koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi |s moil
GLASILO SVOSODOPflSELJVIH SLO VE JVC EV V A.METUK.I
Od bo|a do zmag«!
devoted to the Interests of the laboring classes
Štev. 22.
KsUrtd M Seoond-ClaM Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Oh is ago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 29. maja 1912.
Kdor ae mleli svobodne, se boriti sa svobode t
Leto XI.
Razgled po svetu.
fS.	-----
Avstrija.
Budapešt. — Po minulih dvodnevnih krvavih spopadih je nastal zopet mir in delavci so šli zopet na delo. Socialistična zveza je bila napovedala dvodnevno stavko, kot protest proti izvoljitvi grofa Štefana Tisza za predsednika ogrskega državnega zbora. — Grof Tisza je odločen protivnik splošne volilne pravice in zagrizen nasprotnik delavstva.
Demonstracije so bile velikanske, kakoršnih v Budapešti še ni bilo. 'Ranjenih je 236 oseb, a 67 “vodij” so zaprli v ječe.
Opozicijska stranka je sklenila, da uvede v drž. zboru obstrukcijo ker se je postavila na stališče delavstva.
Dunaj. — Ogrski ministrski predsednik Ladislav Lukacs je poročal cesarju Fran Josipu o zmedenem položaju v Budapešti ter med drugim cesarju oziroma kralju povedal, da sta on, Lukacs, :in novi predsednik grof Tisza sklenila, da poojstrita hišni red. (Op. ur. Ogrsko delavstvo dolži direktno avstrijskega cesarja, da je on vsega tega kriv; cesar kot ogrski kralj je delavcem obljubil splošno volilno pravico, a je dano kraljevo 'besedo pogoltnil, — seveda, na pritisk ogrskih magnatov, katerim se “Franci” vedno pokori).
Rusija.
Petrograd. — Veliko pozornost zbuja zaznanje o ukradeni oporo-
NAPAD MAVROV NA MERADO
Poročilo iz Pariza prinaša vest o krvavem boju med Francozi in Mavri v taborišču ob alžirski meji.
Pariz. — Tukaj je obelodanjeno poročilo, da je 10,000 Mavrov uapalo francosko taborišče v Me-radi ob alžirski meji. Poročilo pravi da imajo Francozi 150 mrtvih in 380 ranjenih, a Mavri imajo pa 1000 mrtvih in 3000 ranjenih. Mavri so bili odbiti.
Vojno ministrstvo ni dobilo še nobeno potrdilo o vesti.
Pariz. — Brezžična poročila iz Fez-a na vojnoministrstvo pravijo, da je bil po arteleriji odbit drugi napad na mesto. Trupa na-daljuih 5000 francoskih vojakov prodira, da zavaruje pot med Rabatom in Fezom. • *
Britanija.
London. — Okolo 15,000 stavkajočih ladjedelničnih delavcev je korakalo po mestni glavni cesti. Ustavili so se na Trafalgar Square kjer je več govornikov imelo govore. Ni izključeno, da nastopi naeijonalna stavka. Zveza, obrežnih elektrikarjev se posvetuje, če ne bi bilo dobro stopiti v simpatično stavko.
Težko prebavna politika.
London. — Gospa Emmelina Pankhurst, bojevita voditeljica iSufragetk in gospod in gospa Pet-lick Lawrence, skupni izdajatelji lista “Votes for Women”, so bili od Old Bailey porote- krivim spo-
ki umrlega kneza Wenbolicki in ^ani ter so zaradi zarote in na-o vjetnU“'-' j “dinje, kar sedai peljave k hudobni i^AedbHmet-kazensko sodišče preiskuje. Dedi- ia obsojeni na 9 mesecev ječe. nja je 17 letna francozinja Mari- V svoj zagovor je rekla Pank-
ja Nessy, katera se je seznanila s knezom Wenbolicki ob Rivieri. Knez, 65 let star mož je dekle vzel seboj v Petrograd, kjer je kmalu zbolel in ona mu je stregla noč in dan. Pred svojo smrtjo je napravil oporoko v korist dekleta. Kot priče sta bila dva zdravnika in pa neki inženir Diatkoff, ljubimec knezove nečakinje. Po knezovi smrti je Diatkoff zmak-nil oporoko izpod zglavij a umrlega. —
Kmalu na to se je on s svojo ljubo preselil v palačo, kjer je vso knezovo služkinjad in tudi dekle — dedinjo — držal v jetništvu a slednji se je posrečilo pobegniti in je zadevo ovadila sodišču.
. Nemčija.
Hamburg. — Novi oceanski velikan Hamburg-Amerika-erte ‘Imperator’ je bil dne 23. t. m. iz ladjedelnice Bloin & Voss spuščen v morje; parnik je največji na svetu. —
Hamburg-Amerika-črta je opremila parnik z rešilnimi čolni tako j
hurst, da dejanja Sufragetk so “politična” in ne kriminelna, toda sodnik ni bil te misli, da bi se politično okna pobijala, kar je tudi s razsodbo dejanski pokazal.
Zopet zmaga?
Rim. Od admirala Vialo došla brezžična poročila potrjujejo, da je bojna ladja “Napoli” pljula k otoku Chios in tam turške uradnike in orožnike zajela.
Pomorska plovba ovirana.
London. — Dne 24. t. m. zjutraj so prevozni delavci zastavkali in pokazale so se že osodepolne posledice. Več oceanskih parnikov je pridržanih med njimi atlantični prevozni parnik “Minneapolis”, in prihodnji teden ne bo noben parnik zapustil pristanišča, raz-ven če odpluje brez tovora.
Voditelji stavke so dovolili prevoz premoga, vode in predmete, ki služijo za razsvetljavo in zdravstvene naredbe. Tudi bolnišnice smejo prevažati živila in led. Carmens Trade Union”, je
da tisti visijo prosto izven ladje in dne 24. t. m. zvečer proglasila ge-imajo prostor za vsa živa bitja na neralno stavko, v katero je spojena unija pouličnih železnic. S tem se je stavka silno razširila in bati se je, da se ji pridružijo vsluž-benci raznih železnic.
krovu. “Imperatpr” ¡bo tudi o premljen s tremi brezžičnimi aparati, ki bo vsposobljen za nepretrgano zvezo.
Na “Imperatorju” bodeta vpo-slena dva prva častnika, od katerih eden bo izključno odgovoren za navigacijo in varstvo parnika.
Grozna nesreča.
Castello de le Plana, Španija, 28. maja. — Vsled razstrelbe v kinomatičnem gledališču je okoli 100 ljudi mrtvih in veliko ranjenih. Gledališče je popolnoma zgorelo.
Novi predsednik.
Pariš. — Pavl. Deschanol je bil dne 26. t. m. izvoljen za predsednika poslanske zbornice.
Generalni konzul ponesrečil.
Frankobrod o. M. — Frank E.
Hill iz Minnesote, generalni kon-( zul Zđr. držav, je dne 23. t. m. pa-‘jajo prebivalcem, del preko ograje stopnic v tukaj-
Konec vojne?
Pariš. — Misel, da se skličejo velevlasti na posvetovanje v svr-ho posredovanja med Italijo in Turčijo se bliža vresničenju. Kakor se govori, je Turčija pripravljena mir skleniti in brez predsodka se ne bo tudi Italija temu protivila.
“Temps” je celo mnenja, da bi bila Italija eventuelno pripravljena odpovedati se anektiranim krajem Tripolitanije.
V Peru grozi revolucija.
Buenos Aires, Arg. Volilni nemiri in stavke v Peru kažejo pričetek že dolgo pričakovane revolucije. V Peru uvažajo veliko o-rožja in municije, katero proda-
šnem velikem hotelu, ter bil na mestu mrtev. Nezgoda se je najbrže pripetila v hipni omotici.
Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljudstva.
Razne novice.
Nova stranka.
