ček. račun; Ljubljana iL IU.65U ta 10.349 za inserate« Sarajevo it*. 756\ Zagreb Itv. 39.011. Praga-Dnnaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299$ Telefoni erednlštvai dnevna alniba 209» — nočna 89*. T994 ta tm Izhaja vmak dan rjntraj, raaea ponedeljka ti dneva po praznika Rnročnina mesečno C Uiu. m inuzem-»Ivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. n Inozemstvo 120 Din Uredniitve je * Kopitarjevi atb/DI Kdo je kriv? Resno vprašanje Avstriji V zvezi s protestom držav Male zveze proti kršitvi mirovne pogodbe, ki jo je zagrešila avstrijska zvezna vlada, ko je objavila zakon o splošni in obvezni vojaški službi za vse mladeniče in moške od 19 do 42 leta, je včeraj izšel v »Wiener Abendblatt« članek, napisan od »diplomatske strani«, v katerem člankar brez dvoma po nalogu zunanjega ministrstva razglablja o odnošajih med Avstrijo in Jugoslavijo. Prvi del članka, v katerem pisec dokazuje, da Avstrija pogodbe ni kršila, da je bil protest držav Male zveze vsled tega neumesten, nas ne zanima, ker smo svoje stališče v tem vprašanju že izpovedali ter imamo mirno vest, da odgovarja osnovnim moralnim načelom mednarodnega prava, ki so absolutna in dlakocepstva ne dopuščajo. V drugem delu članka pa se dunajski diplomat obrača neposredno na Jugoslavijo, ko pravi, »da je znano, da se že leto dni v tisku, kakor tudi na drugih poljih javnega življenja pojavljajo vplivi, ki niso nastali radi notranjih nujnosti države in ki se neprestano obračajo le proti Avstriji«. Ta ugotovitev sili avstrijskega diplomata, da enkrat javno izpove mnenje, ki ga je Avstrija doslej vedno zamolčevala. To mnenje pa je sledeče: »Če nam jugoslovanski tisk v ostrih napadih očita, da smo prekršili saintgermainsko mirovno pogodbo, smo mi spričo tako abotnega očitka prisiljeni staviti vprašanje, če je temu tisku znano, da se po Sloveniji že leto dni razvija neko agitacijsko in organizacijsko delovanje, ki ne zasleduje nič manj, kakor da proti določbam saintgermainske mirovne pogodbe, ki jih jc po vrhu potrdilo še ljudsko glasovanje, stremi za tem, da bi odtrgala dele Koroške. Vedno in vedno slišimo o zborovanjih te slovenske iredentistične organizacije ter beremo o strupenih napadalnih govorih in sovražnih resolucijah, da ne bodo mirovali, dokler Slovenija s priključitvijo gotovih delov Koroške ni dosegla svojih nacionalnih ciljev. V resnici pa je položaj takšen, da avstrijski Slovenci o teh prizadevanjih nočejo ničesar slišati in do gre torej za javne napade proti saintgermainski mirovni pogodbi, ki jo hočejo sedai naenkrat v Belgradu braniti. Avstrija doslej ni vodila nobene revizijske politike. Tem manj pa je razumljiva sedanja splošna belgrajska politika, ki se na eni strani postavlja kot zagovornica sainlgermainskc mirovne pogodbe, na drugi strani pa dovoli, da se med Slovenci, ki so z isto pogodbo prišli v meje jugoslovanske države, neprestano širijo rcvizionistične težnje. Dovoli, če ne celo podpira. To je nesoglasje, ki je tako očitno, da ne moremo verjeti, da bi ga v Belgradu samem nc opazili. Če se pa sedaj spominjamo še raznih časopisnih vesti odnosno sodnih razprav, iz katerih izhaja, da so se svoje dni med narodnosocialističnim voditeljem na Koroškem g. Kothenom ter nekaterimi slovenskimi in jugoslovanskimi politiki vodili razgovori o odstopu gotovih delov Koroške v primeru, da na-rodnosocialistični režim v Avstriji zmaga, potem se ni mogoče otresti misli, da obstojajo tukaj vzročne vezi, ki lahko marsikaj v sedanji politiki kraljevine Jugoslavije pojasnjujejo.« Tako dunajski diplomat. K temu moramo pristaviti dve opombi. Prva se tiče prošlosti, druga pa bodočnosti. Glede prošlosti si dovoljujemo prositi avstrijski tisk, odnosno osrednjo vlado, da naj navede v razdobju od mirovne konference pa do danes samo en primer, da bi bila jugoslovanska vlada, njeni zastopniki v Sloveniji ali kakšen predstavnik slovenskega naroda, ki sme v njegovem imenu govoriti, izrazili željo po reviziji mirovnih pogodb, ki so določile jugoslovanske državne meje. Naj navedejo samo en primer, da bi bil kakšen jugoslovanski list odnosno kakšna organizacija na ozemlju Jugoslavije izrazila željo, da se vrnejo Slovenci v meje nacionalne države na drugi, kakor na miren način, to se pravi s sporazumno voljo obeh interesiranih držav. Naj končno navedejo imena tistih slovenskih politikov, ki so se s predstavniki narodnih socialistov pogajali za odcepitev slovenskih delov Koroške ter ime tiste organizacije na Slovenskem, ki širi iredento onstran Karavank z državno podporo. Radovedni smo na podatke. Tudi nas zanimajo. Jugoslovanska država in Slovenija posebej sta lojalno v besedi in v duhu spoštovali obveznost saintgermainske mirovne pogodbe, čeravno je bila za nje težko breme. To je bila tudi najsvetlejša stran jugoslovanske zunanje politike v vsej povojni dobi. Ako pa hočemo metati na tehtnico izjave neodgovornih osebnosti, iih bomo na avstrijski strani v vrstah vsenemcev in raznih organizacij, ki so našle zavetišče pod streho uradne organizacije domovinske fronte, mnogo več, ki so grešili z nedovoljenim pohlepom po tuji zemlji, kakor na jugoslovanski strani, kjer so bile le izraz naturnega zakona, ki dovoljuje kulturno skupnost ljudi iste krvi in istega jezika, in odgovarjajo tudi načelu, ki ga je poudaril zvezni kancler sam nedavno v Celovcu, ko je dejal, govoreč o načelih avstrijske politike, »da se državne meje ne smejo ujemati s kulturnimi.« To se tiče našega obnašanja v prošlosti in ne bo nobenega poštenega foruma v Evropi, ki bi mogel na njem odkriti le senco krivice. Olede bodočnosti pa se je naše stališče od t. aprila naprej seveda bistveno spremenilo. Ako veljajo predpisi saintgermainske mirovne pogodbe za nas, veljajo tudi za druge podpisnike vsaj v enaki meri. Če pa uvedemo načelo, da sme vsak iz navedene mirovne pogodbe izbrisali to, kar mu ne ugaja, smo tudi mi s tem zadovoljni. Avstriji se jc zljubilo izbrisati predpise glede organizacije njene vojske, četudi s tajnim pristankom velesil, ki v Srednji Evropi niso življenjsko interesiranc. Kdo bi potem mogel nam braniti, da izbrišemo tista določila, . ter si na podobni načtn v pomiritev vesti poiščemo pristanek kakšne zapadne velesile, če je to sploh potrebno? Možnosti so tukaj široke, zelo široke. Avstrija bo kmalu spoznala, da je bila saintgermainska mirovna pogodbo za njo mnogo bolj zaščita kot pa breme, če smo že tako daleč, da začnemo to pogodbo trgati. Nam tukaj na tej strani Karavank odslej nc bo več mogoče zavirati upravičenih teženj, ki doslej nikoli niso zapustile okvira zakonov mednarodnega prava in krščanskega nravnega zakona, ker je Avstrijci sama s preiomiivijo mednarodne pogodbe, ki je Zarota JNS proti demokratični vladi JNS poziva h revoluciji... Že delj časa preplavljajo nasprotniki vlade dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spahe, ki je osvobodila Jugoslavijo terorja fašističnih režimov in pripravlja tla za nove razmere, v katerih bo zopet zavladala v naši državi popolna demokracija, državo z letaki, ki h u j s k a j o na revolucijo oziroma na fašističen puč, da bi dobila krmilo v roke zopet JNS klika. Zdaj nam je prišla v roke okrožnica, koje vsebina ne pušča nobenega dvoma, da izvira a vodstva JNS. Avl olji namreč pripovedujejo, kako da so »organizirali afront proti vladi v senatu«. Ker so ta airont organizirali slovenski pohorci, ni dvoma, da je bil tadi ta letak izležen v pohorskem gnezdu, kjer se zbirajo »sami nacionalni ijn-dje«, kakor jih ta okrožnica imenuje. Naj sledi ta okrožnica točno po besedilu: Okrožnica „eksekutive nacionalne Ironte" 99 Osrednji izvršni odbor nacionalne fronte Vam po sklepn exekutive sporoča: _ I. V prejšnjih okrožnicah smo Vam pojasnili političen položaj. Napovedali smo tudi skorajšnji konec Stojadinovič—Koroščevega režima, ki je vzbudil odpor vseh nacionalnih elementov v državi, teko, da je nacionalna ironta danes bolj kot kedaj enotna in borbena. Na žalost se zaenkrat organiziranemu nacionalnemu odporu ni posrečilo zrušiti protijugof'ovensko »gangstersko« vlado, predvsem radi nezadostne organizacije v narodni skupščini. Vendar pa je to le kratek zastanek — priprava v zmagovitem pohodu nacionalnega po-kreta. II. Nekateri naši zaupniki so izrazili željo, da bi spremenili način borbe. Vse te moramo opozoriti na disciplino in nato, da je taka borba za enkrat edina mogoča pot, da vržemo to lažidemo-kratsko vladanje, ki se je povsod po svetu že preživelo, ter da zopet zavlada jugoslovenska nacionalna ironta. III. Ker v skupščini nismo uspeli, smo organizirali airont proti vladi v senatu. Vkljub velikemu pritisku so ostali nacionalni senatorji dosledni svojemu sklepu in izglasovali vladi nezaupnico. Vsaka poštena vlada bi morala na tako nezaupnico dati ostavko. Toda vlada »brez poštenja in časti« tega ne bo storila, zato je pač naša dolžnost, da se poslužimo drugih sredstev, da jo vržemo. Po prvi zmagi v senatu bo sledila kmalu draga. IV. Pozivamo vse naše poverjenike, da v smislu lokalnih navodil pojačajo svoje delo in organizacijo, da bodo v slučaju potrebe vsi nacionalni ljudje pripravljeni. Brez dela in žrtev ni pravega nacionalizma. V. Posebno pa pozivamo nacionalno mladino, da se tesno oklene svojih preizkušenih političnih voditeljev. Mi smo naši mladini hvaležni za mnoga dela, ki jih je v preteklih dneh storila. Naj svojo organizacijo še izpopolni in borbo pojači. »Zvestoba za zvestobo«, to naj bo naše geslol VI. Javno razpoloženje in mnenje je dragoceno za našo zmago. Poverjeniki naj zato povsod organizirajo sistematičen bojkot proti vladi in naj kot do sedaj, širijo nerazpoloženje med ljudstvom s prikazovanjem znižanja plač, zvišanjem davkov, omejevanja svobode itd. Obenem naj se še bolj sistematično prikazuje skorajšni padec vlade in nastop nacionalne ironte s politiko Velikega Kralja Mučenika. To bo pospešilo našo zmago, ker •e je tudi pri zadnjih demonstracijah v Zagrebu videlo kako zelo tako nerazpoloženje slabi vlado. Pri tem delu pa opozarjamo na skrajno previdnost, ker vladna banda povsod jezuitsko vohuni. VII. Vse delo naj se vrši le pod imenom nacionalne ironte in naj se stranka radi taktike čim manj omenja. Vsi poverjeniki, zaupniki naj se pa glede organizacije tajnega dela drže navodil, ki so flh dobili lansko leto aeveda političnemu stanju primerno. VIII. V kratkem Vas b od trmo podrobno obvestili o sistematični, odločilni borbi, ki Jo bodemo započeli po celi državi. Kdaj točno sc bo to zgodilo Vam ne moremo javiti ic sedaj, ker fe odvisno od sklepa glavnega akcijskega odbora v Beogradu, kdaj bo radi razvoja dogodkov primeren trenutek, da se započne borba. Pripravljeni pa morate biti vsak čas. LX. Ker se je zgodilo, da nekaj naših poverjenikov ni prejelo zadnjih nalih okrožnic, boste radi varnosti sprejeli vsa sporočila vedno v drugačnih kuvertah in vedno s šifro. Vala Hira |e:.n (šifre ne objavimo, da ne izdamo, odkod smo okrožnico JNS dobili — op. ured-J S to Utrni signirajte tudi vsa Vaia eventnelna sporočila v smislu okrožnice in navodil, ki Vam fUi bodetao v kratkem poslalL Pazite na vse dogodke v Vaff okolici, predvsem na lažna podtikanja, ker nam bo to zelo koristen materijal za delo, ko pridemo zopet na vlado. X. To okrožnico, predvsem pa ISro takof uničite, da ne pride nepoklicanim v roke. Silra jc sredstvo, da se obvarujemo podval. Zahtevamo v tem pogledu skrajno previdnosti V boj za nacionalno zmago velike Jugoslarfys< Slovenci, sedaj veste! Vidimo torej, kakšne so metode JNS, ki se boji demokracije, oziroma ljudstva, v katerem nima nobene zaslombe, in zato organizira, oziroma skuša organizirati po državi pravo revolucijo. Avtorji, kakor se vidi, tudi niso računali, | da bo ta njihova okrožnica izdana javnosti1, ki se j zdaj lahko na podlagi tega famoznega dokumenta | prepriča, kaj snuje pohorska stranka, ki se odeva ; v ime »nacionalne ironte« in zaupnikom stranke j zabičuje, naj stranko »radi taktike« čim manj omenjaj ol... Nadaljnji komentar je nepotreben. Zahvala, ker jim je pomagal do oblasti Zamora odstavljen Španski revolucionarni marksizem na poti do polne oblast. Madrid, 8. apr. b. Ponoči so kortezi odstavili predsednika španske republike Alcala Zamoro 7. 238 proti 209 glasovom. Svoj sklep so kortezi utemeljili s tem, da je sedanji predsednik republike preveč starokopiten, kar ni v interesu mlade španske republike. Z odstranitvijo predsednika republike so španski cocialisti dosegli svoj prvi največji cilj. Socialisti so si zbrali legalno pot in so vrgli Zamoro z njegovega mesta na podlagi čl. 8 ustave, ki določa, da mora predsednik republike oditi s svojega položaja, če kortez z večino glasov ugotovi, da se je razpust parlamenta izvršil brez vsakega razloga. To pa, da je Zamora zagrešil, ko je razpustil zadnjo zbornico. Vest o padcu je dosegla sivolasega predsednika v njegovem privatnem stanovanju, kajti Zamora se ni nikdar hotel preseliti v predsedniško, to je bivšo kraljevsko palačo. Voditelj katoliške ljudske stranke Gil Roblcs je bil odločno proti predlogu socialistov ter jih je rotil, da bi takšen sklep lahko uničil demokratsko republiko. Istega mnenja so bili tudi predsedniki ostalih desničarskih strank, ki pa so 5e pred glasovanjem zapustili dvorano. Po ustavi bo do izvolitve novega predsednika republike vršil njegovo dolžnost predsednik kor-teza Martinei! Bario, njega pa bo zastopal v kor-tezu prvi podpredsednik de Asua. Volitve novega predsednika se morajo po ustavi izvršiti že v teku osmih dni na ta način, da volivci določijo delegate, ti pa izvolijo novega predsednika skupaj s 473 narodnimi poslanci, kolikor jih je doslej v kortezu. Predsednik Alcala Zamora je vest o svojem padcu sprejel skrajno vznemirjeno ter dejal, da jc vedno delal v dobrobit španske republike. Namerava pred sodiščem ovreči sklep parlamentarnega glasovanja ter bo vložil pritožbo, v kateri se bo pozval na čl. 85 ustave, ki določa, kdaj se sme predsednik zamenjati. Parlament je po glasovanju, v katerem je padla usoda predsednika republike, imel daljši odmor, nato pa se je zopet sestal k Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo oblačno, nekoliko topleje, toda še vedno precej mrzlo. bila osnovna listina, po kateri so se urejevali medsebojni odnošaji, dala nc samo sitih zgled, ampak je tudi druge podpisnice pogodbe osvobodila od njihovih obveznosti. Naša drŽava ie v svoii protestni noti, izročeni dunajskemu zunanjemu ministru, izrečno poudarila, da si pridrži pravico, dn »pozneje« podvzame korake za obrambo svojih interesov. S tem jc jasno izpovedala, da smatra avstrijski prelom za lahkomišljeno zablodo in da Avstriji daje čas, da jo popravi. V kolikor sc nas tiče, obljubljamo, da bomo termin pošteno držali. Če bo pa odgovor na našo potrpežljivost istoveten, kot je zgoraj omenjeni članek dunajskega diplomata oziroma kot je bil prvi, brez dvoma v nepremišljeni ncvoljl redigiran odgovor zunanjega ministra, potem nc bo naša krivda, čc bi se mogle odpreti zatvor-nice, skozi katere bi se moglo razlili nad Avstrijo več nevarnih voda, nego nad našo kraljevino, ki ima nn svoii tirani nedotakljivost mirovnih pouuub. seji. Začasni predsednik republike je takoj prisegel zvestobo ustavi. Seje parlamenta so se od-godile do 15. aprila. V desničarskih krogih izražajo bojazen, da bo pri volitvah omenjenih 73 delegatov dobila večino skrajna levica. V tem primeru bi se poslanska zbornica okrepila kot volilno telo s temi delegati in bi bila še bolj orientirana na levo, kakor je že ter bi kaj lahko postal predsednik republike kateri socialistični prvak. yerjetno je, da bo ustavno sodišče zavrnilo pritožbo predsednika republike Zamore. 