r ■ V SREDIŠČU POZORNOSTI ■ BANJ, torek, 18. 10. 1983 CENA 14 din ■— ............... Št. 80 CJk 'Javni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek »3S-tetarci izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO kmet — V jeseniški Železarna obratuje nov brusilni stroj biraienje gredic, ki go ga izde-i icar ielezarji sami. U izdelavo tako zahtevnega *ija so se odločili zaradi ne-ftfne devizne situacije in tako x k odrekli uvoženega brusilne-f Boja, ki bi ga morali plačati z tmoi. Devize so tako ostale sapi uvoz reprodukcijskega ugnala, ki ga na jugoslovan-«o tržišču ne morajo dobiti. 2aafMua so v lastno pamet, v la-»itrokovnjake in začeli z izderi brusilnega stroja, po mnenju lanvetih strokovnjakov in po adjiti preučitvi nekaterih uvo-vsh brusilnih strojev. Tako tattjezdaj stroj, ki ima nasled-zr.ačilnosti: hitrost brusilne |imeter na sekundo, pogonski m brusilne glave 75 kW, sila .žr.ja 5 kW, obodna hitrost tm koluti pa je 60 metrov na M. .slini stroj BSG 4000, ki | p izdelali jeseniški želazarji m in pomeni izredno pridobili ja jeseniško železarno, so lah-/,/,nosni tako strokovnjaki kot i, so pri izdelavi sodelovali. S H /; le dokazali, kako je moč Z z domačo pametjo in priza-fooitjo marsikaj — tudi kaj ta-, zahtevnega kot je jeseniški ■aM stroj — napraviti doma 100 zares izdatno prispevati k salizaciji. D. S. pd Kranja do Ijubljane iiripasovnica mfA skupščine republiške za ceste so v četrtek s k leta se gorenjska avtocesta od ^ do Ljubljane na odseku od V,* do Ljubljane zgradi kot štiri-Bgta Prvotno je bilo predvideli '/, avtocesta na celotni trasi ippna kot dvopasovnica z vsemi 3«*mmi deli za kasnejšo štiripa-"/..zvedbo. Splet nekaterih okoli-tft je botroval odločitvi, da je wx- zdaj zgraditi cesto kot ,,//nico vsaj na določenem od- VaJnja gorenjske avtoceste se je Ml na podlagi posojila Medna-■N banke za obnovo in razvoj v »30,9milijona dolarjev. Ob se-v-'.'i naglem padanju dinarja se "r.aina vrednost tega posojila e enkrat zvečala. Razen ta0ro k ovn j a k i ugotovili, da je za štiripasovnico na odse- /V.ometrov smotrna tudi zara-fldtalofckih razlogov. Z opustitvi-utajm pod Celovško cesto na-W ^ipade izgradnja ploščadi, za v v/io prihranili okrog 190 mili j o- dinarjev. Ob izgradnji štiripa-Mfef odpadejo tudi vstavitev gli->m;i zaščitnega naboja pod nedo-■/•>.'.., del trase, stroški za humusi ike z ljudmi in njihovimi problemi. Sedaj se v pripravah na volitve to posebej kaže, saj ljudje nič kaj radi sprejemajo dela v SZDL. Ob volitvah v SZDL tako marsikje vidijo e kot Priprave na občne zbore Pri občinskem sindikalnem '^^^^JlgSS& na občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij samoupravljanju in delitvi po delu Jesenice - Pri občinskem sindi- vanj a delain sredstev v a kalnem svetu na Jesenicah se intenzivno pripravljajo na občne zbore osnovnih organizacij zveze sindikatov in ustanovnih sej sindikalnih konferenc v temeljnih organizacijah združenega dela, konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov v delovnih organizacijah in koordinacijskih odborov sindikatov v sestavljenih organizacijah združenega dela. Na občnih zborih bodo namenili posebno skrb delovanju sindikalnih organizacij v dveletnem obdobju, sprejeli programske usmeritve za nadaljnje delcr, ocenili finančno-ma-terialno poslovanje in sprejeli finančni načrt ter obravnavali druga pomembna vprašanja. Osnovne organizacije sindikata naj bi v svoji programski usmeritvi poudarile aktivnost pri doseganju družbenih planov, ustvarjanju dohodka ter samoupravnemu odločanju delavcev v temeljnih organizacijah o vseh problemih družbene reprodukcije, osebnega in družbenega standarda. Prav tako bodo morali več razpravljati o uresničevanju socialističnega samoupravnega načela delitve po delu m rezultatih dela ter odločneje spregovoriti o samoupravni organiziranosti združenega dela z vidika uveljavljanja dohodkovnih odnosov ter samoupravnega združe- ganizacijah in sestavljenih organizacijah ter na osnovi povezanosti znotraj slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Socialno varnost delavcev morajo doseči preko prispevka k rezultatom dela ter hkrati krepiti vlogo delavca pri odločanju o pogojih in rezultatih dela. Odločneje se je treba zavzemati za preprečevanje socialnih razlik, ki ne izvirajo iz dela ali delovnega prispevka. Sindikati v temeljnih organizacijah naj bi posebno pozornost namenili smotrnemu organiziranju delovnih skupnosti skupnih služb in zmanjševanju družbene režije. Do-ledneje naj bi zmanjševali število UVlStlCnO OfMieta ui u/.u", ve ... j.ap.ci.cuu pi zabili, kako se je treba pogobarjati s preprostim človekom. m praznih sestankov. Do izraza je prišla nemoč, saj veliko govorimo to malo naredimo. Med razlogi so navedli tudi dejstvo, da državljani ne razumeio ___vcnlutonpoM vnlilneea sistema. Snrnšninir> ^.-»bo-i i~ i___• . sti vi( »«»<-'K«------o- ------ mo v SZDL, saj je že kar običajna praksa, da pogledaio*v « zveze komunistov, ko iščejo predsednike koordinacijskih V**"1 ćlanstvs da ne ločujemo pomembnega od nepomembnega da se ^ \ Moti vsem, čeprav bi moralo biti jasno, s čim se ukvarja socialic!■* aW * čim sindikat in s čim zveza komunistov. ■ "«-»«ust.cna zve?i s Ponekod smo prišli celo tako daleč, da ves proeram H -u vidimo le skozi sestanke in tako ocenjujemoi celo nZ!! 'I6 akUvB°-drugim dejal Slavko Osredkar. In dogaja se, da rešitve vT^if"' ^'j* ^ stanejo stališče socialistične zveze. sekI"atariatu po- Socialistična zveza bo morala svoje delo približati nrnhi jo ljudi ter seveda sproti prilagajati svojo organizacijo dpi« ki pri formalizmu organizacijskih shem, ki kaj hitro Drp^i-l 06 Pa osta.'»t tost le s številom sestarrkov in udeležbo na njih J SV°J° učinkovi- Preprosto bi lahko dejali, da dela ni konec, ko liudiP ruiiA ■ a, tedaj se šele začne. Le tako se bomo spot lahko nrihi - i JO s ses*W-)F. ki so jo ljudje cenili. Danes pa o SZDL dosti manj ved naČlnorad* Seveda bo treba najprej premakniti miselnost Mudi i • ^.vwliti takšne, ki se bodo spopadli s problemi Seveda te*?« e!ajo v SZDL viti čez noč, saj je navsezadnje tudi petkov posvet pokazal h* mc* opr* slijo tako. Da še vedno skrbijo samo za udeležbo na sestanWV,VSl Se ne jo na vsebino na njih, da celo delo novinarjev Dresniaio , J\Zanemai> stankih, ne pa s pisanjem za ljudi. P'^ojajo z udeležbo na se- m M. Volčjak k OF, izvoliti J Reorganizacija preveč kasni Na seji komiteja občinske konference ZK Kranj so ob razprl nPnroTzvodnih delavcev in prepreče uresničevanju resolucije posebej opozorili na zamujanje iW "g1 razraščanje birokratskega rav- nizacijskih procesov na nekaterih področjih - Problemi mh# socialistične samo-delav- nanja, ki slabi upravne odnose in zaupanje cev v sistem socialističnega samoupravljanja. Omogočiti je treba čim kvalitetnejšo organizacijsko in kadrovsko usposobljenost osnovnih organizacij sindikata za uresničevanje njenih nalog preko delovanja sindikalnih skupin ter omogočiti članom, da aktivno sodelujejo pri nastajanju stališč in njihovem uresničevanju. D. Sedej ne se rešujejo le občasno Kranj — Ob razpravi o uresničevanju resolucije v prvi polovici tega leta v kranjski občini so člani komiteja občinske konference ZK med drugim izpostavili uresničevanje nekaterih reor-ganizacijskih procesov predvsem v trgovini, komunalni dejavnosti, obrti in drugih. Ob nekaterih uspešnih reorganizacijah kot na primer v Iskri se namreč pojavljajo tudi zastoji v reorganizaciji, kar je še posebej očitno v Živi- 4 - - Bogdan Osolnik: »Imamo čudovito dediščino« Škofja Loka — V soboto, 15. oktobra so se na loškem gradu zbrali nekdanji borci zaščitnega bataljona, člani nekdanjega Oblastnega komiteja KPS in Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. Srečanje je organizirala Občinska konferenca SZDL Škofja Loka skupaj s Pokrajinskim odborom OF za Gorenjsko. Predsednik Občinske konference SZDL Škofja Loka Jakob Gartner je zbranim tovarišem predstavil gospodarstvo in razvoj škofjeloške občine. Poročilo o delu Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko je podal predsednik odbora Ivan Rešinc. Le-ta je v svojem govoru poudaril tudi izreden pomen pihanja spominov posameznikov na tiste dni, kajti vsak terenec je tedaj doživljal svojo usodo, vsak po svoje pripomogel k uspešnemu političnemu delu in akcijam na terenu. Vsem nekdanjim aktivistom, ki na svojem terenu še niso prejeli značke OF z listino, so bile le-te podeljene ob tej priložnosti. Zbrane nekdanje borce in aktiviste je pozdravil tudi nekdanji sekretar Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko Bogdan Osolnik. Dejal je, da se borci pogosto srečujejo v okviru svojih enot, terenci in politični delavci pa se pri tem čutijo nekako zapostavljene. Prav bi bilo, da bi se vsaj na zboru aktivistov zbrali na svojem mestu, pod svojo zastavo, podobo kot borci drugih enot. Prihodnje leto bo minilo 40 let od pokrajinskega zbora aktivistov na Jelovici, ki je bil izredno pomemben dogodek za narodnoosvobodilno borbo na Gorenjskem. Na Jelovici so takrat gorenjski aktivisti imeli nekakšen svoj »Kočevski zbor«. Tu so potrdili sklepe AVNOJ-a, sprejeli vrsto pomembnih sklepov. Poročilo s tega zbora je ohranjeno. Tudi tovariš Osolnik je pozval nekdanje terence, da zapišejo svoje spomine, sicer ne bo ohranjena popolna slika našega boja. Zapisana mora biti tudi naša politična zgodovina iz časa borbe. Veliko pišemo o brigadah, borcih, vendar so bili nadvse pomembni terenci, ker so politično pripravljali teren brigadam, pošiljali borce v brigade, organizirali prehranjevalne akcije, oskrbovali borce z vsem potrebnim. Prihodnje leto bo tudi 40-letnica izhajanja Partizanskega dnevnika, ki ga je tiskala partizanska tehnika na Primorskem. Ohranjeni izvodi tega časopisa najbolj zgovorno pričajo tudi o delu nekdanjih aktivistov. V njih imamo čudovito dediščino, je dejal tovariš Osolnik, ki jo moramo nanovo oživiti. V kulturnem delu programa je zbranim nekdanjim aktivistom Gorenjske zapel oktet Cvetko Golar s Trate. Delavci muzeja na škofjeloškem gradu pa so zbrane aktiviste popeljali po na novo urejenem muzeju narodnoosvobodilne borbe na škofjeloškem področju. D. Dolenc Pokritje dela izgube naravnost iz žepa ^ i *i ^zizho zdravstvene skupnosti, razen Pekovih, so spre-Delegati trziske zdravsiv f nokritie letošnje izgube v kakšeil1^ program zdravstvenega varstva delovni ljudje želijo in zdržijo Tržič — Z zakonom omejena rast sredstev za skupno porabo oziroma družbene dejavnosti se je začela resno zajedati tudi v nivo gorenjskega zdravstvenega varstva. Materialni stroški v zdravstvu so namreč letos porasli doslej že za okroglo 40 odstotkov, medtem ko osebni dohodki delavcev v zdravstvu vse bolj zaostajajo za gospodarstvom in bi jim zato morali letos zagotoviti vsaj 19-odstotno povečanje. Kljub razpolovljenim sredstvom za amortizacijo — kar se slejkoprej utegne maščevati z iztrošenimi aparati, ki jih ne bo moč nadomestiti z novimi — in kljub stabilizacijskemu obnašanju zdravstvenih delavcev manjka gorenjskemu zdravstvu do konca leta več kot 142,1 milijona dinarjev; tržiškemu skoraj 14,6 milijona dinarjev. Vse gorenjske občinske zdravstvene skupnosti so zato te dni sprejemale samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva z varčevalnimi ukrepi. Ti ukrepi med drugim nalagajo večje breme tudi uporabnikom. Delegati v trži-ški zdravstveni skupnosti so jih obravnavali prvič že v predzadnjem tednu, a se zaradi nekaterih sprememb v predlogu, pojasnjenih šele na skupščini, niso mogli odločati. Ponovno so se, s stališči iz svojih delegatskih sredin, sešli v četrtek. Spet so največ govorili o predlagani višji participaciji k ceni zdravstvenih storitev. Zlasti delegati iz Peka so odločno nasprotovali taki rešitvi, saj bi po njihovem mnenju najbolj prizadela delavce oziroma občane s plitvimi žepi. Zavzeli so se za sistemsko rešitev pokrivanja izgub v zdravstvu, konkretno za višjo prispevno stopnjo ali združevanje denarja na posebnem računu občinske zdravstvene skupnosti. Tudi zato, ker bi uporabniki s predlaganimi varčevalnimi ukrepi do konca leta lahko pokrili komaj tretjino izgube tržiškega zdravstva: 5,43 milijona dinarjev. Za manjkajočih 9,15 milijona dinarjev'bo po- trebno dodatno usklajevanje znotraj skupne porabe ter potrditev zbora združenega dela skupščine občine Tržič, da za ta znesek poveča osnovo za dogovarjanje o porabi zdravstva v pri- • hodnjem letu. Jasno je, da življenjski standard delovnih ljudi in občanov pada in da hkrati z njim pada tudi družbeni standard, v katerem je zdravstveno varstvo eden najbolj občutljivih delov. Sedanji nivo bo nemogoče obdržati, zlasti ne brez večje udeležbe uporabnikov zdravstvenih storitev. Na skupščini sprejeti varčevalni ukrepi, proti katerim sta glasovali le delegatki iz Peka, zato pomenijo zasilen izhod iz letošnje zagate. Prihodnje leto se participacija ne bo povečala, vsaj dokler ne bo dosegla republiške višine. Čimprej pa se bo treba dogovoriti, kakšen nivo oziroma program zdravstvenega varstva delovni ljudje želijo in zdržijo. Ob tem so delegati na skupščini poudarili potrebo po čim večji racionalizaciji dela v zdravstvenih organizacijah, zlasti bolnišnicah, se zavzeli za strožji nadzor nad delom zdravstvenih delavcev in tudi upravičencev do bolniške odsotnosti z dela. H. Jelovčan lih. Cestnem podjetju, v vrsti delov organizacij komunalne dejavnev.; drugod. Takšna počasnost ozirom* kar zamujanje, saj je do konca teta. naj bi bile te resolucijske naloge ni organizacij izpeljane, le še ivu:c sa, je v sedanjem času, ko si prizadevamo za boljše gospodarji^! tudi odraz premajhnega prizadeval komunistov v teh organizacijah Še posebej pa se je na seji kotnih razprava razgrela ob problemih M ne porabe. V družbenih dejavnosti' je letos zaradi omejitev standaid^, lavcev zmanjšal bolj kot v gospodi stvu, družbene dejavnosti pa zarati'! stema indeksiranja niso več sposoi/ zagotavljati delavcem in drugim rabnikom takega standarda storitev.4' bi bile odraz možnosti kranjskegif' spodarstva in kot je bilo s piar: w dogovorjeno. Komite je zato izrazi/ jazen, da se utegne takšno pičlo/ mer janje sredstev tako y izobrate^ nju kot v zdravstvu in drugih dejav? stih, kot se je pokazalo v zadrtih cr* letih, v bodoče pokazati tudi v w? uspešnem uresničevanju ekonoavr politike. Zato so se na seji zavadi l takšno odmerjanje sredstev zastnaV porabo, ki bi bila odvisna od rasti drv ' benega produkta in ne od Kwtij ukrepov. Odločno pa so zavrnili w nost, da bi zaradi sedanje situacij. ^ se za izobraževanje ne zbere MP sredstev razmišljali tudi o uk.