New York. Pri seji “National Manufacturers Association” so storili korake, da se vstanovi nova politična stranka. Predsednik zveze, John Kirby ml., je imel govor v prilog nove stranke. Izvolili so odsek, da zdela potrebne načrte.
Noče zopetno izvoljitev.
Washington. Senator W. Murray Grane iz Massachusetts je naznanil, da ni več kandidat za mo-rabitno zopetno izvoljitev. Njegova doba poteče dne 3. marca 1913.
Grozna kazenska sodba.
Tyler, Texas. — Zamore Dan. Davis, ki je pripoznal kriminalni zločin, izvršen nad C. Johnson, je bil prijet od razdivjane druhali in sežgan na javni cesti narejeni grmadi.
Smodnik vžgan od strele.
Acton, Mass. — Dve tovarni za smodnik, ki jih lastuje “American Powder Co., so vsled strele eksplodirale in docela raznežene. Nezgoda se je dogodila ob polnoči in ker so ljudje zbežali od nevarnega kraja, ko je neurje nastalo ni k sreči nobeden poškodovan.
Kavin trust.
New York. — Z namenom, da bi vlada na podlagi Sherman-za-kona braziljanski trust kave razpustila, je segla v sršenovo gnezdo. Vsaj način postopanja je že silno razburil kri. Daleč preko meje Zdr. držav se nestrpno^ pričakuje, kako bo sodišče razsodilo o vladni zahtevi in če bo dovolilo, da sme vlada prodati kavo, vredno $10,000,000 in ki je last tuje države katera je baje namenjena, da zatre trgovino, kar bi bilo proti antitrust zakonu. Sloveči odvetniki so prišli v prepir z zastopniki vlade in sodniki okrožnega vsklienega sodišča so nekaj vladnih predlogov zavrnili, osobito o-ne o nameravani prodaji. Gre se za 950,000 vreč kave, ki se nahaja v skladišču Dock Co., Hermann Sielckem in drugi v New Yorku in je zaplenjena.
Na bogataše se ozir jemlje.
New York. — Bivši new yoriki
kralj ledu” in velefinancir Morse, je bil pred 'kratkem izpuščen iz ječe, češ da je smrtnonevarno bolan ih da ne bi bilo p^av ko bi tak velikaš umrl v ječi. A komaj je dospel v New York, je takoj pričel svoje delovanje na borzi ter se izvrstno počuti.
Sedaj se bavi, da ustanovi trust za prevoz ljudi in tovora na Hudson reki. Ali je tudi to zakonita enakopravnost ?!
Malo poprašanja.
Louisville, Ky. — 3000 praznih župnij je za pastorje Northern presbyterianske cerkve. Da se temu zlu (?) odpomore, se je dne 24. t. m. na zborovanju sklenilo, da se ustanovi stalni komite s sedežem v Chicagi, ki bo imel nalogo dobiti duhovnike za prazne ■fare. —
Zboljšanje plače delavskim prednikom na železnicah.
New Haven, Conn. — Delavski predniki (Foreman) na železničnih progah New York, New Haven & Hartford-železnice so predložili zahteve, med drugim osemurno delo ob sobotah in račun j an je prekoeasa ob nedeljah in praznikih za poldrugi čas, kar so želez-nične družbe privolile. To pride v prid 600 del. prednikom.
Listnica uredništva.
A. R., Bingham. Pride prihodnjič. — A. K. Cl., O. Dobili ko so bile notrajne strani že zaključene; toraj prihodnjič. — Vsem o-stalim e. dopisnikom v vednost, da za sedajno štev. ni bilo mogoče, toda pride vse na vrsto.
SENZACIJONELNA TRDITEV.
Obsojeni zločine pripoveduje komplotu proti predsedniku Taftu.
Pittsburg, Pa. William D. Pas-torius je bil pri tukajšnem sodišču spoznan krivim, ker je Aleksandru R. Peacocku, znanemu milijonarju in bivšemu kompanjonu Andrew Carnegieja, poslal bombo z namenom, da izsili iz njega $5000 in bil zaradi tega obsojen v ječo najmanje 4 in največ 6 let. Pred razpravo je Pastorius poslal po svojega odvetnika A. C. Steina ter mu razodel neki nameravani atentat na predsednika Tafta. — Odvetnik je vso zadevo izročil vladnim^iradnikom. Pastorius trdi, da napad je bil osnovan zaradi odpovedi trgovinske pogodbe z Rusijo in navaja kot zarotnike Evgena Carlo, v hotelu Navara, in nekoga po imenu Dimardo v Rimu. —
Momaričen proračun v zbornici.
Washington. Dne 25. t. m. se je pričelo v zbornici razpravljati o proračunu ameriške vojne mornarice, ki izkazuje potrebščine v znesku $118,819,837.00. Proračun ne vsebuje nikakoršnih postojank za gradbo novih bojnih ladij, ker so demokrati izjavili, da jih ni — potreba.
Pomorski plovni kongres.
Philadelphia. Predsednik Taft, governer države Pennsylvanie in župan mesta Philadelphia ter člani dvanajste mednarodne pomorske plovne konference so se sestali dne 23. t. m. v Philadelphiji na posvetovanje.
Zveznemu pravdniku grozijo.
Los Angeles. — Preiskava zvezne velike porote proti “Industrial Workers of the World”, je do 31. t. m. prekinjena.
Zvezni uradniki so trdno odločeni, da temeljito preiščejo zadevo in to temveč, ker je vladni pravdnik Robinson dobil grozilno pismo v katerem se mu obeta smrt, ako ne vstavi preiskave.
Slično grozitev je dobil tajni detektiv Charles de la Coitr iz San Diego.
Izvolil si način smrti.
Sait Lake City, Utah. —- Dne 25. t. m. je pet strelcev stalo za preprogami državne jetnišnice, a tem nasproti je na stolu sedel človek z zavezanimi očmi. Na dano znamenje mu je pet krogel predrlo srce in bil je poslan na oni svet. Bil je to morilec Julius Ser-may, ki si je.sam izvolil tako smrt.
Ali bo šel, ali ga bojo porinili?
Washington. — Sedaj so tudi republikanski senatorji in prijatelji Lorimerja prišli do prepričanja, da je ves trud tega možakarja zaman, da bi se rešil iz malo častne afere, v kateri je on igral glavno vlogo in sedaj čaka rešitve v senatu. Svetujejo mu, naj sleče senatorsko togo in da naj vloži svojo resignacijo brez odloga. —
Washington. —- Podpredsednik Sherman se je 26. t. m. vrnil iz Chicage, kjer je bil v zadevi senatorja Lorimerja, ki se nahaja v senatu. Podpredsednik je molčeč in se brani dati najmanje pojasnilo o njegovi misiji.
Nobene pristojbine.
Washington. — Z večino glasov 147 proti 126 je dne 27. t. m. kongres ponovno potrdil svoj sklep, vsled katerega ameriške ladije ob obrežnem prometu ne bojo plačevale pristojbine pri rabi Panama prekopa.
101,000,000 ljudi pod amer. zastavo.
Washington, D. C. Po ravnokar izdani korekturi eensus-urada živi pod ameriško zastavo 101,000,000 ljudi. —
Vstaja na Kubi.
Santiago, Kuba. — Močna jezdeča tropa oboroženih črncev je dne 25. t. m. zjutraj napala plantažo El Silo, ki se nahaja 15 milj od tu in so jo popolnoma oplenili. Seboj so vzeli konje, živila in vse, kar se je dalo porabiti.
Vlada je odposlala trupe v Guantanamo. Ker je železnica razrušena, se vrši prevoz vojaštva s parniki.
Washington. — Državni depar-tement je dobil zasebne brzojavke, iz katerih se da sklepati, da postaja upor na Kubi vsako uro resnejši.
Vlada v Washingtonu se pripravlja za vsake morabitnosti, a hoče čakati še dva ali tri dni, pre-dno odpošlje več trup na otok.