0 njegovem nasledniku pravijo v političnih krogih, da bi bile prezgodnje napovedi pred izvolitvijo 73 delegatov, ki bodo s poslanci vred izvolili novega predsednika. Zanimivo je, da se v javnosti imenujejo trije kandidati in sicer: Sanchez Roman, prvak nacionalno-republikanske stranke, predsed- Cesar kliče zadnje vojake: nik poslanske zbornice in začasni predsednik republike Martine/. Baria, ki pripada republikanski zvezi, in Nesterio, ki je znan zmerni socialist. Martinez Barrio, začasni predsednik španske republike. 99 Naše vojske niso premagane" Addis Abeba, 8. aprila. AA. Cesar Haile Sclasi je izdal proglas, v katerem praži med drugim: »Naše vojske niso premagane. Borile sc bodo še naprej proti napadalcu. Krepko smo odločeni vztrajati dotlej, dokler zadnji italijanski vojak ne zapusti abesinskega ozemlja. Abesinija nima nobenega povoda, da bi prosila Italijo za mir. Pripravljena pa je vsak čas stopiti v mirovna pogajanja na osnovi, ki jo bo predlagala Zveza narodov. Abesinija zahteva od ZN, uaj poostri sankcije, da s tem konča to blazno voir.o * V nadaljnjih odstavkih povdarja proglas, da je Italija v tej vojni ponovno kršila mednarodno pravo s prepovedanim, barbarskim in nečloveškim načinom borbe, kakor n. pr. z bombnimi napadi na neutrjena mesta in bolnišnice. Italija, pravi proglas dalje, napada celo nedolžno prebivalstvo s strupenimi plini. Na koncu proglas pribija, da so italijanska poročila o zmagah neresnična. Italiianske armade neovirano prodirajo proti Desje Medtem ko poziva abesinski cesar k mobilizaciji zadnjih sil, da prepreči zavzetje svoje dežele, prodirajo zmagovite italijanske čete naglo proti jugu, ne da bi pri tem naletele na kak odpor ostankov cesarske vojske. Italijanska kolona, ki prodira po tako zvani cesarski cesti, je zdaj komaj 120 km od Desija. Vse kaže, da bodo Italijani to mesto v najkrajšem času zavzeli in da bodo umaknjene abesinske čete, ki so bile doslej zbrane v tej pokrajini. Abesinski prestolonaslednik je krenil s svojimi četami iz pokrajine Desija proti severu svojem uočetu nasproti, da bi mu omogočil obnovitev obrambne vojske s vežimi četami in ostanki premagane vojske. Druga italijanska kolona prodira proti Magda-li. Italijani se hočejo polastiti brezžične postaje abesinskega cesarja, ki mu je dovoljevala, da jc bil v stalnih stikih v Addis Abebo in ila je vouil gibanja abesinskih čel na raznih področjih. Zavzetje te postaje bo preprečilo vse nadaljnje vesti s severnega bojišča. Z ogadenskega bojišča poročajo, da so tamkaj nastopili hudi nalivi, ki bodo po vsej priliki zaustavili ofenzivo generala Grazianija. Italijanska letala so na tem bojišču bombardirala utrjene postojanke rasa Nasibuja. Dopisnik iz Addis Abebe poroča, da jc v glavni stan abesinskega Rdečega križa prispelo pismo dr. Bclawa, enega izmed dvojice poljskih zdravnikov, ki so služili v abesinskem Rdečem križu in ki so ju ujeli Italijani med boji februarja mcseca na Amba Aradamu. Dr. Bclaw piše, da sta morala s svojim tovarišem podpisati neresnične listine, ker so jima grozili s smrtjo. »Ujeli so nas s 35 ranjenci v ambulanti, pravi dr. Belaw v svojem pismu. »Italijani so nas odvedli v divizijski štab, kjer so nas tepli in vklenili v okove z Abe-sinci vred. Nato sn nas peljali v Makalo, kjer oglavij. Tu je govora o kolektivni varnosti, o vzajemni pomoči in o razorožitvi. Dalje je beseda o evropskih vojaških močeh, o obnovi evropskega pododbora za mir in o ustanovitvi posebnega odbora v okviru ZN. ki naj bi proučil vsa evropska vprašanja. Nato slede naslovi poglavij: Mir za 25 let. Vzajemna pomoč, v razmerju do prejšnjega naslova, kjer se načenja vprašanje miru za 25 let. Organizacija mednarodne vojaške moči bi se organizirala v vsaki državi. Vanjo hi šli tudi oddelki letalstva. Ta vojna sila bi bila na razpolago svetu ZN v primeru nujne pomoči. — Tretji del spomenice ima naslov ^Gospodarska načela«. Tu je 15 poglavij, proučena so pa vprašanja sodelovanja vseh narodov v svrho organizacije izmenjave blaga, vprašanje potov in načinov za razširitev tržišča, vprašanje denarne stabilnosti, eks- panzije kreditov, povečanje prodaje sirovin in vprašanje kolonij. — Četrto poglavje navaja razne ukrepe v okviru ZN. Drugi dokument ima naslov: »Spomenica«, ki odgovarja na nemško spomenico ter navaja francoske argumente, ki odklanjajo nemški poskus, da upraviči zasedbo Porenja. Francoski protipredlogi se končajo s kratkim poročilom, ki poudarja splošni značaj gori navedenih dokumentov. Vesčle Velikonočne praznike telimo osem svojim cen), odjemalcem A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Kraljica na Oplencu Belgrad, 7. aprila. AA. Nj. Vel. kraljica Marija. romanska kraljica Marija, kneginja Hohen-lohe so prebili današnji dan na grobu pokojnega kralja Aleksandra L Zcdinitelja na Oplenco. Nadškof dr. Bauer nevarno bolan Zagreb, 8. aprila. AA. Ob 11. dopoldne so ▼ nadškofijskem dvorcu izdali tole poročilo o zdravstvenem stanju nadškofa dr. Bauer ja: »Prevzvišeni gospod nadžkof dr. Ante Bauer je obolel 3. marca na bronhopneumoniji. Po par-dnevnem zboljšanju je dane« nastopil reeidiv. — Temperatura znaša 36.8, bitje žile 92. — Dr. Dulu-movič in dr. Lohert. Lady Astor - gost kraljice Marije Belgrad, 8. aprila, m. Že nekaj dni se nahajs nn obisku pri kraljici Mariji Angležinja lady Astor, žena lorda Astorja. Danes dopoldne je kraljica Marija v spremstvu omenjene gospe obiskala II. dekliško gimnazijo, osrednji urad za zaščito mater, otrok in mladine v belgrajski občini, materinsko združenje in angleško-srbski otroški vrtec Charles Dickens. Kraljico Marijo je v gimnaziji pozdravil ravnatelj Milorad Lukovič z vsemi profesorji ter skupino dijakinj. Po pozdravnem govoru si je kraljica Marija z lady Astor ogledala vse prostore te največje ženske gimnazije v državi. V osrednjem uradu za zaščito otrok in mater je pozdravil kraljico Marijo predsednik belgrajske občine Vlada llič, v Domu materinskega združenja pa podpredsednica tega združenja, gospa Bajloni- Antu-novič, a v angleško-srbskem otroškem vrtcu lady Campbell, soproga anglešikega poslanika na na šem dvoru. Belgraiske vesti Belgrad, 8, aprila, m. Na tukajšnji Kolarčevi ljudski univerzi je imel predavanje dr. Bogumil Vošnjak o temi »Slovenska vas«. Belgrad, 8. aprila, m. Za podpredsednika bel-grajske občine te postavljen tukajšnji odvetnik Dragoljub Todorovič, fci je danes dopoldne položil predpisano prisego. Belgrad, 7. aprila. AA. Uprava državnih monopolov je uvedla novo vrsto smotlk In jih že dala v promet. Te smotke se imenujejo Cigarillos« in so pakirane v škatlah po pet kosov. Cena škatlice je 3 dinarje. Belgrad, 7. apr. m. Pred po«ebno državno komisijo je bilo danes v tukajšnji livarni »Merkur« raztopljenih 200.000 vžigalnikov, ki so jih organi finančne kontrole zaplenili po vsej državi, ker niso bili žigosani. voje Stosovič je obiskal danes razstavo domaHh voje Stosovič je obiskal danes razstavo domačih modelov letal, ki jo je pod pokroviteljstvom ar-madnega generala Milutina Nediča organiziral Aeroklub. Niš, 8. aprila, m. Aca Stanojevič, ki se je nekoliko dni mudil na zdravljenju v Niški banji, je odpotoval v Knjaževac. Odlikovani slovenski duhovniki Ljubljana, 8. aprila. Danes ob enajstih dopoldne je ban dr. Marko Natlačen v palači bonske uprave razdelil visoka odlikovanja, s katerimi je kr. namestništvo odlikovalo ljubljanskega prosta g. Ig. Nadraha, prosta mariborskega g. dr. M. Vraberja, proitn novomeškega g. Karla Čerina, župnika v Ratečah g |os. Lavtižarja in župnika p. Kaz. Zakrajška. Odlikovance je nagovoril ban dr. Marko Natlačen in povdaril pomen teh odlikovanj, ki so jih prejeli oni kot slovenski duhovniki za svoje zaslužno delo v prospeh Cerkve, v blagor naroda in v korist države. Želel je, naj smatrajo ta odlikovanja obenem za priznanje vsej slovenski duhovščini, da je njeno delo v cerkvi in med narodom našlo odmeva in pohvale tudi na najvišjem mestu. Kraljevsko namestništvo ie v imenu kralja odlikovalo g. Ignacija Nadraha z redom sv. Save II. razr. a vse ostal« z redom sv. Save III. razreda. S tem je tudi za vso bodočnost izražena želja, naj bi slovenska duhovščina še z nezmanjšano voljo in napori vršila to veliko nalogo in vedno podpirala državne oblasti v vseh naporih za blagostanje naroda in dvig naše države. V imenu odlikovaaeev se je nato banu zahvalil ljubljanski prošt generalni vikar g. Ignacij Nadrah za besedo priznanja, katere je naslovil slovenski duhovščini in ga prosil, naj sporoči na najvišje mesto zahvalo za visoka odlikovanja. Po-vdaril je, da je bila naša duhovščina vedno v svesti svojega svečeniškega poslanstva in dolžnosti do svojega naroda čeprav se ji je bilo to priznanje mnogokrat kratilo. Za dobro in veličino domovine bo tudi naprej radevolje žrtvovala vse svoje sile. Na koncu je prosil g. bana, naj v tem smislu tudi tolmači njihovo zahvalo na najvišjem mestu in sporoči njihovo vdanost kralju Petru II. in kraljevskemu namestništvu. Župnik p. Kazimir ZakrajSek pa se je zahvalil za odlikovanje kot priznanje za delo Rafaelove družbe in pri tej priliki prosil g. bana, naj popravi stare pogreške ter podpre z vsemi razpoložljivimi sredstvi delo Rafaelove družbe, naj se trudi za ustanovitev izseljeniškega komisarijata in za ustanovitev izseljeniškega doma, kjer naj najdejo svoje zatočišče vsi oni naši izseljenci, ki se utrujeni in obubožani vračajo v domovino, potem, ko so vse svoje prihranke vedno pošiljali svojcem v staro domovino, a jih je na starost težki čas oropal zaslužka. V odlikovanju vidi obljubo, i da bo država v te namene pripravljena storiti svoje. Licitacija za vseučiliško knjižnico uspela Ljubljana, 8. aprila. V včerajšnji številki smo poročali o gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani, ki jo je razpisala sedanja vlada in s čemur bo zadovoljeno dolgoletni želji Slovencev. Danes dopoldne je bila na gradbenem oddelku banske uprave v Ljubljani zmanjševalna licitacija za gradnjo poslopja. Licitacijo je v imenu gradbenega oddelka vodil višji svetnik inž. Otahal. Za glavni del gradbenega programa, to je za težaška, betonska, zidarska in železobetonska dela je bilo med ponudniki precej zanimanja. Ta dela so preračunana na znesek 5,837.000 din. Najcenej- ši ponudnik je bilo stavbno podjetje E. Toinažič iz Ljubljane, ki je delo tudi dobilo, seveda pa mora licitacijo odobriti gradbeno ministrstvo. Za ostala dela, kakor kamnoseška, tesarska, obrtniška ter za razne instalacije se bodo licitacije vršile pozneje. Glavno je, da se bo poslopje pričelo graditi že letos ter da bo letos stavba narejena v surovem stanju. Za obrtniška dela se umljivo ne mudi tako hitro. Gradbeni oddelek banske uprave je proraču-nal zelo natančno in vestno, tako da licitanti v resnici niso mogli pri svojih ponudbah navesti nižjih zmanjševalnih odstotkov, kakor so jih, tako da je bila današnja licitacija popolnoma realna. Slovenski večer v Budejovicah Češke Budejovice, v aprilu 1936. Po navadi imamo Slovenci bolj malo naših večerov ali kulturnih dnevov v tujini. Pa včasih le pride kje na vrsto — zato je pa tak bolj zbran, premišljen in kvaliteten in zato tudi bolj pomemben. En tak večer je bil v soboto tudi tu v Čeških Budžjovicah, Je to prav lepo mesto, seveda malo manjše od naše Ljubljane, pa ne dosti. Ima krasne gotske in baročne stavbe; veliko šolskih zavodov, močno industrijo in odlično budjejovicke — pivo. Ker leži mesto preveč blizu avstrijske meje, je v njem tudi še precej Nemcev, dasi tega na zunaj skoro ni opaziti. Tu se tudi že pričenja tista zanimiva in svojevrstna češka krajina: polja, ki jim je ozadje nebeška modrina. To ni odv^č, če še enkrat ponovimo, da nas Slovence Čehi in Slovaki zelo dobro, da^ najbolje poznajo izmed Vseh narodov na svetu. Zato je tudi nas vseh dolžnost, da napravimo vse, za to pre-važno poznanstvo storimo vse, da ga ne zanemarimo, In tudi moramo napraviti vse, da čim globlje spoznamo veliko kulturo teh dveh bratskih narodovi Samo s spoznanjem druge kulture lahko vidimo in presodimo svojo. — Toliko prisrčnosti pri sprejemu, kot so je bili deležni Trboveljski slavčki na budjevic-kem kolodvoru, sem še malo videl v življenju. V zgodnji jutranji uri so jih prišli počakat in pozdravit mladi češki dečki in deklice, ki so slavčkom tovariši po letih in čuvstvih. Pa tudi odraslih je bilo veliko, Pozdravni govor je imel predsednik ČJ lige g. dr. Jan Beran. V imenu Slavčkov se je zahvalil skladatelj g. E. Adamič. Tako za Slavčke kot za spremstvo je bilo že vse pripravljeno, stanovanje in drugo. V petek ob 8 zvečer so Slavčki nastopili v dvorani Besede. Bila je popolnoma zasedena. Spored je bil skrbno izb-"" in lep kapeli so skoro dvajset pesmi — Adamiča, Mokranjca, Pahorja, Matelica, Preglja, Milojeviča, Osterca, Tomca, Kogoja, Vodopivca, Bravničarja in Mirka. Največ ploskanja in pozornosti sta bila deležna prisotna skladatelja E. Adamič in S. Osterc — obadva sta bila klicana pred občinstvo, kjer so jima izročili tudi cvetja. Zelo lep šopek bi gotovo dobil tudi Matija Tome, če bi bil tu. — Dirigent Avgust Šuligoj in Slavčki so bili deležni izrednega in ogromnega aplavza — dobili so krasen venec, solistka, drobna Rezika Ko- ritnikova, pa za svoj glasek, ki je skoro nežnejši od pomladanske veternice, še posebno darilce. Ves večer je bil tako lep in umetniško tako na visoki stopnji, da smo lahko vsi ponosni nanj — zato moramo samo čestitati gospodu dirigentu in Slavčkom, da so zopet dali slovenski pesmi tako lepo podobo! — Pri zadnji točki se je zboru na odru zahvalila v imenu češke mladine v slovenskem jeziku hčerka našega rojaka g. prof. Vuga, ki že dolgo službuje na tukajšnji Trgovski akademiji. Ginljivo so se otroci poslavljali med seboj: še in še se moramo videti med seboj; če ne pridete vi k nam, pridemo mi k vam ... Ob taki prisrčnosti in tako uspeli prireditvi so se malčki in njihovo spremstvo s podvojenim navdušenjem odpeljali proti Pragi. Tam, na mednarodnem kongresu glasbe, pred Čehi in zastopniki drugih narodov, tam morajo pa še celo pokazati in dokazati obenem, da je slovenska pesem ena med najlepšimi na tem širokem svetu in da smo enaki po duhu in izobrazbi in narodni samostojnosti drugim, tako mogočnim in številnim narodom. Miha Maleg. Jugoslovanska knjigarna v l iublianl priporoča naslednje knjige: Klima, Die Ahnen-galerie der Konigin. Maipredigten. 160 str., nevez. 33 Din. Sie da deine Mutter! Marienbuchlein in 32 Predigt-Lesungen. 344 str. kart. 38 Din. — Hassl, Konigin aller HeV.igen. Fiinfzehn Maipredigten. 135 str., nevez. 42 Din. — Hattenschvvil-ler, Wie gut die Mutter ist. Marienerzahlungen. 358 str., nevez. 70 Din. — Haugg, Die Rosenkranz-geheimnisse. Fiir Lesung und Predigt. 185 str., nevez. 56 Din. — Konn, Die Maienkonigin im Lichte der heiligen Schrift, 31 biblisehe Lesungen und Gebete fiir den Monat Mai. 143 str., nevez. 15 Din. — Pan, Vortragsskizzen fur Marianische Kinder-Kongregationen. 67 str., nevez. 22 Din. — Scheuber, Sie da deine Mutter! Betrachtungen iiber das Tugend- und Gnadenleben der Gottes-mutter. 