-vr celodnevne šole. Komite občinske konferenc* Z>K Kranj je razpravljal tudi o položaj«.©*' ganiziranosti in delovanju mlatit* kranjski občini. V pripravah ntbbtojf sejo CK ZKS, ki bo imela to vpraJaar* na dnevnem redu, so v kranjski oV' razpravljali o problemih mladin« \ vseh osnovnih organizacijah ZK. rv pravo pa so sklenili na seji komiteja,? so se je udeležili tudi predstav:..v - ; dine. Ocenili so, da se še vedr.o .r'" šanj mladine lotevamo precej \m$ panjsko, občasno, pri tem pa potaNjS mo, da lahko le s stalno skrbjo pwpV čujemo kopičenje problemov, ki so 4 prav sedaj nagrmadili pred mlado ff neracijo. Pri tem so ugotovili,date časno obravnavanje vprašanj mlatil' tudi v ZK ni nobena izjema; stvar 4 končno treba začeti spreminjati, str posnetek stanja, ki so ga dale rajpif ve, ne bo mogel kaj dosti sprement LH Teden boja za razorožitev Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije poziva vse sindikalne organizacije, naj se odzovejo klicu Generalne skupščine OZN, ki je čas od 24. do 31. oktobra razglasila za teden joja za razorožitev. V delovnih kolektivih oziroma osnovnih organizacijah sindikata naj bi se z nekajminutnimi zbori delavcev v odmorih, pred začetkom ali na koncu dela ali v kakšni drugi ustrezni obliki pridružili ' zahtevi po ustavitvi brezumno ouoro- ževalne tekme, boju za razorožitev V kratko naj bi se dotaknili izredao ^ rečega mednarodnega položaja ter if' razili svojo zaskrbljenost ter sakUaT nost z vsemi naprednimi silami, ki 4 bore za mir in svoboden razvoj v s**^ S tem se bomo v sindikatih pritiw številnim drugim akcijam v naši rtft' bliki, ki jih usklajuje slovenski $y Jugoslovanske lige za mir, ne<*kfcnaV In enakopravnost narodov. IB. 18. OKTOBRA 1983 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Zajezili upadanje turističnega prometa Nfetki o številu gostov in nočninah govore, da je bila letošnja gtična sezona v radovljiški občini boljša od lanske, da so fyb črnim napovedim uspeli zajeziti upadanje turističnega toneta - Slabo so bili zasedeni počitniški domovi in zastarele '•teiske depandanse, v zasebnih sobah pa očitno neprijavljeni taje ttdovljica — V primerjavi z lan-' vsemogoče novotarije in drage materia- le, hvalevredni; okoli nas so njihovi spomeniki, ki ne vzdržijo nobene kritike in ki še laiku dopovedujejo, da so se morali strašansko truditi, da so vso impozantnost v celoti in v detajlih uspeli pričarati pred oči. A smo zato prijetno presenečeni, kadar ugotovimo —i z vsaj malo estetskega čuta, ki je lasten vsakomur — da nas je prostor prijetno prevzel in da obenem v njem ni prav ničesar, kar bi dalo slutiti, da je ureditev terjala veliko denarja, veliko dragih in tako modnih materialov. Ti arhitekti, ki pri opremi, novem snovanju ali adaptaciji skrbno načrtujejo sleherni detajl, so kar nekam anonimni, saj se le redkokdaj zgodi, da bi jih ob pompoznih otvoritvah investitorji kaj prida omenjali. Restavracija na blejskem golf igrišču je reprezentančna, od zunaj in v notranjosti, »visok« ambient, ki v svoji skladnosti pač prijetno izstopa iz vseh modernističnih »skrpucal«, pred katerimi tudi na Gorenjskem nismo imuni; Kosova graščina na Jesenicah spet učinkuje prijetno, toplo in na moč skladno. Vidi se, da je oba objekta risala ena roka, vodila ena zamisel: diplomiranega inženirja arhitekta Grega Velepeca iz Biroja za urbanizem na Jesenicah. »V Kosovi graščini »vlada« klasicizem, uglašen ambient, ob strokovni pomoči spomeniškega varstva in tovarišice Zupanove,« pravi Velepec, »želeli smo opremiti tako, da bi obiskovalci dobili slovesen občutek. Kosovo graščino smo s popravilom strehe najprej zavarovali, odpravili vlago, prostorov je več: večnamenski, poročna soba. Pri snovanju je bilo opaziti veliko pripravljenost vseh, kur je izredno pomembno, da lahko dobro in veliko narediš. Enako je bilo tudi na golf igrišču, kjer so upoštevali sleherno zamisel in vedno pomagali. Le tako smo lahko dobro delali. Začeli smo z osnovnim materialom, z osnovno barvo in dodali drobne učinke ter uporabljali izključno domače materiale. V opremi ni nobene uvožene stvari. Vedno daje les toplino in ljudje želijo domačnost. Včasih se zdi kar žalostno, da moramo posegati v preteklost, če hočemo napraviti nekaj dobrega. Zavzemam se tudi za to, da mora fasada odražati notranjost, biti povezana s širšim ambientom. Stari objekt je treba oplemenititi, upoštevati je treba njegovo funkcijo, okolje, v katerem stoji, njegovo velikost in vse drugo. Zmotna je misel nekaterih, ki mislijo, da si projektanti vedno kaj novega izmišljajo in da v dano okolje postavljajo povsem neustrezne oblikovane objekte. Dediščina je pač takšna, da se morajo danes projektanti prilagajati objektom v okolju: ko sem zasnoval objekt Tehničnega biroja na Javorniku, ni bilo prav nič lahko. Treba je bilo upoštevati, med drugim, streho in vse ostalo najbližjega kulturnega doma in se prilagoditi. Objekt je treba vklopiti v zazidavo, da občutiš, da vlada urbanistični red — kolikor je pač mogoče. Tudi pri stolpnicah je tako, pri trgovini v Martuljku, ki sem jo prvo projektiral. Večkrat je treba kaj tudi spreminjati. Tehnični biro in stavba elektro Žirovnice sta bila iz- redno poceni, dragi materiali niso vedno tisti, ki prinašajo učinek. A obenem je treba tudi vedeti, da nimamo toliko denarja, da bi poceni delali.« In kaj je pravzaprav tisto, kar bi si želeli imeti tudi doma, ko opremljamo ali spreminjamo okolje, v katerem živimo? Kaj misli Velepec o našem okusu, opremu, kaj svetuje arhitekt, ki je tako imenitno opremil denimo tako občudovani golf in Kosovo graščino? Doma pri tej naši konfekcijski pohištveni industriji nimamo kaj prida izbire. Prostori nas s to opremo visokih omar utesnjujejo, zraven pa so funkcionalno seveda nujne. Sam osebno mislim, da je treba veliko takta pri izbiri materiala in se izogibati modernih, prisegam torej na les, a s pravo mero. Pogled nam mora po prostoru nekako svobodno »zaplavati«, v skladno celoto in se ne obremenjevati na posameznih »izpostavljenih« točkah, recimo, dragocenih vaz ali drobnarij. Bolje ena sama dobra slika v sozvočju z namenom in opremo kot mnoštvo slik po stenah. Nadvse pomembna je sama izvedba. In če smo že pri lesu, potem nikakor ni nepomembno, kako ga v prostor položimo. Prav načrtovanje in polaganje lesenih desk, na stene, tla ali strop, v brezhibni zamiselni izvedbi nam da tisti učinek, ki privablja.« Res je. Ko si skupaj z njim ogledujemo Kosovo graščino, potem so tu tiste male, a tako odločujoče skrivnosti arhitekta, ki zna z lesom: reprezentančno, če gre za poročni obred, funkcionalno in prijetno, če gre za sproščen pogovor ob kavi in ki celo zna — ob pomanjkanju denarja — z lesom skleniti kompromis, da bi se potem »fli-kanje« presenetljivo izkazalo v še bolj očarujočem učinku . . . D. Sedej GLAS4. STRAN ZANIMIVOSTI — ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 18. OKTOBRA 19C Nam je ob novatorju Marjanoviču iz Iskre zaspala vest? Cečkali zapisnik, v oddelku pa malo delali r Peter Marjanovič po sedemindvajsetih letih dela, inovator z višjo izobrazbo, elektrotehnik in ekonomist dela kot nočni čuvaj — Vrgli so ga iz službe, sodišče združenega dela pa mu je očitalo nedelo, obtožbo, da je organiziral štrajk, je umaknilo Kranj — Petra Marjanoviča, z višjo izobrazbo, inovatorja v Iskri Elek-tromehaniki Kranj, dobrega delavca, so vrgli iz službe. Zdaj je klavrno pristal v vratarnici kranjske klavnice, kjer kot »bivši« strokovnjak za oblikovanje, z neštetimi inovatorskimi priznanji lahko noč in dan razmišlja o tem, kako je mogoče, da vest ljudi tako brezbrižno spi. Na kratko: v Iskri je delal kot višji razvijalec prospektnega materiala, ko so ga po reorganizaciji na silo premestili in je bil podrejen delavcu brez izkušenj. Marjanovič se ni strinjal, vnel se je spor, kot dolgoletni komunist je napisal pogumen kritični članek Tehnokracija ali naključje. V njem je bičal tehnokratsko miselnost in obnašanje v okolju med drugim pa zapisal, da Iskra razmetava denar za telefone različnih oblik, od katerih imajo koristi le zasebni oblikovalci (zasebnik je za idejno obliko enega samega telefona prejel več kot 800 tisoč dinarjev!). Mimogrede, stvar je Se bolj absurdna, ker so v zadnji številki glasila danes tovrstnih izkustev siti Iskraši sami zapisali (po pičlih dveh letih!) da se gredo preširoko paleto telefonskega oblikovanja, da je tržišče s tem že zasičeno ... Na sceno — odslej vredno Partij i-čenega humorja — so stopile disciplinska komisija, delavski svet, sodišča združenega dela. Rekli so, da Marjanovič hujska delavce, mu očitali prekinitev dela, neizpolnjevanje delovnih dolžnosti. Na sodišču združenega dela potlej niso mogli dokazati Marjanoviču štrajka, so mu pa zato obilno očitali nedelo. Na sodbo se je pritožil vendar jo je druga stopnja v Ljubljani potrdila, sedaj ga dolžijo, da ni prekinil dela, pač pa so delali drugi zanj. Sodba se zdi zdaj nočnemu vratarju z višjo izobrazbo nelogična, z vrsto pomanjkljivosti: ni bilo sodnega izvedenca, po drugi strani pa se je šel — kot se je na sodišču izkazalo — delavski svet pri izključitvi nekam čudno glasovalno politiko. Pokušina sirov, vina in piva Lesce — V petek, 14. 10. B3 so se v prostorih Diskontne trgovine Murke v Kampu »Šobec« pod Lescami zbrali predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Nova Gorica in Radovljica ter direktorja Goriških brd in Murke s sodelavci na degustaciji vin, ki jih ponuja sončna Goriška (Rebula, Pinot, Tokaj, Merlot) in 42 vrst sirov, ki jih slovenskim kupcem v imenu proizvajalcev ponuja v nakup Murka. Številni kupci in ostali obiskovalci, ki so bili ta čas v trgovini, so bili prijetno presenečeni nad pestrostjo izbire in ob domiselnem' aranžmaju nad kulturno predstavitvijo proizvodov. -rc SMUČARSKI SKOKI V nedeljo v Kranju zaključek sezone na plastiki Kranj — Tudi v letošnji sezoni tekmovanj na plastičnih skakalnicah v Sloveniji bodo skakalci sklenili s tekmovanjem na Gorenji Savi. Smučarski klub Triglav bo izvedel v nedeljo, 28. oktobra dve tekmovanji z mednarodno udeležbo. Ob 9.30 uri se bodo po-nerili mlajši in starejši pionirji na 35-m skakalnici, ob 11. uri pa se bo pričelo tekmovanje članov in mladincev na 55-m skakalnici. Zaključna tekma za starejše in mlajše cicibane pa bo v soboto, 29. oktobra ob 15. uri na 15-m skakalnici v Stražišču. Hkrati s tem tekmovanjem bo tudi letno prvenstvo Gorenjske za starejše cicibane, j j Knafelj zmagal v Trbižu Trbiž — Na tradicionalnem tekmovanju mladih skakalcev v Trbižu so nastopili tudi letos tekmovalci kranjskega Triglava. Med mlajšimi pionirji je zmagal Knafelj (Triglav), medtem ko je bil Triplat z Bleda trinajsti. Smid (Triglav) pa je med starejšimi pionirji osvojil odlično drugo mesto. V ekipni konkurenci pa je bil vrstni red njpsled nji: 1. Trbiž, 2. TrigJav, 3. Zahomc. , J. J. Stenografka je izjavila, da se prvega glasovanja ne spomni, da pa je v stenogramu vse tako počečkano, da se nič ne vidi. Šlo naj bi le za pomoto pri štetju glasov (nekateri so bili proti izključitvi), zato je drugo glasovanje prineslo zaželeno odpustitev. Sodišče druge stopnje je smatralo, da prvo glasovanje ni bilo objavljeno, ker je bilo zakonsko vse v redu in da je stvar zaključena. Isto je reklo kranjsko sodišče, ki je zapisalo ... »da je pri štetju glasov delegatov prišlo le do očitne pomote, ki je ni bilo moč šteti za ponovno glasovanje ...