Kubanski vladi se pripusti primeren čas da se vidi nje sposobnost ali nesposobnost za demonstracijo, da upor zaduši, ali pa vsaj revolucijonarce kroti, doikler ne dospejo tja ameriške trupe, ki so na poti v Guantanamo.
Posebno se pa poudarja, da od-pošiljatev na Kubo večjih bojnih kardel nikakor ne pomeni kako posredovanje, marveč le varstveno odredbo za ameriške podanike, ki se nahajajo na otoku.
Ako kubanska vlada izprevidi, da nemore zatreti upora in da vsled tega Ameriko prosi pomoči, bo zahteva od predsednika Tafta in njegovega kabineta strogo pretehtana, predno se o zadevi vkre-ne odločilni sklep. — Predsednik Taft je nasprotnik vsake intervencije ali dejanja, ki bi se tolmačilo kot tako.
Došle brzojavke kažejo potrebo odpošiljanja varstvenih trup v a-meriške plantaže.
Predno dospejo transportni parnik “Prairy” in topniearke “Paducah” in “Nashville” v Guantanamo sestoji vsa ameriška po-satka iz 100 mož pomorskih vojakov.
Santiago, Kuba. — Močni oddelek ustaških Zamorcev, je napadel sladkorno plantažo Santa Lucia pri Gibara (severno obrežje province Oriente), ki je ameriška lastnina. Nikjer okoli ni vladnih trup; vslužbenci branijo posestvo z vspehom.
Washington. — Državni depar-tement in pomorski departement se posvetujeta o koncentraciji več bojnih ladij v Key West, Fla., da imajo v sili pri rokah floto, če bi bila ameriška lastnina razdejana in če se izkaže, da kubanska vlada nemore ukrotiti ustašev.
Koliko bojnih ladij se naj zbere v Key West, je prepuščeno ^pomorskemu departementu, toda toliko jih bo, da bodo razposlane na razne kraje otoka, kjer bojo varovale ameriško posest.
Havana. — Gomez, predsednik Kube, je poslal 26. t. m. predsedniku Taftu brzojavko, s katero sicer prijazno toda odločno protestira proti vsaki intervenciji ali vmešavanja Zdr. držav. Predsednik Gomez naglasa, da ga je a-meriški poslanec Beuapre informiral, da je vlada v Washingtonu eno topničarko poslala v Nipe in dala povelje, naj se močan oddelek vojnega brodovja pri Key West snide, da v slučaju nadalj-nih izgredov na Kubi varuje koristi na otoku živečih Amerikan-eev, ker, kakor je poročal ameriški poslane, ni kubanska vlada zmožna varovati ameriško življenje in imetje. Potem nadaljuje dobesedno:
“Veže me dolžnost, da izjavim, da take odredbe še tako vznesene čute ljudstva žalijo, katero ljubi svojo svobodo in je odločeno 'braniti jo do smrti.
“Apeliram na Vas, kot lojalnega prijatelja Kube, d,a te pravice vpoštevate ter Yam zagotavljam, da je ta vlada zmožna in da ima zadostno podporo od patriotičnih meščanov, da zaduši upor nekoliko ljudi, ki so zapeljani in nimajo razuma za očetnjavo.”
STAVKARJI SO DOBILI ZVEZNEGA SODRUGA.
Med nakladalci ene železnice, ki nadomeščajo stavkarje, je izbruhnila vratna bolezen “Mumps”. — Želežnič-ni voditelji se posvetujejo.
Chicago, 111. — Izbruh nalezljive bolezni “Mumps”, v začasnih stanovanjih stavkokazov neke tukajšnje železnice, bo mogoče pripomogel k bližnji rešitvi že tedne trajajočega spornega vprašanja med nakladalci in generalnimi ravnatelji prizadetih železnic.
Na tovorni postaji Northwestern železnice na Wood Street je zbolelo več nakladalcev, ki zavzemajo prostore stavbarjev, na vratni bolezni “Mumps”, in edeu skabov, Denver Goldbroutb, kateri stanuje z 16 tovariši v spal-* nem vozu “Aurora”, je po zdravniški izpovedbi v kritičnem položaju. Vzlic temu, da je več va-gonskih stanovalcev o bolečinah tožilo, in vzlie temu, da so se pojavile otekline na vratu, niso prizadeti to vpoštevali. Še-le ko je Goldbrouth postal mrzličen in se mu je pričelo mešati, so poklicali zdravnika, kateri je zadevo naznanil zdravstvenemu uradu. Ker je šola blizu kolodvora, ni izključeno, da se nad kolodvor proglasi kvaran tena.	r
Štrajk krojačev.
Chicago. — Y pondeljek ob 10. uri je 4000 krojačev zaštrajkalo. Vsi so vposlenci Kupenheimer Co. Če družba ne izjavi, da ostane pri stari pogodbi, sklenjeni pred par leti in če delavcem ne da iste plače, kot jim gre po pogodbi 'bodo vsi krojači v velikih izdelovalni-eah stopili v simpatijski štrajk. V mestu dela nad 40,000 krojačev in šivilj.
Omenimo naj, da sedaj je ravno eno leto tega od kar so bili chica-ški krojači na štrajku. Krojači so zadnji štrajk takorekoč zgubili in temu je bilo največ krivo meščansko časopisje in pa policija. Današnji položaj je drugač, kajti štrajk pressmanov in newsboysov je skoro več kot kos cbicaški policiji poleg tega pa je ljudsko mišljenje zdravo in simpatično s štrajkarji. Meščansko časopisje i-ma vso pozornost obrneno za lasten interes ki se ne more vmešavati v zadeve drugih. Krojači so mnenja, da bodo zmagali.
Še nekaj o procesu čikaških velemesarjev.
Dne 21. t. m. se je pričela razprava ,pred zveznim sodnikom Landisom proti W. A. Helander, W. W. Shaw in George M. Wil-litts, vsi vslužbenci pri Armour & Co. ki so krivi nebrižnosti sodnij-skih odredb. Ko se je avgusta 1910 preiskovalo proti mesnem trustu, so bili imenovani nakazani, da naj dajo zvezni poroti zahtevana pojasnila in pa da dotične knjige predlože ; kar pa obtoženci- niso storili, pač pa so naznanili, da so vse dotične knjige vničene.
Listu v podporo.
Neimenovan: ker se ni vstrašil napisati resnice “Škof proti župniku” $1.00; F. Lesar 25c, J. Gantar 50c.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	* 10.35................ SO	kron.
za	S 20.50 ............... 100	kron,
za	* 41.00 ..............  200	kron,
za	* 102.50 ............... S00	kron,
Za	$ 204.50 .............. 1000	kron,
za	$1020.00 .............. S000	kron-
Poštarina je všteta pri teh avotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriličn« je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland It, How York IM •*, Cialr At«., H.i*.	Clavoland, Ohio
Zahodna
>odporna
Bolniška Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
»?
Vstanovljena aprua. 25. Inkorporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	FRANC J E K Y3, B>x 44, Taylor, Wash.
Podpredjednik:	PAVE H K03, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FRVNK T03T0 VRSNIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: BLAŽ FELICIYC, Bjx8), Enumc.aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
Ivan in Gabrijela sta zrla nemo drug drugega.
V sobi je nastal oni strašni molk, ki pritiska na srce s tako težo kot svinec, kar pomeni splošno potrtost. Menigo je še nekoliko posedel za mizo, pozibal se na ■desno in levo, uredil pod nosom o-sivele brke, potegnil tudi za muko na bradi ter popil zadnje kaplje
velike oblake dima. Jedno nogo je prav zložno stegnil po klopi, drugo je imel na tleh. Kadar je zaplapolal ogenj, da se je v njegovem svitu grdo zarežal Barbin o-braz, pogledal jo je Matej, in reči moramo, da ne milostljivo, a rekel ni nič. Že delj časa namreč postaja on otožno po vasi, poveša glavo in govori le malo. Pa ne
vina. Spoznavši, da je dobro o- da bi kdo mislil kaj zastran ženi-
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. SHAW
eja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, ash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode.
