dal v vrečico in nosil »srečo* od gostilne do gostilne. Več ko 10.000 oseb je pobožalo »srečo« in jo potegnilo za uho, dijak pa je pri tem zaslužil 2000 mark (30.000 Dm).
Tekme za pokal LNP.
Ljubljanski nogometni podsavez ]t od* redil, da se dne 2. in 9. marca odigrajo tekme v korist blagajne LNP in sicer: v Ljubljani: 2. marca: 2SK Hermes:SK Svoboda, SK Ilirija:ASK Primorje; v Mariboru: 2. marca: ISSK Maribor:SK Rapid, 9. marca SK Železničar .‘zmagovalcu I. kola; v Celju: 2. marca: SK Olimp.-Atletik SK. SK Celje:zmagovalcu I. tekme.
Sankaška tekma ISSK Maribora od« povedana.
Radi neugodnih snežnih prilik je sankaška tekma za prvenstvo mariborskega zimskošportnega podsaveza preložena na 9. februarja.
Smuška tekma SK Dovie - Mojstrana.
Namesto določene kombinacijske smuške tekme za prvenstvo dravske banovine dne 26. t. m. je JZSS odredil, da se bo vršila ta dan medklubska smuška tekma na 18 km v dolini Radovina— Krma. — Važno za tekmovalce je, da je to zadnja smučarska tekma pred veliko mednarodno tekmo, kjer bo dana tekmovalcem prilika, da si izmerijo svoje moči in zaradi pičlega snega v letošnji zimi še pridobijo na treningu. V dolini Krme, kjer se bo vršila ta tekma, je dovolj snega, ter je smuka prav dobra. Prijave s prijavniuo 10 Din naj se po možnosti pošljejo na smučarski klub Dovje - Mojstrane, sicer pa naj se oddajo osebno na: predvečer po prihodu zadnjega vlaka v hotelu Triglav v Mojstrani.
Nov športni list.
Te dni je izšla v Ljubljani 1. številka novega »Športnega lista«, ki ga izdaja SK Grafika v Ljubljani. List ima raznovrstno vsebino in naj izpolni vrzel, ki jo čutimo že dolga leta po vojni s tem, da prinaša najtočnejše vesti o športu sploh. List izhaja vsak pondeljek popoldne in se dobiva posamezna številka za Din 1.50 v Mariboru v Glavni zalogi tobaka na Glavnem trgu in v kolodvorski trafiki.
Mednarodne zimske tekme v Bohinju in na Bledo.
Kakor smo že poročali se vršijo v dneh 30. jan. do 2. februarja velike mednarodne zimske tekme, v Bohinju in na Bledu. Tekem se bo udeležilo 8 držav: Češkoslovaška, Poljska, Rumunija, Nemčija, Francija, Norveška, Avstrija in Ju* goslavija, kako važna bo letošnja gorenjska prireditev za vso državo, priča žq dejstvo, da je pokroviteljstvo nad njo prevzel sam kralj Aleksander, dočim so vstopili v častno predsedstvo skoro v^ ministri z ministrskim predsednikom ge-; neralom Živkovičem na čelu. Njeg. Vefi kralj in ministri so poklonili za zmagovalce tudi dragocena častna darila.
Tekme se bodo pričele v četrtek 30. t. m., končale pa v nedeljo 2. februarjaJ Zadnji dan se bo vršila v Bohinju pole^ dveh smučarskih tekem na 18 km tudj glavna tekma v skokih, dočim bo na Bledu isti dan velika mednarodna drsal* na tekma. Ta dan bo za širšo javnost najbolj zanimiv. Zato bodo vozili na Bled in v Bohinj poleg ojačenih rednih še tr% je posebni vlaki: iz Ljubljane, Maribor* in Zagreba. Za te in tudi za vse drnaj vlake je dovoljena polovična vožnja \ času od 35. januarja do 6. februarji*.
