GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBIJANA-OKOUCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA JUBLJANA LETO II. - ŠTEV. 45 LJUBLJANA, 2V. JUNIJA 1955 ilA 12. SEJI DNE 18. JUNIJA JE OKRAJNI INICIATIVNI ODBOR SPREJEL NADALJNJE SKLEPE TERITORIALNA VPRAŠANJA Na podlagi končnih predlogov 8 Prejšnje seje Iniciativnega od-fcK>ra in neposrednih predlogov 8 terena je Skupščinski odbor tijudske skupščine LRS zavzel dokončno stališče o še nereše-o*h teritoriaJnih razmejitvah in bo dopolnjeni predlog vključil v osnutek republiškega Zakona o novi upravno-teri tonalni razživi LRS. Med drug.ro je Skupščinski odbor ostal pri odločitvi, da se Zg. in Sp. Krekar, orib in Zalog vključijo v ob-,'n° Moravče, dalje do se deli o. Otok in Kačja vas vklju- '1° v občino Cerknico; Gojtka Planina naj se vključi občini nainnik, sosedne občine pa naj 8 komisijskim ogledom in i dogovorom uredijo medsebojne °dhošaje glede pašniških pravic. Izročilo Je bilo po krajši raz-pravi sprejeto. PRIPRAVE NA FORMIRANJE novih ljudskih odborov S le vilo odbornikov Okrajnega 'hora naj šteje «8, zbor proizvajalcev pa naj bi imel }t, t. J. članov. Sedanji ljudski odbor tvorijo litine enote za volitve v nove **ča«ne ljudske odbore, kar do-**dno velja za volitev novega krajnega ljudskega odbora- Li-kandidatov izmed dosedanjih Jtklskih odbornikov bodo pred 8Sale kandidacijske komisije dosedanjih ljudskih odborih raja oziroma mesta. Občinski ljudski odbori v me-I** se bodo ustanovili tako, da Iv*3 sedanji odborniki MLO po-z. občinski odborniki tam. lftr ao bili voijeni v MLO /^Pikajoče število občinskih bornikov bodo volili zbori vo-odKPV Ker »matra Iniciativni &. or. da je bilo dosedanje me-^ ena občina, se smotra, da bo “it"! postati sedanji odbornik ^ustnega ljuesneje bodo mogli sedanji zbora proizvajalcev --Osir •* vršiti dolžnosti ob-Prehega “dborntka na kraju **Poelitlli6a namest0 na kraju Q*lerl " Kati jf r°kov se sklene predla-Ok’ ** bodo volitve v novi 29 , , * °dbor najkasneje dne tmr 1'ia 1955. Seja za konstl-‘*ko i* pa 1x3 30 julija 1955 tuato1 zakonski rok 1. «v-la ‘^Polnjen. Pri tem je pripomniti, da je zvezna komisijo ob pretresanju kranjskega statuta sproti obravnavala tudi načelne pripombe, ki jih je dajala naša statutarna komisila oziroma naš iniciativni odbor. Zato med glavnimi načeli kranjskega statuta in našega ni mnogo bistvenih razlik, temveč v glavnem le različne formulacije načelno iste vsebine. Kar jih je še ostalo različ- da bo začasno še precej kompetenc ostalo okraju. Ko bo izšel zakon o prenosu kompetenc, bo morda potrebno revidirat: organizacijo upravnih organov, kakor tudi določila členov 10 in 11, ki govorijo o okrajnih kompetencah sploh In okrajnih kompetencah za skupne zadeve mesta Ljubljane. Pojasnjeno je bilo, da so v členu 100 navedene komisije nih, predlagamo, da Jih sprej- predvsem drugoinstančne komt-memo kakor je v kranjskem i sije statutu, ker se skladajo z dolo- j predlaga se. da se v našteva-čili novega zakona o ureditvi ! nju upravnih komisij (člen 1001 izpusti komisija za prodajo hišic in komisija za socialno po- novih občin in okrajev. Kolikor bomo odstopili od kranjskega statuta v bistvenih določilih, bo o tem ponovno sklepala zvezna komisija in sicer takrat, ko bo novi Okrajni moč. Vprašanje mestnega sveta Je v skladu s tekstom statuta, kjer je bila vzeta sredina med dve- ijudski odbor s sprejetjem sta-j ma nasprotujočima si varianta-tuta predlagal tako spremembo ali odstop od načel. Izpremenjena so predvsem določila o mestnem svetu. Po predlogu bomo imeli mestni svet, toda ne kot organ, ki bi odločal, temveč kot kolektivni orkan, ki se posvetuje, daje predloge in priporočila. Zato bo kompetence v nekaterih komunalnih In drugih zadevah, ki so nujno skupne in enotne vsem občinam na območju me- ma in ki določa, da mestni svet samostojno ne odloča. Glede družbenega plana pa je tako. da ni sprejet, dokler ga mestni svet ni odobril. Po daljši razpravi se sklene naslednja vsebina členov, ki urejajo mestni svet: 1. naštevanje komun, ki spada v mestno območje, se iz člena 2 prenese na člen 121; 2- člena 121 in 122 se glasita: 121. člen II. POGLAVJE MESTNI SVET »V mestu Ljubljana se ustanovi mestni svet za te-le občine: Ljubljana—Črnuče, Ljubljana— Grad, Ljubljana—Krim, Ljubljana—Moste, Ljubljana—Polje, Ljubljana—Posavje, Ljubljana —Šiška, in Ljubljana—Vič. Predsednika mestnega sveta izvoli mestni svet iz svoje sredine. Mestni svet sklicuje predsednik sveta sam od sebe na predlog tretjine članov ali po sklepu okrajnega ljudskega odbora. 122. člen LJUBLJANSKI MESTNI SVET: 1. daje priporočila k družbenim planom občin na območju mesta, 2. Lahko zahteva, da mu okrajni ljudski odbor prepusti v obravnavo okrajni družbeni plan. preden o njem odloča Okrajni ljudski odbor. V tem primeru okrajni družbeni plan ni sprejet, dokler ga z večino ni sprejel mestni svet. 3. lahko zahteva, da mu okrajni ljudski odbor da v obravnave zadeve, ki imajo skupen pomen za celo mestno območje, preden sklepa o takih zadpvah (zlasti v primerih člena 11). V •eh primerih ima mestni svet pravico staviti pripombe in predloge, o katerih mora Okrajni ljudski odbor sklepati, p redno odloči o teh zadevah.« Sklene se, da prejmejo osnutek statuta tudi vsi predsedniki občinskih Iniciativnih odborov zaradi orientacije za občinske statute in morebitnih dodatnih predlogov. V URBANISTIČNI POJEM MESTA LJUBLJANE Območje mesta Ljubljane sestavlja 9 komun in tvorijo mestni svet odborniki vseh 9 komun, kakor so naštete v članu 2. Sedaj pa se postavlja novo vprašanje, da se postavi še poseben urbanistični oz. zemljepisni pojem Ljubljane. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da ni mogoče na tej seji ugotoviti urbanističnega pojma oziroma takega obsega meafa. kar naj se prepusti v razpravljanje in predlog Urbanistične-j mu svetu. S tem se navzoči strinjajo. VI KOMISIJA ZA DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN Komisija je pripravila dela za te mesece in za izdelavo plana za leto 1956. in sicer za vse komune po številu gospodarskih organizacij, po panogah in strokah, po številu zaposlenih, po vrednosti narodnega dohodka, po količinskem planu proizvodnje in pregledu razdelitve dohodka. po vseh elementih za leto 1955. Vse to bo možno narediti tekom tega meseca. Raz-pravljano je bilo o tem tudi te z republiškim Zavodom za pla- niranje LRS, kjer so se obravnavala zvezaia navodila. Komisija je izdelala že en predlog. Do 15. julija letos pa bo vse pripravljeno. Glede komisije za proračun MLO je bila stvar bolj komplicirana. Komisija predlaga, da komune prevzamejo finansiranje gotovih nalog s 1. septembrom 1955. C e bodo s 1. septembrom 1955 že začele funkcionirati komune, bodo jasno morale prevzeti tudi gotovo finansiranje, drugače bo vsa evidenca ot-et-kocena. V okolišu bo to mnogo lažje, ker se bodo nekatere občine združile, medtem ko bodo morali na MLO 2 do 3 ljudje ločeno voditi proračun za vseh 9 občin. Stopnja dohodkov mora ostati do konca leta nespremenjena, ker je napravljen proračun do konca leta 1955 za dotacije. Po daljši diskusij! se sklene, da proračunska komisija pripravi problematiko za republiško komisijo in Sekretariat za občo upravo in proračun LRS, s čemer se prisotni strinjajo. VII KOMISIJA ZA PRENOS POSLOV Delo teče, komisija Je stopila v zvezo z republiškimi organi in izdala že prva navodila, s čemer se prisotni strinjajo brez pripomb. VIII VOLITEV TAJNIKA INICIATIVNEGA ODBORA Na predlog tovariša predsednika Je bil za sekretarja Okrajnega iniciativnega odbora soglasno izvoljen dr. Dolenc Mat-janko, dočim delo v statutarni in organizacijski komisiji še nadaljujeta dosedanja tajnika- IX RAZNO Glede sredstev za prostore ia ureditev le-teh bo treba še razpravljati. Začasne nujne izdatke naj občine v mestu prijavijo Tajništvu MLO, zunanje pa Okrajnemu ljudskemu odboru. Predsednik je po gornji razpravi zaključil sejo. Za Iniciativni odbor: Dr. Marijan Dermastja Zapisnikarja: Tajnik 01.0 in tajnik MLO MLO LJUBLJANA RAZGLAS Tretja četrtletna akontacija dohodnine in prometnega davka ia lelo 1955 dospe dne 1. julija 1955 v plačilo. Dospeli zneslti morajo biti 1 ■ - rt-, IS ...)u‘r. L)q izteku tega roka prično teči 9-odstotne obresti, hkrati začne finančni organ prisilno izterjevati davke. Kolikor potrebujejo davčni zavezanci od dne 1. julija 1955 dalje potrdila o plačanih davkih, morajo poprej poravnati tudi v nlačllo dospele akontacije za TTI četrtietie 1959 Is finančne uprave MLO STRAN 206 •GLASNIH' POSLOVNIK ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV LJUDSKEGA ODBORA PREDLOG ZA POSLOVNIKE OBČINSKIH UPRAVNIH ODBOROV OKRAJA LJUBLJANA VROCILNICA | 78. člen Vročilnica je pismeno potrdilo, s katerim vročevalec dokaže, da je izročil spis določeni osebi. Tisti, kateremu se vroči spis z vročilnico, mora to na njej potrditi s podpisom in datumom. Potrjena vročilnica se priloži ustreznemu spisu. NADALJEVANJE IN KONEC arhiva spis, mu ai-hivski uslužbenec spis izroči proti podpisu na evidenčnem listu. Da je bil spis vzet iz arhiva, je treba zaznamovati v delovodniku. Evidenčni listek se vloži v fascikel namesto spisa. Po vrnitvi spisa se tak evidenčni listek uniči. Ce zahteva spis drug organ, mora dati dovoljenje za to tajnik ljudskega odbora. RAČUNODAJALEC 90. člen S proračunskimi sredstvi ravna računodajalec po zakonskih predpisih po odredbodajalce vi odredbi. Računodajalec je za svoje delo odgovoren odredbodajalcu in predsedniku ljudskega odbora. Računodajalec sme izplačati samo plačila, ki imajo podlago v zakonu. Ce računodajalec misli, da odredba za izplačilo nima podžge v zakonu, mora zahtevati ponovno pismeno odredbo za ako izplačilo. Ponovno pismeno odredbo za izplačilo je računo-iajalec dolžan izvršiti, o lem mora pa takoj poročati predsedniku ljudskega odbora, ki dovoli ali ustavi izplačilo. ODGOVORNOST ZA ŠKODO 91. člen Za škodo, ki nastane zaradi protizakonitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi ali zaradi protizakonitega uporabljanja premoženja in materiala, sta odgovorna odredbodajalec za izvrševanje predračuna in računodajalec oziroma odredbodaja-ec za izvrševanje predračuna in oskrbnik premoženja in materiala. D. EVIDENCA INVENTARJA IN MATERIALA POPIS INVENTARJA IN MATERIALA 92. člen Ves inventar in material, ki ga uporabljajo organizacijske enote ljudskega odbora, mora biti popisan. Za popis in. za skrb 'a inventar in material določi tajnik posebnega uslužbenca. PREGLED INVENTARJA IN MATERIALA 93. člen Organ za proračun mora najmanj enkrat na leto pregledati ves inventar in material ljud-,kega odbora. Pri pregledu mora ugotoviti : li se vodijo predpisane evidence o premoženju, ali se premoženje v redu hrani, ali se redno vpisujejo spremembe, ali ji premoženje pravilno zavarovano itd. Ce se pri pregledu premoženja ugotovi presežek ali primanjkljaj, je treba to ugotoviti z zapisnikom in navesti predmete, ki so odveč, ali ki manjkajo. Uslužbenec, ki skrbi za Inventar in material, mora presežek ali primanjkljaj opravičiti, ali pa plačati vrednost manjkajočega premoženja. POPIS INVENTARJA IN.POTKOŠNEGA MATERIALA 94. člen Ob koncu vsakega koledarskega leta »e mora ves inventar in polrošni material popisati. Ugotovljeni inventar in material je treba primerjati z Inventarno oz. skladiščno knjigo. Posamezni predmeti inventar-ia morajo dobiti označbo in številko. Navadnih pisalnih potrebščin manjše vrednosti (ravnil, črnilnikov, pivnikov) pribora za sna-ženje (metel, krtač, krp za brisanje), pribora za kurjavo '(lo- patic), ni treba zaznamovati s številkami. Zaradi dnevne kontrole in preglednosti nad inventarjem v posameznih pisarniških prostorih mora biti v vseh prostorih na vidnem mestu pritrjen seznam stvari, ki so v tem prostoru. Brez sodelovanja uslužbenca, ki oskrbuje inventar, in brez spremembe vpisov na teh seznamih se inventar ne sme prenašati. KNJIGE INVENTARJA IN POTROŠNEGA MATERIALA 95. člen Za pregled inventarja sc vodijo tele evidenčne knjige: a) dnevnik nabav, b) evidenca o plačanih delih — storitvah c) skladiščna knjiga ali kartoteka in č) glavna inventarna knjiga. DNEVNIK NABAV 96. člen Dnevnik nabav je vezana knjiga, potrjena od odredbodajalca. V dnevniku nabav se po časovnem redu evidentirajo vse nabave inventarja In potrošne-ga materiala, ki se hrani v skladišču ekonomata. V dnevniku nabav ne sme biti evidentirana nobena nabava, dokler se ne pregleda račui) o dobavi. Na vsakem računu Je treba zapisati zaporedno številko in datum evidentiranja v dnevniku nabav; šele potem se sme račun izplačati. V dnevnik nabav se vpisujejo tudi vsa darila. V lem primeru sc v stolpcu »opomba« vpiše: prejeto v dar. EVIDENCA O PLAČANI DELIH — STORITVAH 97. člen Knjiga evidence o plačanih delih in storitvah je vezana in mora biti tudi potrjena. V to knjigo se vpisujejo plačana dela in storitve po časovnem redu in neodvisno od dnevnika nabav. Vanjo ne sme biti vpisan noben račun, dokler ni pregledan. Na račun pa je treba vpisali zaporedno številko in datum, s katerim je račun evidentiran v tej knjigi. SKLADIŠČNA KNJIGA 98. člen Skladiščna knjiga sc lahko vodi v vezani in potrjeni knjigi ali pa v prostih registrih listih — kartoteki. Nabavljeni potrošili material se knjiži po časovnem redu po vrstah in sicer s prepisom iz dnevnika nabav. Na koncu vsake knjige je treba po posebnem listu sestaviti register materiala z označbo strani skladiščne knjige. Register je lahko tudi v posebni knjigi. Izdani potrošni material je :reba voditi na posebnem seznamu — evidenca o potrošnem materialu, izdanem iz skladišča. To evidenco je treba ob koncu mesecu skleniti in na podlagi nje kot temeljnlee vknjižiti v skladiščno knjigo skupne količine, izdane iz vsakega posameznega odstavka (partije) skupnega materiala. GLAVNA INVENTARNA KNJIGA • 99. člen Glavna inventarna knjiga mora biti vezano in potrjena. V glavno inventarno knjigo je treba najprej vpisati stanje Inventarja oto naložitvi knjige. Nadaljnje nabave se vpisujejo tako, da se prepišejo iz knji- POVRATNICA 79. člen V medkrajevnem prometu se uporablja poseben ovoj s povratnico. Povratnico vrne poštni urad ljudskemu odboru po tem ko spis vroči prejemniku, ta pa povratnico podpiše. Tudi povratnica se priloži ustreznemu spisu. VLAGANJE V ARHIV 80. člen Spisi, ki ostanejo po odpravi pošte, se morajo urediti in vložiti v evidenco ali v arhiv. EVIDENCA 81. člen Spisi, ki čakajo na odgovor se vlože v evidenco. Na spisu je treba označiti, kdaj mora vložišče spis vrniti uslužbencu, ki ga rešuje. Kot evidenčni datumi se vza-' mejo 10., 20. in 30. v mesecu. Ce pride odgovor pred določenim datumom, izroči vložišče spis takoj uslužbencu, ki spis rešuje. Ce nastopi dan evidence, ne da bi prispel dopis (odgovor) predloži vložišče spis uslužbencu, ki določi, ali se evidenca podaljša, ali pa se napravi urgenca. Vsak uslužbenec vodi svoj koledar ali rokovnik. Vanj se zapisujejo roki ali termini, ko se morajo opraviti službene zadeve. ARHIV 82. člen Arhiv so vsi dokončno rešeni spisi in pisarniške knjige preteklih let. V arhivu se vodijo ločeno zaupni in strogo zaupni spisi. Zaupni in strogo zaupni spisi se hranijo v zaklenjenih omarah ali v blagajni. Tekoči arhiv, (registratura) se hrani v vložišču. j UREDITEV ARHIVA 83. člen 100 do 200 spisov je treba zaviti v sveženj (v fascikel). V svežnjih so spisi urejeni po temeljnih številkah. Spisi ene temeljne številke So urejeni po opravilnih številkah, opravilne številke pa so urejene po zaporednih številkah. Svežnji morajo biti zvezani med dvema kartonoma z močno vrvico. Na sprednji gtrani svežnja mora biti napisana letnica, pod njo pa /začetna in končna temeljna številka spisov, ki so vloženi v sveženj. IZLOČEVANJE ARHIVA 84. člen Ko pote<če rok za hranitev arhiva, se izločijo spisi v skladu z veljavnimi predpisi (Ur. I. FLRJ 80/70-52). Ce uslužbence potrebuje iz C. PRORAČUNSKO POSLOVANJE ODREDBODAJALCI 85. člen Starešine organizacijskih enot so odredbodajalci za svoj predračun dohodkov in izdatkov, kolikor so za to pooblaščeni. V tem svojstvu pripravljajo predlog svojega predračuna ter skrbijo, da jim vsi zavodi njihovega področja pravočasno predlagajo svoje predračune, k jih pregledajo in preverijo ter odpravijo morebitne nerealne zahtevke ali kakršne koli druge nepravilnosti. Svoje predloge predračunov ter predloge predračunov svojih področnih zavodov in finančno samostojnih tavodov, predlagajo do odrejenega roka organu za proračun. 80. člen Odredbodajalci izvršujejo odobreni letni predračun izdatkov po odobrenih tromesečnih planih. Izdatki izvi-šujejo z odredbami za izplačilo, ki vsebujejo naslednje elemente: 1. Navedbo leta in proračunske postavke, v breme katere se izvrši izlačilo. 2. Prejemnika s polnim naslovom. 3. Namen izplačila. 4. Bruto znesek z odbitki in način izplačila. 5. Podpis odredbodajalca. 6. Kraj in datum izdaje odredbe za izplačilo. 87. člen Odredbi za izplačilo morajo biti priloženi originalni račun in drugi potrebni izplačilni dokumenti s potrditvijo pravilnosti izvršitve del oziroma prevzema blaga ali materiala ter podatki o vpisu v knjigo po-irošnega materiala odnosno v inventarno knjigo, kar se potrdi na račun s podpisom odgovornega uslužbenca. Nobeno izplačilo se ne sme odrediti ali izvršiti, če ni v ta namen na razpolago kredita v tromesečnem planu. Vsaka odredba (nalog) mora biti vpisana v delovodnik. 