« Marjanovič je torej sodnijsko oplel, ker je vse »nesporno sodno dokazano«, povsem jasno pa je, da tistemu glasovanju in stenografskem če-čkanju prav nič ne verjame. Boli ga to, kot pravi, ker po tem sodišču ni nikogar več, ki bi sprejel njegovo pritožbo. Prizadeto razmišlja, ker je republiško sodišče združenega dela res končna instanca. Pomislimo, kaj bo z našimi socialističnimi načeli in delavskimi pravicami, če se je sodišče v Marjanovičevem primeru res zmotilo? Kar pa se »nedela« tiče — tik pred izključitvijo je taisti delavski svet, ki se je potem šel dvakratno glasovanje, Marjanoviču podelil nagrado za najnovejši izdelek! Na sodišču ti je težko kratkomalo reči, da si delal vsaj tako kot drugi in, če verjamete, še malo bolj. Ko je namreč pristopila sodna priča in bila vprašana, kako se je kaj delalo, je bilo zapisniško ugotovljeno (brez čačk): povem pa, da se je v celotnem oddelku malo delalo. Tudi sam sem odšel k mentorju za delo, pa mi je rekel, da bo mogoče delo naslednji teden ... Te obtožujoče besede priče pa Marjanoviču niso nič pomagale. Najrazličnejše pritožbene komisije — tudi najvišjega ranga — so ga tolažile, da so sicer temeljito preučile njegov primer, da pa je najbrž res šlo za nedelo in da mu v končni instanci, z lepimi pozdravi in z globokim spoštovanjem želijo še nadaljnjih uspehov in srečnega življenja. Marjanovič užaljeno pravi, da s srečo najbrž mislijo na jugoslovansko loterijo, kot vratar z dvema otrokoma pa ima malce omejene možnosti za kakšne nadaljnje življenjske uspehe. Peter Marjanovič zdaj ostaja v svoji vratarnici neizmerno sam, z občutkom ponižanja, velike krivice, življenjskega razočaranja, obtožuje sodišča, sodbe, ki so zanj nelogične, prepričan, da glavna tožba ni bila objektivna. Vsa stvar ga še bolj vznemirja, ker na njegovo zahtevo niso hoteli zamenjati sodnice, ki pa je žena vodje pravne službe v Iskri, niso poklicali prič, ki jih je želel in tako dalje brez konca. In kaj smo s tem pridobili mi, kot družba: do skrajnosti zagrenjenega človeka, nad katerim smo uprizorili vso to farso, z nam lastnimi spodrsljaji in neumnostjo. Zbili smo ga na tla, ga pohodili, slekli bele rokavice in jih brez trohice prizadetosti in vesti vrgli nanj, rekoč: pravici je zadoščeno ... D. Sedej Še enkrat: Ekološki primer, ki se ne sme ponoviti Prej kot smo pravzaprav pričakovali, 86 je po objavi Glasove Okrogle mize o bližajočem se remontu Hidroelektrarne Moste izkazalo, da je stanje glede sanacije še vedno nejasno. Z Območne vodne skupnosti Gorenjske so nas namreč ponovno opozorili na že objavljeni sklep njihovega izvršilnega odbora z dne 30. aprila lani, ko so z odobritvijo zneska 3,932.859 dinarjev prispevali 50 odstotkov za pripravljalna dela. V razpravi na okrogli mizi pa je bilo rečeno, da v Savskih elektrarnah upajo, da bo prišlo do sporazumnega dogovora med Območno vodno skupnostjo Gorenjske in Elektrogospodarstvom Slovenije o skupnem financiranju celotnega projekta v razmerju 50:50. Tak projekt je bil po lanskih ocenah ovrednoten na 73 milijonov dinarjev, glede na inflacijo pa naj bi letos znašal že okroglih 100 milijonov dinarjev. Sklep prejšnjega izvršilnega odbora Območne vodne skupnosti Gorenjske (potrdil ga je tudi novi izvršilni odbor) je glede sofinanciranja jasen: »S plačilom navedene udeležbe (v znesku 3,932.859 dinarjev) Območna vodna skupnost Gorenjske smatra, da so obveznosti vodnega gospodarstva do sanacije Moščanskega jezera v celoti poravnane in da so preostali potrebni posegi in dela skrb SEL-a.« Takšen finančni dogovor oziroma sporazum potrjuje tudi zapisnik 2. izredne korespondončno seje delavskega sveta Savskih elektrarn Ljubljana, ki je bila 21. julija lani. Takrat je bil sprejet sklep: »Delavski svet potrjuje investicijski program HE Moste — rekonstrukcija temeljnega izpusta. Investicijski pi ograni je izdelal IB Elektro-projekt Ljubljana ter gu je potrdila revizijska komisija z dne 30. 6. 1982, ki je bila sestavljena iz članov DO SEL in OVS Gorenjska. Vrednost celotne investicije znaša 73,199.000 z viri financiranja: sredstva OVS Gorenjske 3,933.000 in sredstva 15-odstotne amortizacije Elektrogospodarstva Slovenije 69,266.000 dinarjev. Investicija je predvidena v letnem in srednjeročnem planu iz koriščenja 15-odstotne amortizacije. Pričetek del je planiran za L 8. 1982, zaključek del pa za 30. 10. 1984. Za odgovornega vodjo del se določi Kostič Božidar, dipl. gradb. ing.« Bivši predsednik izvršilnega odbora Območne vodne skupnosti Gorenjske in sedanji član predsedstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije Eranc Cu/.nar nam je s tem v zvezi 10. oktobra letos povedal: »Mislim, du smo se v tej družbi že dogovorili, kaj naj kdo uresniči. Vsekakor, bo za U> potreben družbeni deT nar. jul če je to po sedanjih ocenah ze 100 milijonov dinarjev, naj ga S" L^rSTdaže 1981. leta vo- darji nismo bili neprizadeti do tega vprašanja in smo nameravali sprožiti javno polemiko, ker se stvari niso premaknile. Potem je prišlo do dogovora in sklep delavskega sveta Savskih elektrarn je hkrati tudi opravičilo, da je za vodarje zadeva končana. Sedanje razlaganje problema pa odpira vprašanje: ali sklepi organov upravljanja v elektrogospodarstvu nič ne veljajo?! Območna vodna skupnost Gorenjske ima sprejete temelje plana, srednjeročni načrt in letne načrte. V teh dokumentih takšne finančne rešitve ni. Menim tudi, da uresničitev glavnega projekta sanacije ni vodarska dolžnost. Če bi glede tega morali še kaj obravnavati, bi bil potek razprav enak kot pri sprejemanju omenjenih dokumentov. To pa časovno najbrž pomeni okrog pol leta ...« Vprašanje sanacije Moščanskega jezera in ekološkega primera izpred devetih let je torej še vedno odprto. Ne dovolimo, da bi se zgodilo tisto, na kar nekateri med vrsticami že namigujejo: »Tvegali bomo še eno katastrofo. Kaj. pa se elektrogospodarstvu oziroma Savskim elektrarnam ob 750 starih milijardah izgube pozna, če k tej prištejemo še 11 milijard starih dinarjev zaradi poginulih rib v Savi?« Prepričani smo, da se takšen izračun ne more in ne sme iziti! A. Zalar Popravek Polde Jagodic: V Judenburgu obsojen na smrt Devetdeset let je Polde Jagodic izpolnil v soboto, 15. oktobra, najmlajša hčerka pa ima devet let in hodi v tretji razred osnovne šole. Čvrst in zgovoren možak je, spomin ga še prav nič ne zapušča in do podrobnosti se spominja dogodkov iz svojega otroštva, mladosti in kasnejših let, ki jih zna pripovedovati zanimivo in z veliko humorja. Daleč nazaj sega njegov spomin, ko je bil Kranj'še majhno mesto in je imela edina šola štiri razrede za dečke in štiri za dekleta, pa še ti niso bili nikdar polni. Je pa zato imela 28 gostiln pa župana in tajnika, tri žadnarje in enega nočnega čuvaja ter sest ljudi na glavarstvu. Rojen je bil v Drulovki, kjer je preživel otroška leta in mladost 1913 leta je bil poklican v vojsko, kjer je na sveto Ano, 1914. leta, dočakal prvo svetovno vojno, se potem tolkel v Galiciji, na Karpatih, v Bukovini in potem na Sorski fronti. Kalvanjo, Aslavijo, »krvava« so ji rekli soldatje ker jih je toliko padlo, in Sabotin je preplazil v rovih. Ves čas je bil »mitralje-zar«. Švarcloze so rekli mitraljezu, ki je 250 šusov naenkrat spustil Leta 1918 so ga dali s fronte. V Judenburgu je bil. »Vojaki so se uprli in 37 nas je bilo obsojenih na smrt. Šest so jih te ustrelili, ko je iz Gradca prišla komanda, da nas morajo pomilostiti« se spominja tistih dni. »Tako sem ostal. Iz okolice Kranja sta bila še dva. Franc Zan s Pševega pa Anton Mohor, ki je bil kasneje direktor kranjske slaščičarne. Čeprav smo bih pomiloščeni, puške nismo smeli več nositi in konec vojne sem dočakal v nekem magacinu, Zan v mlinu in Mohor ki je bil bolj šolan, v pisarni.« Šestega decembra istega leta se je po končani vojni javil kot prostovo ljec za severno mejo in je uniformo slekel šele 13. marca 1920 leta Vojna se mu je najbolj vtisnila v spomin Sest odlikovanj in smrtna obsodba iz Ju-denburga ga spominjajo na ta težka leta. Leta 1921 se je oženil, z ženo sta kupila hišo na Rakovici in potem je bil dolga leta furman. Premog in drva je vozil po Kranju. Osem otrok se jima je rodilo v zakonu in trdo sta morala delati, da sta jih preživela Sedaj so iz prvega zakona živi le še štirje. Pred dobrimi desetimi je postal vdovec in se potem še enkrat poročil ter dobil še eno hčerko Z ženo ki je invalidsko upokojena, sicer pa za polovico mlajša, sedaj živita na Planini. »Mislim, da sedaj živim zelo lepo in dobro. Pokojnino imam počivam lahko, tudi zdrav sem še in prav nič mi ni hudega. Dolgčas ni saj vedno kdo pride, da poklepetava in tako mi mirno in zadovoljno minevajo dnevi in leta.« L. Bogataj Hitro pogasili (namišljeni) požar na Ovsenikovi delavnici — V počastitev praznika krajevne ukupnosti Primskovo so člani domačega gasilskeaa društva, gasilskega oddelka civilne zaščite, gasilci tovarne'I BI ter ekipe m pomoči izvedli vajo gašenja požara na Ovsenikovi mizarski delavnici na Jezerski cesti. Izkazalo se je, da so gasilci dobro pripravljeni in da bi požar, tudi če bi dejansko do njega prišlo, hitro omejili iti pogasili V treh minutah je po več kot dvesto n\etrih cevi že pritekla voda na mesto požara. Pri tem te je pokazalo, daje zmogljivost novega hidranta na vodovodnem omrežju zadostna in da omogoča gašenje najmanj trem »napadalnim sk* pinam«. Člani gasilskega oddelka civilne zaščite pa so preskusili črpan* vode iz struge Kokre. V sedmih minutah so potegnili -J20 metrov cevi in s pomočjo mono črpalke Creina, priključene na traktor, omogočili gašenjf trem »napadalnim skupinam«. Vaja, kakršna je bila v petek, je le eden MJ številnih preskusov usposobljenosti gasilcev iz vzhodnega, industntskeaa predela Kranja. - C. Zaplotnik Orientacijski tekmovanji Pri poročanju s strelskega tekmovanja v Predosljah — posvečeno je bilo krajevnemu prazniku in 30-letnici strelske družine Franc Mrak iz Predo-selj — se je v rezultate vrinila napaka. V posamičnem tekmovanju članov borčevskih organizacij je bil tretji Jože Mikuš (OO ZZB NOV Kokrica) s 128 krogi in ne Jože Mubi. Za napako se opravičujemo. Za zaključek v neznano Kranj — Planinsko društvo Kranj zaključuje letošnjo uspešno serijo planinskih pohodov. Za zaključek pripravljajo planinci izlet v neznano. Izlet bo na sporedu v soboto, 29. oktobru. Avtobus bo izletnike ob šestih zjutraj odpeljal izpied hotela Creina, izletnike pa bosta vodila Andrej Jeklar in Edo Tri ler. Do zasedbe avtobusa sprejemajo prijave v pisarni Planinskega društva - Krasni. Oh p^tjavj jc treba, vplačati 400 'dinarjev.. „' «. . , ;.,,«. Osmič za pokal Kranja — Trim klub Sava Kranj prireja v soboto, 22. Oktobra, tradicionalno, osmo tekmovanje za pokal Kranja v orientaciji. Start bo ob 10. uri pred domom TVD Partizan v Stražišču (Benedikova 12). Tekmovanja se lahko udeležijo tričlanske ekipe telesnovzgojnih, športnih in planinskih društev, taborniške organizacije, šolskih športnih društev, Zveze rezervnih vojaških starešin, enot JLA in krajevnih skupnosti. Tekmovanje bo potekalo v mladinski in članski moški kategoriji, medtem ko bodo vse ženske ekipe v isti skupini. Proga bo dolga osem kilometrov in bo vodila tekmovalce po pobočjih Jošta in Šmarjetne gore. Prijave sprejema prireditelj do petka, 21. oktobra, na naslov — Matjaž Mi-klavčič, Ulica Janeza Puharja 9, Kranj — ter pol ure pred pričetkom tekmovanja na prireditvenem prostoru. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Prvenstvo Gorenjske za posameznike — Partizan Škofja Loka prireja v sodelovanju s Trim klubom Sava Kranj \ s. '12. oktobra, odprto pr- venstvo Gorenjske v orientacijskem teku za posameznike in trimsko orientacijo za posamezne občane ali skupine. Start za udeležence gorenjskega prvenstva bo ob 10.30 nedaleč od osnovne, šole Petra Kavčiča (stara gimnazija) v Škofji Loki. Tekme ral< i bodo razdelje- ni v tri skupine — moški do 21 let, moški nad 21 let in ženske. Proga bo dolp od šest do deset kilometrov. Cilj bo i Stražišču pri Kranju. Prijave s štartiu-no 30 dinarjev sprejema prireditelj na naslov — Anton Lebar, Podlubnil 155/1, Škofja Loka do četrtka, 21. oktobra, ali vsaj 45 minut pred pnčetkoa na prireditvenem prostoru. Udeleženo trimske orientacije se bodo podali na 4,5 kilometra dolgo progo, speljano po gozdnih in poljskih poteh, med 8. m 10.30 izpred osnovne šole Petra Kwtt ča. Tudi tekmovanje v Škofji Loki bo ob vsakem vremenu, (cz) NAMIZNI TENIS Dvakrat 5:4 Kranj — V telovadnici Partizana so namiznoteniške igralke Save odigrale v domači dvorani prve dve srečanji t okviru medrepubliške lige. V soboto so premagale Metalca iz Osijeka s H. Mesčeva in Svetinova sta dosegli po dve zmagi, eno pa Svetinova. Pri gostjah pa je bila najboljša Felgerjeva, ki je trikrat zmagala. Tudi drugo srečanje so domačinke dobile s 5*. Srečanje z Lokomotivo iz Vinkovcev je bilo eaa kovredho. C v jB. 18. OKTOBRA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS Obnovljena partizanska tehnika Meta atdeljo, 23. oktobra, bodo nad Jam nikom odprli prenovljeno »touisko tehniko Meta — Obnovitvena dela je pri Zavodu za *»enisko varstvo iz Kranja vodila Nika Leben, Jamničani so 'prizadevno pomagali — Natisnili so peto knjižico iz zbirke tanjska med NOB« o Jamniku in tehniki Meta Iadeljo, 23. oktobra ob 11. uri, bo-''•i Jelovici, slabo uro hoda od Jam- ud Kropo, odprli prenovljeno *timko tehniko Meta, prvo tehni- ;/renjskem, ki je delovala pri lic enoti. Zbor bo ob 10. uri pri lov-tfcfanu na Jamniku, nakar bodo Ni pel do tehnike Meta, ki je delo-'< zemeljski votlini. ^prenovo tehnike Meta je v okviru •^delovnega načrta poskrbel Za-*a spomeniško varstvo iz Kranja. ' '■<■. vodila konservatorka za spo-Nk NOB Nika Leben, ki nam je da so ji Jamničani pridno po-SfcPrenova je veljala 600 tisoč di-*»- polovico denarja je namenila km skupnost Slovenije, polovico •^ka kulturna skupnost. 