TEMNI OBLAKI.
POVEST. — SPISAL DOBRÂVEC.
II.
Kot ptičica sem pevala, Sem sladke sanje sanjala, Oh, zdaj pa nikdar več. Veselje preč je, preč.
Narodna.
Nadaljevanje.
Strme sta ga poslušala Ivan in orijela.
lo pripovedovanje je čitatelju deloma znano, zato se ga bo-dotaknili le toliko, kar ga je eposrednji dotiki s povestjo,
• zidanju železnice je delal Me-
0	najprej pri Tomažiču, pozne->ri Lesarji}. Menigo je najprej
vil svoje razmere S J.OThbži-l. Tomažič je rodom Bistričan. :ojni Lesar mu je bil velik pri-ilj. Rada sta najemala skupno
1	pri železnici. 0 prepiru agd ■ ua ni bilo nikoli slišati. — Pq
cu je podedoval Peter Tomažič eejšnje bogastvo, a nikake iz-'j aženosti. To si je pridobil poje, kolikoT je sploh mogel, z i nim trudom večinoma sam. —
; pravi “papirni črv” zgrizel prebral je vse, karkoli je bilo nbno slovenski ali nemški igi, bodi že take ali take vse-e. Najraje se je bavil s potopi-n elektriko. “Vesoljnost je sa-jeden električen stroj, vsak ¡rek za-se pa zmanjšan strojček oljnosti”. Na tej podlagi je po-l sodil svet, kolikor ga je nam-mogel spraviti v tesne meje jega sestava. Francoskega pi-jlja Verne-ja “Pot na mesec” jfe bilo nedosežno delo, imajo-za podlago temeljita preraču-tja. Zdelo se mu je celo verjet-t in gorje onemu, ki bi mu opo-al. Zato so ga imeli včasih za aka.
Lad je pripovedoval svoje zna-delaveem, a ti so ga le bore lo n meli. norce SO pa brili o govih pojmih vselej, ko ga m > zraven,
‘Tomažič se je vrnil z lune”, orili so, ko je prihajal 'k njim. ‘Da bi te telegraf odnesel!” sije ta in oni, če se je mož le dolgo sukal okoli njih. ‘Elektrika ga je ubila”, uganilo delavci, ko ga ni bilo po celi i blizu. — Sploh pa Tomažič ni b človek. Živi po svojem pre Čanju za električne ideale in — >je denarje.
Tri dni pred znano nesrečno 5jo za Lesarjevo hišo sta se spr-po stari navadi Korenčan in Le-\ Sodili so, da je moral hiti rok temu neki Hraščan, ki se je ;al menda za Suhorea. Tega je sar zapodil prejšnji dan — Me-
nigo se je spominjal še prav dobro — zaradi malomarnosti pri delu in pa zastran podpihovanja drugih delavcev. Hudo se mu je postavil 'Suhorec po robu in kazal zobe kot razdražen pes, a zbežati je moral, ko se je Lesar zapodil proti njemu. Potem je šel Suhorec na delo h Korenčanu, ki ga je res tudi vzprejel, a samo za tisti dan. Zvečer sta se dobila z Lesarjem v delavski gostilni in se prav pošteno sporekla zastran njega. Drugi dan je šel Suhorec s trebuhom za kruhom. Tovarišem je rekel, da gre na Hrvaško, kjer misli ostati v e e let. Kdo se bo kosal z domačimi sitneži! Poslovil se je pri tem in onem, povedal ženi naslov, kam naj mu piše, in izginil je. Lahko go ga pogrešali pri želzniei.
“Ono popoldne”, pripovedoval je Menigo, “ko sem delal zadnji dan na cesti, bil sem zamišljen in močno žalosten. Slutil sem, da me čaka kaj hudega. Zvečer dobim res naznanilo, da mi je žena za smrt bolna, in pa da moram takoj k njej.
Ker nisem dobil Lesarja v lopi, da bi mi izplačal dnino, moral sem mn nasproti na drugi konec ceste pod Št. Peter. Srečal sem ga že na potu ter mu razložil svojo žalost. Pograbil sem nekaj obleke in hitel proti Trstu. Temna je bila noč in skrbelo me je, kako pribredem po bližnjici do velike ceste. Lomastil gem srečno naprej, in le nekaj ko-bakov je bilo Še skozi grmovje pri vodi, pa bi bil na trdih tleh. Tedaj slišim na cesti krik: “O, j-o-oj!” in nič več; glas je pojemal, kakor da mu je nestajalo sape. Poznal sem, da je to Lesar. Stopim bliže in vidim Korenčana, ko mu preiskuje žepe na tleh.
“Menigo, vi lažete!” vzkliknila sta brat in sestra.
—	Ma, no per baceo! ’ ’ odreže se Lah.
“Kako ne? Saj je Korenčan sam pritekel k nam naznanit žalostno novico”.
—	Ali je to čudno, per dio, ko je dobro vedel, da mn pokojni vaš papa ne uide več.
Ivan je nezaupno pogledal sestro, ki se je naslonila na steno in ihtela.
“Zakaj pa niste vi tedaj objavili sodišču ali nam nesreče?”
—	Mudilo se mi je domov. Tudi nisem mislil, da bo tako hudo. Pozneje pa nisem bil več v teh krajih, nihče mi ni naznanil smrti vašega očeta, in ostalo je, dasi gotovo hi jaz ne bil molčal.
pravil svoj posel, vstal je, poslovil se lahkotno in prijazno, kar znajo, samo Lahi, ter odšel.
Onda j se odpro vrata sosednje sobe, in domačima dvema se pridruži Josip Korenčan. Skrivaj je namreč poslušal Menigovo izpoL ved. Bled kakor zid ni si upal ziniti besede. Nekoliko, trenotkov molče vsi trije, potem se oglasi I-van, rekoč:
— Nisem še popolnoma prepričan, da je vse res tako, kakor je pravil mož, a kdor sodi stvar le površno, verjame to, kar je povedal, in verjame tudi ono, kar so še ljudje dodali iz lastne domišljije. Tako površno sodi svet. Moj dragi Josip! Rad sem te imel, spoštujem te še sedaj, toda —”
Ivan!” zavpije sestra in objame brata okoli vratu. “Ivan, počakaj ! ’ ’
V tem hipu stopi v soho stari Korenčan zasopljen in prepaden. Gledal je sedaj tega, sedaj onega, a beseda mu ni mogla iz grla. Zdelo se mu je, kaj se je vršilo med temi tremi. Vsi so slutili, da jih je nocoj pritirala skupaj neka po-
tve. V silnem šumu drugih skrbi, kamor ga je zanesel vrtinec življenja, pozabil je skoraj na snubitev, pozabil Gabrijelo ali svojega lepega denarja, ki ga je zabil po Barbinem svetu v novo hišo, tega ni pozabil. In kakor kažejo stvari sedaj, videl ga bo težko več v svojem življenju.
Poslušajmo pogovor!
Barba ga pogleda in pravi: “Danes mi je Gašper zopet poslal denarjev, mnogo jih je poslal.” Pa kaj to govoriš? Ali ni prav, če ti jih je poslal? ■ obregnil se je Matej, ker je ravnokar mislil o svojem izgubljenem kapitalu.
“Seveda je prav; ali jaz mislim, da bi ne bilo prav, ko bi jih pustila mrtve. Treba bode še kaj kupiti. Čudim se, kje zasluži toliko. -— Glej, in tukaj ga niso marali, pa koliko je že poslal domov!”
Vse to Mateja ni vzdramilo. Ker je že predolgo molčal, da je Barba obupala na odgovor, vprašala ga je: “No, kaj misliš ti?”
Hm! Menda ne krade.