158 str., vez. Din 53.50. — Schutz, Summa Mariana. Allgemeines Handbuch der Marienver-ehrung fur Priester, Theologie-Studierende und gebildete Laien. 848 str., vez 125 Din. — Toth, Der Sieg Christi. — Mariologie. Predigten. 229 str., vez. 56 Din., nevez, 40 Din. — Wibbelt, Ein Maienbuch fiir vveibliche-Jugend. 205 str., vez. 63 Din. Brez truda in z malo drgnenjo bodo tudi močno sajasti in zelo umazani lonci spet čisti. Vodja avstrijske delegacije o obmejnem kolodvoru v Mariboru Maribor, 8. aprila. Vodja avstrijske delegacije pri prometni konferenci v Mariboru, centralni inšpektor gosp. dr. Scheibl, je sprejel danes dopisnika »Slovenca« in mu podal v razgovoru nekaj podrobnosti o poteku konference, o važnejših določbah pogodbe in o ureditvi obmejnega kolodvora v Mariboru. Iz njegovih izvajanj posnemamo: Konferenca med avstrijskimi in jugoslovanskimi predstavniki Železnikih, finančnih, varnostnih in carinskih ustanov se je zaključila s popolnim uspehom. V vseh vprašanjih se je doseglo popolno soglasje, tako da bo nadaljevanje konference na Dunaju obstojalo iz formelnega zaključka in podpisa pogodbe, ki bo s tem stopila v veljavo. Pogodba pomenja pri ureditvi vseh vprašanj obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo velik napredek. Predvsem odpadeta oba sedanja obmejna kolodvora v Mariboru in Špilju ter se združita v enega, s čimer se bo doseglo znatno pospešenje in poenostavljenje v odpravi osebne- Uspehi naše rojakinje Nives Novy Ljubljančanka Nives Novv nastopa od začetka letošnje sezone v osiješkem gledališču in se zelo lepo uveljavlja. Tako piše n, pr. osiješki dnevnik o njeni Lavri v Krle-ževi »Agoniji« med drugim: »Gdč. Novy je šele pičlega pol leta igralka, zato je bil zelo tvegan poskus, zaupati ji tako obsežno vlogo, vso prepleteno s tenkimi podrobnostmi duševnih zapletljajev. Gdč. Novy je zaupanje gledališkega vodstva v nepričakovani meri izpolnila. .. Popolno prodira v jedro, v duha in v dramatski smisel vloge. Gdč. Novy razpolaga z veliko domišljijo, ki ji omogoča vživljati se v vlogo. V interpretaciji Laure se je zdelo, ko da je gledališče prenehalo biti igra in je od časa do časa postalo kruta, pretresljiva resničnost. Kakor hitro prestopi igra to mejo, jo moramo označiti za uspelo. Vse to je prišlo do izraza zlasti v drugem dejanju, ki mu je > vplival na razvoj tujskega prometa, je jasno, zlasti ker se bodo vse obmejne formalnosti pri brzih vlakih zelo skrajšale. Zaradi prenosa avstrijskega carinskega oddelka v Maribor bo odpadla tudi postaja brzovlakov v Lipnici, kjer se je nahajala dosedaj avstrijska carinarnica. V Mariboru se bo naselilo 40 do 50 avstrijskih uradnikov. V pogodbi ni nobene določbe, da bi morali stanovati v Avstriji in da bi se vozili v Maribor samo na delo. Glede stanovanja bodo imeli prosto roko in gotovo sc bodo naselili v Mariboru, če bodo živeli tukaj ceneje kakor v Avstriji. Za obmejni kolodvor sc je zelo potegovalo Spilje, vendar bi bile potrebne tam prevelike investicije že samo za uradne prostore, pa tudi za namestitev tolikega števila osobja ne bi bilo dovolj stanovanj na razpplago Maribor pa tudi v tem oziru odgovarja. Otvoritev obmejnega kolodvora se bo izvršila končnoveljav-no 15. maja, ker so sedaj odstranjene že vse zapreke, ki bi jo lahko zavlačevale. občinstvo sledilo v enem dihu ter sodoživljalo tragično usodo do blaznosti izmučene žene.« — Želimo gdč. Novy, ki je nastopila tudi že v drugih glavnih vlogah, šc mnogo uspehov. VSi lovci in športniki vedo, da se dober klobuk ali čepica po izredno nizkih cenah izbere pri MIRKO BOGATAJ LJUBLJANA, STARI TRG 14 Dolnja Lendava Z velikonočnimi počitnicami zaključuje za leto« svoje poslovanje siromašna kuhinja, ki so jo pod vodstvom g. kateheta J. Verbanjška oskrbovale z vso požrtvovalno nesebičnostjo tukaj&nje čč. šolske sestre. Kakor smo zvedeli, se je razdelilo v času od 1. XI. 1935 do 1. IV. 1936 brezplačno revežem, zlasti deci, 16.402 obeda in ve-čerij ter 1388 kg kruha. Za vse to gre pač zahval« številnim dobrotnikom v kraju in izven kraja. Daniet Omerzu: Vojna v Galiciji Ob sedmih zjutraj, dne 22. marca 1915. leta, so se odposlanci trdnjave s poveljnikom generalom Kusmanekom na čelu odpeljali z avtomobili in belimi zastavami po Lwowsky cesti proti mestecu Medyki, kjer so stale ruske čete, katerim so javili, da se trdnjava vda. Ruski poveljujoči general je sprejel odposlanstvo, vzel je kapitulacijo brezpogojne predaje trdnjave na znanje ter določil vkorakanje ruske vojske še za dopoldne. Ob devetih naj ruska vojska zasede trdnjavo in mesto Przemysl! Vse se je zbiralo ob cesti iz Lwowa, ki drči skoraj v ravni črti od mesteca Medyke pa do središča mesta. Pričakovali smo prihoda ruskih vojsk in ruskega kruha in živil. Vojaki so si ob cesti kuhali zadnji prihranjeni riž, drugi zopet konzervno kavo, tretji so odkopavali konjske ka-davre ter izrezovali že zasmrajeno meso iz konjskih beder, ki so ga kuhali in jedli, da bi vsaj malo utešili strahoten glad. Od daleč se je prikazal prvi ruski vojak, pešec, s pripravljeno puško v roki za strel. Bližal se je s previdnim korakom, pravi ruski mužik s polno brado. Bil je izvidnik, poslan od ruskih predstraž, da ugotovi, kaj pomeni to strašno pokanje v trdnjavi in ta ogenj. Ustavil se je 100 korakov od nas, misleč, da je v nevarnosti, ker je tu in tam v ognju eksplodiral kak puškin naboj. Zavpil je »Stoji«. Začeli smo mu mahati s čepicami in ga klicati, naj gre le bliže in da se mu ni ničesar bati. Oko-rajžil se je zopet ter se počasi in še vedno nezaupljivo z napeto puško približal našim ognjem ter glasno vprašal: >Sto to u vas?« Začeli smo mu dopovedovati, da je sedaj konec vojne, da se je trdnjava predala in da naj gre hitro povedat svo- Iim, da od glada umiramo in naj nam pripeljejo iim prej hrane in kruha. Ko se jfi čutil nek»kn varnega in videl, da je res vsemu konec, je po- tegnil iz svoje krušne torbe nekaj kruha in ga hotel nekemu sestradancu podariti. Toda v hipu so mu ga iztrgali iz rok nkoli stoječi vojaki. To je bil prvi košček kruha po dolgem času in še iz bratskih ruskih rok! Izpraševal nas je to in ono in pri teh razgovorih opazil, kako neki vojaki iz konjske mrhovine režejo še količkaj, zdravo meso. Zmajal je z glavo in rekel: »Vot, eto golodk (to ti je glad), nato smo mu naložili na rame nekaj okrog ležečih karabink in bajonetov, katere je s ponosom vzel in se odpravil nazaj. Komaj pa je bil nekaj korakov od nas, je zopet v ognju počilo in siromak je že mislil, da smo ga zahrbtno napadli. Kar stresel se je. Končno se je pomiril in odšel naglih korakov. Bilo ga je smešno gledati, kako je obložen z vojnimi trofejami, hitel nazaj k svoji četi. Prav kmalu so že prihajale prve kozaške patrulje, ki so prodirale druga za drugo proti notranjemu mestu. Veselih obrazov so izpraševali sedaj tega in sedaj onega Avstrijca, kam pelje ta ali ona pot ali cesta. Izpraševali so pa takoj tudi po srebrnem denarju, pravi trgovci, zlasti so se zanimali za 5 kronske srebrnjake, posebno so se pa zanimali za žepne ure. Za temi patruljami se je od daleč že bližal kozaški polk, in sicer Donski kozaki z godbo na konjih in z zastavo ter petjem bojnih pesmi. Na celil je bil poveljnik, polkovnik na visokem konju, obdan s častniškim štabom. Na licih jim je sevala radost in ponos ruskih zmagovalcev. Sledile so kozaške stotnije po osem mož v eni vrsti, vsi pevajoč zmagoslavne bojne pesmi. Nas, vojake slovanske narodnosti, ki smo stali ob cesti in gledali vkorakanje ruskih vojsk, je ta zgodovinski dogodek tako prevzel, da ga nihče od nas, ki smo bili prisotni, nikoli ne bo pozabil. Vzvalovalo je po naših žilah, začutili smo krvno sorodnost z ruskimi brati in dvignila so se naša srca. Zasolzile so se nam od veselja oči in zaorili so pozdravi »Nazdar — ruski bratje I« Brezkončne -in Hilo f c mnnžiVe ruskih kolon, ki so se vrstile druga za drugo. Dalje in dalje tja proti zapadu so hitele na pomoč glavnim ruskim silam, ki so se bojevale v Karpatih in pri Krakovu z avstro-ogrskimi in nemškimi armadami. Pred nami se je ustavil velik in eleganten avtomobil; ves je bil v steklu. Iz njega je izstopil visok ruski general. Bil je glavni poveljnik vse ruske armade: veliki knez Nikolaj Nikolajevič Romanov. Pristopil je k nam in nas nagovoril ter vprašal, kateri narodnosti pripadamo. Zopet smo mu povedali, da so to Čehi in pa Poljaki, nakar je odgovoril: »No, bratje, sedaj pridete v Rusijo, pri nas ne boste lačni, dobro vam bo, — mi imamo kruha dovolj! Zdravstvujtek Veliki knez je opazil tudi številne konjske mrhovine, ki so v bližini ležale razmesarjene, ter je takoj vprašal, kako da te mrhovine ne zagrebemo. Povedali so mu, da je to poslednja hrana sestradanih vojakov, kar ga je globoko pretreslo. Svojemu adjutantu je naročit, naj slika prizor, kako avstrijski vojak reže meso iz napol gnilega konjskega kadavra. Drugim častnikom je zopet naročil, naj postavijo tja straže, da se tega mesa nikdo več ne sme dotakniti in dal je tudi na mestu povelje, da morajo vso to mrhovino takoj pokopati. Ko je vstopil zopet v avto. da nadaljuje vožnjo v mesto, so ga vsi spoštljivo pozdravili. Ruski častniki in vojaki se kar niso mogli nafcuditi. da so vojaki trdnjave tako hudo stradali, četudi so sicer hiii informirani že prej, da je s hrano-v trdnjavi zelo slabo. Take lakote pa si niti od daleč niso mogli misliti. Mislili smo sedaj, ko so Itusi prevzeli mesto in vso posadko, da bo takoj zadosti hrane za nas. Čakali smo od ure do ure. da nam bodo vendar že začeli deliti hrano, toda prišel je 23. marec, pa še vedno ničesar. Videli smo velikanske množine moke, ki so jo Rusi dovažali z vlaki in vozovi, ali vse to je šlo dalje za njihovo armado. Tako je nastopil tudi 24. marec. Začeli so odpravljati častnike, katerim j«' ruski car dovolil nositi tudi v ujetništvo sabljo v znak njihovega hrabrega zadržanja za časa 6 mesečnega odpora in stanovitne obrambe trdnjave. Vojaki "o t," dan dobiti vsak po eno mesno konzervo in majhno porcijo kruha. Rusi so nam pripovedovali, da uas bodo najbrž poslali v Arhangelsk, najsevernejšo rusko luko ob Severnem morju, kar nam pa ni bilo nič kaj všeč. Vsi smo se bali hude in dolge zime, ki tam gori traja 5) mesecev na leto. Tako smo se vsi pripravljali na odhod v daljno in veliko Rusijo. Nekateri so se tega veselili, drugi zopet so tarnali in tuhtali, ali bi ne bilo bolje pobegniti in sr-kje skriti. Dne 25. marca smo dobili od Rusov že navodila, da moramo biti pripravljeni za odhod in se drugi dan, 26. marca, zbrati na severni strani mesta pri pehotnih vojašnicah, kjer nas bodo postavili v čete. V mestu samem je v teh dneh zavrvelo novo življenje. Ruski delavski oddelki so se takoj vrgli na popravljanje železniškega mostu in drugih naprav, ki so jim bile zn redni promet potrebne. Napočil je dan 26. marca, ki je bil določen za naš odhod. Menili smo, dti nas bodo poslnli proti Lwowu in da bomo kaj kmalu sedeli v va gonih. Toda bilo nas je nad 100.000 mož. katere so razdelili na različne odhodne postaje. Se v vojašnici so nas predvsem odbrali in so sestavili čete po narodnostih. Poljake, Cehe, Slovake in nekaj Jugoslovanov so dali skupaj; Nemce, Mad-jare in druge pa zopet skupaj. Zbrali so nas v čete po 200 mož, vsaki četi so pa dodali, nam Slovanom po enega Kozaka kol »konvoja , Nemcem in Madjarom pa po 4 Kozake. Videti je bilo takoj, da Nemcem in Madjarom nič no zaupajo, nas so pa smatrali za zanesljive in za svoje brate, kar so tudi pozneje vedno dejansko dokazovali. Ob desetih dopoldne smo peš, v dolgih kolonah zapustili vojašnico ter krenili proti severu , po cesti, ki vodi v Jaroslav. Pred odhodom je vsak dobil listek z zaporedno številko brez imena. To listke smo potem pri severnih trdnjavskih vratih, pri Žuravici. kar mimogrede oddajali v vreče, katere so držali ruski vojaki. Tako so točno vedeli, koliko mož jo zapustilo Przentysl. Mi smo pa rekli: »Zbogom Przemysl! Vrnemo se le v svobodne slovanske driuiveU > (Ronee.) Drobne novice Koledar Četrtek 9. aprila: Veliki četrtek, Marija Kleofora; Tomaž Tol., mučenec. Novi grobovi -f- V St. Vidu pri Stični je umrl V e 11 u 1 j Anion, tesarski mojster in dolgoletni ključar žup-ne cerkve v Št. Vidu. Dne 4. decembra je obhajal 75 letnico svojega rojstva. Naredil je mnogo streh, popravil ali prepleskal marsikateri zvonik. Ljubi Bog, kateremu je zvesto služil, mu bodi plačnik! Pogreb bo na veliki četrtek ob 8. Osebne vesti — Prolesorski izpit iz slovenske književnosti je naredil z odličnim uspehom g. Vilko Novak, suplent na realni gimnaziji v Mariboru. Iskreno čestitamo! Izpit za pooblaščena inženjerja elektrotehnične široke pred strokovno komisijo v ministrstvu za javna dela v Belgradu sta položila gg. inž. Stanko F r a s in inž. Branko V a j d a. Iz vojaške službe. Odrejeni so: Za vršilca dolžnosti poveljnika 1. čete 21. pešpolka pehot, poročnik Miroslav Horvatič; za vršilca dolžnosti poveljnika 3. brzostrelne čete 21 pešpolka peh. poročnik Rudolf Svercšek; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. brzostrelne čete 53. pešpolka peh. kap. I. razr. Mirko Stankovič; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. brzostreLne čete 39. pešpolka peh. kap. II. razreda Franjo Hrdy; za vršilca dolžnosti poveljnika 6. čete 45. pešpolka peh. poročnik Štefan Gregorič; za poveljnika 2. čete 4. pešpolka peh. kap. II. razr. Alojzij Pelizon, za pomočnika učitelja peh. častniške šole peh. kap. I. razr. Vladimir Sirnik; za poveljnika pekarske čete zet-skega int. skladališča peh. kap. II. razr. Josip Ma-jer; za vodnika 16. pešpolka peh poročnik Sto.jan Grijak; za vodnika 2. bat. 23. pešpolka peh. poročnik Ivan Andriščak; za vod nika bolničarske čete Kosovske stalne voj. bolnišnice peh. poročnik Valentin Koropec; za vodnika 2. bat. 13, pešpolka peh. podporočnik Artur Hribar; na službo v valjevsko voj. okrožje peh. kap I. razr. Andrej Kvaternik; na službo v šabačko voj. okrožje peh. kap. I. razr. Oskar Zuber; na službo v starobe-čejsko voj. okrožje peh. poročnik Franjo Peveci na službo v petrovgradsko voj. okrožje peh. poročnik Dragotin Laurič; na službo v bitoljsko voj. okrožje peh. poročnik Janko Štuhec; na službo v inšpekcijo pehote peh. kap. I razr. Slavko Hu-dales; za vršilpa dolžnosti ordonančnega častnika poveljnika bregalniške div. oblasti peh. podporočnik Peter Bizjak; za pobočnika 1. planinskega bataljona peh. poročnik Aleksander Štancl; za vodni!« 14. čete obmejnih čet pehotni podporočnik Georgij Barbul; za vodnika 50. čete obmejnih čet peh. podporočnik Jurij Šoštarič; za vodnika 64. čete obmejnih čet peh. poročnik Branko Mešeg. — Napredovanje. Policijski agent II. razr. Ivan Jesenovec, pri obmejnem komisarijatu na Rakeku, ie napredoval za policijskega agenta I. razr. = Sprejem v državno službo. V državno službo je sprejet kot dnevničar služiteli pri ljubljanski banski upravi Franc Kordin. Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico. ki io doseže z naravno Franz-Josefovo grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava Franz-Josel-ova voda deluje milo. prijetno, naglo in zanesljivo. Og: .Pg. S. br. 30474/36. — Cenjene inserente opozarjamo, da sprejemamo oglase za velikonočno številko »Slovenca« do petka opoldne; vendar je želeti v interesu in-serentov samih, da se oddajo oglasi — posebno večji in kliširani — že tekom današnjega dne. — Izletniški vlak Ljubljana—Bistrica Boh. jez. in Rateče Planica, Na velikonočni ponedeljek, t. j, dne 13. aprila t. 1., vozi na progi Ljubljana gl. kol. — Bistrica Boh. jez. izletniški vlak št. 920—919a in na progi Jesenice—Rateče Planica izletniški vlak št. 8620—8619a po naslednjem voznem redu; Ljubljana gl. kol. odhod ob 5.2, prihod Jesenice ob 7.2, prihod Bistrica Boh. jez. ob 8.2 ter prihod Rateče Planica ob 8.7. — Povratek iz Bistrice Boh. jez. ob 18.8, iz Rateč Planice ob 18.15 ter z Jesenic ob 19.25; prihod v Ljubljano gl. kol. ob 21.11. — Izletniški vlak ima v obeh smereh postanek na vseh postajah in postajališčih, razen na postajališčih Medno, Gorenja vas, Reteče, Žabni-ca in Sv. Jošt. — Za izletniški vlak si potniki kupijo izletniške karte'po polovični (otroci od 4. do 10. leta po četrtinski) vozni ceni, ki veljajo samo za navedene izletniške vlake. Nedeljske povratne vozne karte, kupljene v soboto ali nedeljo, dne 11. in 12. aprila, veljajo za povratek samo do ponedeljka, dne 13. aprila do 12. ure, ko mora potnik že prispeti na svojo prvotno vstopno postajo. — Denarni zavodi v dravski banovini na veliko soboto, dne 11. t. m., ne poslujejo. Združenje bančnih in zavarovalnih zavodov za dravsko banovino. — Velik požar na Murskem poljn. Preteklo soboto zvečer je v vasi Grlava, župnije Sv. Križ pri Ljutomeru, izbruhnil nevaren požar, ki je vznemiril vso Mursko polje. Požar je od daleč izgledal tako strašno, da so v oddaljenih vaseh mislili, da gori cela vas. V resnici pa so pogoreli trije posestniki v imenovani vasi. Goreti je začelo pri Alojzu Horvatu, kjer je pogorelo vse do tal, kar je bilo gorljivega. Komaj so iz objemov plamena rešili dva otroka. V trenutku je bilo namreč vse v plamenu. Horvatu je zgorelo 6 glav goveje živine, 6 svinj, hiša, Iu je bila lesena, do tal in vse orodje. Vsled silnega vetra je bila v par trenutkih v plamenu hiSa in gospodarska poslopja soseda Ivana Štaniparja. Pri tem so rešili živino, sicer pa je zgorelo vse do tal, razen zidu. Veter je uničevalne plamene nesel še do tretjega soseda Miheala Mariniča. Tudi temu so zgorela vsa gospodarska poslopja in hlevi. Hiša je ostala, komaj da so rešili živino. Tako so bili v trenutku prizadeti po požaru trije posestniki obenem. Vsa poslopja so bila krita s slamo. Pogorišče samo nudi žalostno sliko. Preplašeni obrazi pričajo o grozi, ki so jo prizadeti prestali. Prihitelo je na pomoč okoli 20 požarnih hramb od blizu in daleč. Vode je bilo sicer zadosti, pihal pa je hud veter, Iako da je bila v nevarnosti vsa vas. Se danes ni jasno, kako je požar nastal. Prepričani pa so vsi, da je zažgala zlobna roka, ker drugače ni mogoče. Zavarovalnine ne bodo krile niti polovico škode, ki jo je požar povzročil. V sili pa bodo pomagala dobra srca. — Slovenska dijaška zadruga v Pragi. Nismo vam neznani, saj obstojamo že sedemnajsto leto in z vašo pomočjo vršimo samaritansko delo revnejšim slovenskim študentom, ki so radi prosvetnih odredb v naši državi primorani nadaljevati študije v inozemstvu, in onim, ki hodijo v inozemstvo, dobro zavedajoč se, da bo treba zategovati jermen do poslednje luknje, le zato, da vidijo in so nauče v tujini tega, česar pri nas še ni, in da potem svoje pridobljeno znanje nudijo domači grudi. Vsakdo, ki prejema podporo, ki je dolgoročno brezobrestno posojilo, se" s častno besedo zaveže, da bo denar, ki ga je prejemal v teku študija, začel v obrokih vračati pet let po do-vršitvi študija. Na ta način denar vedno kroži in s tem je vsaj delno zagotovljena pomoč poznejšim generacijam. Obroki vračanja posojil so pa radi splošne krize zelo pičli in nekateri se kljub temu, da bi lahko vračali, za opozorila in terjatve slovenske dijaške zadruge ne zmenijo. Zato se obračamo, da bi mogli to svojo nalogo res vršiti, na slovensko javnost, ki je imela vedno doslej razumevanje za položaj slovenskega visokošolca v tujini, trikrat letno in to o božiču, veliki noči in velikih počitnicah z nabiralnimi akcijami. Kdor nas je o božiču prezrl, tega prosimo, da se nas spomni sedaj o veliki noči. — Odbor S. D. Z. v Pragi. — šmarniee. Za letošnje pobožnosti je izšel III. del že po prejšnjih dveh zvezkih znane knjige: »Marijina božja pota v Evropi«. Knjiga Je odlično delo našega znanega in priljubljenega mojstra J. Lavtižarja, konz. svetnika in župnika iz Rateč, ter obsega 157 strani velikega formata. Cena v platno vez. knjigi je 35 din. V Mariboru pa so izšle za maj »Slomškove šmarniee«, katere je priredil msg. .1. Vreže. To so pravi Slomškovi ^Misijonski govori« in pridige »Nebeško veselje«. Knjiga ima 213 strani in stane nevezana 18 din, vezana 28 din. Na razpolago pa so še druge knjige, primerne za šinarnično branje, kakor Dr. Ahčin »Skrivnost Marijinega življenja«, vezana 36 din; Knific »Šmarniee Marije Pomočnice«, vez. 20 din itd. Vse te knjige se dobe v trgovini H. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva nI. 2. — Za veliko noč dvodnevni avtoizlet Sušak— Crikvenica! Cena 175 din. — Informacije in prijave v izletni pisarni Okorn, LJubljana, hotel Slon. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodee kozaree naravne »Franz-Josef grenčice«. — Srajce za gospode, spodnje hlače, ovratnike, kravate, nogavice najceneje pri F 1. Goričar, Ljubljana, Sv. Pelra cesta 29. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam obrani zdravje in mladostno svežost. Ljubljana Cerkvena glasba v stolnici Veliki četrtek ob osmih pri pontifikalni škofovi maši: Haller: Missa septima (a capella), Ri-kovsky: Gloria iz Missa Loretto, Foerster: Gra-dual, Omačka: Ofertorij. Veliki petek dopoldne: Dr. Franc Kimovec: Pasijon po sv. Janezu (poje zbor bogoslovcev), Premrl: Improperia (moški zbor na koru). Zvečer se Pasijon ponovi. Velika sobota okrog % 10 pri veliki maši: Missa de Angelis (koral), Foerster; Gradual, ko* ralne večernice. Popoldne ob štirih pri slovesnem vstajenju: Premrl: z responzorija, Riliar: Zveličar naš je vstal iz groba, Premrl: Tebe Boga hvalimo) Vodopivec: Raduj se Kraljica nebeška, Kimovec: Zakramentu, Premrl: Zveličar naš od smrti vstane. Velikonočna nedelja pri pontifikalni škofovi maši ob desetih: Franek: Missa solemnis za mešani zbor, orgle in orkester, Premrl: Gradual in sekvenca, Filke: Ofertorij. Velikonočni ponedeljek pri pontifikalni pro-štovi maši ob desetih: Premrl: Missa in hon. s Christinae za mešani zbor, orgle in orkester, Pre-mrlov Gradual in sellvenca in Angelus Domini. Obredi velikega tedna v Trnovem Jutrnjice so v četrtek- in petek ob 4 popoldne. Blagoslov ognja na veliko soboto ob K5. Skupne ure molitev pred božjim grobom bodo na veliki petek od 3 do 4 za šolsko mladino; od 6 do 7 za dekleta. Ob 7 petje žalostink in rožni venec. Od 8 do 9 ure za žene, od 9 do 10 za može. Blagoslov velikonočnih jedil bo: ob 1 (na veliko soboto) na Barju, ob 2 na Lepem potu, ob !43 v krakovski kapelici, ob 3 v farni cerkvi, v konjušnici, na Opekarski cesti in pri mitnici. Ob pol 4 v Zeljarski ulici. Po procesiji še enkrat v farni cerkvi. Pričetek procesije Vstajenja bo ob pol 5 uri. Na veliko nedeljo bodo sv. maše ob 6, ob 7 in ob 9. (Na Barju ta dan ni službe božje). Šolskih maš ob 8 in ob pol 11 ne bo zaradi piočitnic. Cerkvena glasba: pri slovesni sv. maši ob 9 na veliko noč: Brossig: IV. missa, op. 31; Gra-duale: Griesbacher; Offertorium: Foerster; Tantum-ergo: Grum; Rihar: Skalovje groba. Na belo nedeljo ob 9 slovesna sv. maša (prenos): Faist: V. missa, op. 16; Graduale: Griesbacher; Offertorium: Foerster; Tantuinergo: Goller. Ob darovanju slovenske velikonočne. Krasne damshe plašče površnike in obleke za gospode ima v zalogi po najnižjih cenah F. Lubje, Stritarjeva ulica © Inserate za velikonočno številko, ki izide že v soboto zjutraj — sprejema naš inseratni oddelek ter podružnici na Miklošičevi in Tyrševi cesti samo do petka opoldne. Izjema je mogoča le pri osmrtnicah in nujnih neodložljivih objavah brez klišejev. © Izredno velonočno češčenjc presv. Zakramenta za može in mladeniče se prične v ljubljanski stolnici drevi po opravljeni skupni molitveni uri ob devetih zvečer. Opravili bomo molitve za Veliki četrtek ozir. Veliki petek (23. ozir. 24. ura). Nočni častilci sc zbero topot vsako uro v klopeh pred božjim grobom in naj tvori zgornji del prvo, spodnji del pa drugo skupino molilcev. • 0 Obreda umivanja nog se udeleže danes, nn veliki četrtek, dne 9. aprila 1936, v ljubljanski stolnici sledeči starčki: Janez Marolt iz Kostanjevice, star 9(1 let; Andrej Slejko iz Kamnika, star 90 let; Janez Vičič iz LJubljane, star 88 let; Jakob Koželj iz Šenčurja pri Kranju, star 87 let: Janez Metelko z Rnke, star 86 let; Janez Kosec iz Vodic, star 84 let; Alojzij Pittaro iz Ljubljane, star 83 let; Anton Adam iz Borovnice, star 83 let; Tomaž Bitene iz Ljubljane, star 88 let: Alhin .Ip-bačin iz č»t. Vida nad Ljubljano, 8tar 83 let; Ja- Nestalno pomladansko vreme. 'NIVEA> i CPEME i Jugosl. P. Belcridorl & Co., d. s o. j., Maribor. nez Rigler od Sv. Gregorja, star 88 let; Jakob Grčman iz Ljubljane, star 74 let. Skupna starost starčkov znaša 1020 let. © Ljudska knjižnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, I., na veliko soboto ne bo poslovala. 0 Kreditna zadruga detajlnih trgovcev r. z o. z. v likvidaciji opozarja vse svoje upnike in dolžnike, da se bodo odslej priznala le ona vplačila, izvršena v pisarni zadruge v Trgovskem domu ali po položnici. 0 Prihodnji koncerti meseca aprila so: 15. pevski večer Antona Drmote, 17 aprila zvečer v Filharnionični dvorani koncert Radio-orkestra, 19. aprila ob 11 dop. mladinski koncert, 22. aprila koncert pev. zboru Smetana iz Plzna, 27. aprila produkcija šole Glasbene Matice. Vmes je še ij-vedba Lisztovega oratorija »Kristus«. Torej vsekakor bogat in raznovrsten koncertni spored. 0 Vaš mož vas bo pohvalil, če mu boste dali za veliko noč Klefišovo šunko, ki vam jo dostavi na dom tvrdka Fr. Kham, nasproti kina Union, telefon 29-69. © Žive ribe, postrvi, krape ter razne sladkovodne in morske ribe Vam nudi najceneje spec. trgovina rib. — Ogrinc Josip, Gradišče 7, telefon št. 25&L © Huda nesreča v Strojnih tovarnah in livarnah. V Strojnih tovarnah in livarnah se je včeraj nevarno ponesrečil 19-letni strojni ključavničar Mihael Čerin, doma z Ježice. Čerin je bil že poprej zaposlen pri stikalni plošči ter ga je že nekajkrati oplazil električni tok Včeraj dopoldne pa se je Cerin toliko približal električni plošči, da je vanj šinila električna iskra in je Cerin padel ter omedlel. Poklican je bil reševalni avto, ki je Čerina prepeljal v bolnišnico. Posebno hude poškodbe je dobil Cerin na nogah, tako, da je sedaj skoraj hrom. Zdravniki v bolnišnici se trudijo, da Čerinu rešijo življenje in zdravje. © Promelna nesreča na Masarvkovi cesti. Na kraju, kjer se stekata Resljeva cesta in Masary-kova cesta, sta včeraj nekoliko pred poldne trčila dva osebna avtomobila. Prvega je vozil neki vojaški kapetan, drugega pa za njim dr. Jemee. V kapitanovem avtomobilu je bil tudi 32-letni ing. Luka Jovanovič, doma iz Črne gore. Kapetan in ing. Jovanovič sta pri trku dobila resnejše poškodbe po obrazu, medtem ko se dr. lencu ni zgodilo nič. Dr. Jemec je sam nudil poškodovancema prvo pomoč in telefoniral po reševalni avto, ki je ing. Jovanoviča prepeljal v bolnišnico, kape-tanove poškodbe pa so lažjega značaja in mu ni bilo treba v bolnišnico. Poškodovana sta tudi oba avtomobila. Maribor Cerkveni obredi v stolnici Danes in jutri ob 15. se pojejo žalne jutranjice. Sv. opravilo se začne danes ob 7 in sicer je najprej škofova pontifikalna maša nato blagoslov-Ijenje olj, slovesno sv. obhajilo duhovnikov in vernikov pri glavnem oltarju, prenos Najsvelejšega v Križevo kapelo in umivanje nog. Popoldne ob 18 so litanije trpljenja Jezusavega v Križevi kapeli. Na veliki petek bo začetek opravil ob 8 zjutraj: čitanje pasijona, ob pol 9 počeščenje sv. križa in prenešenie Najsvetejšega v božji grob. Ob 19. uri je sklepno postna pridiga. Na veliko soboto se začne sv. opravila ob pol 8 z blagoslovom ognja pred cerkvijo, nato sledi blagoslov velikonočne sveče in krstne vode. Ob 9 je slovesna sv. maša, pri kaleri se ob glo-riji oglasijo zopet zvonovi. Popoldne ob 18 slovesne jutranjice in ob pol 19 slovesno vstajenje s procesijo okrog stolnice. Na velikonočno nedeljo so ob 5, pol 6 in 6 tihe sv. maše, nato blagoslovljenje velikonočnega jagnjeta, ob pol 7 peta sv. maša in pridiga, ob 10 škofova pontifikalna sv. maša, ob koncu apostolski blagoslov s popolnim odpustkom. I | Sukanec, krpanec, trdke in modne potrebščine kupite v trgovini R i b a r i č , Rotovž. □ Oglase za velikonočno številko »Slovenca«, : ki izide že v soboto zjutraj, moremo sprejemati j samo do petka opoldne, in to samo osmrtnice, za-I hvale in male oglase. Vse druge inserate, posebno j one s klišeji, pa prosimo najkasneje do četrtka i zvečer. □ V železničarski koloniji bosta ob velik o-I nočnih praznikih vsak dan dve sv. maši ob pol 8 > in 10. Ker jc število obiskovalcev božje službe v • zadnjem času tako zelo narastlo, da ne bi imeli prostora v kapeli bodo ob praznikih sv. maše zu-■ naj na vrtu, poleg otroškega vrtca. V nedeljo bo I pri obeh mašah igrala železničarska godba, pri i prvi — slovesni — bo pa pel pevski zbor mariborskih bogoslovcev. Obhajalo se bo med službo božjo. V koloniji se vršijo priprave za la dan. Za službo božjo bo postavljen poseben oder. Za dostojno dekoracijo skrbijo dobri ljudje. Lepo velikonočno jutro obeta našim dobrim vernikom iz mag-: dalenskega predmestja ' KRUH „T UR IS T" od Feiertaga ie najboljši k prekai enemu mesu. Dobite a na Betnavski cesti 43, pri rotovžu, trgovina Skaza, Ulica X, oktobra, □ Koncert, ki se je izjaval v torek zvečer v veliki dvorani Uniona, je bil v umetniškem pogledu višek, kar smo imeli tekom let v Mariboru na koncertnem odru podanega. Koncert jc v vsakem oziru uspel in gre prirediteljem izredno priznanje, da so Mariboru nekaj takega omogočili. Smelo lahko trdimo, da je bila lo ena največjih koncertnih prireditev sploh, kar se jih je v naši državi vršilo. Tudi v družabnem pogledu jc bil koncert dogodek ter so se ga udeležili vsi vidni predstavniki mariborskega javnega življenja. Strokovno oceno o koncertu bo napisal naš glasbeni poročevalec. □ Revežem za praznike. V Studencih živi v silni revščini uboga Kerenčičeva rodbina, ki smo jo v našem listu že večkrat priporočali usmiljenim srcem. Kdor bi hotel tem revežem pomagati za praznike, naj izroči darove v upravi »Slovenca« na Koroški cesti I. □ Umrla je v Tomšičevem drevoredu 4. gospa Vodnik Terezija, soproga mizarja, v starosti 45 let. Naj počiva v miru I □ 10 let dela in uspehov. Največja mariborska tekstilna tvornica Hutler in drug, ki zaposluje sedaj že 1200 delavcev, bo isnela te dni desetletnico obstoja. Najlepše izpričevalo za velik socijalni duh, ki preveva pod vodstvom lastnika g. Josipa Hutterja vse podjetje, je to, da ni bilo v vseh desetih letih v tej tvornici nobenega štrajka, dočim sn se že vršili neštetokrat skoro v vseh drugih marib skih tekstilnih podjetih. Delavci so srečni, če dobijo zaposlitev v Hutterjevi tvornici, vedoč, da bodo dobivali pravično in da so lakorekoč preskrbljeni za vse življenje. Želimo podjetju, ki je pokazalo v prvih 10 letih svojega obstoja toliko napredka in razmaha, da bi napredovalo in se razvijalo tudi v bodočnosti. □ Polovična vožnja je dovoljena za Mariborski teden, ki bo letos od 1. do 