88. člen Spremembe kreditov med letom (virmani) »o v Izjemnih primerih mogoče na obrazložen predlog odredbodajalca po sklepu Komisije za proračun. Sklepe Komisije za proračun izvršuje z odločbo predsednik ljudskega odbora. Za pravilnost izvajanja svojega predračuna vodijo vsi odredbodajalci evidenco kredilov z vsemi izpremem-bami ln črpanji, ker sm za pravilnost izvrševanja predračunov odgovorni v celoti. RP člen Vsak odrcdtbodojalec za Izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov mora sestaviti zaključni račun o dohodkih ln iz- ge nabav po časovnem red11 Odpisani inventar je tt* r evidentirati v glavni inventa® knjigi tako, da se najprej po*{; ne v ustrezni podskupini V0<* ravna črta, nato pa sešteje sl pec »količina«. Za tem je ti* v besedilu in stolpcu »količi® evidentirati odpisane kose te odšteti od prejšnjega sta« potem pa vpisati stanje po * pišu. ODPIS INVENTARJA 100 člen Inventarni predmeti, ki 6e morejo več uporabljati za®1 zastarelosti, Izrabljenosti ali® rabnosti, se lahko odpišejo. Vsaka organizacijska eri® ki ugotovi, da je treba prediv odpisati, da piedlog za odi Komisiji za odpis inventarja' Komisija za odpis inventajj ki jo imenuje Tajništvo ljudi*1; ga odbora, prouči predlog ugotovi ali so predmeti resfl; no nerabni, da se morajo 61 pisati. Svatje mnenje predloži ko1'; sija pristojnemu odrodtood#-cu, ki izda odločbo za odpis-: Skrbnik inventarja (vodjae' dence) izvrši odpis v knjiga*1 podlagi te odločbe. E. TAKSE 101. člen Kolkovanje -spisov se n11'' opravljati natančno po zak*1' skih predpisih. Uslužbenci pl rajo paziti, da ne pobe®^ premalo taks ali preveč 19 (kolkovinc). Uslužbenci se morajo nat** no seznaniti s predpisi o tak®1; zlasti s tarifnimi postavk® ter predpisih o oprostitvah olajšavah. . - Kolkovina se lepi pravil0 v desni zgornji kot spisa. F. OGLASNA DESKA 102. člen . Razglase in objave obj*L. judskl odbor na oglasni dc-h )glasna deska mora biti na 0 šiora in za ljudi dostopnem stu v uradnem poslopju ali i*' njega. G. PEČATI IN ŠTAMPILJK1 103. člen Ljudski odbor ima pečat0 štampiljke. Posamezne organizacijske 09 te imajo svoje pečate in št*j piljke, ki se medsebojno rBp kujejo po tem, da imajo ? imenom ljudskega odbora v; zano zaporedno arabsko Sl®’1 ko organizacijske enote. Sveti in komisije nimajo ly nih pečatov in štampiljk. 104. člen Pečati in štampiljke se y rajo hraniti v zaklenjenem F, dulu pisalne mize ali v blag'1;. Pečati imajo okroglo oh*' Velikost in besedilo je pf°“ sano z zakonom. Pečat se odtisne na vse v ne spise, ki so namenjenjj odpravo, v sredini pod ur*f\i pozdravom. Na osnutek ali pije se pečat ne odtisne, ‘v če so poslani kot akt dl",, državnim organom ali os°® Za pečatenje s pečatnim i skom se uporabljajo kov*J- pečati, ki so po velikosti, ki in vsebini enaki pečato”' gume. , Tajnik ljudskega odbor0 uslužbenec, ki je za to do*0',, vodi evidenco pečatov in piljk ljudskega odbora. 105. člen Vzglavna štampiljka se ° ne na vzglavju dopisa pisemskem ovoju na čelni ni v levem kolu zgoraj. 106. člen Delo vodna štampiljka je pravokotna in ima poleg grba izpisano celotno ime ljudske, republike, ljudskega odbora ter rubrike za znak, delovodno štampiljko, datum prejema, za priloge, za vrednost in za označbo referenta. 107. člen Za hitrejše poslovanje se lahko uporabljajo pomožne štampiljke kot n. pr.: »nujno«, »tiskovina« itd. H. NAPISNA TABLA 108. člen Ljudski odbor mora Imeti pritrjeno napisno tablo na primernem vidnem mestu svojega poslopja. PRIPRAVIMO SPISE IN POSLOVNE KNJI6E ZA PRENOS 1A NOVE LJUDSKE ODBORE! Zbirke uradnih spisov tn poslovnih knjig, ki jih vodijo dosedanji ljudski odbori, tvorijo neprecenljivo vrednost tako za skupnost kot za posamezne državljane. Potrebne bodo še v bodoče za presojo upravičenosti ali neupravičenosti mnogih zahtevkov in kot dokazne listine. Pozneje pa, ko ne bodo več služile neposrednim praktičnim namenom, bodo kot zgodovinski dokument pričevale o naših naporih in uspehih pri graditvi socializma. Te zbirke spisov in Poslovnih knjig označujemo večkrat kot registrature,- kot administrativne arhive ali tudi skratka ne povsem točno kot arhive. Dosedanja slaba praksa pri ukinitvi nekaterih upravnih organov in enot (v Ljubljani posebno ob ukinitvi Rajonov) In Pri prenosu poslov med upravnimi organi je pokazala nujnost, da dobro premislimo, sistematično dosledno izvedemo načrt pri Prenosu poslov in arhivov na prevzemnike. Kjer so bili spisi v urejenem stanju In so se pravilno prenesli, ta prenos poslov dejansko ni tvoril težav za bodoče redno poslovanje, tudi kadar so se uporabljali stari spisi. Kjer pa so bili spisi neurejeni ali bili celo uničeni, tam Je bilo mogoče le z velikimi napori in z upravičenimi pritožbami državljanov popraviti škodo in uvesti red v poslovanju. Skratka: ne gre za nepomemben administrativni posel, temveč za veliko odgovornost do državljanov in do skupnosti. Državni sekretariat za občo Upravo in proračun LRS je te dni tzdal obsežna začasna navodila za Ureditev arhiva (št. II-97'9-55 z dne 8. junija 1955). Ta navodila Veljajo splošno in niso sestavljena posebej za predajo poslov ha nove ljudske odbore. V kratkem bo Izšel republiški zakon o novi ureditvi občin in okrajev, zakon o izvedbi nove Ureditve občin in okrajev In navodila k temu zakonu. Ti predpisi bodo prinesli enotna glav-ha načela in navodila tudi za Prenos poslov in arhivov "s se-ounjih na nove ljudske odbore. Osnovno načeto navodil za Pteaioa arhivov in inventarja je Poenostavitev postopka, da se uurani pregled nad izročenimi •dministrativnimi arhivi- V vsa-Fm primeru se