I, saj veš, da ne, Bog nas va-
sebna, kruta sila, zakaj nikakor se ruj J” čudi se ona
VABILO NA PICNIC
katerega priredi
LOVENSKI DELAVSKI PEVSKI ZBOR
"ORE L"
v nedeljo dne 2 jnnija 1912 v Joseph Horalek grovu, Lyons, Illinois. - -
stopnina 25c Dame v spremstvu gospodov vstopnine proste DVE NAGRADI v gotovini najboljšima kegljačema
ZEMITE Ogden Avenue karo do City Limits in tam pa Lyons karodoGrova
niso mogli zjediniti, da bi se skupno pogovorili. Vsakdo si je želel biti Čim ¡preje sam.
'Čudno sta še domača ozirala na starega Korenčana, boječe ju je pogledoval ta, kakor bi hotel reči : kaj neki sem vama ueinil, otroka moja?
Josip je bil najžalostneji. Njemu so ravnokar minili trenotki vzeli Gabrijelo in ž njo vse na sve’-i’d. Samo ta misel mu je objela srce, doeim so drugim razjedali dušo še drugačni neljubi spomini...
“Ali veruješ, da je moj oče nedolžen?” vprašal je Ivana proseče.
—	Da, za svojo osebo verujem; ali kaj poreko ljudje? Pameten si in pomisli, kako prav je to, da se je stvar začela sedaj; bolje sedaj kot prepozno.
Josip ga je dobro umel. Jasno mu je bilo, da govori Ivan s svojega stališča prav, zakaj kako bi vplivalo na srce vsakega človeka, ko bi slišal: vzela je sina, eegar 0-če je bil morilec njenega očeta! Toda ljubezen in živo prepričanje 5 očetovi nedolžnosti nista pustila v njegovem sren prostora drugačnim mislim.
“Moj oče je nedolžen!” vpil je Josip skoraj obupno, “nedolžen, tudi če misli ves svet drugače”.
—	Gospod Lesar! začel je stari
Korenčan s svojim nizkim, a tresočim glasom, iko bi bil kriv samo za las, ne bi me bilo danes tukaj. O, ko bi mogel govoriti o moji poštenosti vaš pokojni oče! ... — Starca je zmogla bolest. Obmolknil je in ihtel.----
Lahna sapa je vlekla skozi jel-ševe veje oh Reki, ko sta se oče in sin molče vozila proti domu. Bil je hladen večer, a tih ko grob. Z vseh strani so jima udarjali na liho otožno ječeči glasovi zvinov. Josipu se je zdelo, da zvonovi spremljajo njegovo bolest; Ko-rroean je pa riislil sam o sebi, o svojih zmeden5h razmerah, jezil se je na ljudi, ki so tako zlobui, jezil na ta kraj, na vso dolino in ua ves svet.
Popolnoma neuspelo sporazum-ljenje je bilo vzrok, da sta prišla slabe volje že pozno po noči domov. Zvonovi “za duše v vicah” so utihnili in tema je bilo povsod, le na pokopališču so še ugasovale lučice, katere je tja postavila dobrotna roka.
Povsem drugačen večer so imeli tedaj pri Suhor cu v Hrastju. Bila sta z Barbo sama v lepo izdelani hiši, po dnevi je bil pri njiju dostikrat Menigo, ki se je letos nenavadno dolgo mudil v sloven skih krajih.
Barba je sedela na nizkem stol cu poleg ognja, katerega je pridno netila, da se je nekoliko svetilo v kuhinji; Matej se je pa naslonil na klop za ognjiščem, glavo je podprl z levico, v desni je držal pipo dolgocevko ter vlekel iz nje
Potem jih mora zaslužiti, drugačne poti ni, deje Matej malomarno in kadi kakor prej. Zato ga izkuša Barba vzdramiti po zvijači, rekoč: “Ali se misliš še ženiti ? ’ ’
—	Ti in ženitev ¡pojdita rakom žvižgat! Nisem več za to!
“Stavim, da hi Gabrijelo vzel še danes, ko bi te marala. Kaj ne da, Matej?”
—	Prav rad.
“To sem hotela zvedeti iz tebe. Ha, ha! Mari se ti blede? Ali ne pojmiš, da si ji prav ti skalil srečo s Korenčanom, pa da ti bode za to še hvaležna! Morda hi hotel, da bi se zato še zaljubila v tebe. Ne budali, ko si lahko pameten, če hočeš!”
V tem je Matej pošteno sedel na klop in pazno poslušal Barbo, ki ga je zadela s svojim zbadanjem prav v srce.
“Gašper se vrne pomladi domov, kakor je pisal danes, in zložno bomo živeli kot prava rojena gospoda, le nekaj zemljišča morava midva še dokupiti,”
Matej je nekaj mencal, kakor bi pritrjeval, a misli so mu zopet ušle drugam.
Sosedov vrt je na prodaj, prav našega se dotika. Kaj, ko bi tega kupila? Za gotov denar ga bo ral dal. Slišala sem, da ga ceni precej drago. Vsega sicer ne zmorem sama, a nekaj upam, bodeš priložil ti. Saj je itak vse tvoje.”
—	Barba, reče Matej naglo, ¡kakor da je ravnokar zapodil muho
nosa, — moj denar povsod in vedno potrebuješ kakor za neko ‘zabelo” ali srečen “žegen”. Nič več nimam in nič več ti ne dam, moj ostane le denar, ki sem ga zapravil za te-le zidove. To pomni, in kupuj ali prodajaj, karkoli ti drago, a brez mene in mojega žegna”!
To je Barbo vendar nekoliko presenetilo.
“Ne huduj se, Matej! Vse to vem jaz dobro in tudi Gašperju je znano. Ko se vrne, tedaj si lahko zagotoviš svoj dolg na našem posestvu ali pa potegneš denarje.” Te besede so ga nekoliko uteši-1%, dasi ne popolnoma, ker mn je srce viselo na denarju več kot na vsem drugem svetu.
Tajinstveni mir je ogrnil zemljo, nebeški sel pa je objel v sladko spanje mnogo srečnih src. A tudi trpinom je on najboljši prijatelj, tudi nesrečna srca dobe v njegovem objemu krepilo. Matej se je stegnil nocoj po postelji, zaril prste v redke, posivele lase in računal, koliko je že potrošil in čemu je potrošil. Do konca vendar ni mogel s svojimi mislimi. Poljubil ga je blaženi znanec — sen in ga prestavil v one srečne višave, kjer ni neusmiljenih ljudi, kjer ni varajočih duš, kjer ni njegove sestre Barbe. Matej je spal trdno.
Dalje prihodnjič.
Posvetujte se z našimi specijalisti
M ožj<
)e m žene
Za nasvet vam nič ne računimo in tudi ne za X—ray preiskavo.
Bolezni, kijih vspešno ozdravimo.
Se počutite vtrujene, ko vstanete? Ste vrtoglavi? Se vam mrači pred očmi? Ali imate bolečine v hrbtenici? Ali vam srce neredno vtrip-Ije in imate glavobol? Ali ne morete spati? Ali ste potrti? AH trpite na kaki kronični bolezni kot n. pr. zastrupljenju krvi imate škrofelne. rane, srab, kiio, trpite na želodcu, jetrih, obistih ali mehurju, ste zaprti, imate, insomnijo ali kako drugo tako bolezen? Zglasite se'pri Hot Springs Medical Institutu ki vas z X—ray-om preišče zastonj.
NAŠE GESLO:
Če ste bolni, mi vas ozdravimo; in če ¡niste vam bomo resnico po-vedali. Imamo specijalista za vsako bolezen in najmodernejše metode v medicini, ranocelstvu in elektroterapiji. Ne obupajte, če so vam drugi zdravniki rekli, da ste neozdravljivi. Ne odlašajte,' pridite takoj in mi vas gotovo ozdravimo. Ne rabite iti v Hot Spring, Ark., da bi vas tam zdravili, toda predite k Hot Springs Medical Institutu, kjer rabimo iste metode.
VSAK PACIENT ZADOVOLJEN
Z dovoljenjem Vas obračamo na stotine pacientov tu v Chicago, katere smo vspešno ozdravili in vsak vam bo povedal, da je z nami zadovoljen. Mi ne garantiramo samo, da Vas ozdravimo ampak da tudi ostanete zdravi, ali Vam pa vrnemo sleherni cent, ki ste ga nam plačali, Plačujete lahko na obroke.