9. avgusta. Znižana vožnja velja od 30. julija do 11. avgusta. □ Dobava mesa za bolnišnice in dečji dom. Danes dopoldne ob 11 bo 1L javna ustmena licitacija za dobavo svežega mesa, mesnih izdelkov in drobovine za mariborsko bolnišnico in banovinski dečji dom. Licitacija bo v upravni pisarni bolnišnice. □ Nabavljalna zadruga — občni zbor, V nedeljo ,dne 19. t. m. se vrši v veliki dvorani Narodnega doma občni zbor Nabavljalne zadruge drž. nameščencev v Mariboru. Celie j0- Za velikonočno Številko »Slovenca«, ki M razpošilja že v soboto zjutraj, sprejema naša uprava oglase samo še danes do 6. ure popoldne. —■ V petek dopoldne do 12. ure moremo sprejemati samo še male oglase, osmrtnice in zahvale. j& Služba božja na vel. teden. V farni cerkvi: četrtek ob 7 sv. maša s skupnim obhajilom duhovnikov in vernikov. V petek ob 7 obredi s čitanjem trpljenja Kristusovega z odkrivanjem križa in z mašo predposvečenih darov, ob pol 8 zvečer litanije, nato cerkveni koncert. V soboto ob 6 blagoslovitev ognja, velikonočne sveče in krstne vode, nato slovesna sv. maša. Popoldn« blagoslov jestvin ob 2 v Marijini cerkvi in ob 3 v farni cerkvi. Vstajenje ob 4 popoldne pri oo. kapucinih, ob 5 v Marijini in ob 6 v farni cerkvi. V nedeljo ob 10 slovesna sv. maša, popoldne ob pol 3 pridiga in darovanje za uboge. Na velikonočni ponedeljek ob 10 sv. opravilo pri Sv, Miklavžu, v farni cerkvi pa ob pol 11 tiha sv, maša. Pri sv. Jožefu nad Celjem: na vel, četrtek ob 7 slovesno opravilo, zvečer ob 7 molitvena ura; na vel. petek ob 7 obredi, zvečer ob 7 sv. križev pot; na vel. soboto ob 6 zjutraj blagoslov ognja, vel, sveče in krstne vode; popoldne ob 5 blagoslov jestvin. V nedeljo ob 4 zjutraj prva : sv. maša, ob 5 Vstajenje in slovesna procesija, nato slovesno sv. opravilo. Zadnja sv. maša ob 8. Popoldne ob 4 slovesne večernice in petje veliko-i nočnih pesmi. ; JSr Občinstvo opozarjamo, da bodo brivski in frizerski saloni v nedeljo ves dan zaprti, v pone-' deljek pa odprti samo dopoldne. •0" Združenje trgovcev za srez Celje, Gornji-grad in Šmarje pri Jelšah opozarja člane Združenja, da je uprava Združenja na svoji seji sklenila, da uvede za poslovanje s strankami uradne dneve ob torkih, četrtkih in sobotah od 8 do 12.30. V ostalih dnevih je pisarna za stranke zaprta. & Gasilsko predavanje. Prostovoljna gasilska četa priredi 15. t. m. ob 20 v Gasilskem domu gasilsko predavanje. Predava kapetan fl. ki. gosp. Franjo Toš o vojnih plinih in napadih iz zraka. •©• Kaj le pripovedujete. To pač ni mogoče; trije servisi pa 60 din. In vendar je resnica! Vidi j ee, da še ničesar ne veste o novi trgovini s steklom in porcelanom Franc STRUPI, v Prešernovi ulici, ; ki je danes že odprta. Trbovlje Glasovi o shodu ministra dr, Kreka so prav ugodni po vsej dolini. Prvič se je zgodilo, da je prišel aktiven minister poročat na velik javen shod rudarjem, zato je bila udeležba tudi tako lepa kljub nepriličnemu času. Všeč je bila tudi odkritosrčnost, s katero je g. minister opisal razmere, v katerih deluje in se bori skupaj z dr. Korošcem, in iskrenost, s katero je zagotovil vso podporo g. ministra dr. Korošca in svojo v dobrobit delovnega ljudstva. Iskrena hvala g. ministru za vse njegovo prizadevanje! četudi ni posebno vidnih uspehov, pa tudi za dobro voljo, s katero dela, smo mu hvaležni. Hišni posestniki pri minustru dr. Kreku. V nedeljo se je zglasila pri ministru dr. Kreku tudi deputacija Društva posestnikov novih hiš v Trbovljah. Centralni tajnik g. Lukež je g. ministru izročil resolucijo o perečih zadevah posestnikov novih hjs. Posebno je g. ministru poiaanil, da so posestniki mnogo doprinesli k olajšanju stanovanjske mizertje po vojni, kljub temu pa se jih z neka ere strani označuje kot špekulante. Ker posestniki novih hiš ne bodo mogli amortizirati svoje dolgove tako hitro, je deputacija iz Trbovelj naprosila g. mtnistra, da se zavzame za to, da se davčna olajšava za nove hiše v industrijskih krajih podaljša tako, kakor je v mestih. i i • »"fT? ponor!'° v Društvenem domu na veliki četrtek popoldne ob štirih za mladino in odrasle po znižanih cenah. Zagorje Občinska uprava je dobila petdeset komadov smrekovih m mecesnovih sadik, katere bo razdelila med kmetovalce brezplačno. Velikonočna proccsija bo letos ob pol 7 zvečer, in sicer po isti poti kakor ob sv. misijonu. Na Lokah pa ho Vstajenje v nedeljo ob pol 5 zjutraj. ' Ljudsko gibaujc v marcu. Rodilo se je 9 otrok. n sicer 7 dečkov in 2 deklici. Poročila sla se Ivan Lmek, slekiar, in šinit Ljudmila. Umrla pa sta Kos Barbara in Klobučlč Frančiška. Stev. 88. »ST/mSNEC« dne fl. aprila lflOfi. Stran 5 Kontrola uvoza Kaj kmalu po osnovni uvedbi vezanega deviznega gospodarstva jeseni leta 1031. so se pojavili glasovi, ki so zahtevali v obrambo naSe valute bolj uspešne ukrepe, kot pa je bil sam pravilnik o deviznem poslovanju y dne 9. oktobra 1031. Ze spomladi leta 1932, se je govorilo o kontroli uvoza po Narodni banki, ker se je pokazalo, da obstoječi devizni predpisa ne omogočajo pametnejše in bolj racionalne razdelitve uvoza po posameznih državah. Kmalu potem pa so prišli tudi številni kli-ringi in z njimi vred nova vprašanja za našo gospodarsko politiko. Dokler smo bili v skoro vseh kliringih gasivni, pasivnost je znala doseči pol milijarde din, se tudi ni pojavljalo vprašanje kontrole uvoza, toda sčasoma smo prihajali vedno bolj v aktivnost in je samo nemški kliring dosegel za nas aktivnost skoro pol milijarde dinarjev. Tako je postalo aktualno vprašanje reguliranja uvoza in končno se je pokazalo, da smo vedno bolj navezani na izvoz v klirinške države. Iz »Glasnika zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« št. 14., z dne 3. aprila 1936, navajamo te-le podatke o naši zunanji trgovini po državah. V odstotkih je znašal leta 1934. uvoz iz klirinških držav 53%, leta 1935. (radi izpada Italije) 51%, iz neklirinških držav pa je prišlo leta 1934 47%, leta 1935. pa 49% vsega našega uvoza. Pri izvozu pa se je pokazala večja važnost klirinških držav. Klirinške države so vzele leta 1034. 63% vsega našega izvoza, lani 61%, neklirinške države pa so kupile 1934 37%, 1935 39% vsega našega izvoza. Trgovinska bilanca s klirinškimi državami je bila lani za nas aktivna za 562.0 milij. din (1034 534.3 milij.), pasivni pa smo bili v bilanci z ne-klirinškimi državami za 232.3 (229.4) milij. din. Se boljšo sliko nam dajejo številke za 1020: tedaj -je znašala aktivnost v prometu s kasnejšimi klirinškimi državami 1296.6 milij., v prometu z ne-klirinškimi državami pa je znašal za nas pasivni saldo 982.8 milij. din. Tako je prišlo do tega, da moramo gledati na to, kako bi zmanjšali naše klirinške salde napram nekaterim državam. To je razvidno iz uradnega motivnega poročila k odloku o kontroli in dirigiranju uvoza s pomočjo plačilnih sredstev. Ta kontrola ima za svrho oni del našega uvoza, ki ne odgovarja niti približno našemu izvozu v dotične države, usmeriti v klirinške države, da tako pridemo do naših terjatev. Poleg tega pa pomeni ta preusmeritev nadaljno nagibnost k izvozu v klirinške države, kar bodo ravno pospe- Banovinshi proračun 1936-37 V »Službenem listu« z dne 8. aprila je objavljen proračun dravske banovine za 1936-37 v celoti, kot ga je potrdilo finančno ministrstvo. Ze j v svoji izjavi »Slovencu« dne 2. aprila 1936 je ban g. dr. Natlačen povedal glavne številke novega proračuna. Predvsem je novi proračun pritagoden državnemu proračunu tako, da vsebuje skupno podatke za_ splošno upravo in podjetja, dočim so se proračuni za prejšnja leta delili v proračune splošne iuo LUprave in proračune banovinskih pridobitnih pod- j -ojJiijetij, zavodov in ustanov. Poleg tega so posebej : izkazani izredni izdatki in dohodki v proračunu j za razliko od rednih. Redni izdatki znašajo 125,107.313, izredni pa 1,822.000, dohodki znašajo: redni 126,210.313, izredni 800.000 dinarjev. Redni izdatki so razdeljeni sledeče: občni oddelek 6087 tisoč Din, upravni oddelek 734.820 Din, kmetijski oddelek akupno z izdatki za podjetja 15 mora bit' posebno seda/ spomladi stalno na Vaši mizi! Od 15. maja dalje direkten vagon v prelepo Prlekijo I do P 1-ncev. Odhod ob 7'20 iz Ljubljane. Pridite že tak v aju na spomladansko zdravljenje v Radence. Kulturni ob t ornih Matija Jama V Jakopičevem paviljonu razstavlja od 12. marca zopet Matija Jama, ki je od leta 1931 redni pomladni gost umetnostnega zavetišča pod Ti-volijem. Katalog kaže 160 številk, v resnici jih je pa kakih deset več. Zbrana so starejša in mlajša dela in pestro med seboj pomešana; obiskovalec pa spozna mlajše, to je lanskoletne in nekatere predlanske stvari lahko iz kataloga, kjer zavzemajo prvih 47 številk. Slike so vse olje na platno, kakor je pri Jami navada. Jamove vsakoletne razstave so dokaz železne energije in pridnosti na tihem snujočega umetnika, ki iz privatne strani svojega umetništva ni nikdar delal javne afere. To je v današnjih ple-bejskih časih mnogo, Ampak njegove razstave so tudi neprestan apel, apel po svojem obstoju, ne po besedah, ki bi jih utegnile spremljati, a jih ne. Poziv je sicer vprvi vrsti namenjen kulturni jav-, nosti, toda kritike to ne zanima; ona je dolžna govoriti o tem, kar pomenijo Jamove razstave zanjo. V bistvu ima kritik v takem primeru, kjer se razstave tako trdovratno ponavljajo leto za letom, dva, oziroma samo dva izhoda. Radi pre-gostih sestankov, to bi bil prvi, ga prične stvar dolgočasiti in izgovarja se, kar je čisto človeško, da je o njej že v»e napisal, kar je mislil, da je pesem vedno ista. A kljub temu vrže nekaj na papir, kar ni v bistvu nič, a vendarle sinonim za izpolnjeno kulturno dolžnost. — Ali pa £a prične stvar Prav radi refrena zanimati in to )e drugi izhod, oglobiš se vanjo, ujel si neki votek in problem in kar si napisal, ni vse, kar bi bilo mogoče napisati. Narobe: letos pišeš v zavesti, da Jama drugo leto spet pride, pišeš torej nekako »v času«, glede na prihodnje možnosti in na celoto in v bistvu* nisi s pisanjem nikdar pri kraju. Umetnik ti je vsilil svoj zakon in red, da pišeš, kakor 00 slika. Nekaj subjektivnosti je šlo radi tega po vodi, toda ta ne boli, povrne jo novo Izkustvo. Neprestani razgovori z umetnostjo ti namreč silno obogate. izbistre in izostrc pogled, nobene druge akademije ne rabiš. Kakor slita oni figuro Odbor za kontrolo • Zaenkrat za Nemčijo in Francijo Sevali ukrepi, ki bodo povečevali uvoz ii klirinških držav. Kontrol« orosa. Prvi odlok finančnega ministra dr. Letiee pravi: 1. V svrho reguliranja plačilnega prometa 1 inozemstvom se ustanavlja pri Narodni banki Odbor za uvoz. Dolžnost tega odbora je sestaviti listo predmetov, ki se bodo mogli uvoziti le tedaj, če se dobi predhodno dovoljenje Narodne banke za plačilo. V ta odbor pridejo poleg zastopnikov Narodne banke en predstavnik ministrstva financ in dva predstavnika ministrstva za trgovino in industrijo. 2. Na podlagi sklepov odbora za uvoz predlaga Narodna banka fin. ministrstvu spisek predmetov, za katerih uvoz je potrebno predhodno dovoljenje N. b. za plačila v smislu prve točke. Obveznost uvoznika, da za uvoz odrejenega blaga zahtevajo predhodno dovoljenje N. b. za plačilo nastaja 10 dni po objavi odn. spiska predmetov v SI. novinah. Kontrola vplačil t kliringih. Drugi odlok fin. ministra pa določa: 1. V svrho kontroliranja plačil obveznosti za uvoz blaga iz posameznih držav, morajo uvozniki ob carinjenju predložiti pristojni carinarnici v du-plikatu izjavo o načinu plačila na obrazcih, katere izdaja finančno ministrstvo. To izjavo morajo uvozniki izročiti carinarnici za vsako pošiljatev, prejeto iz inozemstva, katere vrednost preknša 2000 din. Po en izvod zadrže carinarnice pri sebi in koncem vsakih 10 dni pošljejo N. b., drug izvod pa vrnejo uvozniku, ki ga ob opravičevanju valute izroči den. zavodu radi dostave Narodni banki. 2. Uvoznik je dolžan plačati uvoženo blago v roku, ki ga je v izjavi označil in na način, ki je določen po obstoječih deviznih predpisih in plačilnih sporazumih. 3. Do nadaljnega odloka morajo uvozniki ob carinjenju predložiti izjave carinarnicam po uvozu ali izvoru blaga iz Nemčije in Franciji. Od tega se izvzema prtljaga potnikov. 4. Ta odlok se uveljavi 21. aprila 1936, od kadar postane obvezno dajanje carinarnici predhodne izjave uvoznikov. _5. Do 20. aprila morajo vsi uvozniki blaga, uvoženega ali po Izvoru iz Francije in Nemčije, prijaviti Narodni banki stanje dolgov na dan 20. aprila. milijonov 161.568 Din, prosvetni oddelek skupno 7,968.410 Din, tehnični oddelek 38,003.564, oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 41 milijonov 828.381 Din, finančni oddelek 13,879,286 dinarjev, oddelek za trgovino, obrt in industrijo 2.621.150 Din, proračunski krediti 800.000 Din. V teh vsotah so vsebovani tudi izredni izdatki, katerih je, kot smo že navedli, 1,822.000 Din. V naslednjem navajamo najvažnejše izpremenibe v primeri s prvotnim predlogom proračuna, o katerem smo obširno poročali ob njegovi predložitvi banskemu svetu. V proračunu izdatkov upravnega oddelka je nova postavka 40.000 kot prispevek za vojaško vež-bališče. Povečano je število uradništva v kmet. oddelku. ,Lk,"ietiiekem oddelku je nov izredni izdatek 100.000 Din kot prispevek za zgradbo kmet. kontr. in poskusne postaje. V prosvetnem oddelku je vnesena postavka 40.000 Din kot podpora za gimnazijo v Murski Soboti. Odpadli eo izdatki za sokolske čete in okrevališča. Nadalje sta v proračunu prosvetnega oddelka novi postavki: prispevki za stvarne potrebščine po-možpih šol in stanarina v Ljubljani 61.645, v Mariboru 26.500 din. Dohodki banovine pa so naslednji: Doklade 45,425.000, delež na skupnem davku na poslovni promet 2,900.000, trošarine 30,050.000, davki in takse 15,650.000, ostale ban. davščine 1 milijon 200.000, terjatve iz prejšnjih let (izredni dohodki) 800.000, razni dohodki 1,558.428, dohodki zavodov in ustanov 29,435.885 din, skupno 126 milijonov 213.313 din. Zaradi zmanjšanja stopnje doklade od predlaganih 53 na 50% se je proračunski donos te splošne doklade zmanjšal od 41,390.000 na 39,020.000, nova. je postavka delež na skupnem davku za poslovni promet v znesku 2.9 milj. din. Med troša- v soncu vedno znova, da bi jo končno najbolje pogodil, tako skušaš tudi ti njega in njegovo umetnost v takem procesu najbolje dojeti: To doživlja kritika ob Jami leto za letom intenzivno, »n je umetniku lahko hvaležna. Je samo še eno ime, ki človeka pri na6 na isti način drži pri genezi njegovih del. „ A zdaj dovolj o kritiki in še nekaj o Jami. Že često sem si belil glavo z vprašanjem, kako da je naturalistični impresijonist Jama po svojih stranskih interesih tak humanist. Prideš v razstavo in ne govoriš o sliki, temveč o antiki in podobnem. In človek mora resnično videti njegova dela, da tudi te postranske interese razume. Saj so izraz humanista kot le kaj. Gledaš in vidiš: predvsem nobene romantike in nikakih podvigov v »tuje« dežele, niti na zemljevidu niti v duši. Nobenih ekskurzij v Azijo in nobenih v čuvstvo. Ob Jamovih slikah mi hodi na um stavek Zielinskega, ki se v njem ta avtor čudi onim, kateri raziskovalcem klasične kulture nekako takole govore: »Kako le morete neprestano obravnavati emo in isto tvarino, ko je vendar že dosti znana. To je nezanimivo. Pojdite rajši v Orient, kjer je še toliko neodkritega.« — Isto bi človek lahko dejal Jami: »Čemu te večne krave, topoli, pastirji, zakaj ne slikate bolj zanimivih stvari?