ISSK Maribor.
Drevi ob 20. uri seja upravnega odfcb* ra v Grajski kleti.
 ................
500letnica Deirice Orl
V dobi delavskih vlad In razorožit v enih konferenc.
Iz Londona poročajo- da je angleški minister financ Snowden odredil povečanje vojnega proračuna od 2 in pol milijard iuntov šterlingov na 3 in pol rnili-i jarde,
Peto stoletnico znamenitega francoske nacijonalne legendarne ji kinje, Jeanne d’Arc, nameravajo v piegnu, kjer je junaško dekle postalo tev svoje brezprimeme hrabrosti, pr slaviti z velikimi svečanostmi. Gla^i trg bo imel čarobno lice 15. stoletja, še in izložbe trgovin bodo okrašene slikami, ki prikazujejo prizore 'yl sredj njega veka in življenja Jeanne dA*** Vse ulice, kjer se bo vršil slavno! sprevod, bodo veličastno okrašene im bajno razsvetljene. V srrevodu o° n»v 120 društev z zastavami in v kostumitl srednjega veka.
A
mmmm rwvr w wi w im
V M S r ! b' 0 f u71Re 2?mm
Michel Zčvaco
£ukcedfa tBocgia
Zgodovinski roman	8
»Pijte,« je rekla, s pogledom, ki je zmedel viteza do kraja.. - »To je vino iz vaše dežele... toda meni ga pripravljajo po mojem posebnem načinu...«
»Moja sestra,« je dejal Cezar smeje, »se zabava a tem, da izmišljuje rafinirane izpopolnitve za naslado ust... Sladkosnedka je.«
»Da, res sem sladkosnedka,« je dejala Lukrecija s čudnim usmevom. »Sladkosnednost je radost bogov* še bolj nego maščevanje... Pijte vino, vitez... to je nektar... pokusite teh slaščic... to je ambrozija...«
Vitez je duškoma izpraznil svojo čašo. Ogenj mu je zaplal po žilah...
Pokusil je slaščic, ki mu jih je ponudila Lukrecija. In za senci mu je jelo kovati, njegova domišljija se je odprla pijanim fantazijam...
»Gospa,« je vzkliknil, »tu zdaj pijem, jem, poslušam, gledam... in se vprašujem, ali ne sanjam samo prekrasnih sanj, po katerih se mi bo zdela resnica še krutejši?! ... Kje sem?... V kakšnem začaranem dvoru se nahajam?... Morda v bivališču nebeške vile? ...«
»Oh, pri navadni smrtnici ste... pri ubogi Lukre-ciji Borgia, ki bi se rada zabavala, pa se ji le redkokdaj posreči.«
»Kaj, gospa? Vi da bi bili nesrečni! Oh, povejte, Kakšno željo ste izrekli, katero izmed vaših hrepenenj je ostalo neutešeno... Smrt božja! Če bi trebalo postaviti svet na glavo in bi moral splezati na Olimp kakor svoje dni titani, da mu ugrabim tajnost sreče...«
»Bravo, vitez!« je vzkliknil Cezar. »In če Olimpa ne bo dovolj, splezamo v sama nebesa, da izvemo od Boga Očeta recept idealnih slaščic, ki utešijo Lukre-cijo !*
»Samo reven plemič sem,« je odgovoril Ragastens, ki se mu je vračala hlad^T »Toda srce
imam, ki žarko utriplje, roko, ki se nikdar ne strese, in svoj meč imam, ki ga poklanjam vam> gospa. Presrečen bom, ako blagovolite sprejeti to poklonitev.«
»Sprejmem jo,« je dejala Lukrecija z važnostjo, ki je presunila vitezu dušo.