HOT SPRINGS MEDICAL INSTITUTE^ 11B-112 S. State St, Chicago, III,
Nad Orpheum gledališčem.
URADNE URE: Dnevno od 9 do 9 večer. — V nedljah od 9 do 4 pop. Govorimo v vseh jezikih.	Tel. Randolph 5541
Vaštrdo-lesen pod ostane svital, če rabite naš
Se posuši čez noč in ostane lep, svi-tel. Se ne odrgne in ne premoči.
PERMANENT FLOOR FINISH
Ena ioc ročka (kanta) našega “IDEAL WAIL PAPIR CLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo.
CHAS. NOVAK & SON
barve, steklo, čopiči in stenski papir 1652-1664 Blue Island Ave.,
blizu 18 ce3te.
Telefon Canal 732
VINO.
VINO.
Pristno vino iz Missouri.
Rojak ne zabavljaj ko prideš v saloon ali naročiš vino, pa dobiš mlako, jesih ali mešano brlozgo. Zahtevaj in naroči
■VI2STO IZ MISSOUHI
Ki je pristno, garantirano in narejeno iz najboljšega grozdja. — Missourska vina so dobila leta 1900 prvo nagrado namiznega vina na svetovni razstavi v Parizu. To ni vsakemu znano a je resnica.
Vsa vina, ki jih imam jaz na prodaj pridejo iz držav-
nih trtnic in so iz	čistega grozdja.		
Bela vina :	Cena gal.	Rdeča vina :	Cena gal.
Elvira 			 60c	Concord 			50c
Riesling			70c	Claret 			 50c
Marshala			75c	Ives Seedling .		65c
Dry Hill Beaty .	... $1.00	Norton Virg. Seedlg. $1.00	
Pri naročilih po 50 gal in več, dam sode prosto ; pri ma-			
njših pošiljatvah	in sicer od 5 do 50 gal.,		priložiti je
$1.00 za sod.			
Trgovcem s vini, ki imajo dobre reference, nudim kredit, vsim drugim naročilom je pridjati denar ali ček.
Nad 100 pohvalnih pisem vsakemu na razpolago. Tisti, ki niso zadovoljni z vinom, dobe denar nazaj.
F. GRAM, Naylor Mo.
Opomba. Jaz osebno nisem v vinski trgovini temveč se bavim z kupčijo zemljišč, a državna trtnica mi je iz prijaznosti prepustila večjo množimo tega vina, da se dokaže kako blago rodi trta v Missouri.
VINO.	VINO.
$25.00
ZASTONJ
$25.00
10
8
Ako hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas ¡na lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo na vse strani seštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove-sek. Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dept. 14, New York.
Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobre urejen
West Roundup Saloon.
SamoJ4 milje zahodno od postaj« Vedno sveže pivo, — Postre žba solidna. Domača vina.
Josip Cerovšek
lastnik.
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač
Kočije za vse priložnosti, kot svatb itd.	Telefon Canal 1]
192rBlue Island Ave.,
Chicago, I
Glas Svobode stane $2.00 n» lel

S.S.P.
v

Zveza
J
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11280 Indiana Ave., Chicago, lil.
(Slavni odbor:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
¡FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. .JOHN BATICH, Box 487, Claridge, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK. 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
•VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
.JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
.MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341— 6th St. Milwaukee, Wis.
JJradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
OD GL. ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE.
Zveleček iz 17. redne mesečne seje gl. odbora.
Seja se otvori ob ^29. uri zvečer, v dvorani na 2005 Blue Island .Ave., dne 20. maja 1912 in prisostvujejo jej sledeči bratje:	A.
.Mladič, Jos. Benko, Wm. Rus, J. dvalan, A. Duller, M. V. Konda, J. Ivanšek, Jack Tisol, J. Levstik, M. S. Skubic in M. Mladič.
Zapisnik zadnje seje se sprejme "in podpiše, kot je bil čitan.
Dr. št. 1 Chicago, lil.: Resoluciji, v kateri se zahteva priobčitev Izida splošnega glasovanja radi tajniška plače in volitve porotnika, se po kratki debati ugodi; ter «e da tajniku ponovni ukaz, izid
glasovanja v kratkem času obelodaniti v Zvezinem glasilu.
Dr. št. 3 De Pue, 111.: Vrši se dalja debata radi bolne podpore, usmrtnine in pogrebnik troskov pokoj. br. Jos. Sklander-ja, in se sklene, še ostali del bolne podpore izplačati, ker se je našla dotična listina, ravnotako se izplačajo pogrebni troški, to je svoto $75.00 kot jo določuje oporoka; usmrtni-na se pa pridrži, dokler se dediča medsebojno ne poravnata.
Dr. št. 43 High Bridge, la.: Prečita se pritožba, poslana gl. predsedniku, naperjena proti gl. tajniku češ, da zavlačuje podporo br. Slapar; na odgovor pozvani gl. tajnik poroča, d,;,mu ni bilo podpore prej mogoče izplačati, ker je bila bolniška nakaznica pomanj-
kljiva, kar se vzame na znanje.
Naznanje se vzame umrtje brata Jos. Sklander člana dr. št. 3 v De Pue, lil., vzrok: sušica. Se izreče sožalje.
V S. S. P. Zvezo se sprejme nova društva in sicer pod št. 95 Bradley, lil. s 12 člani, in pod št. 96 Piper, Ala. s 10 člani; v posamezna društva pa 46 članov in 4 članice.
Verodostojne listine starostnih članov se pregledajo in odobre.
Gl. tajnik predloži razne račune, katere se odobri v izplačitev.
Sklene se, nadaljnib $4000.00 vzeti iz čekovno prometne blagajne, ter jih naložiti obrestonosno v Northern Trust and Saving Bank Chicago, 111..
Daljša debata se vrši radi vprašanja kako bi se denar naložil, da bi nosil večje obresti; namreč, naj bi se nakupili državni bondi ali se naj bi ga izposodilo na posestva. Do gotovega zaključka ni prišlo, hoteč dobiti prej natančnih pojasnil.
Zavarovalnino proti ognju, Zve-zinega urada, se sklene zvišati iz $500 na $1000.
Gl. tajnik nasvetuje naj bi se napravile nove izboljšane bolniške nakaznice; nasvet se sprejme in tajniku se da nalog napraviti vzorec ter na drugo sejo predložiti odboru v pregled.
Blagajnik br. Kalan prosi, da bi se mu zbog velikega dela zboljšala letna plača iz $150.00 na $200, kar se po dolgi debati sklene dati na splošno glasovanje.
Nadzorni odbor poroča izid zve-zinih računov, kar se vzame na znanje; in s tem se seja zakluči ob 11 uri 50. minut zvečer.
Wm. Rus, zapisnikar.
Vojni stroški Nemčije.
Iz Berolina se poroča: Državni zbor je sprejel v tretjem branju predlog o vojnih in pomorskih potrebščinah. Proračun je sledeči: Armada se za 29,000 mož ojači, in flota dobi nov oddelek vojnih ladij in pa dve križarki. Stroški znašajo za to leto $24,250,000, $31,750,000 za prihodnje leto, m potem vsako leto do 1920 pa po $28,500,000.
I KMETIJSTVO. I
Vprašanje o oskrbi kmetijstva.
Že skozi šest let preiskuje kmetijska šola državne univerze v Co-lumbiji vprašanje o kmetijski o-skrbi in to posebno z ozirom na odnošaje v Missouri, kjer že dve leti dela praktične poskušnje. Te poskušnje so izpadle tako ugodno, da se je -šolsko vodstvo odločilo zvedene poljedelce razposlati, da farmerje o uspehih pouče. Od takega pouka si obečajo velike u-spehe.