's. metrov dolgo in tri metre glo-lnaneljsko votlino, opuščeno ru-Nlojamo, so lani očistili, pri čemer fys oftanke tiskarskega orodja. obnovili leseno opremo, ki je t»rto dotrajana. Pri tem so sodili, **p>etaeje, če pri prenovi opreme Razkošni, saj v zemeljski votlini »trebiti obstojna. Zato so del debije namenili za natis pete knji-* t zbirke »Gorenjska med NOB«, 'jMjvecena Jamniku in tehniki ^nva partizanska tehnika na Go-Svein, ki so jo osnovali pri vojaški ^ je tako dobila trajno obeležje. V«c velja še, da so pred votlino Nit plastificirano tablo, ki vsebu-'Mbtavitev in opis dela v tehniki d kosilom je skupina Terlep pri-prtom koncert, po kosilu in % mesta pa jih je čakal izlet v i obiskom spomenika legen-^A*ff0*ki bitki. Pred večerom so 'tanji, gostje in gostitelji, srečali V/mavali na zabavnem popoldne- v*Vvm in igricami. «nba prireditev 15. srečanja 'r/vdopisnikov Slovenije je bila v '<':, K/yAdne v šoli Petra Kavčiča. 10 med drugim podelili nagra-priznanja nagrajenim šolskim Nw,Nagrade so dobili: glasilo Mi %M a osnovne šole Martina Kože-MttprJ Domžalah, glasilo Stopi-?tiidofti iz celodnevne šole Frana V/Celju, Naše poti iz šole Prešer-^»neade v Železnikih in Rog iz šo-''>■>*i<> / Dolenjskih Toplicah. Zvezna nagrada za fotografijo letos podeljena Janezu Marenčiču Kamera — večna ljubica Cerkvica svete Uršule se vsa drobna in nebogljena izgublja med številnimi pravokotniki njiv, svetlejšimi, temnejšimi. Le zvonik se je nekako kljubujoče zarezal v robove njiv. Sonce je ujeto vanj, svetloba bije iz žitnih njiv. In potem sveta Uršula od blizu. Žitno klasje jo zagrinja. In še ena cerkev. Je to sveta Uršula? Na hribu stoji. Saj je sveta Uršula vendarle postavljena na ravnino! Pa vendar je. Umetnik jo je v svoji fotografiji postavil na hribček. Zabrisal je njive tam zgoraj in sveta Uršula stoji na hribčku kot vse slovenske cerkvice. Igra umetnika z naravo ... Veliko je med nami fotografov, ki s kamero beležijo, kar jim je pač najbolj povšeči. Fotografije ostanejo, kot jih je zarisala kamera. Tu se delo navadnega fotografa jenja. Morda le še kakšna majhna lepotna korektura. Toda spreminjati motiv po svoje, da pokaže tisto, kar si želim le jaz, to je govorica umetniške fotografije. Takšna je tudi fotografija Janeza Marenčiča iz Kranja. Kar pomni, fotografira. Že petin-petdeset let je z njim kamera. Večna ljubica, se smeje. Že petinpet-deset let gleda vse le štirioglato. •Prva kamera je bila silno enostavna, brez firme, za pet kovačev. Potem so sledile mehovke. Nikoli ni imel v rokah dragih aparatov, kajti predobro je vedel, da je slika odvisna bolj od fotografa kot od kamere. Ljubezen do fotografije ga je vlekla v Ljubljano, kjer je tedaj obstojal eden prvih fotoklubov na svetu. Fotografski mojstri, kot so brli tedaj Kocjančič, Fajfar, Smo-lej, Brane in drugi, so mu dali prve napotke. Naučili so ga fotografsko gledati svet, iskati in ujeti pravi motiv. Prva priznanja, prve objave njegovih del v ekskluzivnih evropskih fotografskih revijah spadajo že v predvojni čas. Vojna je segla tudi po njem. Toda tudi takrat se ni ločil od fotoaparata. Ko je šel v partizane, je poslal naprej povečevalnik, avtomobilski akumulator, da so imeli luč za povečevalnik, kemikalije, papir in vse drugo, kar je potreboval. Za centralno fotografsko tehniko IX. korpusa je delal. Ogromno je tisti čas fotografiral. Posnete filme je hranil v kovinski škatlici. Ves čas jih je nosil v nahrbtniku. Nikoli se ni ločil od njih, kajti pri njem so bili najbolj varni. Ko pa je bil spomladi 1945 poklican s Primorske v Železnike, je škatlico negativov pustil v bunkerju. Ko se je vrnil, je bil bunker razstreljen, po-žgan . . . Nikoli si ne bo odpustil. Le redki njegovi vojni posnetki so se ohranili. Med njimi so ti iz Trnovskega gozda, ki so razstavljeni v Prešernovi hiši. Po vojni jih je odkril v muzeju v Ljubljani. Po svoje jih je obdelal, tako, kot si je zamislil. Hotel je, da fotografija zaživi po njegovo. Sredi ofenzive, snega, partizani počivajo v Trnovskem gozdu. Utrujeni, premraženi. V goščavo in temino gozda si je zaželel sončne svetlobe, topline ognja. Z igro svetlobe jo je pričaral. Borci, drevesa, konji, šotorsko krilo so v dodatni svetlobi izrazitejši. Svetloba daje polet topline tudi upanje na lepše dni, na svobodo ... Kaj pravi sam o svojih iskanjih? »Dokopal sem se do prvega spoznanja: slikanje je komponiranje slikovnih elementov, ustvarjanje z mnogo svobode. Nasprotno je fotografiranje in njegova moč v opuščanju, je komponiranje zreducira-nega. Zanima me le nekaj, vse ostalo hočem eliminirati. Prisiliti kamero, da gleda in vidi kot moje oko!« Po vojni je zaživelo tudi delo kranjskega fotokluba Janez Puhar. Dolgo let se je prav zaradi entuzia-stov, kot je bil Janez Marenčič in njegovi amaterski tovariši, držal na prvem mestu v Jugoslaviji. Tisti čas je bil Janez Marenčič na višku svojih ustvarjalnih moči. S svojo fotografijo se je pojavljal na številnih domačih in tujih razstavah. Na Janez Marenčič-Cene svetovno razstavo v Clichvju je bilo leta 1958 povabljenih le deset fotografov z vsega sveta: med njimi je bil Janez Marenčič. Vrstila so se tudi priznanja. »Mojster fotografije«, »Excelence FIAP«, dobitnik srebrne Kidričeve plakete, nagrajen z Redom dela z zlatim vencem, Prešernova nagrada Gorenjske 1971, častni član Kabineta slovenske fotografije in zdaj še najvišja nagrada v Jugoslaviji, ki je ne podeljujejo vsako leto in se z njo ponaša morda le deset Jugoslovanov, Nagrada za fotografijo Foto saveza Jugoslavije. V soboto so mu jo svečano podelili v Kranju. Fotografije sedanje Marenčičeve razstave v Prešernovi hiši niso nove. To so njegova najboljša dela iz preteklih let, ki jih hrani kranjski muzej. Spominska razstava. Danes še zelo malo fotografira. Za družino, prijatelje. Z umetniško fotografijo se skoraj ne ukvarja več. Nekoč je zapisal, da fotografira iz neke notranje nuje, ki je zdaj veselje, zdaj muka, ki ga pa vselej znova sili k iskanju novih form pri oblikovanju novih vsebin. In od samega veselja nad lepoto. Zdaj pravi, da je s svojo umetniško fotografijo končal. Kar je zmogel ustvariti, je ustvaril. Če bi delal naprej, bi se le ponavljal. Naj ponavlja sam sebe? Ne, tega ne more. D. Dolenc Dnevi jugoslovanske fotografije v Kranju Vrsta nagrad slovenskim fotografom Ut-.*•-!; Kil -/..rlnii.. Ani r,„____•_____.___•_______nredstavlia moister um H. Jelovčan Kranj je bil zadnje dni v znamenju fotografije; s tremi zveznimi razstavami so obeležili zborovanje jugoslovanskih fotografov — Veliko nagrad so letos pobrali slovenski fotografi, posebej velja omeniti prehodni pokal maršala Tita Kranj — Minuli petek in v soboto diapozitivov 33 avtorjev, so v Kranju zborovali jugoslovanski Vse pozornosti pa je vredna foto fotografi. Srečanje so opremili s kar razstava v Prešernovi hiši, kjer se tremi zveznimi razstavami ter z dvema spremljajočima. Pokazala se je visoka raven jugoslovanske fotografije. Poudariti velja, da so slovenski fotografi letos pobrali največ nagrad. Prireditelj Foto-kino klub Janez Puhar iz Kranja je res poskrbel, da je bilo kranjsko mesto v znamenju fotografije, ki so našle pot tudi v številne izložbe. Osrednje pozornosti je bila seveda deležna razstava 10. pokala jugoslovanske fotografije, ki so jo pripravili v razstavišču Mestne hiše. S kolekcijami desetih fotografij se je med najboljše uvrstilo 22 foto klubov iz vseh republik in pokrajin, na prva tri mesta slovenski foto klub. Prehodni pokal maršala Tita je iz rok lanskoletnega zmagqvalca Foto kluba Elek-tromašinac iz Beograda letos prejel Foto-kino klub iz Nove Gorice, ki je zbral daleč največ točk. Na drugem mestu je Fotosekcija Delo Ljubljana in na tretjem Foto skupina Šolt iz Ljubljane. S tem se je na prvo mesto uvrstila seveda Foto-kino zveza Slovenije. V avli občinske skupščine pa so odprli 9. razstavo jugoslovanske mladinske fotografije in 7. jugoslovansko razstavo barvnih diapozitivov. Pri mladinski fotografiji je prvo nagrado za kolekcijo prejel Zoran Miloševič iz Čačka, drugo Zoran Djordjevič iz Kragujevca in tretjo Dragan Žugič iz Beograda. Nagrado za najboljšo posamezno fotografijo je prejel Branko Uršič, član tolminske sekcije Foto-kino kluba iz Nove Gorice. Na razstavi so predstavili 90 fotografij 45 avtorjev, žirija pa je izbirala med 475 fotografijami 95 avtorjev. Odlično so se uvrstili tudi barvni diapozitivi slovenskih avtorjev. Prvo nagrado za kolekcijo je prejel Milan Malovrh, član Foto kluba iz Tržiča, drugo Saša Ilič iz Foto-kino kluba Novi Beograd. Prvo nagrado za posamezni diapozitiv je prejel Peter Stare iz Foto-kino kiuba TAM Maribor. Za razstavo je 124 avtorjev poslalo 665 diapozitivov, žirija je izbrala 50 predstavlja mojster umetniške fotografije Janez Marenčič iz Kranja, dobitnik letošnje jugoslovanske nagrade za fotografijo. Člani Foto-kino kluba Janez Puhar so svoje najboljše fotografije predstavili v galeriji Nova v delavskem domu. M. Volčjak Prehodni pokal maršala Tita je za najboljšo kolekcijo fotografij prejel Foto kino klub Nova Gorica. — Foto: M. Ajdovec Filmi različnih zvrsti Kranj - Po nekaj letih se je filmsko gledališče, ki je vsakokrat razdeljeno na jesenski in spomladanski ciklus, že dodobra uveljavilo med gledalci. Zasluga za vse številčnejši obisk predstav gre predvsem oblikovanju kvalitetnega programa, ki ga sestavlja posebna komisija pri kranjski kulturni skupnosti in na drugi strani dokaj pičla bera mojstrovin v rednem filmskem sporedu. Jesenski ciklus letošnjega filmskega gledališča se začenja ta teden, in sicer v kamniškem kinu Dom jutri, 19. oktobra, v kranjskem Centru v četrtek, 20. oktobra, in v jeseniškem Radiu v petek, 21. oktobra, medtem ko sta bili prvi predstavi v Tržiču že sinoči. Torej bosta vsakič spet po dve predstavi, prva za mladino in druga za odrasle. Temu prilagojena je tudi cena abonmajev. Mladinski stane za osem predstav 200 dinarjev, odrasli bodo morali odšteti 50 dinarjev več. Spored nekaterih prejšnjih ciklusov filmskega gledališča je bil sestavljen iz del iste zvrsti, na prjmer grozljivk. Tokratni ciklus vsebuje vsakega nekaj: *srhljivko, satiro, komedijo, dramo, pustolovski in akcijf'u film. Oblikovalci programa so se glede na izkušnje iz zadnjega spomladanskega ciklusa, ki je bil zlasti za šolsko mladino nekoliko prezahteven, pretežak, odločili za lažje, a zato nič manj kvalitetne filme. Obiskovalci filmskega gledališča bodo videli najprej ameriško srhljivko Noč čarovnic II, zatem švicarsko satirično komedijo Kako postaneš Švicar, pa ameriško komedijo Poroka, franco-sko-angleško ljubezensko dramo Tes-sa, ameriško komedijo Vse, kar ste vedno želeli vedeti o seksu (pa niste upali vprašati), ameriško akcijsko dramo TV mreža, slovensko dramo Dih in kot zadnjega ameriški pustolovski film Konvoj. Naslovi filmov so znani, prav tako njihovi avtorji in glavni igralci. Prireditelji filmskega gledališča — kranjsko kino podjetje in filmska komisija pri kulturni skupnosti — so za gledalce pripravili tudi katalog z vsebino in kritično oceno posameznih del. H. Jelovčan GLAS 6. STRAN Žiri praznujejo ŽIRI PRAZNUJEJO TOREK, 18. OKTOBRA II Nove učilnice ob prazniku V nedeljo bodo predali namenu nove šolske prostore — Letos so zgradili velik del telefonskega omrežja, cesto Jurišnega bataljona, uredili smetišče, se dogovorili za urejanje industrijske cone — Spomladi naj bi začeli regulirati Soro Podnaslov Čeprav so Žirovci pred nekaj leti, ko so sprejemali srednjeročni program dela krajevne skupnosti do leta 1985, načrtovali, da bodo ob letošnjem krajevnem prazniku, ko praznujejo tudi 40-letnico osvoboditve Žirov in 40-letnico ustanovitve prvega Narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem, predali namenu vrsto pomembnih pridobitev, se jim tudi sedaj, ko bodo odprli le nove šolske prostore, ni treba sramovati. Novi šolski prostori in urejena šolska igrišča so najbrž dolgoročno gledano za Žiri in Žirovce pomembnejši, kot bi bila nova blagovnica, urejeni pločniki, nova banka in še kaj drugega, saj bodo lahko prešli na enoizmenski pouk. Na celodnevno šolo še ne računajo, ker sedaj pač še ne morejo razmišljati o razširitvi programa. V šoli bodo dobili tudi lep večnamenski prostor, ki bo zelo koristil celotni krajevni skupnosti, telovadnico za nižje razrede in knjižnico. Ob šoli je zgrajen lep stadion, šola je zgrajena s sredstvi referendumskega programa. Vendar v Žireh, kljub temu da drugih otvoritev ob prazniku ne bo, tudi na drugih področjih niso mirovali. Veliko so naredili pri izgradnji telefonskega omrežja in kaže, da bo spomladi načrt izpeljan v celoti. In kar je pri tem še»pomembnejše; investicija ne bo veljala več, kot so predvideli s proračunom leta 1980, kar je nedvomno velik