»In zdaj, ko ste zaveznik vojvodinje Bisaglijske,« je povzel Cezar, »zdaj, vitez, vam poiščemo javno mesto, kjer morete preizkusiti svoj talent... Lehko bi vam dobil od svojega očeta patent za plemiško stražo.«
»Svetlost,« je dejal vitez, ki so ga te besede spomnile resničnosti, »priznam vam, da bi rajši kaj drugega.«
»Diavolo! Težko vam je ustreči* dragi moj! Plemiški stražniki morajo dokazati šest kolen pradedov, ... in končno,« je dodal z nameravano odurnostjo, »vas pravzaprav niti ne poznam, kdo ste...«
Ragastens je vstal in se ponosno postavil predenj.
»Svetlost,« je odvrnil z rezkim glasom, »v Chi-nonu me niste vprašali za moje pergamene.«
»Joj, zadet sem!« je vzkliknil Cezar.
»Moji plemiški naslovi so zapisani na mojem licu; pri nas se spoznajo plemiči na prvi pogled... in sicer pa sem pripravljen potrditi te naslove z ostrino svojega rapirja.«
»Bravo! Dober odgovor!«
»Ako mislite, da sem prišel zato v Italijo, da bi stražil po cerkvah, okrog starca, ki mašuje — z Bogom, Svetlost!«
»Dajte, dajte! Kakšen zlodej vas je obsedel?,.. Vraga, saj vem, da zaslužite kaj boljšega! Ponudil sem vam le zato, da bi vas izkušal... Ugajate mi, kakršni ste... Kako ste obdelali mojega strašnega Astorro, ki mu pravijo Nezmagljivi! Vaši odgovori, vaš nastop, vse do slavnih batin, ki ste jih pravkar našteli mojim šlevam... oh, posebno to... še zdaj se smejem...«
Cezar se je vrgel nazaj; grohotal se je res na vse grlo. Vitez je sedel in se nasmehnil.
»■Torej« je povzel Cezar nazadnje, * hočete li stepiti v mojo službo?«
»Rekel sem, Svetlost!«
»Dobro, gospod, velja!... Kmalu pričnem vojno proti nekaterim kneževinicam, ki mislijo, da jim je vse dovoljeno... Toda jaz vem, kako je treba postopati z njimi... V tistem trenutku se hočem zanesti na vas, gospod vitez. Hrabri in umni ljudje so redki... in dasi vas poznam šele nekaj ur... to malce, kar sem videl, mi vendar jamči za vas... Na vojno, vitez de Ragastens, pojdete pod mojim poveljstvom, na čelu lastne stotnije.«
»Oh, Svetlost,« je vzkliknil Ragastens in planil pokoncu, »kaj pravite?... Gotovo se šalite z menoj?-:
»Pojutiišnjem pridite v Svetoangelski grad po svoj kapetanski patent...«
Pijan od radosti, videč vse svoje sanje mahoma nadkriljene po tej čudoviti sreči- se je vitez priklonil, prijel Cezarja za roko in jo dvignil do ust.
»Zdaj iehko greste, gospod... Toda — še besedo... Davi, ko ste tako preplašili mojega dobrega Garconija... niste li srečali mlade dame v beli obleki in na belem konju?«
Te besede so mahoma obudile pred Ragastenso-vimi očmi strašni prizor izza Tibere... V njegovem spominu le oživela sladka podoba neznanke Primave-re... Domislil se je besed, ki mu jih je govoril umirajoči v Tiberi... Trenutek je bil ugoden, da pove Cezarju vse in ga zaprosi njegovega pokroviteljstva za nesrečno dekle...
»Da, Svetlost,« je odgovoril z glasom, žalostnim od teh raznolikih spominov, »in...«
Hotel jc govoriti... Iskal je besed, ki bi zagotovile Primaveri Cezarjevo naklonjenost... Zdajci pa mu je pokrila čelo mrtvaška bledota. Besede so mu zastale v grlu...
Ko se je vitez sklonil, mu je zletel pogled slučajno po marmornem mozaiku, ki je tvoril tla dvorane. In zagleda! je široko mlako krvi...