Ko so imeli farmei’ji v Colum-biji svoj shod, so se izjavili o u-godnih uspehih vsi tisti, ki so se ravnali po oskrbovalnem sistemu kmetijske šole in naštevali dobičke, ki so jih dosegli.
Eden je rekel, da je nad $1800 iz zemljišča več pridelal, kakor popred; drugi je izračunal večji dohodek za $1500, in tretji prav^
Aa ~ uveh letih od $400 na pré-
JC v
ko $1200 prispel.
Okraji, vasi in posamezne osebe, ki se zanimajo za ta projekt za-morejo dobiti podrobna pojasnila, če pišejo na Dr. D. H. Doane, vodja “Farm Management”, College of Agriculture” Columbia, Mo.
Naprava dobre ruše (murave).
Ha, to bi bilo nekaj za meščana, bo kmet rekel; jaz imam dovolj rušnje, dobršno število akrov pašnikov in toliko senožeti za seno. To zadostuje enkrat za rušovino na moji farmi. Toda za meščana naj to tudi velja. Vprašanje: Kako se da napraviti dobra ruševina? In vprašalee še dostavlja: Jaz sem se že mnogo trudil, toda ni lahko napraviti lepo poraščen prostor.
Toliko smo samo o ruševini navedli, kot v vod a preidimo k rešitvi vprašanja: Kako se napravi dobra ruša?
Ne razveseljuje človeka samo lepo zeleno poraščena senožet, marveč je tudi za ozalšanje doma, če je pred ali okoli hiše lepo zelena ruša. Iz tega sledi, da zelenje na polju in pašniku je samo za živino, med tem, ko je ruša okoli hi-
še, razven koristi tudi za kine doma.
Da se pogostoma najde slaba ruša, vzlie temu, da smo se obilo trudili in tudi denar 'žrtvovali, se lahko razjasni; mislimo pač, da trava povsodi raste; če se poseje seme, je delo s tem storjeno in čez malo časa mora biti lepo zeleno povsodi, koder smo sejali.
'Pred vsem more veljati načelo, da okoli hiše ne bo nikoli lepa ruša, koder je nasipano s šuto, apnom ali pa z drugimi odpadki. Prvi pogoj za lepo rušo in dobro rast trave je globoka zemlja. — Če je zemlja globoka en čevelj rase trava; je pa dva čevlja globoka, u-speva trava toliko bolje. Tudi najbolja zemlja prenaša gnojilo prav dobro, če se gre za gosto in fino rušo; gnoju iz hleva gre prednost pred vsakim umetnim gnojilom. Kdor hoče imeti lepo rušo, naj v jeseni zemljo dobro pognoji, prekoplje ali preorje, potem pa površje pok vi j e z drobnim gnojem, Spomladi p. t§ površna gnojitev podorje, površje pa z motllfO Tli brano vravna kolikor mogoče in potem prav gosto poseje s travnim semenom. Z nalahnim okopavanjem, še bolje pa s povaljanjem s rušnim koscem (Lawn mower), se seme pokrije z zemljo. Ako po setvi dalj časa ni dežja, je treba po večkrat škropiti, da površje zemlje ostane sveže. Po takem obdelovanju zamore tudi na peščenih tleh uspevati dobra ruša.
Semenske mešanice, kakor se v semenskih prodajalnah prodajajo, niso povsem priporočljive; priporočamo pa navadno senožetno travo (Red top), kot najboljšo travo za dosego lepe ruše. Ako se seje na dobro zemljo, potem da fino bilko, sveže-zeleno in gosto plast skozi vso poletje. Ta vrsta trave tudi uspeva pod senčnatim drevjem; toda premisliti moramo, da se v senci nobena trava za vedno ne vzdržuje. Potemtakem priporočamo, da kjer je senčnato drevje gosto, da se vsako jesen stara ruša dobro prekoplje, nanovo poseje in čez zimo dobro z zemljo ali pa s starim gnojem pokrije. Tratna trava (blue grass), ki se pogo-stoma priporoča za rušne prostore, ima napako, da se že posuši ju-
lija ali avgusta meseca in se še : zopet oživi pod vplivom jesenski ga dežja.
Gorenja trava, ki jo priporoči mo ostane tudi zelena v suši, si mo da ni preveč zanemarjena.
(Bela detelja, čeprav naredi h tro zeleno odejo, ni za priporočat ker vso drugo travo pomori.
Stare ruše se velikokrat s tei pokvarijo, ker se jih redno kosi, nikoli ne pognoji. Ako se ruš vsak drugi ali tretji teden s str< jem pokosi, tedaj se zeljišče izč: pa, a ker gosta trava nima globi kih korenin in zemlja do 6 pa cev globoko zgubi redilne snov se trava, oziroma ruša vniči, z toraj se more ruša vsako leto gn j iti, če nočemo, da imamo gol prazna mesta.
Kdor hoče spomladi rušo hit: oživeti in da lepo ozeleni, naj zg daj potrese 'Chilisalpeter (Nitra of soda). Za obseg od 2500 štirj ških čevljev (50x50) zadostil 10—12 funtov omenjene gnojil SoK K gorenji množini sp vzai 30—35 funtov dobre zemlje, ki dobro zmeša in povrhu potre: To se ima zgoditi kadar se ne p; čakuje dežja za 3 ali 4 dni. Dež prehitro razkrojil sol ter odvel globino.
Dobre krave.
Poglavitna reč pri kravi je, < ima veliko mleka. Če ima kra dobro razvite mlečne žleze in d sti krme, je po navadi dobra mo' niča. Ako mora krava včasih str dati, mlečnost opeša in se teži zopet dvigne. Ni pa prav, če polaga preveč krme. Krava sic odebeli, pa se zato težje ubreji gospodar ima škodo. Težko je d ločiti, koliko krme naj se polag da bo prav, ker to ni pri vseh kr vah enako. Ako ima mlečna žle več zmožnosti, pico predelavati mleko, naj se kravi daje več k me. Včasih so učenjaki mislili, < se mleko dela naravnost iz kr Sedaj so pa prišli do prepričan, da to ni mogoče, ker v krvi ni k zelna in mlečnega sladkorja, tu tolšča je drugače sestavljena. P zi naj se pač na to, da se teleta < mlečnih krav odločijo za rejo.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1. Chicago, III.:	M. V. Konda,
preds., 1615 Blue Island Ave.; V. S. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct.; V. Ku-lovic, blag., 3233 Sheffield Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednak, pred., Box 462; J. Mlakar, taj., Box 68; S. Sturm, blag., Box 434.	— Seja 2.
nedeljo v mesecu.
Št. 3. De Pue,. III.; D. Badovinac, pred., Box 341; J. Omerza, taj., Box 671; J. Obrič, blag., Box 371. — Seja -vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 4 Black Diamond, Wash.:	J.
Plaveč, pred., Box 644; Fr. Kutchar, taj., Box 606; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Box 96; M. Brunet, taj., Box 221; J. Hauptman, blag., Box 140.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6. Winterquarters, .Utah. F. Peček, pred., B. 106; M. Krstnik, taj., Box 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: A. Lahame, preda. M. Rajer, taj., Box 53; A. Štih, blag., Box 81 — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 8. McGuire, Colo.:	J. Frelih,
pred., Box 51; L. Ambrožič, taj., "Box 51; J. Zudar, blag., Box 51. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 Leadville. Colo.: Jos. Lanich, pred., Box 972; Lud. Slak, taj., Box 872; A. Goršič, blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10. Moon Run, Pa.:	J. Pinik,
pred.. Box 15; A. Vehar, taj., Box 246; J. Tomič, blag., — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11 Staunton, III.: John Maček, pred., Box 667; A. Ausec, taj., Box 158; J. Korunika, blag., Box 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 Sublet, Wyo.:	J. Klančnik,
-pred®.. Box 96; J. Ostrožnik, taj., Box T17; A. Mlekuž blag.. Box 147. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 13. Witt, III.: P. Kokalj, preds. Box 342; V. Mažgon, taj., Box 475; I. Repolusky, blag., Box 317.	— Seja
vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., Box 65; Jos. Alič, taj., Box 166, Curran ville; Fr. Šetina, blag., Box 127.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št: 15 Taft, lil.: B. Papež, preds., Box 43; R. Drolc, taj., Box 198; A. Koman, blag., Box 43.	— Seja 1. ne-
deljo v mesecu.