je treba izostati razbijanju arhivov, ki na-* a^a,le administrativne ^ "ve praviloma dosedanje ob-ne novim občinam In doseda-oiol^'0 in OLO Llubljana-bor navzkrižnim izročanjem m<>mK ila nrPre8lednost. Spre-•u ° pri8t°Jnosti občinskega •e ,a^neBa ljudskega odbora u° upoštevale pozneje pri odstopu posameznih spisov med okrajnimi in občinskimi ljudskimi odbori. Navodila, ki izidejo v Uradnem listu LRS za prenos poslov, se bodo v celoti uporabljala tudi pri prenosu postov na območju novega okraja Ljubljane. Ven-da/r nas kratki roki, ki so predvideni za pričetek poslovanja novih ljudskih odborov, silijo, da takoj pričnemo s pripravljalnimi deli za prenos postov. Treba je pripraviti podrobnejši program prenosov, ki je v glavnih potezah vsebovan v naslednjem programu za pripravo in Izročitev administrativnih arhivov, medtem ko se bo za nadaljnje ravnanje s spisi po Izročitvi in za prenos inventarja izdelal poseben program. PRIPRAVE ZA IZROČITEV ADMINISTRATIVNIH ARHIVOV Do dne 31. avgusta letos odpade največji del priprav na dosedanje ljudske odbore, ki imenujejo posebno komisijo za pripravo izročitve uradnih knjig, arhivov, spisov in inventarja. Kolikor gre za izročitev arhivov (knjig In spisov), obsegajo priprave za njihovo izročitev zlasti dvoje, t. J. pripravo dovršenih spisov in pripravo nerešenih spisov. I. DOVRŠENI SPISI Kot dovršene spise razumemo poleg vseh spisov do 31. avgusta 1955, ki so, rešeni, tudi delovodnike in pripadajoče Indekse k tem spisom, pa tudi vse drugo poslovne knjige, ki so takega značaja, da sc na novem delovnem mestu ne bodo potrebovale pri roki. To ne pomeni, da se ta material ne bo več potreboval, marveč le, da bo tvoril zaključeno celoto kot arhiv dosedanjega ljudskega odbora. Ce se bo spis vendarle nadaljeval, se bo po splošnih pravilih pozneje prenesel iz starega v novi delovnik. Vse to gradivo mora biti ob času predaje čini popolneje urejeno in evidentirano, pri čemer veljajo zgolj navedena začasna navodila Državnega sekretariata za občo upravo In proračun LRS z dne 8. junija 1955. Skrajni rok za izročitev arhivov je sicer 1. januar 1956, vendar je priporočljivo, da se ta posel opravi še z dosedanjim osebjem In v čim večji meri že 31. avgusta 1955. Priprava arhivov. Glede na to, da se bo ob Izročanju velik del arhivov prenašal v nove prostore ali pa tudi celo na druge sedeže. Je treba v prvi vrsti posvetiti prav posebno pažnjo pripravi arhivov za prenos in sicer; a) vsi delovodniki in druge poslovne knjige se opremijo z nazivom organa, ki jih je vodil ter z letnico oziroma letnicami, na katere sc nanašajo; b) če gre za drobnejše poslovne knjige, ki tvorijo daljšo serijo, nai se za prodajo povežejo z vrvjo; c) spisi naj se povežejo v približno 15 cm debele povoje, s spodnjo in zgornjo platnico iz trde lepenke in z navzkriž vezano vrvjo. Na zgornjo platnico in po možnosti še na posebna tablico pritrjeno na vrv, se razločno napiše naziv organa, pri katerem so bili ti spisi vodeni, letnice spisov in po možnosti prva in zadnja delovodna številka spisov, ki so v tem svežnju (fasciklu); č) škatle s kartotekami naj bodo trdno povezane in opremljene z napisom na spodnjem delu škatle in na pokrovu. Ce kartotečni listi ne izpolnjujejo vse prostornine škatle, naj se vloži primeren kos mehkega lesa ali podobno; d) vse gradivo naj se pregledno popiše. II. NEREŠENI SPISI Kot nerešene spise obravnavamo ne le tiste spise, ki se Izročajo novemu ljudskemu odboru v nadaljnje reševanje, marveč tudi tiste knjige, ki so na posameznih delovnih mestih stalno, tako rekoč vsakodnevno, potrebne kot izvirni dokument. a) Nerešeni spisi morajo biti v vsakem primeur izročeni med 31. avgustom in 1. septembrom. Zato je treba do 31. avgusta izdelati v smislu republiških navodil za Izročitev spisov sezname nedokončanih spisov, ki obsegajo temeljne številke, predmet In letnik spisa. Vpis v ta seznam naj se zabeleži v delovodniku dosedanjega ljudskega odbora, za kar je pri večjih ljudskih odborih priporočljivo nabaviti posebno štampiljko. ZAČETEK PRIPRAV Priprave za izročitev dokončanih spisov (arhivov) naj se za starejše letnike prično takoj. Čeprav je rok za izročitev teh spisov nekoliko daljši, pa je vendar tudi delo obsežno in bo treba v mnogih primerih spise čimprej prenesti iz dosedanjih prostorov v nove ter morajo biti ob prenosu žc urejni. Tako bo treba priprave za prenos arhivov MLO in OLO Ljubljana-okolica, kolikor so še po sedanjih pisarnah in ne v posebnih skladiščih, izvesti že pred 1-septembrom 1955, ker jih bo treba po tem datumu prenesti v druge prostore. Prav tako bo treba računati s krajšim rokom po 1. septembru na tistih občinah, kjer arhivi ne bodo mogli ostati na dosedanjem mestu. Pričetek priprav za Izročitev nedokončanih spisov se bo moral glede na naravo posla osredotočiti na zadnje dni pred 31. avgustom 1955, pred tem dnem pa je treba s pospešenim reševanjem spisov čimbolj znižati število nerešenih spisov. S tem v zvezi je komisija že izdala naslednje obvezno navodilo, ki ga tu ponovimo: »Iniciativni odbor OLO In MLO Ljubljana za osnovanje komun je na svoji seji dne 3. | junija 1955 imenoval posebno postov z nalogo, da daje navodila in nadzoruje priprave za združitev upravnih postov sedanjega okrajnega in mestnega ljudskega odbora Ljubljana .n delov ostalih okrajnih ljudskih odborov, ki se združijo v novi okraj Ljubljana, In daje navodila občinskim ljudskim odborom in njihovim komisijam za pripravo in prenos poslov od sedanjih na bodoče občine. V izvrševanje te svoje naloge daje Komisija naslednje OBVEZNO NAVODILO 1. Najkasneje do 31. julija skladišče, odloči do 15- avgusta komisija za pripravo in prenoa poslov pri okrajnem inicitivnem odboru. >; 2. OLO LJUBLJANA-OKOLICA a) Arhiv OLO Ljutbljana-oko-lica po letu 1945 ter likvidiranih okrajev Grosuplje in Kamnik, ki so vskladiščeni v prostorih na Cankarjevi cesti, prevzame novi okrajni ljudski odbor s tem, da plačuje osebje ki dela v tem skladišču, že pričenši z dnem 1. septembra 1955. Za upravljanje tega arht- 1955 se morajo rešiti vsi nere- ................................ šeni spisi, kolikor je to možno ™ v ^ V' glede na naravo zaostalih in še j .. , ,. e. ■*e- nerešenih zadev. Prav tako se i ^ av£iv morajo opraviti do navedenega i “?'Cna’ ^amrnka to Litije pred letom 194» prevzame Dr-■ žavnl arhiv Slovenije obenem s prostori na Cankarjevi cesti s pogojem, da se arhivi okraja Ljuhljana-okolica ter likvidiranih okrajev Grosuplje in Kamnik lahko hranijo v teh prostorih še za dobo treh let. Podrobnejši pogoji so posebej dogovori jeni z Državnim arhivom Slovenije. c) V ostalem veljata tudi tu točki c in d pod 1. dne vsi naroki in obravnave in izdati odločbe. Daši je rok za | prenos nedokončanih spisov določen za 1. septembra, smatramo za potrebno, da se zaostali spisi rešijo že do 1. avgusta, ker bo v avgustu že mnogo drugih pripravljalnih del in bo treba ekspeditivno reševati spise, vloge itd., ki se bodo v avgustu sproti natekli. 2. Do istega roka pregledati, urediti in spopolniti vse inventarne spise. 3. Do nadaljnjega se prepoveduje vsakršno razpolaganje z inventariziranimi predmeti, kakor tudi ponovno opozarjamo na splošne predpise o ravnanju s spisi, ki morajo biti ohranjeni- 4. Komisiji je sproti poročati vso morebitno problematiko v zvezi s predstoječimi spremembami in pripravami. Za točno izvajanje danih navodil so odgovorni neposredno nadrejeni starešine posameznih upravnih enot ljudskih odborov, tajnik ljudskih odborov in imenovane komisije za prenos poslov. Pripominjamo, da se bo izvajanje danih navodil strogo kontroliralo po posebnih za to odrejenih organih, da bi se na ta način že v naprej preprečil vsaj zastoj in nered, ki bi utegnil nastati dne 1, septembra 1955, ko bodo začeli poslovati novo izvoljeni organi po novih predpisih.« V vsakem primeru spada v priprave tudi izbira primernih skladišč za arhive in priprava polic. Te priprave naj po možnosti izvedejo že dosedanji ljudski odbori bodočih sedežev občin oz. okraja. PREVZEM 1. MLO LJUBLJANA a) Arhiv MLO Ljubljana, ki je bil doslej vskladiščen v Mestnem arhivu, ostane na svojem mestu. b) Starejši arhivi pred letom 1945, ki jih hranijo še nekatere enote MLO Ljubljana In ki za tekoče poslovanje niso več potrebni, se prijavijo okrajni komisiji za pripravo in prenos poslov, ki posebej določa o njihovem prevzemu, c) Nerešeni spisi in uradne knjiae za tekočo uporabo se s 1. septembrom 1955 prenesejo k novemu ljudskemu odboru v smislu splošnih navodil In po podrobnem načrtu, ki se Izdela do 15. avgusta 1955. d) Dokončan! spisi in knjige se praviloma s 1. septembrom prenesejo k novemu ljudskemu odboru v centralno skladišče. Katere dokončane spise oziroma knjige prevzame neposredno delovna enota na novem ljudskem odboru (n. pr finančne komisijo za pripravo in prenos | zadeve) brez prenosa v skupno 3. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI Podrobnejša navodila glede roka to poteka izročitve pri posameznih občinskih ljudskih odborih se bodo izdelala naknadno, navodila glede priprav; in njihovega pričetka pa veLjas Jo v celoti tudi za te odbore. Da bi se mogel pravočasne Izdelati podroben razpored z* izročitev arhivov, naj vse delovne enote, ki hranijo arhive, sporeče kratek popis teh arhivov okrajni komisiji ea priprave in prenos poslov do 20. julija 1955 na naslov: Tajništvu MLO Ljubljana, Kresija. Kratek popis naj obsega: naziv delovne enote (na primeri soc. varstvo), naziv arhivske enote (na pris mer: splošni spisi, invalidski spisi, skrbstveni spisi itd.), zelo približen obseg navedbe letnic (na primer od leta' 1949 do 1952). Pohitimo z delom to pričnimo takoj, kajti roki so kratki! Za komisijo Iniciativnega odbora OLO MLO za pripravd prenosa poslov: Slivo Sivle T OLO LJUBLJANA OKOLICA OPOZORILO MANJŠIM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM Na podlagi sedmega odstavka 5. člena uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, štev. 53-455 53) ln v zvezi s 5. točko odredbe o obveznem objavljanju podatkov iz sklepnih računov gospodarskih organizacij za leto 1954, v »Uradnem listu LRS« (Uradni list LRS, štev. 16-85 55) je Okrajni ljudski odbor Ljubljena okolica na 26. skupni gej* okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 11. junija 1955 sprejel tale . SKLEP Obrtna, trgovska ln gostinska podjetja ter vse obrti niso dolile objavljati letnih sklepnih računov. Ta sklep velja z dnem objav« v »Glasniku« OLO Ljubljana okolica tn MLO glavn. mesta Ljubljana. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora«. Mihe Berčič, e. K STRAN 208 .GLASNIK« MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA OPOZORILO TRGOVINSKIM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM REZERVNI SKLAD TRGOVSKIH PODJETIJ NA DEBELO IN TRGOVSKIH PODJETIJ S TEHNIČNIM BLAGOM. KI SE PRETEŽNO 1AVIJO Z IZVOZOM IN UVOZOM Družbeni plan Ml.O glavnega mesta Ljubljana določa v tretjem deiu, XXIV. poglavju B. točka 2, da trgovska podjetja na debelo, veleblagovnice in podjetja zunanje trgovine morajo prenesti v svoj rezervni sklad vsako leto 4 % njihovih povprečnih obratnih sredstev v zadnjih treh letih. To dotočilo je povzeto iz 41. Mena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in o njegovi delitvi (Ur. list FLRJ štev. 54 54), ki ga je treba tolmačiti tako, da velja: 1. za podjetja, ki se ukvarjajo * izvozom ali uvozom. 