Zakaj je ustavil ta pogled nepopravljive besede, ki jih je hotel izreči?... Kakšna nenadna slutnja je zbudila uspavano previdnost njegovega živahnega duha, ki je bil vselej pripravljen sumiti? Kakšen skrivnosten odnošaj je zagledal — ali vsaj menil, da vidi — med to krvavo mlako in med prizorom ob Tiberi?
Vztrepetal je in umolknil...
»Nu, gospod,« je dejal Cezar, »Kaj ste hoteli reči?...«
»Hotel sem reči, Svetlost, da sem v resnici srečal damo, ki jo omenjate in sem zelo obžaloval, da sem motil razgovor častitljivega meniha, ko sem zvedel, da je v vaši službi!«
»Tedaj je ne poznate,« je povzel Borgia, in spet se mu je zmračil obraz.
»Kako naj bi jo poznal, Svetlost?... še njenega imena ne vem; niti tega ne vem, po kateri poti ie »zginila...«
»Dobro, gospod... Do svidenja pojutrišnjem v bvetoangelskem gradu... Ne pozabite!«
»Vraga, Svetlost, ob pamet bi moral biti, da bi pozabil!«
In Ragastens se je z najnaravnejšim obrazom globoko in gracijozno priklonil Lukreciji, ki mu je podala roko v poljub. Nato je odšel z namenom, da hoče razmišljati o svoji zagonetni najdbi.
Zdaj, ko je bil njegov sum zbujen, se je vpraševal, ah ne vodi vsa ta prigoda, ki se je začela kakor lepe sanje, nazadnje v kako past. Vzdrhtel je, ko se je spomnil Primaverinega svarila. V tem trenutku ga je prijela majhna, mehka ročica za komolec in glas mu j* šepnil na uho:
»Pojdite z mano, a tiho...«
Ragastens je bil hraber. V tem glasu ni bilo ničesar zloveščega; narobe... In vendar ga je popadlo neprijetno čustvo. Toda osrčil se je in krenil za vodnico, zcupaje v svojo dobro zvezdo.
Po neštetih ovinkih se je znašel nenadoma spet v vorani, kjer je bila gostija. Vso prostorno sobano je zdaj slabotno razsvetljevala ena sama sveča, ki je ža-ostno dogorevala.,. Ragastensu je utripalo srce, kakor bi mu hotelo počiti.
>Ne genite se... ne premeknite se z mesta,« je zamrmrala vodnica, »počakajte me tukaj... dokler ne pndem po vas.«
In dekla, ki je vodila viteza, je izginila.
listi mah je nepremagljiva sila vnovič obrnila Ragastensove oči na krvavo liso... Se vedno je bila tu... Približal se je po prstih... sklonil se... po« tipal... in glej, kri sc ni bila povseni xgož>čcn«L
»Jedva uro utegne biti, odkar je tekla ta kri!« je zamrmral. »Oho!... Kaj pa je to?«
Nekoliko dalje je temnela druga lisa... nato tretja in četrta... cela rdeča pot, krvava sled! Ves zasope! je vitez sledil tej sledi, sključen nad kamenim pločni-kom, korak za korakom. •. vse naprej • • • vse na« prej!...
Prišel j'e do vrat in položil roko na zapah... Vrata so se odprla...
In sled je šla venomer dalje... rfn J??, 5. preh°dil Ra^stens več dvoran, dospel S n Jf??J V53t m iih odprl‘ Težk0 se ie premagal Tibere f	groze in osuplosti: stal je na bregu
»Oh!« si je dejal zamolklo, »je li mogoče? Da. ta-ko mora biti!... Vse okolnosti se preveč jasno strinjajo.... Zdaj vidim strašno resnico... in ta resnica me davi zn srce, mi slepi oči!... Človeka, ki je v svojem smrtnem boju izrekel Primaverino Ime, so
t, V Jdai razumem «rozo, ki preveva to palačo. Tukaj ubijajo!... In ona, zapeljiva vila —i tiffra ie,,“ Kd0 ve> a,i ne str«-že tud? meni po življenju! Morda me je videla?« j
(Nadaljevanje sled!).