uspeh. Ljudje so namreč sami zgrabili za delo. Vsak naročnik je opravil najmanj 50 udarniških ur in vsak je za priključek prispeval 20.000 dinarjev. Akcija je bila v bistvu tudi solidarnostna, saj so se dogovorili, da enako prispeva za priključek tisti, ki je od telefonske centrale oddaljen 60 metrov, kot tisti, ki je oddaljen šest ali več kilometrov. Letos so uredili tudi cesto Jurišnega bataljona, ki je-grajena kot bodoča obvoznica iz Račeve. To je prva cesta lokalnega pomena, ki je grajena kot del širšega cestnega omrežja. Letos so uredili tudi staro smetišče in tako spravili odlagališče iz naselja in uredili odlagališče trdih odpadkov. Pomembno je tudi to, da so letos vse žirovske delovne organizacije našle skupen jezik glede urejanja infrastrukture v industrijski coni. Vse bodo gradili skupno, ne glede na to, ali ima delovna organizacija že prostore v njej ali ne. Prvi rezultat takšnega dogovora je rekonstrukcija ceste v industrijski coni. Dogovorili so se tudi, da bodo začeli pripravljati izgradnjo skupne toplarne, ki naj bi najprej grela tovarne, kasneje pa tudi stanovanjska naselja. Zaradi lanskih poplav, ki so opozorile na že skoraj pozabljeno nevarnost Sore in hudourniških pritokov, se je vprašanje regulacije Sore začelo hitreje urejati in ta dela so bila vključena v srednjeročni plan Območne vodne skupnosti za Gorenjsko. Čez poletje so uredili struge več hudournikov, spomladi pa naj bi začeli urejati tudi rečno strugo. Ob prazniku, ki ga bodo proslavili s številnimi prireditvami, ki so se že začele in bodo trajale še ves ta in naslednji teden, osrednja proslava pa bo v nedeljo, 23. oktobra, ob 10. uri dopoldne v osnovni šoli, se torej lahko Žirovci kljub vsem težavam, z marsičem pohvalijo. L. Bogataj Krajevna skupnost Žiri r Delovni kolektiv Etikete Žiri čestita vsem delovnim ljudem in občanom za krajevni praznik Dober razvojni program prinaša prve uspehe Poleg proizvodnje lahke obutve, predvsem poletnih ženskih platnenih čevljev in copat, si je žirovski Poliks zastavil pred nekaj leti dokaj zahteven program kovinarstva in sicer nekatere nove proizvode, ki jih na tržišču primanjkuje. Sedaj se že lahko pohvalijo, da je bila razvojna usmeritev pravilna in so s svojimi izdelki — sadilcem krompirja, kaminskim toplotnim izmenjevalcem ter ventili za plinovode že prodrli na tržišče. Ventile za plinovode so sedaj razvili v treh velikostih, tri velikosti pa še razvijajo in iako računajo, da bodo najbrž že prihodnje leto imeli na tržišču celotno družino. Tudi temeljna organizacija Lahka obutev dosega rezultate, ki so si jih zastavili pred dvema letoma: to je lastni program, izboljšana kvaliteta, predvsem pa večja produktivnost, saj z boljšo organizacijo dela in večjo disciplino naredijo ob enakem številu delavcev več kot polovico več obutve. Uveljavljanje izdelkov kovinarskega programa na trgu in dobra proizvodnja in prodaja lahke obutve zagotavlja^ jo tudi dober poslovni rezultat, čeprav še vedno trdijo, da pri notranji organizaciji dela še niso naredili vsega, kar bi morali in bi lahko. Izboljšanje poslovanja zaradi bolje organizacije dela, večje delovne discipline, pravilne razvojne usmeritve in boljše produktivnosti se že pozna pri osebnem in družbenem standardu. Osebni dohodki 150 zaposlenih so že na povprečju osebnih dohodkov drugih žirovskih delovnih organizacij, uredili so prehrano med delom, skupaj z Alpino so kupili prva stanovanja za delavce in načrtujejo še nakup dveh, razdeljeni so bili prvi stanovanjski krediti. Skratka, Poliks, ki je bil dolga leta nekje na repu. se je začel uveljavljati ne le v Žireh in domači občini, temveč na celotnem jugoslovanskem tržišču. Ob žirovskem krajevnem prazniku Poliks čestita vsem delovnim ljudem in občanom in jim želi veliko delovnih uspehov. poliks žiri t r čestita vsem občanom in delovnim kolektivom za krajevni praznik Žirov ter jim želi v naprej še več delovnih uspehov MIZARSKO PODJETJE ŽIRI_ Vsem občanom in delovnim kolektivom čestitamo za krajevni praznik Žirov in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje REMONT GRADNJE ŽIRI .. —- — n IZVAJA GRADBENA IN KOMUNALNA DELA Vsem delovnim kolektivom in občanom čestitamo za kraje'vni praznik Žirov in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje K LADI VAR 64226 ŽIRI YUG0SIAA* TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO čestita vsem krajanom in poslovnim prijateljem za krajevni praznik Ziri Mercator SOZD Mercator n. sub. o. kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR-SORA p. o. 64226 žiri Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za KRAJEVNI PRAZNIK ZIRI, ter se priporočamo :a nadaljnje sodelovanje. 18. OKTOBRA 1983 ŽIRI PRAZNUJEJO 7. STRAN GLAS Žiri praznujejo Elite alpina Najboljši čevlji so še vedno žirovski Za letošnjo zimo je Alplna pripravila dva nova modela smučar-skih čevljev — Primerni so za rekreacijske smučarje in za tekmovalce — Novosti v kvaliteti in obliki — Tekmovalni čevlji se lahko kosajo z vrhunskimi čevlji svetovno znanih proizvajalcev Žirovska Alpina bo letos izvozila dobro polovico proizvodnje in to v pretežni meri na konvertibilni trg. Tega seveda niso dosegli čez noč, temveč je velik izvoz posledica dolgoročne izvozne usmeritve in vsakodnevnih prizadevanj celotnega kolektiva — od vodstva, razvijalcev, tehnologov, delavcev v proizvodnji do delavcev v marketingu, na-•bavi, prodaji in v drugih službah. Delo mora potekati na vseh področjih usklajeno in po dogovorjenem planu, sicer ni moč izpolnjevati obveznosti do domačih in tujih kupcev. »V ta namen smo se letos nekoliko reorganizirali,« pripoveduje vodja programa športne obutve Tone Kavčič. »Imamo tri linije proizvodnje in sicer linijo lahke obutve, lahke športne obutve in linijo smučarske obutve. Enako smo reorganizirali tudi marketing in nabavno službo, tako da vsak program pripravljamo ločeno, s čimer smo dosegli večjo specializacijo proizvodnje ter večjo kakovost in produktivnost.« Ker se bliža zima in bo kmalu čas za nakup smučarskih čevljev, bomo topot nekoliko več spregovorili o alpski smučarski obutvi — pancerjih. Alpina jih bo letos izvozila 270.000 parov, kar je za malenkost več kot lani, vendar se bo sestava izvoza spremenila. Na zahodni trg bodo letos poslali 160.000 parov pancerjev, kar je skoraj enkrat več kot lani. Ker so prevzeli tako veliko obveznost do zahodnega trga in ker je treba dogovorjene roke spoštovati, bodo letošnji modeli smučarskih čevljev prišli na domači trg z nekoliko zamude, vendar pa še vedno pravočasno, da ljubitelji smučanja ne bodo prikrajšani. Da ne morejo hkrati delati za tuji irt domači trg, je vzrok v tem, da se domači trg bistveno razlikuje od zahodnega. V zahodnih državah — ZDA, Kanadi, Zvezni republiki Nemčiji in na Japonskem kupujejo predvsem čevlje tako-imenovanega srednjega in nižjega cenovnega razreda. Pri nas pa čevlje nižjega, predvsem pa vrhunsko obutev. Tako mora biti kar 30 odstotkov smučarskih čevljev za domači trg vrhunske kvalitete oziroma takšnih, ki sodijo v najvišji cenovni in tekmovalni razred. Pri tem je treba poudariti, da so Alpinini tekmovalni čevlji lahko kosajo z vsakim vrhunskim čevljem katerega koli proizvajalca. Cene Alpininih čevljev so letos precej porasle in sicer zato, ker velik del materialov za njihovo proizvodnjo uvažajo. Tako je na primer za vrhunski tekmovalni čevelj SR 84 uvoženo kar tri četrtine surovine. V primerjavi z vrhunsko alpsko smučarsko obutvijo pa so Alpinini pancerji še vedno za dobro polovico cenejši. Zlasti v zadnjih letih v Alpini namenjajo veliko skrb razvoju. Stalno si prizade: vajo za tehnološke in optične izboljšave. Pred leti je Alpina težko lovila svetovni vrh, sedaj pa že lahko govorimo o tem, da je eden od vodilnih proizvajalcev vrhunske smučarske obutve in to po kvaliteti in obliki. Svetovno znanim proizvajalcem smučarske obutve predstavljajo vse hujšo konkurenco. To so dosegli na eni strani z dobro organiziranim razvojem, sposobnimi oblikovalci kot tudi z vlaganjem v opremo, z angažiranjem novih sodelavcev na področju dizajna, s testiranjem, z vključevanjem v tekmovalni šport ter s spremljanjem vseh novosti v proizvodnji repromaterialov in oblikovanju. Rezultat teh prizadevanj sta dva modela, ki jih letos prvič predstavljajo kupcem — Espirit Orbis — čevelj srednjega razreda z enostavnim vstopom, enostavnim zapenjanjem in udobno ter to- plo notranjostjo, ter model Elite v vrhunskem razredu. Namenjen je boljšim smučarjem — tekmovalcem, vaditeljem, trenerjem, ki so vse dni na snegu in za katere je tekmovalni čevelj preokoren in pretežak. Tudi ta čevelj je enostaven za obuvanje, za zapenjanje, odpira se nazaj, narejen je iz novega materiala, ki je za četrtino lažji od klasičnih. Tudi po obliki se vključuje v sodobno modo, ki jo diktirata Nordica Italija in Salomon Francija. Letos bo omenjeni čevelj na domačem trgu v omejenih količinah in v nekoliko zoženem asortimanu. Prihodnje leto pa bodo že na voljo vse številke, tudi ženske in večje moške. Tudi vsi drugi modeli so letos izboljšani, čeprav na zunaj ostajajo v glavnem enaki. Dobivajo nove funkcionalne in estetske detajle, kot so zaklopke, toplotna izolacija je izpopolnjena in podobno. Tako bo tudi tekmovalni čevelj SR 84 v tej sezoni dobil novost in sicer anatomsko oblikovano, toplotno izolirano steljko (vložek) v notranjem čevlju in gumijast petni del školjke, ki bo preprečevala drsenje na ledu in drugih gladkih površinah. Jezik notranjega čevlja pa je asimetrično oblikovan, kar omogoča udobno gibanje s koleni in dober prijem. Pred bližajočo se zimo so v Alpini poskrbeli tudi za tiste, ki se radi toplo obu-jejo za sprehode, in pripravili kolekcijo nove apreski obutve. Na razpolago bodo tudi velike količine obutve za smučarski tek, ki dobiva vedno pomembnejše mesto v rekreaciji. Ob žirovskem krajevnem prazniku Alpina čestita vsem krajanom in delovnim ljudem. SR 84 Esprit/Orbfs 9 OLA8 8. STRAN NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME TOREK, 18. OKTOBRA || NOVA GENERACIJA PEČI peč za sobno ogrevanje KAMIN KERAMIK V Tovarni vozil in toplotne tehnike BORIS KIDRIČ — MARIBOR smo tudi letos, ko praznujemo 120-letnico obstoja, poskrbeli za to, da bodo vsi porabniki lahko v našem proizvodnem programu toplotne tehnike našli sebi primerno peč. Peč za sobno ogrevanje MAGMA 7 je primerna za kurjenje z vsemi vrstami domačih premogov, v njej pa lahko kurimo tudi drva. KAMIN - KERAMIK je prav tako kot MAGMA 7 trajnožareča peč za sobno ogrevanje z litože-leznim kurilnim delom, ki je obdan s pečnicami. To je nov proizvod, ki se bo te dni pojavil v trgovinah in bo obogatil obstoječo ponudbo. KAMIN — KERAMIK je bil namreč doslej le izvozni artikel. Peč za etažno centralno ogrevanje CENTRAL 17 K se odlikuje po tem, da lahko v poletnem režimu kurjenja na njej tudi kuhamo. Trajnožareča peč za etažno centralno ogrevanje CENTRAL 23 je primerna predvsem za ogrevanje stanovanj v blokih in nepodkletenih stanovanjskih hišah, kjer peč postavimo v bivalni prostor, običajno v kuhinjo. CENTRAL - SPECIAL 24 je trajnožareča peč za centralno ogrevanje zmogljivosti 24 kW in «'.in*.........DK.t.-t.f ' peč za etažno centralno ogrevanje CENTRAL 23 predstavlja modifikacijo CENTRAL-a 23, s tem, da je zunanji plašč izoliran in peč ne oddaja toplote v prostor — torej jo postavimo v kurilnico, ima pa tudi zelo prikladen način nalaganja. Trajnožareče peči za centralno ogrevanje SPECIAL in SPECIAL-s izdelujemo v velikostih 26, 32 in 40 kW. Tip SPECIAL ima tudi bojler za pripravo sanitarne tople vode. Posebna odlika je visok izkoristek in možnost montaže, tam kjer zamenjujete peči tipa TAM-STADLER U, UNI in UL. Ta možnost obstaja tudi pri pečeh STANDARD peč za centralno ogrevanje CENTRAL SPECIAL 24 Peč za centralno ogrevanje STANDARD in STANDARD-s je v osnovnem konceptu namenjena kurjenju s trdimi gorivi in jo izdelujemo v zmoglivostih od 25 do 100 kW. Z nakupom seta za tekoča ali plinasta goriva jo lahko priredimo tudi za uporabo drugih goriv. Vodo v bojlerju za sanitarno toplo vodo, ki je nadgrajen na pečeh SPECIAL in STANDARD oz. ga lahko nabavite tudi posebej kot SEN — samostojno enoto, lahko ogrevate tudi z elektriko, za kar je potrebno vgraditi stikalno ploščo z elektrogreicem in elektroinstalacijo. Bojler je va- ZA GENERACIJO, KI VARČUJE kuumsko emajliran, kar zagotavlja sanitarno neoporečnost in dolgo življenjsko dobo. V sklopu te predstavitve seveda ne sme maifc kati solarni bojler SAT 301 in SAT 302. ki s« ji že dodobra uveljavil, spretnejši samogradrtdp pa so še posebej navdušeni nad SAT 301-soio in SAT 302-solo, ki sta brez izolacijskega plašit in elektroinstalacije in si lahko vsak glede nt svoje potrebe in možnosti prilagodi uporabo bojlerja. Za popolnejše informacije nam pišite, ras vam bomo sporočili, kar vsa zanima. LET ZIV TAM TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE MARIBOR 1863-1983 62101 MARIBOR, Leningrajska 27 telefon: (062) 302-321, telex: 33161 Za toplo zimo se je treba dobro pripraviti. Poleg kurjave je treba seveda tudi ogrevala. Odvisno od vrste kuriva, pa vendar vse zato, da bo pri vas v mrzlih dneh toplo. Metalka je do 31 oktobra v blagovnici v Ljubljani in Mariboru, v prodajalnah v Topniški v Ljubljani, v Domžalah, Kamniku, Metliki in Ptuju pripravila bogato izbiro različnih ogreval: peči, štedilnikov, kotlov in peči za centralno ogrevanje, električnih grelcev, radiatorjev, priključkov in pribora za dvocevni in enocevni sistem, oljnih radiatorjev, peci za etažno ogrevanje, trajno žarne peči in še marsikaj. Kupujte lahko tudi na potrošniško posojilo, pri večjih nakupih vam bomo po potrebi blago pripeljali zastonj (do 30 km od prodajalne). Pri izbiri ogrevala vam bomo tudi strokovno svetovali. Z Metalko se priporočajo: TVT Boris Kidrič Maribor, Avtomontaža Ljubljana, ITPP Ribnica, EMO Celje, Ferromoto Maribor, Algreta Resen, Plamen Slavonska Požega, Alfa Vranje, Gorenje Titovo Velenje, Cer Čačak, EHnd Valjevo, Sigma Žalec, Metaliku Djakovica, Jugoterm Gnjilane, Termal Lopare © metalka SVETUJE! Modeli '84 10 % manjša poraba goriva udobna in varna vožnja z voziti izoLooue KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o.. Novo mesto TOZD Izolacije Novo mesto. Bršljin 62 Tel. (068) 21-620; 21-621, telex 35813 krka iz yu NOVOTERM — nov izolacijski material na jugoslovanskem tržišču, na bazi finih steklenih vlaken, kateri se uporablja v gradbeništvu in industriji za toplotno in zvočno izolacijo. Naš proizvodni program razstavljamo na 16. SEJMU STANOVANJSKE OPREME KRANJ, od 14.