1. za trgovska podjetja na debelo samo, če se ukvarjajo pretežno z izvozom ali uvozom in 1. za trgovska podjetja s tehničnim blagom, ki se pretežno ukvarjajo z uvozom in izvozom. Za vsa ostala trgovska pod jeti pa velja člen 40. cit uredbe, ti določa, da se v rezervni sklad gospodarske organizacije obvez-• itrv* v c Vo ***i m$>-*• 2 % zneska njenih obratnih sredstev v zadnjih treh letih. Tako je treba tolmačiti določilo o oblikovanju rezervnega sklada trgovinskih gospodarskih organizacij, po tolmačenju, ki ga je objavila Nova administracija štev 29 55 (dr. Nikola Balog). POROČILO KOMISIJE NA SEJI SVETA ZA ZDRAVSTVO ZDRAVSTVENI POČITNIŠKI DOM 7 KRALJEVIČI POROČILO o rekonstrukciji otroškega okrevališča kraljeviča Svet za zdravstvo M 1.0 Ljub-jaos izvaja le dve leti večja popravila v zadnjem desetletju na«U»'ib okvar na poslopju otro-4črt-ea okrevališča v Kraljeviči. G4ede na ponovno razpravo na sej« MLO. ki je ocenil to gradnjo kot nenačrtno, izražen pa jc b* tudi dvom o ekonomič-noisiH. je Svet za zdravstvo imenoval posebno komisijo strokov- njakov. ki Je ocenila stvarno stanje, vzroke nenačrtnega izvajanja del tar zavlačevanje, kakor tudi umestnost nadaljevanja rekonstrukcijskih del. Ugotovitve komisije skupaj a svojimi pripombami daje Svet za odravstvo v presojo MLO: 1. Dejansko stanje: Finančna stanje: do 30. aprila 1955 »o bile vgrajene v adaptacijo stavbe v Kraljeviči naslednje vsote: 1954 — te proračuna ........... 13,368.664 din — te sklada za dovržitev Investicij ... 1,143.351 din 1955 — za gradnjo (poravnava situacij za vključ- no marec) ............ 7,073.533 din — za opremo ............ 536.344 din Skupno od dneva pregleda potrošeno ..... 22,121.702 din Komisija je ugotovila, da so v zgradbi gradbena in obrtniška dela po ocenitvi izvršena takole: Gradbens-zidarska dela . 88% kleparska in k novska dela 89% mizarska dt»a............80% ključavničarska dela . . — in*taiater.-vodovodna dela 35% električna instalacija . . 46% ta race raka dela .... 70% slikarija s pleskanjem . . — peča raka dela ..... 100% parket . . . — SEČNA DOVOLJENJA ZA LETO 1956 Uprava za gozdarstvo pri OLO Ljubljana okolica obvešča, da je rok «a predložitev prošenj za sečna dovoljenja za leto 1966 od 26- junija do 29. julija letos. (To je za vse nameravane sečnje v čase od 1. oktobra 1855 de 31. septembra 19561. Proeilrl predložijo svoje preša Je pri pristojnih občinskih ljudskih odborih. Pre nje morajo biti spisane na u-raduifa tiskovinah — obrazec 2.15. Tiskovine so na razpolago pri občinskih ljudskih odborih in Oriavai založbi Slovenije. Uredba o sečnji gozdne ga drevja (Uradni list LRS št. 3»/51) predpisuje, da seve preseje predložiti le zemljiškoknjižni lastnik, posestnik ali upravitelj gozda. Zato opozarjamo tiste, ki nameravajo graditi v spomladanski sezoni 1956, a Se nimajo gradbenega dovoljenja, da predložijo prošnje za sečno dovoljenje že sedaj v rednem roku, sicer ne bodo mogli biti upoštevani v kvoti za sečnje določenega lesa. Graditelji stanovanjskih bij, ki nameravajo graditi z darovanim lesom, morajo svojim prošnjam priložili seznam lastnikov — darova leer. iz katerega mora biti razvidna katastrska občina, parcelna številka, število In vrste darovanega drevja, ketičina s m3. podpisane .od darovalca, katerega podpis overovi občinski LO. Prošnje, ki bode predložene v rednem roka, se proete kol kovine, po tem roku prošenj ne bossse več upoštevali. Is Uprave sa gozdarstva OLO. II. Komisija nadalje ugotavlja, da so z adaptacijo in z gradnjo novih prizidkov začeli julija 1954 po načrtih Projektivnega biroja Novo mesto. Projekt Projektivnega biroja Novo mesto s proračunom 15,420.000 din predvideva adaptacijo notranjih prostorov, seveda v prvotni žaro isl!, t. j. da ostaneta obe stopnišči neokrnjeni ter da se napravi k zgradbi samo nor prizidek brez sedaj izvršenih medetaž. Projekt ni predvideva« nujnih preureditev sanitarnih prostorov, ampak samo njih obnovitev. Kapaciteta prvotno uresničenega projekta je bila predvidena samo za 99 otrok. k. naj bi se oskrbovali v okrevališču. Delo na adaptaciji je leta 1954 pogodbeno prevzelo gradbeno podjetje Pri mo rac v Crikvenici. Ker so bila dela na zgradbi adaptacijskega značaja in je zgradba zelo stara, so bila v letu 1954 pri podjetju naročena, naj jih izvrši v režija po dejansko potrošenih delovnih urah -n z dejansko dobavljenim materialom s plačJom pripadajočih prevoznih str« /kov, odnosno dnevnic na stavb' šču z»-peslenih gradben ib delavcev. Po začetku adaptacijskih lo rekonstrukcijskih del na zgradbi je prišlo do spremembe načrtov, ki jih Je kot nujni zunanji sodelavec Projektivnega biroja Novo mesto izdeloval inž. Lado Kilam. Komisija ugotavlja, da je s preureditvijo načrtov In z njih dokončno izvršitvijo prišlo do znatnih sprememb načrtov in s tem tudi do povečanja kapa- 0DL0K Na podlagi 20. In 117. člena Zakona o spremembah in do- j,- . e Tl Ze4B kotiti V«>z. .Vatli 1Q odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. 1. LRS št. 31-102,52) ter 6. točke 66. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. L LRS št. 10-90 52) je Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane na 6IL skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev MLO v Ljubljani z dne 24. 6. 1955 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpisujejo se nadomestne volitve v 20. volilni enoti za volitve v mestni zbor Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane. 20. volilna enota obsega volišči 62. in 63. 2. člen Dosedanjemu odborniku mestnega zbora 20. volilne enote tov. Avgustu Zupetu, Ljubljana, Livarska ni. 4, je prenehal mandat, ker se mu je odpovedal. '•'■■id m-s:-e v«, ■ ■— h■■ v ne- deljo, dne 24. julija 1655. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem -'!■ ;.