« A nesmiselno očitanjel Kajti ko gledam te njegove večno iste predmete, imam vtis, da stojim pred grško plastiko, pred onimi arhaičnimi Apoloni in Korami, ki jih je že skoro brez števila In ki so si med seboj bratje in sestre, kakor Jamovi pastirčki in kopalci. Toda v neskončni zvestobi znanemu ter enemu in istemu predmetu je grška umetnost dosegla svojo klasiko, spoznala svoje snovi in iz najmanjših zametkov dale največje dokaze svoje forme im umetnosti. Prav enako Jama, ki ne zapusti svojih modelov, ker je prepričan, da že en sam tak predmet zadostuje za eno celo umetniško življenje in sc boš moral posloviti od njega, ne da bi mu bil izvabil zadnjo skrivnost. To je duh resničnega, klasičnega humanizma, v umetnosti. Krajina ima pri tem majhno vlogo, ni važna, to se pravi bistvu humanizma ne nasprotuje. Ni važen predmet, temveč umetnikovo razmerje do njega. En predmet je že jako mnogo, in preden preide ta ves v tvojo last. preteče do«ti časa. Od prvih zaznav, ki to še popolnoma nejasne, pa ALBUS Dobiva se povsod 1 Pazite na ime Albnsl domače milo varuje Vaše perilo! rinami jc izkazan skupni donos občnih ban. trošarin po uredbi o skupnih ban. trošarinah • 5.8 milj. Povečan je proračunski donos 2% na taks« na prenos nepremičnin od 7 na 73 milj. din, nadalje tudi donos ban. administrativnih taks in do-klad k drž. taksam po zakonu o taksah od 1.5 na 1.7 milj. din, odpadla pa je davščina na vodne sile v znesku 1.2 milj. din. Avtobusna zveza Liubtjana-Susak V petek, dne 10. aprila, otvori »Automontaža« d. d. v Ljubljani avtobusno progo Ljubljana— Sušak in sicer z vozovi, ki so bili od g. ing. Blou-deka Speeijelno izdelani za tfblge proge. Ti vozovi, izdelani od g. Ing. Rloudeka, predstavljajo mojstersko delo in višek moderne tehnike. Zelo posrečena je Izdelava sedežev, ki se histveno razlikuje od dosedaj običajne. Vsak voz iina_27 posebnih foteljev, od katerih jo vsak zase prožno montiran. Notranja stran voza je obložena s tvarino, ki znatno duši ropot. S tem je dosežena velika udobnost za potnika, tako glede mirne vožnje, kakor tudi glede nadležnega ropota. Pri pogledu na te vozove se takoj občuti, da je delo izvršeno z'veliko ljubeznijo. Ta uspeh je dosežen z domačimi delavci, s skrbnim delom in požrtvovalnostjo iu le na ta način je bilo mogoč« narediti tako dovršen voz, da nadkriljuje vsak inozemski izdelek. Poskušna vožnja s predstavniki oblasti bo v četrtek, dne 9. t. m., da se bo kontrolirala proga z ozirom na vozni red. Z redno vožnjo se prične v petek, dne 10. t. m. Vozni red za to progo je naslednji: Odhod: Ljubljana 6.30 od hotela Mikliča. Prihod: Sušak 12. Odhod: Sušak 14.30. Prihod: Ljubljana 20. Cena: Ljubljana—Sušak 76 Din. Tja in nazaj 125 Din. Veljavno 8 dni. Carinski dohodki V teku proračunskega lete 1935—1036, torej od I. aprila 1935 do 31. marca 1036 so znašali carinski dohodki v naši državi 752.628 milij din, dočim je znašal proračun za 'o dobo samo 650 milij din. Proračun je bil tako koračen za nad 100 milij. dinarjev. Pa tudi v primeri s prejšnjim proračunskim letom je donos carin znatno narastel. Leta 1934-1935 so znašali carinski dohodki 660.71 milij. dinarjev in so torej lani narasli za 08 milij. din. Razvoj carinskih dohodkov v zadnjih letih kaže tale tabela (v milij. din); proračun faktični doh. 1930-1931 1564.36 1479.7 1931-1932 1488.2 1053.7 1932-1033 1100.0 694 6 1938-1034 780.0 635.3 1034-1935 660.0 660.7 1935-1936 650.0 752.6 1936—1937 700.6 — Kot znauo, je nova carinska tarifa zamenjala nekdanjo srbsko carinsko tarifo .dne 20. junija 1925. Z uvedbo nove tarife so se carinski dohodki znatno dvignili ter že prvo leto trajanja nove tarife dali najvišje rezultate. V letu 1926-26, torej od 1. aprila 1025 pa do 31. marca 1926 je znašal donos carin 1788.6 milijonov. Prihodnje leto se je zmanjšal na 1682, 1027-28 na 1650.5 milijona, zmanjšanje se je nadaljevalo tudi kasneje in so znašali carinski dohodki 1028-29 1560. 1029-30 1530.04 milijona dinarjev. Največji padec pa je nastopil 1931-1032. V6e do leta 1934. so se zaradi zmanjševanja uvoza zmanjševali tudi carinski dohodki, v letu 1934- 35 pa je bil zabeležen dvig od 635.3 na 660.7 milij. dinarjev, ta dvig pa se je nadaljeval tudi I. 1935-1036. Tudi novi proračunski predlog še ne računa z višjimi dohodki, zato je gotovo, da se bo pri izvajanju proračuna pokazalo baš na strani carinskih dohodkov veliko povečanje v primeri s proračunom. Pravilnik 6 potniških uradih. Minister trgovine in industrije je podpisal pravilnik o potniških birojih (agencijah). ! do onih, ko že suvereno vl,adaš nad njimi, je dol-j ga pot. Po Goetheju pa pomeni vsaka nova za-I znava tudi svojstvo novega organa v tebi in zato je jasno, da življenje nikdar ne premine, četudi ostaneš večno pri enem predmetu, kajti če si ga na začetku sestavil samo od zunaj, je njegov obstoj v teku časa tako postal tvoja last, da bo na koncu poti sam iz sebe, to je iz notranjosti živel in trajal. Na letošnji razstavi je Jama zbral dela iz raznih let in naveličani kritik (oni iz našega uvoda) si je dejal; »Ko bi ne bile stvari tako pomešane in ko bi jih bilo vsaj manj«. Jama se je k temu smejal. Potem je v kritiku prevladal njegov antipod, oni resnejši, in je našel stvar v redu. Gledal je Jamo pri slikanju posameznih snovi, tn krava, tu breza, tam pastir itd. Koliko razvoja med mlajšimi m starejšimi podobami,koliko novih vzgo-nov, novih zaznav na pr. od podobe »Kopalcev« (152), kjer so telesa še zelo preproste usnato-rjave ploskve, do »Kopalcev na Kolpi« (96), kjer so že boljša, a sonce jih preveč požira v kontrastih. Vse je že mehkeje na »Predlci z otrokom« (48), kakor da je starka personificirana blagodejna svetloba, a vendar je vse to še daleč od «Pari-sove sodbe« (9). Tu luč ne obliva več tele«, temveč ta žare od notranje blelčave, lucidnost snovi je dosegla višek, telo je samo vir zaslonjene mehke svetlobe. To je ona »notranja svetloba (Izraz je Jamov), ki jo daje človeku dolgotrajna služba predmetu ali problemu in ki se v njenem štadiju dane« Jamova slika nahaja. A isto opažamo tudi drugod. Stari »Šenklavž« (133) je ves vijoličnomoder rn prav za prav ga ni razen v temi; tema, mislim, je v življenju slikarja štadij, ko predmeti še ne žive sami iz sebe. Dva kesnejša Šenklav-ža gresta dalje (15), ampak oni pod št. 1 je v svojem nedosegljiv: ena najlepših naših podob tega konca Ljubljane. Isto je pri skupinah figur, kar s« tiče njihovega razmerja do ozadja. Še pri »Vodnjaku« (49) ali na podobi »Kopalcev na Kolpi« (96) imamo tfrupe bolj v barvah in v ploskvah zajete ne toliko v svetlem zraku in prostoru kot na podobi 9. Tu pa je dotovo sproščena tn živa tako, kakor so hiše na sliki »Pri vrtnarju« |8) del resničnega naravnega prostora in zraka. Dr>Tati n« rnnnrm nrr-lmetn nenreatano, ker je v&aka stopnja znanosti tudi vhod v novo ne- Znttanj« obrestne mere pri Obrtni banki kra Ijevine Jugoslavije. Upravni odbor Obrtne banke kraljevine Jugoslavije je sklenil b t. julijem znižati obrestno mero za vsa posojila pri banki za pol odstotka. Novi ladrugL Magdalenska stanovanjska zadruga za uradnike in delavce r. z. z o. z. v Mariboru (načelnik Bizjak Alojz, prof.); Meljska stanovanjska zadruga za uradnike in delavce v Mariboru r. *. z o. z. (načelnik Fajt Miro, davčni kontrolor). Odlog plačil je odobrilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici »Moj dom< v Ljubljani r. *. z o. z. za 6 let od 14. marca 1036 dalje. Za stare vloge znaša obrestna mera 3% za dolgove pred 15. julijem 1935. Vloge v dalnmatinskih denarnih »vodih. Po podatkih Združenja bančnih in zavarovalnih podjetij za področje trgovinsko-industrijske zbornice v Splitu za 1035, eo imeli denarni zavodi na tem področju vlog na knjižice in v tekočih računih konec leta 1030. 517.8 milij., 1031 407.96, 1983 300.6. 1034 380.36 in lani 370.44 milij. din. Denarni zavodi na Sušaku eo imeli vlog konce leta 1930. 218.0, 1931 189.74 in 19W 158.7 milij. Vlage pri dubrovniSkih zavodih bo znašale 1034 nad 00 milijonov. Pri vseh denarnih zavodih na hrvaSkem Pri-morju in v Dalmaciji so znašale vloge 1980 »00, 1084 po 618 milijonov dinarjev. Borza Dne 8. aprftn. Denar Nespremenjeni eo ostali tečaji Curiha, popustila sta London in Newyork, narasli pa eo Amsterdam, Berlin, Brueelj, Pariz in Praga. V zasebnem kliringu je avstrijski Šiling m ljubljanski borzi popustil na 9J0—0.20, na s»-grebški borzi na 9.12—0.22, na belgrajeki pa na 0.10—9.20. GrSki boni eo notirali v Zagrebu 80.66 do 31.36, v Belgradu 31 blago. Angleiki funt te ostal na naših borzah neizpremenjen na 240.20 do 250.80. Španska pezeta je v Zagrebu natorila 6.25 do 6.35, v Belgradu 6.35 blago. Nemški čaki so notirali v Ljubljani 18.96 do 14.16, v Zagrebu 18.80—14.00, v BeUn-adn na 18.8158—14.0128. ^ Za italijansko liro (valuto) eo plačevali denarni zavodi 3.12—8.17, za dolar pa 40.50—50. Ljubljana. — Tečaji s primora. Amsterdam, 100 hol. gold. . . 2071.00—2088 60 Berlin, 100 mark...... 1755.63_1760.50 Bruselj, 100 belg...... 730.18- 744.24 Curih, 100 frankov.....1424.22—1431.29 London, 1 funt.......215.62— 217.67 Newyork, 100 dolarjev .... 4333.22—4360.53 Pariz, 100 frankov..... 288.28— 280.72 Praga, 100 kron......160.83— 181.04 Prouiet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,928.931 Din. Curih. Belgrad 7, Parie 20.24(25, London 15.1775, Newyork 306.626, Brusolj 51.05, Milan 24.25, Madrid 41.9(25. Amsterdam 208.60, Berlin 123.46, Dunaj 57. Stockholm 78.25, Oslo 76.25, Ko-penhagen 67.76, Praga 12.71, Varšava 57.825, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.685, Buenos-Airee 0.8475. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investic. posojilo 80—82, agrarji j 46.50 47.50, vojna škoda promptna 36-1—357, begluške obveznice 61—63, 8% Rlerovo posojilo 81 do 82, 1% Blerovo posojilo 71.50—72.50. 7% posojilo Drž. hip. banke 81—83. Zagrob. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 80.50 den., agrarji 46.50-47 (47.50), vojna škoda promptna 367 -35« (357), begluške obveznice 62 den., 7% Blerovo posojilo 72 do 72.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 81.50—82. — Delnice: Priv. agrarna banka 243—247 (243), Trboveljska 125-136, Osješka elad. tov. 150 hI. Belgrad: Državni papirji: 7% investilsko posojilo 81.75—82.50, vojna škoda promptna 368.25 do 369 (368.50), 4. (358.25). 5. 357.50-368.50. I.eglu-ške obveznice 66.20—66.35 (66.20); 62 R2.5C (62.50), 8% Blerovo posojilo 81.75-82.50 (82) 7% Blerovo posojilo 72—73, 7% stab. pos. (84)'. Narodna banka 6330-6370 (6360), Priv. aerarna banka 210 den. znanost, oziroma jo v sebi krije, to je gotovo humanistična, še več: klasična situacij*. Nobenih ekskurzov v neznano, ki jih pri Jami tudi nikjer ne vidimo in ki pod njegovim imenom navadno figurira čuvstvo. Presenetljivo je, kako malo te robe srečamo v umetnikovem delu. To sc »liši čudno, saj ima končno opravka z barvo, ta pa ka; rada postane simbol subjektivnosti. Velik del slovenskega iimpresijonizroa je zadolžen pri barvi take vrste, Jama ne. V smislu intencij njegovega slikarstva je barva vselej izvenosebno konkretno svojstvo predmetov in od njih neločljiva. Ce obstoja najmanjša možnost, da bi kdo v barvo zanesel kako razvojnost ali evolucijo, se Jama takoj zagotovi, da jc slika delana ob drugi .«vet-lobi. Raison d'6tre barve je njena funkcija na predmetu. Oni važni preobrat v tem oziru, ki »e je vršil ob koncu impresijonizpia v smislu osa-mosrvojitve barv od predmetov, je odmeval v simbolizmu kakega Jakopiča, r slikarskem realizmu Jamovem pa ne. Tu je ostala narava v posesti svojih pravic, ki jih je modrost umetnosti odvzela. Radi tega je barva Jamovih slik racionalnega, skoro matematičnega duha. Pred leti sem napisal, da Jama ni lirik, nego epik. Ta stavek se umetniku, kot sodim iz njegovih opomb, ne zdi ravno posrečen. S temi označbami je res težko, nikdar ne zadenejo pravega, a to da Jama ni lirik, ne pomeni, da je brez vsega čuvatva. Njegove slike so polne »čuvstva«, toda onega čuvtsva, ki do dna preveva neutrudne iskalce resnice In lepote in ki nima nič skupnega s kakim sentimentom duše in afektov. Konec koncev izgleda pri njem, ko da res ni v svetu njegovih podob nobenega razvoja razen neprestanega dorršcvanja umetnosti upodabljanja, neprekinjenega dela na samem sebi, iskanja popolnega in resničnega človeka in slikarja, kar je o Jami tudi čisto pravilno trditi. Radi tega nima njegova umetnost kljub epičnim snovem nn sebi nič literarnega, nič političnega, kar bi bile mogoče eksploatirati, nego je po svojem bistvi ekskluzivno slikarska. Zadoščenje, ki ga njen vi soki etos umetniku daje, mora biti enako silno, kakor je silna potreba, da bi se vse nloderno umetnostno delo povrnflo k duhu teh starih zakonov ustvarjanja. R. Ložar. Procesija velikega tedna v Rimu. Veliki teden hodijo v Rimu proti koloseju takele procesije, ki izvirajo še iz davne dobe. Dai nam danes naš vsahdanii kruh! Čudna najdba na fižolu »Cvetlična ura« je nekaka sončna ura: sleherno rožo moreš prisiliti, da se odpre, če ji daš tako ali tako luč — ali senco Prav tako se vedejo tudi nekateri listi. Tako n. pr. listi fižola. Podnevi jih fižol prav na široko raztegne, proti večeru pa jih povesi, A kako se vede fižol, če ga damo kam, kjer bo podnevi in ponoči ista luč? Skušnja je pokazala, da fižol še nekaj časa raz-poteza in krči liste, da jih naravnava na dan m na noč. Pri tem se je »zaprti« fižol vedel natančno tako, kakor »tovariši« na vrtu. Isto vedenje ko pri čebelah! Pomlad v Parizu. Drevesa pred slovečo cerkvijo j PflŠIHtG 1131*0^1110 ' mrtre Dame že bujno čveio. • - — ---------------- " Junak z južnega tečaja Kuhar in tiskar v večnem ledu l udi stroji sc pripravljajo za velikonočne prazni ke. Angleške železniške družbe pripravljajo svoje stroje za veliko noč. ko bodo posebne vlake z Londončani vozili iz meeta na počitnice. Koliko ljudem je ta prošnja očenaša naj-razumljivejša, najpomembnejša, najiskrenejša! Kot prispodoba za vso prehrano in vse potrebe ima seveda kruh v mišljenju narodov velikanski pomen in prav nič se nam ni treba sklicevati na razna »krušna pisma« in »krušne razsodbe« sredn jega veka ali na izražanje ljudstva, da »študira za kruh«, da razumemo veličino prošnje v očenašu. Saj pravijo ljudje: »Kruh in nebesa« sta najpotrebnejši stvari; ali »z vodo in kruhom vse premagaš« ali: »Daj nam Bog kruha in soli, pa smo rešeni v-seh skrbi!