MaNofkoi, M*h»WJo*po*r*. ioutln« ki aotljaln« neme** •Minatva: «Mka b«*eda 30 p, MjflHMjli OTMak Oto 6*'
S Mali oglasi
2—Hv, dop»owu>j» In tfto« •i trgavrtsga aN retiemnega mkl b*a«da 50 p, umi* Oto tO'~
Torba (pompadura),
svetlomodra iz satina se je zgubila: Mlinska, Cafova, Cankarjeva, Aškerčeva in Prešernova ulica. Oddati proii nagradi Mlinska ulica 32, Armbruster.
236
čedna soba
se odda boljšemu c. 24.
gospodu. Kamniška 243
Lepo opremljeno sobo
oddam s 1. februarjem. Magdalenska 33 I.	242
Meblirano sobo s hrano ali brez hrane oddam takoj. Vprašati: Cvetlična ulica 29 v trgovini.
Posestvo,
prenovljeno s tremi stanovanji zraven 8000 km’ stavbenih parcel, električna razsvetljava, se takoj proda. — Vpraša se: Cesta na Brezje 42.	214
Spalnico Iz črešnjevega lesa,
novo, za 4000 Din prodam. Strossma-yerjeva ulica 10, mizarstvo.	217
Veseličnim prireditvam
v mestu in na deželi priporočam na* geljčke in druge cvetlice po solidni ceni. Naročilom v naprej popust. Ivan 'Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica.
82
Plačilnega natakarja
z kavcijo sprejmem. Naslov v upravi lista.	205
iščem stanovanje soba in kuhinja
ali dve sobi in kuhinja. Plačam 3—6 mesecev naprej. Naslov v upr. listu.  _______________________________________195
Lepo solnčno stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in električno lučjo ter stanovanje soba in kuhinja se odda. Vprašati: Magdalensk^ ulica št.
Vulkanlzacljo
avtogumija, galoš in snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc. Glavni trg 4.
Šesttedenskl nemški ovčarji,
v popoldanskih urah na prodaj. Popovičeva ul. 7.	218
Hišo, trldružlnskof
vrt sredi Maribora proda za 135.000 Din. Posredovalnica, Maribor, Tatten« bachova ulica 19 pri Petku. 224
Park kavarna
odprta čez celo rimo.
206
34.
215
Športniki!
Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14.
Modni atelje »Elegance«,
išče vajenca ali vajenko za moška In damska dela. Aleksandrova 48.	203
Mehanična delavnica
za popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, zajamčeno so lldne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčič/ Maribor, Tattenbachova 14. . . Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom.
Zastora, zavese in posteljna pregrinjata
v zelo okusni izdelavi, kakor tudi perilo za dame, ot oke in gospode po meri dobite pri
OLGI RUPNIK
atelje ia perilo
Mailbor, Slovenska ul. 20
Tudi dostavljeno blago se prevzame v delo «8
§
20
kronske bone kupimo I
Plačamo najvlljo dnevno ceno. Promet«
na banfina družba, Maribor, Cankarjeva utica 14
Zahtevajte povsod „Vežeriiik!“
R99Fm
Moderne Jesenske klobuke
u gospod«, v lujvtfji tabirl — Spacljalno ikladMča prvovi*tn*ja obuval* 1 N«premoč> iKtf, športni, tovtkl ta Mapami fartfl
M. sdJRAM
trsovim s klobuki In Čevlji
Maribor, Aleksandrova 11
fedafa Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelj« In urednik: P Stanko Ds
f • n Br oso v 1 6 v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d- nr*dsta t • 1 n v Mariboru.