-S. •<; .vkn« zb me- sto In okraj Ljubljana, na oglasni deski MLO v Ljubljani iu na krajevno običajni način v 20. volilni enoti. „ 4. člen Odtok začne veljati takoj po objavL Predsednik MLO: Dr. Marjan Dermastja, s. r. Izdata »ralofnlM vo Lltihliaosit dnevnik«, direktor Stane Skrabar odgovorni urednik Ivo Tavčar. citete okrevališča od 80 oskrbo vanih otrok na 126—125 otrok. Sprememba glede na prvotni načrt so naslednje: 1. Do sprememb in naknadnih rekonstrukcij je prišlo .že zaradi značaja vseh treh obs-o-ječih zgradb, ki so jih gradili prejšnji lastniki nenačrtno, vsako zase. Adaptacijska dela na teh treh različnih zgradbah so zaradi funkcionalne enotne ureditve terjala: a) Preureditev stopnišča, t. j. obe obstoječi stopnišči so odstranili in jih združili v eno stopnišče,t ki povezuje levo in d cen o krilo zgradbe tehLmovi prizidek. Stopnišče je bilo^tee-ba preurediti tudi zato, ker je bilo levo krilo zgradbe zaradi visokih prostorov in neekonomično izkoriščenih višin preurejeno tako. da so v tem krilu vgradili medetaže, kar je projektantu pripomoglo k povečanju kapacitete okrevališča ter k pridobitvi prostorov za sanitarije in dnevnih prostorov. Po takšni ureditvi levega krila zgradbe, odnosno vile Nirvana je bilo treba potem preurediti tudi vse sanitarne prostore. Po prvotnem projektu sanitarni prostori za kapaciteto 80 otrok ne bi zadostovali, pri povečanju zmogljivosti na 126 otrok pa se je moral projektant ravnati po predpisih sanitarne inšpekcije. Od prej štirih dewtulac«jekih stranišč je število sedaj naraslo na 12 stranišč. Pri sani tari ah so predvidene tudi umivalnice z 26 umivalniki, dvema fontanama, s prho, s pomožnim elektrobojlerjem in s tremi kopalnicami. Ta preureditev prostorov glede na povečano kapaciteto in ureditve sanitarij pa je zahtevala tudi generalno preureditev vodovodne instalacije z zunanjim dovodom vode. Pri pregledu obstoječih vodovodnih instalacij so strokovnjaki ugotovili, da je priključena vodovodna cev pretesna, zato je bilo treba predvideti obnovitev vodovoda v zgradbo s predpisan« dimenzijo cevi, tako da bo celotna zgradba — prej tri samostojne zgradbe — oskrbovana z vodo. K predvidenim sanitarijam po predpisih pa je hišo treba predvideti tri odvode. b) Električna instalacija v zgradbi je bila urejena primitivno in za potrebe vsake zgradbe posebej. Električna instalacija se je mogla prilagoditi sedenji enotni rešitvi zgradbe ter je bito zato treba električno instalacijo popolnoma obnoviti m vsklnditi s preureditvijo zunanjega dovoda električne energije ter pri tem predvideti uporabo trofaznega toka. Poleg tega se Je k električni instalaciji priključil tudi šibki tok za j telefonske naprave, signale, notranje naprave in ozvočenje. c) Pri izvrševanju vseh grad-j benih in obrtniških del pa je , zaradi različnosti treh zgradb, ki eo bile grajene v različnih j obdobjih, prišlo še do nepred-1 videnih del: severno stran ce-| lotne zgradbe je tjilo v celoti i zavarovati od pritličja do drugega nadstropja z notranjo izo-j Urno steno, ker je natrijev klorid zaradi močne burje pronical ; skozi zid ter povzročal odpadanje ometa na pročelju in v ' notranjosti, hkrati pa je bila ce-' lotna zgradba vlažna. Med delom so ugotavljali, da j so prepereli nekateri stropa in i parket, kar jc bilo tudi treba j izmenjati. III. Projektivni biro Novo me* ! sto v prvotnem načrtu ni pred-j videval stranskih prostorov, t. j j. ekonomatskega centra z ga-j ražo, delavnico in drvarnicami. : Sedanji načrt pa predvideva j vse te preureditve, oziroma odstranjuje vse pomanjkljivosti prvotnega načrta, in sicer glede i na povečanje kapacitete okreva-| lišča Sedanji izvriitveni načrt, J opravljen po tehničnem elabo-; ralu inž. Lada Kilama, pa je bit sproti kalkulantsko obdelan, .n sicer že iz prej navedenih razlogov ter zaradi nujnosti del. Kaikulanteko je bil obdelan samo nov op roj ekli rani ekonomat-ski center, in sicer po Projektivnem biroju Novo mesto; proračun za ta dela maža 7,594.813 dinarjev. Na podlagi tega projektivnega proračuna so bila dela gradbenega podjetja »Primorac« oddana s pogodbo v dopisu 6. jam. 1956 na podlagi kontra-proračuna gradbenega podjetja Primorac 27. dec. 1954 za vsoto 8,466.472 din. Pogodba je bil* sklenjena na podlagi odobritve Sveta za zdravstvo, odnosno predsednika tov. Zupeta. V tej pogodbi, odnosno k«n-tra-proračunu pa so zajeta samo dela pri naknadno predvidenem ekonomskem oddelku, t* j. pri zgraditvi garaže, drvarnice, ureditve okolice, pergul* in pri obmorskih delih. V to po* godbo niso vključena nobena dela na zgradbi sami. Podjetje je v smislu te pogodbe samo Izkopalo in zabetoniralo štiri pomole. Ostala dela so se zaradi pomanjkanja ti' naačnih sredstev ustavila. K temu komisija pripominja, da j® biv konec meseca februarja deloma zabetoniran en pomol ® vrednosti ca. 100.000 din, a 8" je pred vezavo cementa odplaknilo morje zaradi nenadnega viharja. Komisija nadalje ugotavlja. d* > bile adaptirane ali n«v® zgrajene naslednje površin*' preračunane na približno ■—•+” beno vrednost. Vse adaptacije, novi prizidki, ureditev zgradbe glede na današnje cene gradbenega materiala in delovne sile .................................... 47,800.000 di«1 lahko izročena začasno svojedri namenil. Za gradbena In abrf' niška dela bi do končne izvf' šitve po cenitvi potrebovali naslednje investicije: IV. Zaradi pomanjkanja inve-| sticijskih sredstev za dokončno 1 dograditev objekta v celoti i predlaga komisija izvršitev j gradbenih in obrtniških del v zgradbi, tako da bo zgradba a) situacija grad. podjetja Primorac, v kateri eo vključena že deloma taraceraka in mizarska dela r.a mesec april.......................... 3.200.000 dl b) situacija za mesec maj, ocenjena glede na zaposlenih 28 ljudi ..........................2909900 d (Nadaljevanje prihodnjič)