« Kar pa je izvor vsega ljudskega mišljenja in občutenja, česar se oklepa vse upanje, hrepenenje in kar vsebuje vsa bojazen narodov, to je tudi zmeraj prepleteno s praznoverjem. A vprav kruh je sijajen doka/, za to, da praznoverje ne vsebuje zmeraj kaj strahotnega, groznega in demonskega, marveč, da ima tudi mnogo ljubeznivih in radostnih potez. Kako pa naj bi tudi izviralo iz »nebeškega daru« i/ »ljubega kruhka« kaj drugega, ko prijazne misli, globoka hvaležnost, plemenito sočutje, božji strah in veselo zaupanje? Kruha in soli ni na razkošnih pojedinah, ki jih slavijo satan in čarovnice na Kleku. Predvsem rodi kruh spet kruh. l\a svatbi rnnra nevesta, preden začne jesti, vzeti košček kruha z mize in ga za zmeraj shraniti, da ne bo nikoli stradeža v hiši. V svoj novi dom mora prinesti kos kruha, pa ji ne bo nikoli zmanjkalo živeža. Novorojenčku dajo košček kruhka v lista ali mu ga položijo pod zibelko, da otrok ne bo nikoli stradal in zato naj tudi botri dajo košček kruha otročičku. Če se kdo vseli v novo hišo ali novo stanovanje, nesejo notri najprej kruli: tako bo zmeraj dovolj vsekdanjega kruha. Ta misel, da iz kruha izvira spet kruh. se Ca koj posploši, da pomeni kruh splošno: lagoslov, srečo, dober uspeh. Kdor ima rad krušno skorjo in kdor na vseh treh svetih večerih načne nov kruh, ga nikoli ne zapusti sreča. Kdor zaužije dosti plesnivega kruha, dočaka visoko starost. Nevesti skrivši vtaknejo kruh in sol v čevlje, kar ji prinese blagoslova in če sejejo žito, tedaj naj bo v vogalu sevnice zavit kruh in denar, pa bo žetev obrodila. Kruh, ki ga blagoslovijo na dan sv Antona (17. januarja), prinaša lanememu polju bogato letino. Če hočeš, da bo presno maslo dobro, vrzi v pinjo tri drobtinice kruha. Psi in druge živali uspevajo, če si jih prirediš s kruhom in so ti tudi zveste. Ta blagodejna moč kruha se izraža tudi taiko, da prinaša varstvo in pomoč zoper razne skušnjave, nakane in nezgode. Seveda — naj- Srej zoper čarovnice in slične pošasti, troku dajo kruha in soli v plenice, v zibel, v oblekico, da ga ne zadenejo uroki, hudi po- gledi. In sleherni človek je zavarovan /.oper čarovnice, če mu kruh in sol pri sebi ali košček skorjicc . ustih. V posteljo novoporočen-cev denejo tri drobtinice kruha in tri koščke oglja, da hudobni ljudje ne bodo mogli škodovati zakoncema. Ponekod dajo živini, ko gre prvikrat na pašo, skorjo kruha, da je čarovnice ne začarajo. A če je kaka čarovnica v sobi, je treba kruh položiti na miz.o, pa ne more uiti ven. Če se je spremenila čarovnica v kako žival, naj človek s krušnimi zvaljki strelja vanjo in kar nenadoma se bo prikazala v človeški podobi. K tem demonskim sovražnikom človeka se pridruži uničujoči element ognja, oblast hude ure in hudobni tat. Tudi zoper te tri strahote je kruh najboljši varuh. Da pogasiš požar, vržeš trikrat blagoslovljeni kruh v ogenj. Tudi tedaj, ko grozi toča ali neurje, lahko obrnemo veter nazaj in odpodimo liudo uro, če postavimo krušnico pred vrata damo kruli vanjo, ki ga v obliki križa razrežemo in pustimo nož notri. V tisto smer, kamor je nož obrnjen, se bo obrnila nevihta. Točo uženeš tudi, če dve štruci kruha križema položiš na pot ali če daš krušno košarico ven. Če daš tri krušne drobtine v denarnico, ti ne bo nihče mogel ukrasti denarja. Vzemi tri drobtine krušne skorje, tri Ščepce soli in tri delčke masti in to drži nad ognjeni in govori zarotilne besede, pa boš ugnal vse tatove in hudodelce. Če želiš zvedeti, kakšno bo vreme drugo leto, zasadi na Silvestrov večer nož v nov kruh. Če postane nož vlažen, bo dosti moče; če ostane suh, bo pa vse leto suho vreme. Kruh pa pomaga tudi spirčo zlih vplivov sončnega mrka, ali zoper rano s strelom, zoper blaznost in sploh je dober za razne bolezni — ljudi in živali. Mrzlico preženeš, če tečeš trikrat okoli mize in držiš pri tem v roki kos kruha, vreteno in štreno lanu. S tem bo prešla mrzlica. ki je v vodi. Ali pa zaviješ kruh in sol, zmo-liš tri očenaše in vržeš to za hrbtom v tekočo vodo. Tudi plesniv kruh prežene mr/lico in še bolečine v trebuhu. Kačjega strupa za kruh« delamo, skrbimo in se borimo, ko se zlasti dandanašnji vojskujemo s svetovno krizo in čakamo, kdaj bo spet res. da -kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja«. V Ix>ndonu živi kapitan Mills Joyce, kateri je štirikrat potoval na Južni tečaj v ekspedicijah Scotta in Shakletona, katerima je služil sprva kot kuhar, poleni pa kot geolog in voditelj sani. On je tudi natisnil prvo in doslej edino knjigo, katera je bila tiskana na ozemlju južnega tečaja. On je dosegel tudi rekord, da je doslej napravil najdaljšo vožnjo na saneh skozi ozemlje Južnega tečaja. Sam je časnikarju pripovedoval svoje doživljaje: Pred 40 leti sem se kot ladijski vajenec prvič odpeljal v deželo bele večnosti. Postati ladijski vajenec v ekspediciji kapitana Scotta je pomenilo, da so se izpolnile sanje doraščajočega dečka. Peljali smo se v deželo večnega ledu in meni se je zdelo, da jadramo v veliko pustolovščino. Ekspediciji'. se je več ali manj srečno končala. Delali smo metereološke poskuse, kateri pa so se mi zdeli tako odveč, kakor da bi trasirali železnico okoli Južnega tečaja. Kot mlademu ladijskemu vajencu se mi ni zdelo nič dovolj razburljivo. Izostal je veliki dogodek, o katerem sanjajo vsi 14-letni dečki. Kogar pa je ekrat zgrabilo hrepenenje po ledu, ta se ne otrese več svoje strasti, katera se od lela do leta še veča. Komaj smio se vrnili s prve ekspedicije, že sem se dal najeti za drugo ekspedic.ijo na Južni tečaj. Priprave pa so takrat trajale nekaj let. Medtem pa sem študiral geologijo in pa tisto najvažnejšo znanost ter umetnost polarnega raziskovalca, katera se imenuje kuhanje. Kadar sem bil prost, sem se pečal tudi s tiskarstvom. Kupil sem si malo ročno tiskarno ter obiskoval tiskarski tečaj. Prav gotovo pa je Gu-tenberg mnogo lažje izumil svoj prvi tiskarski stroj, kakor pa sem se jaz naučil njegove umetnosti. Vendar pa sem imel svoj načrt, katerega sem vsekakor hotel izvršiti. Poleg tega pa sem vedel, da bo polarna noč prinesla s seboj <5 mesecev dolgočasja, med katerim bi si s tiskanjem lahko krajšal čas. L. 1907. je Shackleton vnovič naskočil Južni tečaj. Najel me je za geologa. Naši poskusi so se pozneje izkazali za zelo važne. Najbolj zanimivi uspeh našega popotovanja in obenem tudi najbolj dragoceni sad pa je bila knjiga »Aurora Ausiralis<, edina knjiga, ki je kdaj v ledeni puščavi bila tiskana Ko smo bili v polarni noči obsojeni v brezdelno čakanje, so lastniki iji raziskovalci popisovali svoje dogodivščine in skušnje ob Južnem tečaju. Jaz pa sem te spise urejeval in tiskal v delavnici, narejeni iz ledenih plošč. Pokrovi zabojev za živila so mi služili za platnice tistih 80 knjig, katere sem mogel v teku pol leta natisniti ob svitu oljnate leščerbe. • Kakor smo pozneje zvedeli, so nas v svetu že imeli za pogrešane. Svet je že obžaloval našo smrt, medtem ko smo mi svoje dogodivščine v teh tiskanih knjigah reševali pozabi. Rozrieje sem dobil 100 do 200 funtov šterlingov za vsak izvod te knjige, ki bo pač ostala edina, katera je bila kdaj tiskana v senci ledenikov Južnega tečaja. Druga posebnost moje zbirke z Južnega tečaja je dnevnik moje skoro enoletne vožnje s sanmi od Rossovega morja do ledenika Beardmore. Takrat smo morali odrinili s sanmi, da bi Skackletonu pripravili skladišča za njegovo eks-pedicijo, ki naj nam bi sledila. V določeni smeri smo rinili 6kozi neskončno ledeno puščavo ter na določenih krajih postavljali skladišča za živila. S svojimi vrlimi psi smo pretekli več ko 3500 km jib ledu in snegu. Celih 210 dni se nismo slekli. Po cele dneve" so naše brade bile primrznjene h kožuhom. Komaj smo se mogli premikati in taki smo drveli v svojih ledenih oklepih proti neznanemu cilju. Ali veste, kaj se. to pravi? 210 dni se nismo mogli umiti, ampak emo morali tekati kakor zarjaveli stroj. Vsak dan smo morali jesti iste konzerve ter vsak dan spati v zmrznjenih kožuhih. Pošteno smo se segreli samo zjutraj, ko smo kožuhe, v katerih smo spali, morali s silo trgati od tal, ker so bili čez noč k tlom primrzli. ShaOkle-tonova ladja je zamrznila v Weddelovem morju in mi smo morali svojo nalogo opraviti, da bi ekspediciji omogočili beg iz objema večnega ledu. Oči so nam skoro oslepele od snežnega viharja, kateri nas je po cele tedne zagrinjal v leden zavoj, naši udi so bili vei otrpli in onemogli od skorbuta, kateremu je eden izmed naših tovarišev podlegel. Vsi izčrpani emo se končno vrniti v taborišče. Toda naša rekordna vožnja je bila brez koristi. Skladišča, katera smo tedaj napravili, še danes leže v ledeni puščavi. Shackleton jih nikdar ni rabil, ker pač po tej poti ni mogel nikamor. Shackleton je bil tip polarnega junaka, človeka, kateri nikdar ne obupa in ki tudi svojega razočaranja nikdar ni pokazal, kadar se mu je kaj ponesrečilo. Naša ekspedicija je bila vedno ločena od zunanjega sveta. Meseca februarja 1. 1916. je led našo ladjo zdrobil, kakor bi bila orehova lupina. Dolge tedne smo čakali rešitve iz našega jetništva. Nekateri so svoj obup odkrito kazali. Le rediki so še upali, da se jim bo kdaj posrečilo, da bi se zdravi vrnili v domovino. Le Shackleton se ni vdal. Šalil se je, smejal in bodril obupance. Štirikrat so me že razglasili za mrtvega. Ho sem se vrnil domov, so me pozdravili kakor duha rajnega. Nekoč bi me bil skoraj pobral skorbut. Vendar pa hrepenenje po večnem ledu v meni ni zamrlo. Skrivnost južnotečajske zarje, kateri je posvečena moja knjiga, še vedno ni raziskana. Kdor je kdaj gledal polarno svetlobo, je ne more več pozabiti. Če me kdo hoče vzeti s seboj, sem pripravljen zopet iti na Južni tečaj. Carinik na meji: »Za to-lc srajčko boste pa morali carino plačati.« Gospa: »Zakaj neki? Saj je srajčka zn mojo porabo.« Katoliški misijonarji v službi socialne pomoči V Yochowu (Hunan, na Kitajskem) je vlada naročila in pooblastila španske kapucine, naj razdelijo med poplavljence obleko, zdravila in 12.000 kg riža. To je zopet dokaz, kako veliko z-aupanje imajo kitajske oblasti v nesebično delovanje katoliških misijonarjev. Priprave za kronanje angl. kralja Eduarda VIII., kateri bo kronan majnika prihodnjega leta, se že vrše. Krojači že delajo državne obleke za angleške lorde. Lordova obleka, ki mora biti starinska uniforma, stane vsaka okrog 30.000 din. »Oprostite, prosim, ali ne stanuje v tej-Ie hiši družina Močilnikar?« »Ne, pač pa v prvem nadstropju stanuje go-j spod Moč, v drugem pa gospa Ilnikar!« ' »Hm — najbrže sta se ločila.« Koza rešila pastirja Kako ima včasih žival do človeka, ki z živaljo lepo ravna, nekako hvaležno nagnenje, je znano. Najbolj pa dokazuje to tale zgodba, ki se je zgodila v dolini Aosta v severni Italiji. Tamkaj je 70 letni ovčar Champurney pasel na planinah svoje koze in ovce. Na strmem produ pa je starčka spodneslo, da je padel ter precej ranjen in nezavesten obležal na neki skalni polici. Krvavel je iz več ran na glavi. Ko bi se ne bil pravočasno zbudil iz omedlevice, bi ga bilo gotovo ubilo, ker je kmalu nato zdrčal nov plaz proda v dolino. K sreči pa ga je rešila stara koza, ki mu je bila zelo naklonjena. Videč, da ni pastirja, se je ločila od črede in šila po produ za starčkom ter mu začela lizati kri z glave. Potem ga jc s svojimi nogami toliko časa suvala, dokler se ni zavedel. Bil je že skrajni čas, ker je v tistem hipu začel drčati proti polici nov plaz proda. Mož se je v zadnjem hipu lahko umaknil in bil tako rešen. Rešila ga je stara koza. Stev. 88. >SLOVBNEC< dne 9. april« 198«. Stran 7 Spod Velikonočni turnir SK Mladike Pod pokroviteljstvom predsednike ljubljanske občine g. dr. Adlešiča priredi SK Mladika na svojem igrišču v Mlad. domu ne Kodeljevem na velikonočno nedeljo dopoldne ob pol 10. uri pokalni turnir s sodelovanjem hermesa, Peke, Slovana in Mladike. Finale turnir bo popoldne ob pol 16. uri. Zmagovalec turnirja, kakor tudi zmagovalec v tolažilni tekmi prejme to krasno darilo. Na sporedu so 4 prvovrstne tekme, na katere vabimo ljubitelje nogometa. Razpis Smučarski klub Celje rBMpisuJ« v,a dne 12. m 18. t. m. na Okrefilju medklu.bsljo teklo« v alpaki kombinaciji za prvenstvo MZS1\ ter klubsko in-venetvo. Tekmuje -,e |x> pravilih JZSZ. Pravice do starta ima v«ak tekmovalec, tekmovalka, kateri se taka,že z pred-pluaino tekmovalno legitimacijo. Start aa lekmo v smuku na Velikonočno nedeljo ob 16 in sioer iz Savinjskega sedla na OkreSflj. Dolžina proge 3000 m, višinska razJika 600 m. Start 7.a slalom na Voltkomoe.roi ponedeljek ol) 10. Proga Je dolga 800 m r višinsko raall ko 25(1 m katera se presmuča dvakrat. — Prijavo na predpisani prijavnici »prejema do .11. t. m. gOfip. Ervin Gračner, Celje, tt. V . Wogg ler r Frimihaufo-vem domu na dan prve tekme do 12. — Prijavnima 10 Din. — Nagrade: Prva v obeh skupinah prejmeta naslov prvaka MZSP v alpski kombinaciji ler čnatue d.iplonie in lopa praktična darila, drugi in tretji diplome. Prvi trije klubski člani v obeh skupinah s« nturradijo. — Rajglasitev rezultatov in raadedltev d« ri.1 se vrši. po teknil v Frisehanfovom domn. — Smučarski klub Celic. Razpis SSK Maraton priredi v nedeljo, dne 3«. aprila 1996 i»b 9 dopoldne na prostoru SK Želer-ničarja na TržaAki oemi propagandno lahkoatJetako tekmovanje in to za verificirane in neverificira.no člane klubov, volan j one v JLA Z. — Tekmovanje se vrSi: za JuntJonje razreda B. Junijorje razreda C, aenljorje v posa ni ranih panogah in seuitjorje v peterobojn (prvi del olimpijskega deseterobuja). — V junijorsko B »kup i no »padajo jiiniijorji rojen,! leta 1!)'20 in IJT'1, v skupino C pa Junijoo-Ji rojeni leta 191« in 1918, ne ofclraje «e n« starost, ki so jo dosegli med letom. — Panoge petero-boja so določene za tekmovalce, ki tekmujejo v vnem peteroboju. V peterobojn se tekmuje: skok v daljavo in met krogle po tri poiz.knse, skok v vi&inn, po tri poizkuse pri vsaki viSinl In pni tekih na čas. Točke ne Stfljnjo po najnovejši tabeli 7.n olimpijski desetero-boj. — Teknliiife je dolgo 429 m, ima dva nedvigujena zavoja ter je pokriilo z tigaskii.. — Prijnive s prijavnimi 1 lihi za o«obo le poslnll tajništvu SSK Maratona, Koroitka cesta l, (lo 32. aprila oib 12. ali isti da,n k žrebanju (ob 20 pri «Orlu«). Poznejflc prijave se ne bodo upoštevale, — V ostalem ae tekmuje 1W1 pravili h JTjAZ. Točke tekmovanja: 1. Tek 100 m senijorji (%a peleroboj); 2. Tek 100 m luuijorjl R T Opred tekmovanje); S. Met diska 1 iu pol kg Junijorji O; 4. Met krogi« 4 kg JunljorJl B; S. Skr.k v daljavo. senUorJi faa peterobod); 1. Skok v daljavo juntjorjl B-O; 7 Teft lftOO m sen t j or ji (samostojno): R. Tek 1500 jumijorji C; 9. Met krede seniijorji (-za peteroboj); 10. Met krogle fiOO gr junijorji B-C; lfl. Tok 1000 m junijorji B: 12 Skok v vKI.no sen.Uor.ii (-za peterolioj); 13 Tek 5000 m seni.ior.ii ' samostojno); 14. Stefnta 4 krat 100 m JlnniJorji B-C- IS Tok 400 m sonljorji (zn peteroboj). Podzvczn/i prvenstiw v alpski krrmbinaciji. Zmaga Hermesa v namiznem tenisu v Zagrebu I>ne 4. In 5. april« ee je vrSltlo v Zagrebu prven stvo mosta Z?vgroba v lamlinem tdnnuu« Tekmovanja e za re»n« iu tako ne tagljail po nepotrebnem se te. — Pri sauijor.lih sta se brwt težkega boja pori,boril« do riinala Marinko In Sončkovič (Mariborčan, ki jc nai^Uupil za ZKD). Glavnih konkurentov Heksnerj«, Mayerja in Muksimoviča ni bilo. Zakaj, se ni moglo dognali. Vsekakor so imeli lopo priliko, d« se na latvtuib tleh revaužirajo za poraz na državnem prvenstvu v Osjeku Zdi sm pa, d« bodo počaei le moaali prtanujti premoč Slovencev v tem SiH>rtu, ki tt n jo priborili i treningom Vn 7/viiot samo 7. treningom, brca 7.n,knIistiili borb. Mariniko je v vseh borbah dokazal, da nosi naslon državnega prvaka zasluženo. Najbolj naiieta Je bila igra s Seoiekovičenn. Vendar je »ledujii Igral čin to pasivno. Niti enega napada ni bilo mogoče videti z njegove strani tako, da se Indi prava premoč Marinka ni mogla opaziti. 1. Marinko (Blaži 3:0, 21:11, 21:11, 21:17)' Dnmines 3 : 1, 21 : 18, 21 : 10, 18 : 21. 21 16: Seriekovič 3:0, 23 • 21, 21 :<(6, 21 : 14), 2. Senekovič (ZKD), 3. Do-min&s, 4. Blaži. V parih gospodov sta nas'lopiila Marinko in Senekovič i 11 7.maga>la v finalni borbi proti rutin i ran i m« Zagrebčanoma Domiiues-WeHler 3:2 (21 : 18 18 :21 21 : 17, 1« : 21, 21 : 14). Slovenski tekmovalci so uai»ravili dober vtis. To Je bila '■anje tudi zadnja predprijprav« za mednarodni mil ing v Mariboru, dme 19. t. m., kjer bodo smlelovali tn