—21. 10. 1983 v več namenski hali. Prodaja na Gorenjskem: - METALKA, Domžale, tel. (061) 721 267 - METALKA, Kamnik, tel. (061) 831 757 - MERKUR, Kranj, tel. (064) 47 058 Renault 4 TL in 4 GTL zajamčena cena hitra dobava INFORMACIJE: tel.: 74-860 AVTO MURKA LESCE CESTNO PODJETJE KRANJ Obvešča, da je občinska cesta REČICA—GORJE do 26. 11. 1983 zaprta za ves promet, zaradi izvajanja gradbenih del pod železniškim nadvozom v GORJAH. Obvoz za ves promet je na relaciji REClCA—ŽELEZNIŠKA POSTAJA BLED-JEZERO-GORJE in obratno Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da Železniško gospodarstvo — Gradbeno podjetje Ljubljana navedena dela iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom. Osnovna šola FRANCE PREŠEREN KRANJ razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge UČITELJA ZGODOVINE, ZEMLJEPISA in DRUŽBENO-MORALNE VZGOJE. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Dresi za aerobiko v prodaji v naši novi trgovini ŠPORT Tavčarjeva 31, Kranj (bivša Senta) II. OKTOBRA 1983 OBVESTILA OGLASI OBJAVE 9. STRAN GLAS OBVESTILO KRANJ Salon pohištva na Primskovem je pripravila UGODNO posezonsko razprodajo VRTNIH MIZ IN STOLOV po stari ceni in z 10 % ZNIŽANJEM. \lmslijo na toplo pomlad in varčen nakup j*priporoča LESNINA htittte Lesnino tudi na sejmu stanovanjske opreme, saj vi bodo z veseljem pokazali pohištvo, ki je bilo nagra-mo z zlato medaljo. Telefon v naši prodajalni na Primskovem Diacna za vaso rekreativno dejavnost /novi trgovini SPORT Pričakuje vas EUTA Kranj Tavčarjevi ulici Kranj! MERKUR kranj Hr.RKUR KRANJ Trgovina in storitve n.sol.o. Koroška 1 TOZD UNIVERSAL Prodaja na debelo, n.sub.o. htn\ix, Sp. Plavž 3 -isuje po sklepu Delavskega sveta TOZD in na osnovi TOZD Universal — Prodaja na debelo, prosta dela in POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD Universal - Prodaja na debelo, n.sub.o. Jesenice, Sp. Plavž 3 za dobo 4 let Rosnih pogojev se za razpisana dela in naloge zahteva: ti/, strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali teh-ićae smeri ali Irtrfnja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehtne smeri in delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah f/ralno-politične vrline I TOZD Trgovske storitve, n.sub.o. Kranj, Gregorčičeva 8 objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Trgovske storitve, prosta dela in naloge VODENJE POSLOVNE ENOTE TRANSPORT ^splošnih pogojev se za objavljena dela in naloge zahteva: m ili srednja izobrazba ekonomske, organizacijske ali teh-Ifesmeri in gimnazija, |i» 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in Mtgahin IjttzJuLS iz varstva pri delu in Mesečno poskusno delo I TOZD Prodaja na drobno, n.sub.o.. Gregorčičevi! 8, Kranj objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Prodaja na drobno, prosta dela in naloge NAKLADANJE IN RAZKLADANJE PREMOGA V PRODAJALNI KURIVO NAKLO Ifiploftnih pogojev se za objavljena dela in naloge zahteva ////ana osemletka, */>mesećno poskusno delo *n »prejemanje prijav je 8 dni po objavi. Kandidati naj pošlje-'Irtjjve z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Merkur, brina in storitve, n.sol.o. Kranj, Koroška 1, kadrovska socialna //it pod 1. navedite na ovojnici »za razpisno komisijo«. Mttte bomo o izbiri obvestili v 15 dneh od izbire na ustrez-I umoupravnem organu. BLAGOVNICA KRANJ RECAL PLOŠČE -PRIHRANEK ENERGIJE IN DENARJA Na SEJMU STANOVANJSKE OPREME v Kranju prodajamo RECAL plošče z 10 odstotnim SEJEMSKIM POPUSTOM! Obiščite nas v novi hali! Obiščite nas na 16. sejmu stanovanjske opreme SPREJEMAMO NAROČILA ZA KOLEDARJE SITOTISK Duša Rjazancev Jesenice Informacije tudi po telefonu 82-387 J Osnovna šola SIMON JENKO p.o. KRANJ XXXI. divizije 7 a Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA likovne vzgoje za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta). Pogoj: — visoka ali višja izobrazba pedagoške ustrezne smeri. Prošnje z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku razpisa. SŽ — Tovarna vijakov PLAMEN KROPA Objavlja prosta dela in naloge VODJE SLUŽBE VARSTVA PRI DELU Pogoj: — višja tehniška varnostna šola, strokovni izpit po 1. programu, — 2 leti delovnih izkušenj v kovinsko predelovalni industriji. — smisel za delo z ljudmi. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: SŽ Tovarna vijakov Plamen Kropa, kadrovski oddelek. vhodna> SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Odbor za solidarnost OBJAVLJA predlog prioritetne liste za najemna stanovanja, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. Velikost in vrsta stanovanja se dodeljujeta v skladu s pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. Stanovanja se bodo delila po vrstnem redu, ko bodo na razpolago. Lastno udeležbo bodo prosilci — upravičenci prispevali v skladu s pravilnikom o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno-najemnih stanovanjih. V skladu s 7. členom pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, imajo pravico dati pripombe k predlogu upravičenci in drugi občani. Rok za dostavo pripomb je 2. 11. 1983, katere je potrebno dostaviti na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, Cesta JLA 14. 4 člani družine: 1. Senčar Franc, JLA 5, invalid, upok. 2 člana družine: 1. Pervanja Andrej, Ul. 1. avgusta 1 — invalid 2. Brenčič Ana, Gorenjesavska 49 — upokojenka Samski člani: 1. Stegenšek Anton, Dom oskrbovancev — Tišje, inv. 2. Pižmoht Anton, Dom oskrbovancev Preddvor — invalid 3. Pangrič Ivanka, Pševska 6 a — upokojenka 4. Senčar Jože, JLA 5 5. Škofic Helena, Kokrški breg 2 — upokojenka 6. Skrbeč Marija, Nazorjeva 2 — gospodinja 280 točk 275 točk 155 točk upok. brez stanovanja brez stanovanja 195 točk 195 točk 190 točk 150 točk Ul inštalacije ŠKOFJA LOKA Objavlja po sklepu DS javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. kombi IMV 2200/D letnik 1977, izklicna cena 106.000 din 2. gradbeni montažni oder, izklicna cena 150.000 din Licitacija bo v torek, 25. 10. 1983 ob 16. uri na dvorišču DO Inštalacije, Škofja Loka, Kidričeva 55. Pravico do nakupa imajo vse fizične in pravne osebe. Ogled osnovnih sredstev je eno uro pred licitacijo: Udeleženci morajo v času, ki je določen za ogled plačati varščino v znesku 1000 din. Prometni davek v izklicni ceni ni zajet. Kupljeno blago mora kupec plačati in prevzeti takoj. Prodaja bo potekala po načelu »videno—kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Strokovna služba KS MESTA ŠKOFJA LOKA Na podlagi pravilnikov o podeljevanju priznanj krajevnih skupnosti komisije za kadrovske zadeve, priznanja in odlikovanja objavljajo razpis za podelitev priznanj krajevnih skupnosti ŠKOFJA LOKA - MESTO, KAMNITNIK, STARA LOKA -PODLUBNIK in TRATA ob krajevnih praznikih, dne 21. decembra 1983. Priznanja se podeljujejo delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, družbenopolitičnim in drugim organizacijam, društvom ter hišnim svetom za zasluge pri razvoju posamezne krajevne skupnosti. Pri podeljevanju priznanj se bodo uporabljali kriteriji, ki so določeni s pravilnikom. Vsi navedeni lahko predloge za podelitev priznanj posredujejo na posamezno krajevno skupnost, najpozneje do 10. 11. 1983. Pilbo BOHINJSKA BISTRICA Delavski svet DO razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo: POMOČNIKA DIREKTORJA ZA TEHNIČNA VPRAŠANJA (ni reelekcija) Pogoji ta sprejem: — dipl. ing. strojništva in 3 leta delovnih izkušenj v stroki, — ing. strojništva in 5 let delovnih izkušenj v stroki Poleg teh pogojev mora kandidat imeti še: — vodstveno in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje, kar se dokazuje z dosedanjim delom oziroma zaposlitvijo, — osebnostne in moralno politične vrline, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov. Mandatna doba traja 4 leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po izbiri kandidata. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v foku 15 dni po objavi razpisa priporočeni na naslov: Filbo, Bohinjska Bistrica, Ajdovska 2, pod oznako »za razpis«. Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE - BLAGAJNIKA za opravljanje del: — vodenje blagajne DO, — blagovno knjigovodstvo, — administracija v računovodski in finančni službi, Pogoji: — 4-letna srednja šola ekonomska, — 2 leti delovnih izkušenj Pismene ponudbe pošljite na naslov Filbo, Bohinjska Bistrica, Ajdovska Z, v, roku 15 dni po objavi razpisa. OBVESTILA, OGLASH GLAS 10. STRAN ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n.sol.o. Delavski svet delovne organizacije Telematika razpisuje imenovanje FINANČNEGA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela (finance, statistika, računovodstvol planiranje itd.) — aktivno znanje svetovnega jezika, — pogoje,določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za imenovanje je 4 leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v priporočenem pismu v 15 dneh po objavi na naslov ISKRA Telematika, Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. DEŽURNI VETERINARJI od 851. 10. do 28. 10. 83 za občini Kranj in Tržič BEDINA ANTON, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel.: 23-518 GAŠPERLIN BOŠTJAN, dipl. vet., Kranj, T. Vidmarja 8, tel.: 25-772 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri 130, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-7S1 pa deluje neprekinjeno. TOREK, 18. OKTOBRA ALPETOUR DO Gostinstvo Škofja Loka n.sol.o TOZD Gostinstvo Kranj, n.sol.o. Koroška 5 na temelju sklepa delavskega sveta T07n naloge ^u razpisuje dela m VODJE TOZD Poleg pogojev, določenih z zakonom in družbeni i morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: 1 d°gov — višja šolska izobrazba ekonomske ali gostinci,« „ - 5 let delovnih izkušenj. K finske smeri, Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkir • • žila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Došlipin in *** objavi na naslov: SOZD Alpetour, Škofja Loka vIa ? dnehl Titov trg 4b, Škofja Loka, z oznako »za razpisJ. °VSka slui* Delavski svet bo o izbiri kandidata odločil v fin a^u zbiranju ponudb. °u anen P° konc Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi DS van. Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice TOZD Osnovna šola POLDE STRAŽIŠAR Jesenice Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA TOZD Osnovne šole Polde Stražišar Jesenice Pogoji: — kandidat mora izpolnjevati pogoje.določene s prvim odstavkom 89. člena Zakona o osnovni šoli, — imeti mora pedagoško izobrazbo, — 5 let delovnih izkušenj, — organizacijske in strokovne sposobnosti, — biti mora družbenopolitično aktiven. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ Jesenice, TOZD Osnovna šola Polde Stražišar Jesenice, »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh. GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA Kranj, Oldhamska 4 Po sklepu delavskega sveta in v skladu s Statutom razpisuje odbor za delovna razmerja prosta dela in naloge za VODJE OPERATIVE Poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo tehnično izobrazbo in dopolnilno izobrazbo za gasilskega inženirja, ali gasilski inženir, — zahtevana praksa — 5 let, od tega 2 leti na organizacijsko vodstvenih delih, — moralno politična neoporečnost. Dela in naloge razpisujemo za 4 letno mandatno obdobje. Interesenti naj oddajo vloge z dokazili o šolski izobrazbi na naslov: Gasilsko reševalna služba, Kranj, Oldhamska 4, Odboru za delovna razmerja, v roku 30 dni, od objave. O izidu razpisa bomo obvestili vse prijavljene kandidate v 8 dneh po sprejetju sklepa. železniško gospodarstvo ljubfjana GORENJSKA , OBLAČILA L_" KRANJ Odbor za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja proste naloge in opravila KUHARICE Pogoj: — gostinska šola, — 3 mesece praktičnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, in je v turnusu. Poskusno delo je 2 meseca. DSSS stanovanj nima. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri. ^^[_fikj\f športnega ~ZmH^2^^m orodja BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Športna orodja objavjamo prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA PLANERJA MATERIAIJV I Pogoji: — srednja šola strojne smeri, — 2 leti prakse, tečaji in seminarji o materialnem poslovanju, — poskusno delo 3 mesece, in odslužen vojaški rok. Pismene prijave sprejema kadrovska služba ELAN, Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku objave. ETAŽER sestavljiva oprema, ena od novosti, predstavljenih na sejmu stanovanjske opreme v Kranju je vzbudila veliko zanimanje med obiskovalci. Za vse. ki bi si radi po lastnem okusu naredili TV omaro, HI-FI mizico, knjižno omaro, regal, pregradne stene, servirno mizico, stojala za rože, okvirje za slike, spuščene stropove m podobno, jo izdeluje Skupna obratovalnica JEMC, 64260 Bled, Riklijeva 1, tel. 77-279 ETAŽER opremo si lahko ogledate v hali A in na stalnem razstavnem prostoru v Ljubljani, na Trgu Komandanta Staneta 5 Omenimo naj še. da je oprema ETAŽER uporabna tudi za opremo trgovin, izložb in razstavnih prostorov. Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk, n.sol.o. Kranj, Moše Pijadeja 1 TOZD DODELAVA Kranj, U Po sklepu delavskega sveu TOZD Dodelava Kranj.bo. OBJAVLJAMO PRODAJO stroja za nanos lepila LS-1. širina lepilne površine 500 na teoretična zmogljivost 89J ti 1310 m/h, teža 180 kg Pismene ponudbe bomo zbirt-li do 21. 10. 1983 do 12. ure v i Tiskarni in kartonaži Gor«,4-1 ski tisk. Ogled stroja je možen vsak dan do 14. ure v Tiskanu • I kartonaži Gorenjski tisk p> smene ponudbe sprejo« 1 TOZD Dodelava Kranj poti »700« do 21. 10. 1983, do Um| Komisija bo izbrala najboljši ga ponudnika ter vse ponudnr ke obvestila o izbiri. Prometni davek plača kupec Ttiiniiišto @ gorčica UUBUANA-JESENICE Jesenice Slov.Javornik Žirovnica Lesce-Bled Radovljica Globoko Otoče Podnart Besnica Jošt Kranj Škofja Loka Reteče Medvode Medno Vižmarje Litostroj Ljubljana Vozni red velja od 16. oktobra 1983 E Z Te vozi ob nedeljah in prazmkih DO ELIM JESKNi Razpisna komisija razpisuj« prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA delovne organizacije Poleg splošnih zakonskih jev iz 511. čl. Zakona o run nem delu morajo kandidati n polnjevati še naslednje papJK — da imajo visoko ali višje >? brazbo ekonomske, tehi pravne ali organiza smeri, — da imajo 5 let delovnih _ šenj na vodilnih dok n • logah, — da obvladajo svetovni jeriL Delo se združuje za 4 leta. Kandidati morajo prijavi p ti vsa dokazila o izpolnjev razpisnih pogojev, kratek I njepis z opisom dosedanjih lovnih izkušenj. Prijave sprejemamo 8 dni pa „ javi na naslov Elim Jeseni«. -za razpis IPO. Kandidate bomo obvestili o iti-dih razpisa v 10 dneh po oprt- vljeni izbiri. SOZD ŠKOFJA LOKA DSSS DO Promet Škofja Loki objavlja na podlagi sklepa komisije za i vna razmerja prosta dela oziroma naloge SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA SAMOUPRAVLJANJE Pogoji: — višja šola pravne ali uprav« smeri, 3 do 4 leta delovnih izkuJta^ od tega več kot 1 leto na področju samoupravljanja, kandidati bodo pred ubit« opravljali preizkus znanja. Delo se združuje za nedoloiet čas, s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazih « izpolnjevanju pogojev sprejem* kadrovska služba v škofji loki. Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po izteku prijav nega roka. 18. OKTOBRA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE 11. STRAN GLA IL45/ tel.: 27-960 IDAM (Z ~*m novo JAKNO št 36 temno moder - (Jdki. Telefon 064/44-610 10801 JflHOBEL Gorenje prodam za 1 SM. fcfnac. Godeči 170, Škofja Lok?.. ••ZELJE v glavah. Sp. Brnik 3 10518 lULO a dvig avtomobila in dve TV H.prodam. Miklavč, Ljubljanska 5, ^a,teL 62-193 10650 —Ju SADIKE za živo mejo LIGU-m- 'y£ vuk dan. Sv. Duh 99, Škofja 10652 f> - jamico, zdravo, močno, primer-•spiod, ugodno prodam. Zoran Sodja, Mali. Bled 10543 *§ OS za cirkular (špento). Telefon »V" 10736 ■Vaditve prodam PEĆ na trda goriva. ^f.!«,Stražišće 10737 Nbaočno »ŠTANCO« (knaker) za re-^•kancanje« železa. Kranj, Škofjelo-ivfclžuče 10738 *te ZELJE v glavah. Franc Kuralt, TaB 10739 1» HRUŠKE za namakanje (po kwi)inSENO. Ančka Gole, Višelni-10740 *i 5kW termoakumulacijsko PEČ. M*dar, Bistrica pri Tržiču, Begunj 10741 ki »toradio kasetofon UNIVERSI-■ibmzvočnikoma, 2x30 W m kljuko - : Fo;kar, Ožbolt nad Zmincem 6, k'uki 10742 tfciflMjen kombiniran ŠTEDILNIK. Koknca, Kuratova 5 10743 HRUŠKE moštarice. . Papler, .VaM, Žirovnica 10744 *»orodam trajnoiarećo PEĆ in PEĆ IrBIOI.Ana Bobnar, Voglje 70 10745 *m dve toni ZIMSKIH JABOLK. Ijfctvsak dan po 15. uri. Šolar, Pe-10746 Sit 4kW termoakumulacijsko PEĆ. Zfc. Duplje 56 10747 jfe prodam SPALNICO. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! Prodam stereo OJAČEVALEC 2 x 30 VV, domače izdelave, s kupljenim ohišjem, cena 1,2 SM. Ogled vsak dan Robert Kopač, Do-bračevska 28, Žiri 10764 Prodam kombiniran VOZIĆEK za dvojčka. Telefon 23-017 10765 Ugodno prodam GRADBENO BARAKO v Hotemažah. Pojasnila pri Bogomolcu (popoldan) 10799 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIĆEK ter kombiniran ŠTEDILNIK (2 elektrika, 4 plin). C. Talcev 3, Kranj 10800 NI C": KUPIM Kupim dvobrazdni PLUG. Ludvik Ver- tnik, Sp. Brnik 32 VOZILA 10798 NbtBrtatični KANU z vesli. 5* Duh 85, Škofja Loka 10748 Tone 10749 in. BiH prodam dobm ohranjeno OMA-'3 Najamem GARAŽO v Kranju ali okolic! Plačam v naprej. Telefon 21-924 od 16 ure ai,e 10794 Prodam enosobno STANOVANJE na Pla- w" tak?j vselJ,vo (»tomec - zdomcu;. Naslov v oglasnem oddelku. 10795 ECREIHfi Cenjene goste OBVEŠČAMO, da smo odprli DISCO, ki obratuje vsak PETEK SOBOTO in NEDELJO, od 17. do 23. ure. HOTEL CREINA --- > ZAPOSLITVE Sprejmem ŠIVILJO ali mlajšo DELAV-pcUeL^Se"86^ kamniška @ gorčica OBVESTILA Žagam metrska DRVA na domu. Telefon 74-715 Na zalogi imamo otroške bunde z zadrgo na rokavu, od št. 4 do 16, cena 1.720 do 2.520 »ELITA - PEPELKA« na Klancu 10482 Po naročilu izdelujem vse vrste kovanih balkonskih in vrtnih ograj ter zaščitnih kovanih okenskih mrež. Telefon 79-562 10796 Poslovalnica »BALA« vam nudi ugoden nakup čeških odej, cena 898,65 din. Se priporoča »ELITA — BALA« 10483 Obveščamo učence, da srečanje učencev Industrijske kovinarske šole Plamen Kropa predvideno za 22. 10. 1983 odpade. OSTALO Izjavljam, da so govorice d tem, da me je Franci Hubat, Šmartno 33, Cerklje prijavil zaradi prekrška neresnične. Rafko Erzar, Cerklje 284 10797 Za vedno nas je zapustil naš oče, mož in brat FRANC SMOLEJ z Luž št. 22 Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 18. oktobra 1983, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Lužah na pokopališče v Šenčur. ŽALUJOČI: žena Julka, sinovi Milan z ženo Mojco, Tine in Robi, sestri in brat z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete MILKE KLEMENČIČ se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se njenim sodelavcem iz Alplesa za vence in tako številen obisk na domu. Posebna zahvala vsem sosedom, ki so nam tako nesebično stali ob strani. Zahvaljujemo se zdravnikoma iz Železnikov in Institutu na Golniku. Iskrena hvala g. župniku za lepe besede pri pogrebnem obredu. Zahvaljujemo se tudi ZB za govor pri odprtem grobu. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČA SESTRA MICI IN NEČAKINJA STANKA Z DRUŽINO ZA H V Al A V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, ded, praded, brat in stric JOŽE GRAŠIČ Petrovčev ata iz Goric Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako .številno pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, vsestransko pomagali in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se dr. Bavdku za zdravljenje in g. župniku za opravljen obred ter govorniku za poslovilne besede. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Gorice, 13. oktobra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta \ IGNACA DREMPETIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje, nam kakorkoli d/ugače pomagali in ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala sosedom in vaščanom Britofa-. Zahvaljujemo se tudi dr. Bavdku in zdravniškemu osebju, Transturistu Škofja Loka, LB TBG Kranj, VŠOD Kranj, SGP Gradbincu Kranj, DPO Britof, Združenju šoferjev in avtomeha-nikov Kranj, pevcem, govornikoma tov. Jeraju in Zevniku ter župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Milan in Nace, hčerka Anica z družinami ter drugo sorodstvo Britof, Kranj, 13. oktobra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube in skrbne mame, stare mame, tašče, tete in prababice JULI JANE BOGATAJ roj. GAJGER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam bili v pomoč, in ji darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi delavcem kolektivov: Niko in Alples Železniki ter Ternit Domžale ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Iskrena hvala dr. Rešku in dr. Možganu iz Železnikov ter dr. Zumru iz Nevrološke klinike Ljubljana za zdravljenje, l$akor tudi g. župniku za besede slovesa in pogrebni obred. Zahvala organizaciji ZB NOV Cešnjica za venec, praporščaku Vinku Pfajfarju ter Milki Šmidovi za ganljiv poslovilni govor. Prisrčna hvala pevskemu zboru »Niko« za žalostinke in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI': hčerki Minka in Marta ter sinovi Ivan, Jože in Tone z družinami ter drugo sorodstvo Cešnjica, 10. oktobra 1983 GLASOVA ANKETA zdravljenje dveh otrok Sindikalne organizacije jeseniške Železarne so zbrale precej denarja, žičarji dali enodnevni zaslužek, prispevajo tudi posamezniki, ki tako izkazujejo svoj humani odnos do sočloveka — Don-čićeva otroka še na zdravljenju na francoski kliniki JESENICE — Jeseniški žičarji so, ko so zvedeli, da ima njihov dolgoletni pridni sodelavec Borislav Dončić dva neozdravljivo bolna otroka, ki ju namerava poslati v Francijo na zdravljenje, začeli z obširno in nadvse humano akcijo zbiranja denarja. Borislav Dončić s Kosova je že dvajset let na Jesenicah, zaposlen v žičarni in oče 13-letnega Radoslava in 16-let-ne Zdenke. Oba otroka že od rojstva bolehata za boleznijo Epydermolysis bul losa hereditaria. Po vsem telesu imata le tanko plast kože in sta občutljiva na vsak dotik. Po vsem telesu imata nenehno izpuščaje, boleče rane, ki morajo biti stalno obvezane. Starša sta dan in noč previjala otroka, ki so se jima prstki na rokah zlepili.Vsakastopinja je bila boleča, na dvorišče sta jih starša morala nositi. Nista hodila v šolo, a vendarle sta bistra in inteligentna, znata brati in pisati. Staršema se je utrnilo upanje, ko sta zvedela, da v francoski kliniki zdravijo to hudo bolezen. Borislav, ki nikoli nikogar ni ničesar prosil, le pridno in marljivo hodil na troizmensko delo v žičarno, se je v hudi stiski obrnil na sodelavce in prosil za pomoč. Mesec dni zdravljenja v francoski kliniki stane 130 starih milijonov dinarjev, zdravniki pa so pismeno obljubili vsaj 60-odstotno zdravljenje, če otroka ostaneta... Žičarji so nemudoma začeli akcijo, sama Železarna je v hipu dala garancijsko pismo francoski kliniki, da bo plačala 100 starih milijonov dinarjev. Sindikati v vseh 24 temeljnih organizacijah so dali denar, žičarji enodnevni zaslužek in tako sami zbrali okoli 77 milijonov starih dinarjev. Otroka bi ozdravili — to je pač vsem jasno — če bi ostala malo dlje, kar pomeni spet denar. Po prvih dneh zdravljenja sta doživljala hudo reakcijo kot znak, da se jima zdravstveno stanje boljša. Zato jeseniški žičarji, ki bodo spet in spet prispevali po enodnevni zaslužek — okoli 30 starih milijonov — za sodelavca še naprej neumorno Asfalt v Planini pod Golico Planina pod Golico — V začetku oktobra so asfaltirali cesto od Prihodov proti Planini pod Golico v dolžini 700 metrov. Dela so opravili delavci Cestnega podjetja iz Kranja, financirali pa pri krajevni skupnosti Planina pod Golico in deloma komunalno podjetje Kovinar na Jesenicah. Ostalo jim je še okoli 500 metrov, ki jih nameravajo še asfaltirati. Primanjkovalo je denarja in dela bodo nadaljevali prihodnje leto. Cesta je za krajane velika pridobitev, saj so precej oddaljeni od Jesenic, veliko pomeni tudi za nadaljnji smučarski in turistični razvoj kraja. Cveto Knežević _._ Najlaže je drevesa posekati! Kranj — Med prvomajskimi prazniki so letos v Savskem logu v Kranju posekali stoletno bukev, prejšnjo nedeljo pa še nekaj debelejših bukev. Takšni nenadni, nepojasnjeni poseki ljudi razumljivo jezijo, saj je na področju mesta škoda vsakega izgubljenega drevesa. Menda so se drevesa sušila in jih je bilo zato treba posekati. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kje so vzroki. Če je temu resnično kriv onesnažen zrak, si s sekanjem dreves delamo medvedjo uslugo...! Zato je skrajni čas, da se problema lotimo drugače! A. Ž. Zdaj sta Radoslav in Zdenka na francoski kliniki, doma pa zbirajo denar za njuno zdravljenje. zbirajo denar in so veseli slehernega prispevka. Do zdaj so se tej humani akciji žele-zarjev odzvali tudi nekateri posamezniki, jeseniški učenci na šolah zbirajo prostovoljne prispevke. Borislav Dončić nas je prosil, da se iskreno zahvalimo vsem darovalcem, mi pa objavljamo za zdaj tiste, ki so prispevali do konca septembra. Martin in Marija Kadivec, Kranj — 1.000 din; sindikalna organizacija Iskra Commerc Kranj — 6.650 din; Marjana Bjelinič Bled — 1.000 din; sindikat OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur — 5.000 din; Marija Stanonik, Srednja vas. Poljane — 3.000 din; Stanislav Arh, Kamnik — 500 din; restavracija Tikviš Gozd Martuljek — 5.000 din; Mirko Guzelj, Dolenja vas, Škofja Loka - 1.000 din; Gabrijel Kobal, Jesenice — 2.000 din; inženir Miroslav Nikolič Jesenice — 1.000 din; Tone Peterka Jesenice — 100 din; odvetnik Lojze Dolgan Jesenice — 2.000 din; Rotarjevi Radovljica — 500 din; Pil-hartinger Bled — 500 din; Cecilija U ranic, Žeje - 1.000 din. Skupaj 5.500 din so prostovoljno zbrali tudi delavci Ljubljanske banke, enote na Jesenicah, je pa še več darovalcev, katerih imena bomo objavili v prihodnji številki. Jeseniški žičarji prosijo vse tiste, ki lahko, kakor pač zmorejo, prispevajo za zdravljenje Dončićevih otrok in prispevke nakažejo na žiro račun: Ljubljanska banka Jesenice — 51530-620-37-610 za Dončićeve 8007-6345-06. D. Sedej UMRL V BOLNIŠNICI V nedeljo, 16. oktobra, je v jeseniški bolnišnici umrl Jelenko Pavlovič (roj. 1960) za posledicami prometne nesreče, ki se je bila pripetila 23. septembra na magistralni cesti v Naklem. Pavlo-viča, ki je izven prehoda prečkal cesto, je zadel osebni avtomovil. PO NEZGODI ODPELJAL Križe — V soboto, 15. oktobra, ob 20. uri se je pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Janez Corbeg (roj. 1942) iz Kranja ni opazil pred seboj kmečkega voza, ki ga je s traktorjem peljal Jakob Mali iz Žiganje vasi ter trčil vanj. Pri tem je z voza padla voznikova žena Anuša Mali in se ranila, voznik Corbeg pa je odpeljal s kraja nesreče. TRČIL V VOZIČEK Škofja Loka — V nedeljo, 16. oktobra, nekaj pred 19. uro se je na Poljanski cesti pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi ranjeni. Voznik osebnega avtomobila Janez Nagode (roj. 1939) iz Kranja je na Poljanski cesti trčil v zadnji del vozička, ki sta ga peljali po desni strani ceste 18-letna Tatjana Završ-nik in Marinka Stanonik. V nesreči je bila Tatjana huje, Marinka pa lažje ranjena. Obe so prepeljali v Klinični center. L. M. Pnevmatsko kladivo skrito pod krompirjem Kranj — Konec avgusta letos je Franc L., zaposlen v Iskrinem tozdu Livarna, opazil na hodniku tri palete z elektropnevmatičnimi kladivi pripravljene na končni pregled pred prevozom v trgovino. Med malico je eno pnevmatično kladivo še lepo zavito v originalni embalaži vzel in kasneje po delu odnesel domov. Skril ga je v garaži, kjer so ga kasneje ob preiskavi miličniki tudi našli. Ob tem pnevmatskem kladivu, vrednem v trgovini 56.710,70 din, pa so za vrečami krompirja našli še hidravlično dvigalo, ki ga je Franc vzel, ko je lani delal pri zasebnem obrtniku. Ta je dvigalo sicer že pogrešil, vendar pa je menil, da ga je posodil komu, ki mu ga je pozabil vrniti. Dvigalo je bilo vredno okoli 5500 din. Kriminalisti UNZ Kranj so ga za obe kaznivi dejanji ovadili temeljnemu tožilstvu. Nesreča na tirih Podhom — V petek, 14. oktobra, ob 19. uri se je na železniškem postajališču Podhom pripetila nezgoda. Zvonimir Cvitanovič iz Podhoma je sedel na robu perona, tako da je imel noge na železniških tirih. Ko je z jeseniške smeri pripeljal vlak, se ni umaknil, kljub temu da je strojevodja dal zvočni signal, pa tudi zaviral je, vendar je lokomotiva s stopnicami zadela Cvitano-viča, da je padel v prostor med peronom in tiri. Pri tem si je pretresel možgane in dobil odrgnine. Nezgoda z električnim mlinom Hotavlje — V četrtek, 13. oktobra, popoldne se je pri mletju sadja za ja-bolčnik pripetila nezgoda pri hiši št. 1 v Hotavljah. Marko Kosmač je z električnim mlinom mlel sadje, njegov triletni sin Luka pa se je igral na dvorišču. Ko je Kosmač odnesel zmleto sadje v klet, se je otrok približal vključenemu mlinu, pri tem pa mu je pogonska os potegnila rokav srajčke na desni roki, tako da mu jo je obrnilo. Otroka je rešil oče, tako da je ustavil mlin. Huje ranjenega otroka so prepeljali v Klinični center, kjer pa je bilo treba roko v nadlahti odrezati. GORENJSKA NOČNA KRONIKA KDOR VREČO DRŽI... Z odpada na odpad bi lahko rekli trgovini, ki sta si jo privoščila dva možakarja, če bi tako organizacijam za zbiranje odpadnih surovin še rekli po starem. Sredi noči sta na zbirališču ene od gorenjskih delovnih organizacij za zbiranje odpadnih surovin nalagala odpadni baker na avtomobil, pri tem pa je delavec, zadolžen za varovanje materiala v nočnem času, gledal proč, nato pa je celo odklenil vhodna vrata, da je njun avtomobil lahko odpeljal. Alije tudi pri tem mižal ali ne, ni točno dognano. NOČNI NOGOMET Kdo ve, nad čem je bil prejšnji teden tako razkurjen Š. F., da je pred jeseniško pošto s posodami za odpadke igral nogomet, toda občani občutljivih ušes in brez razumevanja za neuspelo nogo- metno kariero kar precej pijanega nočnega športnika so hitro poklicali miličnike. Pospremili so ga v prostor za premišljevanje, kjer je pričakal jutro. NOČNA OZIMNICA Da si prav zdaj bašemo shrambo z ozimnico, ni prav nič čudnega. Toda, če to počnemo sredi noči, se bo vsaj sosedu zazdelo nenavadno. Ko sta sredi noči dva možaka pripeljala domov polno »stoenko« zeljnatih glav in jih lepo zlagala v shrambo, je bil sosed nemalo začuden. Vedel je namreč, da soseda nimata vrta, tržnica je ponoči zaprta, da pa bi kam daleč človek hodil po zeljne glave, pa tudi ni več poceni. No, izkazalo se je, da sta soseda dobila zelje celo zastonj in to v Stra-hinju, ko sta si ponoči natezala ozimnico brez vednosti lastnika. L. M. »Trgovine smo zelo veseli« Rateče — V večjih mestih nam otvoritev nove samopostrežne trgovine kaj malo pomeni, čeprav smo je razumljivo veseli. Navajeni smo jih že leta in leta in čudimo se, kadar v kakšni vasi še stopimo v dobro staro »klasično« trgovino. Ratečani so dolgih sedemindvajset let kupovali najbolj osnovna živila v zares tesnih inoretesnih prostorih Živil in dolgajeta so si želeli vsaj nekoliko večjih^prostorov. Prizadevanju so bila dolgoletna, kajti povsem razumljivo je, da se trgovskim organizacijam večje naložbe v manjše.krajevne skupnosti ne splačajo. Vendar pa bi v Ratečah trgovina lahko že zdavnaj stala — predvsem zaradi maloobmejnega prometa, kajti v minulih letih niti ni bilo tako malo avstrijskih in italijanskih kupcev. Zdaj trgovino imajo, manjšo samopostrežno, z več prostora za embalažo ter sodobne prostore za prodajo KŽK izdelkov. Razumljivo je, da so bili Ratečani — predvsem seveda Ratečanke — trgovine nadvse veseli in prvi dan je bilo izjemno veliko prometa. Ratečanke ne bi bile Ratečanke, če ne bi v svojo novo sa-mopostrežnico kar po vrsti prinašale tudi okrasno cvetje — da bi bila ja še prijetnejša. Mira Sumi, Ratečanka: »Za na? trgovino je pač samo ena sama W seda: nadvse pohvalno, da so f zgradili. Prej so imele uslužbenk/ izredno malo prostora in zaradi V ga z embalažo veliko več dela. V v govini se dobi većinom« prav vg-kar potrebujemo, prej so lahko prr dajali le najbolj nujna živila.« Slavka Kopavnik, gospodinja iz Rateč: »Kako ne bi bili veseli tako lepe trgovine! Zdaj lahko kupimo veliko več kot v stari trgovini, zdaj pač ni tako kot prej: zdaj vse vidiš, pa lahko kupiš. Pa je nekam čuden občutek, če si osnovna živila kupoval stalno v klasični trgovini, saj se ti zdi, kot da bi zdaj kradel, ko vse sam jemlješ s polic. Res smo je strašno veseli, tudi prostorov KŽK, ki so v spodnjem delu stavbe.« Marija Jeršin, poslovodkinja v Ratečah: »Res je, da smo takšno trgovino čakali sedemindvajset let it razumljivo je, da smo jo najbolj v*/ sele zaposlene. Zdaj je dovolj prostora za pijačo, za embalažo in tal prodajnega prostora. Trgovina Žhil je bila zgrajena resnično hitro - < nekdanjih adaptiranih prostori) mlekarne — prekoračitev rokova« bilo, prav tako tudi ne prekoračil naložbenih sredstev. V trgovini f bilo že prvi dan veliko obiska, pri' Lajali so tudi avstrijski kupci, ki p/1 nas še vedno radi kupujejo rades' sko, pijače, moko in ostale življenj' ske artikle.« D. Sedej Gostje kot planinci Turistična poslovna skupnost Bled je skupaj s turističnim štvom in z organizacijo blejskega Kompasa začela v svojo stično ponudbo vključevati tudi planinski turizem Miličnike počakal pod posteljo Kropa — Ko je v začetku oktobra zagorela luč v sosednji hiši, kjer sicer lastnica stalno ne stanuje, se je sosedi zazdelo, da ne more biti nekaj v redu. Zato je lastnico poklicala v Ljubljano in obe sta ugotovili, da je tisti, ki je pač v hiši, prišel tja nepovabljen. No, še preden je lastnica lahko prišla v Kropo, so hišo pregledali miličniki in v spalnici pod posteljo našli skritega Metoda Kopača, doma iz Bistrice pri Tržiču, sicer pa brez zaposlitve in stalnega bivališča. Kopač je že dan poprej v večernih urah vlomil v hišo in sicer skozi klet, kjer si je kar s sekiro skušal utreti pot v druge prostore. Vendar mu sekira ni dobro služila, zato je še enkrat poskusil z zunanje strani skozi okno, da je prišel v gornje prostore. Tam je prespal, vzel nekaj oblačil, svoje pa pustil tam ter se ves naslednji dan zadrževal v bližnjem gozdu. Zvečer se je vrnil, da bi ponovno prenočil, vendar pa so mu spanec preprečili miličniki, ki so jih poklicali sosedje. Ob tem pa so ugotovili, da je bilo dan poprej vloženo tudi v lovsko kočo na Petelinovcu, kjer je vlomilec spraznil nekaj steklenic pijače in si privoščil kavo. Tudi tega kaznivega dejanja je osumljen Kopač. Vzel krožno žago Kranj — Delavca Z. K. je v montažnem oddelku ene od kranjskih delovnih organizacij zamikala povsem nova krožna žaga. Vzel jo je iz zaboja, kjer je bilo več žag in jo predel v drug zaboj, le-tega pokril ter vse skupaj hotel odnesti. Pri tem pa ni vedel, da ga je pri tako očitni kraji opazovala čistilka. Zahtevala je, naj žago vrne nazaj, kjer jo je bil vzeL a se sprva za te zahteve ni zmenil.- Sele ko je začela vpiti, da krade, si je premislil in odnesel žago spet nazaj. Ovadili so ga temeljnemu tožilstvu Bled — Pri turistično-poslovni skupnosti Bled so se skupaj s turističnim društvom Bled odločili, da intenzivno začnejo v svoje turistične programe vključevati tudi planinski turizem. Že prejšnja leta so se turisti radi odločali za krajše in manj težavne ture na bližnje vrhove, zato je bila zamisel dobrodošla. Letos so prvič ponujali na domačem in tujem turističnem tržišču tedenski program in v poletni sezoni organizirali dva. Program je gostom predstavil blejski Kompas. Junija je 38 tujih gostov vsak dan obiskalo izletniške točke v bližini Bleda. Tudi septembra je bil obisk tedenskega programa zadovoljiv. Kompasu je uspelo vključiti planinski turizem tudi v program tujih agencij Neckerman ter ADAC. Tako "se gostje lahko že doma odločijo, kako bodo preživeli dopust v Sloveniji. Za planinstvo so bolj kot Angleži, ki jih na Bled prihaja največ, navdušeni Nemci in Holandci. Razmišljali so, da bi program bovaLtudi turo na Triglav, v gostje preživijo na Bledu časa — teden dni — tura na pa je razmeroma zahtevna. MotdV, bodo ponujali prihodnje leto. če' zanjo dovolj zanimanja. Gostje, ki so se odločili za aktn^ preživljanje dopusta prknas,»r[( skali Stražo, Mlino, bili naOsojalJ si ogledali Pokljuško luknjo iaKfl želji odpeljali z avtobusom ahmi peš do Krnice, v Radovno alivKrAi in peš nazaj. Na voljo jim je bil gozdne učne poti v Radovljici.bih' na Lancovem, v Bodeščah. pn Var' sorju, pripešačili so do Lipmce ,, Vsi so bili z ogledom bližaj* r| daljne okolice nadvse zadovolji Takšen program je torej vreda v. pozornosti in nadaljnje spodWJ. saj bo prav gotovo deležen v pnV:. njih letih še večjega odziva, atoffj meni kvalitetno dopolnilo naše \ stične ponudbe. D.Sefc; Dobro so se najedli in odnesli Tržič — Da življenjski standard naših ljudi pada, občutijo tudi gostinci. Lokali na dobrem glasu so sicer še vedno prav tako obiskani, vendar se tudi v njih gostje že redkeje odločajo za jed. Gostilna Pr' Slug v Tržiču, ki je poznana tudi zunaj občinskih meja, je dobra gostilna, v kateri se padec življenjskega standarda še ne kaže tako kot marsikje drugod. Gostje radi naročajo okusne pizze, krače in druge hišne specialitete. A prisluhnimo pripovedi Mirka Štera, gostilničarjevega očeta, ki sinu pomaga v šanku. Zgodilo se je v ponedeljek, 10. oktobra. V gostilno je zašla peterica gostov od kdo ve kod; dve dekleti in trije fantje, stari nekako od 22 do 26 let. Bila je to družba »finih« mladih ljudi, ki jim standard dovoljuje modne obleke, moderne pričeske in najbrž tudi zapravljanje v gostilni. Naročili so hrano, dva litra vina, na koncu pa še kavo. In medtem ko pete je gostilničar (sin) odhitel naročilom, so jo neznani gostje, mo šanka s prijaznim nasmeshm^ pohvala očetu, češ, bilo je:am#A stno, pobrisali. Ne da bi seveda^' čali... Z litrom nepopitega vm: popotnico . .. Kot je dejal Mirko Ster, mu vi toliko za izgubljenih 182 stanki čakov, ki jih je »fina drvita dolžna, kot za moralo teh odnos do gostilničarjevega dri* truda ter nenazadnje tudi do