  • t>o/.arjaJo se Vsi lahkoatleti ljubljanskih klu-bov, d« l>n g. Kleiu 7.a vttlikonoče praznike vodil dva treniiniga, iu tiicer: v nedeljo doiioldne ml 10 naprej 7,a vise motal ee ki skakalce, v ponedeljek do|>old.ne ob istem času 7,a vse tekaJce. Trenin«, ki se vrfti na igriSčn ASK Prhnorj«, je nbve/.en 7,a vse kiandidate r.a mprecenitiineo I.jišb-ljane, ki nastopi v Grasm, dne 28. ta 24. mala. — Predsedstvo. Odbor za Uvedbo velikonotnean turnirja SK Mladike. - Seja odbora bo drevi ob pol 20 v Mladinukem domu na Kodol.ioveni. Ker so bodo n« soji iižrohalii pari itn odobrile projKV/icije, vabimo d«lng»te nndftln-jočlh kilubov, da pridulo na sojo. 7.SK Hermt*. Seja centralne®« odlliora bo v petek, dne 10, «prila, pri Miikdiču, »b 19. 30. Odiborn.lki polnoS tov ilno LZSP ftlitibeno). Sklepi 94. r«dn« »oje LM4P dne 3. ajunil« 1936. — Sprejme »e nov klub v članstvo im Micar Akademski Športni klub v Ljubljani - Veritt-oirajo ne za Sm. Ljubljano gg. NuAič Štefan in Crao-bori A vguStlu za Akademski Športa i klub pa g«. Zvan Davorin in Dolonc Karal. Prihodnja seja bo 1«. t. m. ob 30 v daihskil sobi kavam« Emone. — Opozarjamo vse klube, da poSidajo na 5. redno letno skupščino LiSP, ki «e bo v-Tflila 17. t. m. ob 20, svoje delegate, katerim so izstavili pravilne povorilniee z navedbo, kdo ima glasovalno pravico. Hladim materam ta ženam po večkratni nosečnosti pomaga naravna Franz-Josefova grenka voda — največkrat že v malih množinah — k rednemu delovanju črev. Reg. po min soc. pol. in nar. zdr 8-hr. 15484, Ji. V. Si. Pfilf Ustanovitev krajevne organizacije JRZ v Ptuju. V nedeljo, 5. t. m. je bil ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRZ v Ptuju pri veliki udeležbi članov in somišljenikov. Zbor je otvoril in vodil g dr. Alojz Remec, ki je v daljšem govoru obrazložil pomen in namen te stranke. Pri volitvah v odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči člani- gg. dr. Alojz Remec, predsednik, Miha Bren-čič, podpredsednik, Franc Prapor, tajnik, Janez Rupar, blagajnik; odborniki: gg. profesor Franc Alič, zdravnik dr: Franc Brumen, šolski upravitelj Anton Rusian, čevljarski mojster Matija Lesnikar, trgovec Martin Vrabl in davčni uradnik Albert Prime. Požar. V Gerečji vasi, občina Slovenja vu, so imeli zaporedoma dva požara. Prvikrat je gorelo gospodarsko poslopje posestnika Štefana Rozmana, kateremu je zgorela žitnica, živinski hlev, skedenj im kolarnica. Žrtev požara je gospodarr sko orodj«, velika količina sena in repe, ter veliko število perutnine. Škoda znaša 30.000 Din. — Ogenj se je razširil še na gospodarsko poslopje Janeza Kaiserzbergerja. Domačim gasilcem se je posrečilo ogenj pri Kaiserzbergerju pravočasno uduišiti, tako da utrpi isti Škode le 5.000 Din.. — Drugi požar je izbruhnil naslednjega dne, to >«, 6. t. m. pri poeestniku Juriju Brglezu. Tudi temu so zgoreli vsi gospodarski objekti z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred! — Škoda je ocenjena na 30.000 Din. Novo mtpsfo Nočno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Kakor je v mnogih krajih že v navadi, vpelje letos tudi pri nas KA nočno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Molili bomo sv, skrivnosti na vel. četrtek od 9 do 11, na vel. petek pa bo enourno češčenje v božjem grobu kapiteljske cerkve četrt ure po večernem govoru. Za oba dneva so na češčenje vabljeni vsi fantje in možje iz Novega mesta in okolice. Veliki četrtek bo češčenje v dveh skupinah, prva od 9 do 10, druga od 10 do U. Shoffa Lofco Nov grob. Za posledicami splošne oslabelosti je umrl 72 letni Bokal Jožef v vasi Zminec pri Škofij Loki. Športni klub Sora je odigral preteklo nedeljo prvenstveno tekmo s Svobodo iz Tržiča. Zmago si je priborila Sora. Na velikonočno nedeljo bo zopet prvenstvena tekma in sicer na Jesenicah s klubom Bratstvo. Članom agilnega športnega kluba želimo velikp uspeha! Avtopodjetje g. Eržena ima lep nov avto, katerega prva daljša pot bo za velikonočne praznike na Sušak. Avto je zelo udoben in zato upamo, da se bodo udeleženci izleta na Sušak kar najbolje počutili. ISascnanlla Ljubljano 1 Druihm iDHo m nkiiil«Hw iMmJ« rad ni »b6ui »bor i« uedeUo, dne 19. aprila t. 1. ob pol H dopoldne v vrtnoin .salonu hotela Loyd«, « sMoAlm domini redom i 1. CManje lapoanlka zadui}««« obfa««a nbora; 2. poročila Puukcijonaa-Jev; I, rolktov nove«« Odihnra Iu 4. slučajnosti. I A očtw službo Intajo lekarne: dr. Kmnrt, Tyriova "Ohta S; mi-. Hočevar, Colovfika oonU 83 in nvr, Oartim, Moste. 1 Odbor »Drilitva 'likovnih umetniktrv* sklicuje AlaiiHiki sestanek, ki bo r četrtek, ». aiprUa ob 20.10 pni Slouu in vabi tr»variAo, d« »e sestanka v svt^m in*«re«FU udeleže. I Fantovski odsek Sentpetrtkana pran druitva ima danes ob 8 predavairje g. Stmvk« JagUč«. leftha obvezna 7« vse Alan«. I A nt oh Drmota, n«A nunoro obetajoči perree t»- norl»t, koncontrir« v sredo 14. t m. r ntharmonVal dvorani. Njegov spored « sodelovanjoni prof. Jauka Ravnika, nam prinaSn vrat« domačih ta tujih samospevov tur arije naj,pomeniImaJSib oper. Odličind na-peh, ki ga je imel sinoči na svojejn gOHtorvanju t Verdijevi Traviati v nafli oi>cri, najboljSe In najlepše priu»roča obisk njegovega koneorta z« k«terv«a «> vstopnice v pred>|>rodaJI v knjisannl Glasbene Matico. — Radio Programi Radio Ljubljana; Četrtek, t. aprila, n Orgelski konoert GploAeei. — 12.45 Vremenska Iiaivoveil, poročila. — IS Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 14.15 Ruske duhovne pesmi (ploiče). — 14 Vremensko poročilo, boren I tečaji. — 18 Besna gilasba (radijski) orkester). — 18.40 IVv govort B poslušalci. — lfi Napoved čim a, vremenska napoved, poročila, ohjav« »poroda.. obrMtiJa. — 19.90 Na-Cijouailna ura: Sokolsko predavani« (iz Belgrada). — 20 Branje vi wv. pisma, naito petje peahnov (ljnibljMiskl bogoslovoi). - 20.40 Instrumentalni d neti (.klavir: gdč. Meb.ita Oujemla, harmoulj: go«p. Dimitrije KaAlimrar. — 21.20 Penml iu spevi (soevo predavanje Kri«tu«>vo trpljonj« na freskah starih srbskih zaduibin«, 17.45 Stefanovičevo predavanj« Kristus v zgodovini«, 20 Prenos koncerta te norinalno-vahie belgTaJske radijske postaje — Zairreb: 20 Bachovo mnSa v h moln - Dunaj: 19.30 Baohove sklad.b«, 1.1.1.1 C herubinijev Roqtiieni, , 20.15 Dunajski fillliar-mouikl, 22.20 Beethovuelje, _>n..r. Dnho.1e pesmi o pomladi, 20 Kuprlnova igrn -SalnuiH«. 21 Orkestralna glasba. 212.15 Lahka glasba Št. 961-36. Razglas o licitaciji Občina Murska Sobota razpisuje za oddajo gradbenih del za težaška, zidarska, železobeton-ska, tesarska, Itrovska, kleparska, mizarska, ključavničarska ter parketarska dela pri gradnji Delavskega doma v Murski Soboti v skrajšanem roku I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. aprila 1936 ob 11 dopoldne v občinski pisarni v Murski Soboti. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v občinski pisarni v Murski Soboti. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote uradnega proračuna. ki znaša za: 1. težaška, zidarska in železobe- tonska dela..............655.608.40 Din 2. tesarska dela..............15.000,— Din 3. krovska kleparska dela . . . 38.632.50 Din 4. mizarska dela..............100.440.— Din 5. ključavničarska dela .... 72 873._ Din 6. parketanska dela............45.682.— Din Ponudniki morajo položiti 10 odst. kavcijo do 10 dopoldne na dan iicitacije pri davčni upravi v Murski Soboti. Dne 7. aprila 1936. Občina Muska Sobota. Hestappac ja "pri Levu" za praznike sveža vina, liter od 8 Din naprej (samo čez ulico). Kraški teran v kvaliteti brez konkurence. »Zlatno brdo« (Smederevo). Prihodnje dni izbira morskih rib. Napravite ta presenetljivi poizkus s svojim pudrom Milijoni žena »o bili nenavadno presenečeni po izvedbi tega izrednega poizkusa. Žene so vedele, da zajedalci, razširjen* znof-nicc in drugi nedostatki polti mnogokrat nastanejo zaradi pudra, ki je robat kakor pesek. Mnogi pudri, ki so na videz mehki in fini, vsebujejo ostra in trda zrnca. Videti jih sicer ni mogoče, pod zobmi pa jih lahko občutitt Vzemite malo svojega pudra in daj-ta ga med prednje zob«. Če je v njem 1« sled takega zrnca, ga boste občutili, kakor se občuti pesek v hrani. Zdaj pa napravite isti poizkus • pudrom Toknlon, ki je na zraku prevetren. Proizvaja se po novem načinu, ki ga napravi desetkrat finejšego in lažjega kakor kedaj prej Samo puder, ki plava u zraku, je odbran za uporabo Ker je tako fin in lahek, ne mort vsebovati peščenih zme, ki bi zamašila in dražila nežne kožne znojnice Varujte se Škode, ki Vam io lahko napravi puder z grudicami in zrncem S pudrom Tokalon z edinim na zraku prevetrenim pudrom, ste popolnoma varni Ker pa vsebuje smetanovo peno. se obdrži na licu res dan. Ni več blestenja nosu in ni sc treba več stalno pudrati dir, A urnim mm Maribor, Aleksandrova tes a Vi V noše hišo • *a naš denar ie nase res domače praške A DRI A Scad JUihectus Roman V spominu se mu je obudila podoba revne izbe t zanemarjeno opravo. Štirileten deček, zavit » cunje, čepi za ognjiščem, na katerem sedi mati in drži s čemernim, zgubanim obrazom lončeno skodelico kave v rokah. Molče prazni eno skodelico za drugo, dokler ne zaropočejo zunaj težki koraki. Zdaj skrije posodo in v izbo se opoteče oče, pijan in s steklenimi očmi. Za pozdrav zakotne in deček za ognjiščem začne trepetati. Ve, kaj ga čaka. Forbeck se je zravnal, kakor bi hotel s silo odpoditi te spomine. »Ali ste zgodaj zgubili ovoje stanše?« je vprašala Gundi Kleesberg ganjena, dočim je Kiti molče sedela in imela bled obraz. « »Mati mi je umrla, ko še nisem bil pet let »tar. Nekaj mesecev nato se je ponesrečil oče.« Forbeck je spet umolknil. Pred očmi mu je vstala podoba istega večera, ko očeta, kakor po navadi, ni bilo domov, Na noč potem so ga prinesli. Ljudje so se gnatli v izbo, vreščali vse križem. Ni trajalo dolgo. Ljudje «o se spel porazgubili in za ognjiičem je ob pepelu čepel mali deček in se v strahu oziral proti seiieni postelji, ki je z nje kapljala voda Ura je minula za uro, oče je ležal nepremično; tudi smrčal ni. Glad je prisilil dečka, da je zlezel iz svojega kota. Videl je, da se z očetove obleke cedi voda; mokri lasje so viseli čez odprte oči. Takij, « strašnimi zamodrelimi ustnicami, tako nepremično jc pred pol leta ležala mati na isti postelji. Po vseh .udih se tresoč in v divjem »trahu, kakršnega zbudi smrt tudi r tistih, ki ga ne pripo-znavajo, je ibcža! otrok kričeč iz Srbe in prebil noč pod milim nebom na hiAni klopi. Zadnja mi- sel, ki mu je šinil« skozi glavo, preden je zaspal, je bila: kdo me bo jutri topel? Prestrašeno je upirala Kiti svoj pogled v For-beeka. Kakor bi se budila v njen slutnja o trdem otroštvu, ki se je skrivalo v njegovih skopih besedah. In Gundi Kleesberg je rekla ganjena: »Tako rgodaj že sirota! Kdo je skrbel za vas, ko so vam umrli starši?« »Nihče. Dve leti sem živel —,« lahno je skomignil z rameni in ni dokončal stavka. »Potem sem smel pasti gosi in nastopili so boljši časi. Spal sem v občinski hiši. vsak dan sem bil sit in začutil nekaj ko veselje. Gozd, travniki, potok, sonce, to je bilo moje bogastvo, iz tega sem živel. Samota je zorila moj otroški razum, začel sem 1 misliti, začel primejrati svoje življenji z življenjem drugih otrok. Nevoščljiv nisem bil nikoli. A vedno je živelo v meni hrepenenje tn me peklo v srcu.« Giradi Kleesberg se je morala nenadoma spomniti na svojo besedo o »dobri otroški vzgoji«. »Pol ure sem preležal zunaj in pritiskal glavo v travo. Ko sem se najokal do utrujenosti, sem začel sanjariti, začel s prstom ali s šibo črtati po pesku, risati z ogljem hleve in skednje na zidove. Risal sem hiše z vrtovi, risal moje gosi in druge živali, cerkveni zvonik s soncem nad njim, ljubega Boga in hudiča. In končno sem poskusil posneti tudi človeško podobo.. Forbeck je obmolknil, nežni obrisi izpod krila kukajoče nožice, ki jo jc baš slikal, so terjali vso njegovo pozornost. Prešlo je nekaj časa, preden je zopet spregovoril: »Kmalu so začeli po vasi govoriti o mojih čečkarijah na način, ki ni bil zame nič razveseljiv. Gospodarji lepih belih zidov niso vedeli povedati o meni nič kaj dobrega « Nasmehnil se je. »Zgodaj sem se moral navaditi, trpeti za svojo umetnost.« Pot^m jc utihnil in delal s podvojeno vnemo dalje, kakor, bi nc vedel povedati ničesir več Kleesbcrgovn pa i tem koncem ni bila zadovoljna, »In — kako sc je zgodilo ono? S pro- fesorjem Wernerjem?« »Nekega poletnega dne — ob potoku sem ležal na travi med svojimi gosmi — sem zagledal ne daleč pred seboj tujega moža, oblečnega po mestno —« »Wernerja?« je šepnila Gundi Kleesberg. Forbeck je prikimal. »Širokokrajni klobuk je temno senčil ozki porasli obraz, iz katerega ee je svetilo dvoje oči, ki sem se jim moral čuditi, ne vem zakaj. Nikoli nisem čul dobre besede, nikoli bil deležen prijaznega pogleda. Tuji mož tam, ki sem se ga sprva nekoliko bal, je bil prvi človek, ki me je pogledal iz prisrčnega usmiljenja. Dolgo je stal pred menoj, ne da bi kaj spregovoril. Po-i tem je stopil proti meni Kakor bi se budil, je pogledal Forbeck kvišku — v brestnem drevoredu je stari puškonosec nekaj kričal, med njegov glas se je mešalo tenko dekliško vreščanje. Kiti je zdrknila z naslonjača, dočim se je Gundi Kleesberg molče zatapljala vase. Kričanje je rastlo. Od (iradu je pritekel strežaj. »Fric? Kaj se je zgodilo?« »Mos?r ni bil zaprl vrat pri kletki m planinski orel, ki tfa ie milostni gospod tfrof pred tremi leti prinesel z Medvedje stene, je ušel. V drevoredu sedi na brestu.« »O sveta nebesa!. Čc zve papa!« j« zatarnala Kili. »Pojdiva. gospod Forbeck. Orla moramo spet ujeti, ali pa bomo doživeli strašen dan mi vsi, ko sc vrne papa domov!« Forbeck je že vrgel paleto iz rok in tekel s Kiti in Fricem proti drevoredu. Gundi Kleesberg se je zdramila iz svoje Zaza-bljenosti in se prijela z obema rokama za frizuro, kakor da bi orel žc stegal svoje kremplje po njenih kilah. Obenem se je menda tudi ovedela, da je na svetu bitje, ki ga mora ščititi -Kiti! Kiti!-VHela je, kako sta kontesn in Forbeck izginila za grajskim oglom in je v skrbeh zakričala. »Toda otroka!« nnad"a nisla čuls "r"7 sape sta pritekla v drevored in uzrla pod brestom štiri ljudi, ki so kričali vse križem: oskrbnico, Robertovega «ta- T!0Jn StarCga Mo~r'«' Apneno bled jima pritekel Moser nasproti. Moser,« je zajavkala Ktti. »Kaj ste naredili? Papa bo dirjal, če irr«« krir!*^ M?'"' /"f" in zIveIi^ani,,• ,risem ■>« „lmi 't i.,p*''arec- ži?t0 nie " ne misliti, kako se ,e zgodilo. Obrnil sem ključ, te~ da| me ie nekdo poklical po imenu in ko se ozrem, stop v drevoredu Zaunerjeva Lizika. Na čast in zvellčanje, Lizika mi bo lahko izpričala - ;fl Man,a in Jožef, tiča poglej! je zavpllo dekle. -Ko se ozrem na kletko, sem mislil, da me bo udarilo bož^el Vratca stoje široko odprta in orel skače okoli po drevoredu. Ko hudič sem planil h kle ki m ravno pravi čas sem zaprl vratca, da ni ušel ren še kateri drugi. Strgal sem jopič s sebe in stekel za orlom. Tedaj začne frfotati in se res požene kvišku gori na drero. Poglejte, kontesa tam ijori-le čepi.« Orel j« sedel na veji s široko razkrečeni-m kremobi m s prihuljeno plosko glavo med perot mi. Oči so se mu bliskale, ko je gledal zdaj gori r sonce, zdaj spet doli na krdelcc ljudi, ki