Št. 16. Clinton, Ind.:	V. Zupančič,
preds.. Box 17; F. Mrak, taj., Box 73; J. Krajnc, blag., Box 61. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 17. Aurora, Minn.:	F. Mahnič,
preds., Box 2, Pineville, Minn.; V. Ml-Ikulich, taj,, Box 21; J. Rožanc, blag., Box 148. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 18. Girard, Ohio:	A. Vidergar,
predsednik, Box 429; A. Strah, tajnik
Box 372, Niles, Ohio; J. Leskovec, blag., Box 372. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
št. 19. Chicago, III.:	V. Dresbar,
preds., 9120 Mackinaw ave.; J Fritz, taj., 11422 Stephenson ave., Pullman, 111.; Fr. Levstik, blag., 11262 Stephenson ave., Pullman 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20. Cleveland, Ohio:	I. Marn,
pred., 6401 Bona ave.; I. Smuk, taj., 6401 Bona ave.; F. Lah, blag., 1157 E. 61. St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 21 Naylor, Mo.: J. Zimerman, pred.; Fr. Levar, taj., Box 123; V. Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 Indianapolis, Ind.:	A. Gulič,
preds.. 747 Holnas St.; J. Markič, taj, 731 N. Warman ave. — L. Bučar, blag., 711 N. Warman Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 23. Orient, Pa.:	J. Gregorčič,
pred.. Box 51, Lemont Furnace, Pa.; J. Novšek, taj., Box 105 Orient, Pa.; J. Tauželj, blag., House 22, Thompson No. 1, Republic, Pa.
Št. 24. Milwaukee, Wis.:	J. Kalan,
preds. 341 — 6th St.; F. Puncer, taj., 453	53rd ave.. W. Allis, Wis.; P.
Ocvirk, blag., 383 Park St. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 25. Reading, Pa.:	A. Košmerl,
pred., 901 Sehukl St.; J. Gorše, taj., 129 River St.; J. Kožmerl, blag., 901 Sehukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26. Collinwood, Ohio: K. Kotnik, pred., 6321 Arcada ave.; J. Potočar, taj., 5624 Calcutta ave.; J. Zupanc, blag., 5606 Calcutta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Fr. Leben, taj., Box 419; J. Šume, blag.. Box 233. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 28. Madison, III.:	F. Bukovac,
predsednik in blagajnik, Box 222; E. Toffant, tajnik, Box 183. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29. Taylor, Wash.: R. Gradjšnik, preds., Box 15; J. Lamprečnlk, taj., Box 193; V. Hočevar, blag., Box 15.— Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 30. Bishop, Pa.: J. Murgel, pred. Box 8; A. Renko, taj., Box 13; A. Paplch, blag., Box 58. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. url dopoiudne.
Št. 31 Farmington, W. Va.:	J.
Fumič, preds.; J- Kuibin, taj., Box 218; Jos. Probič, blag., Box 218.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32. Wenona, lil.: J- Cesar, pred.. A. Žitnik, taj., Box 194; A. Jaklič, blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 Livingston, III.: F. Krek, pred sodnik; F. Plazzotta, tajnik, Box 148; A. Švajger, blagajnik, Box 148. —
—	Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 34 Oregon City, Oregon:	V.
Jelenc, preds., 131 18. St.; John Kurnik. taj., Box 244;	— M. Škof,
blag., Box 307. — Seja 2. nedeljo v
mesecu.
Št. 35. Franklin, Kans.; F. Wegel, pred., R. No. 4, Box 143, Girard, Kans. A. Selak, taj., Box 56; M. Šetina, Box 23. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36 Springfield, III.:	A. Aubel,
preds.; 1913 E. S. Grand ave.; A. Pe-kol, taj., 1406 E. Carpenter St.; Joe. Grobelnik, blag., 1031 S. 15. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 37 Lowber, Pa.: J. Ferjan, pred.; R. D. No. 2 Box 12 D., W. Newton, Pa.; J. Sire, taj., R. D. No. 3, Box 15, West Newton. Pa.; J. Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38. Jenny Lind, Ark.: J. Ocepek, pred.; J. Spelicb, taj., R. 3, Box 139, Fort Smith, Ark.; J. Petrik, blag., R. 3, Box 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39. Aguilar, Colo.: J. Coš, pred., Box 491; F. Požerl, taj., Box 203; A. Sumac, blag., Box 491. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 41. Ambridge, Pa.: K. Grojzdek, pred.; J. Kržan, taj., Box .263; F. Zorman, blag., Box 141. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, Mont.: M. Vtikam nič, preds., Box 32; A. Kauzlarič, taj. in blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št 43 High Bridge, Iowa:	Jakob
Iskra, preds.; F. Lockmer, taj., Čare of Cook Supply Co.; J. Radoševič, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št 44 Vlrden, lil.:	M. Stermec,
pred., Box 340; J Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45. Baltic, Mich.; J. Cotič, pred., Box 61; J. Jerman, taj , Box 153; A. Spacal, blag., Box 178 So. Range, Mich. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Calif.: F. Skubic, pred., 591 Vermont St; A. Ser-jak, taj., 1492 San Bruno ave.; J. Bellas, blag., 2010 Foison St, — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 47 Chicago, III.: Antonija Lesar, predsednica, 2642 So. 41tb Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd Ave.; Mary Skubic, blagajničarka, 2727 S. 42nd Court. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta., Kans.: M. Dermota, preds., Box 47: J. Kovačič, taj., Box 24; S. Dudaš, blag., Box 5. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Wlnterquartes, Utah: A. Mejaš, pred., Box 71; Antonie Orač, taj. Box 171, Scofield, Utah; Francis Ura-bič, blag., Box 20, Scofield, Utah. Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50. Milwaukee, Wis.:	A. Ber-
gant, pred., 257 — lth av.; M. Ocvirk, taj., 274 Grove St; M. Glojek, 433 — 53. ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 51. Ravensdale, Wash.:	F. Re-
penšek, pred.. Box 30; F. Arko, taj., B. 30; J. Arko. blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo ▼ meeecu.	!
Št 52 Somerset, Colo.: K. Emož-
nik, preds., Box 155; R. Zobar, taj., Box 131; T. Zokelj, blag. Box 3. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53 La Salle, III.:	Jakob Brejc,
preds., F. Lepich, taj., 1155 — 3rd St.; V. Potisek, blag., 1235 — 1. St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54. Ely, Mlnn.: Fr. Petek, pred.. Box 870; J. Judnič, taj., Box 479; J. Judnjč, blag., Box 225. — Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 55 Broughton, Pa.: F. Rebernik, preds.; M. Primožič, taj., Box 113; J. Moravec, blag., Box 227. — Seja 4. nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.; Fr.
Kostanysheok, pred., Box 563; Math Batich ,taj., 209 G. St.; T. Čadež, blag, Box 151. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran,
pred., Box 17; L. Bamet, taj. Box 30; Fr. Coran, blag., Box 50. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 58 Greenland, Mlch.: J. Gesbel,
preds.; J. Kraker, taj.. Box 164; J. Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59. Conemaugh, Pa.: F. Dremelj, preds., Box 73; M. Jager taj. Box 102; F. Potokar, blag., Box 16. — Seja
3.	nedeljo v mesecu.
Št. 60 Pueblo, Colo.: A. Stražišcar, pred., 1317 E. Abriendo ave.; J. Mi-glin, taj., 1251 S. Santa Fe av.; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave. — Seja vsaki ga 10. v mesecu.
Št. 61. Barberton, Ohio:	G. Kos,
pred., 613% Cornell St.; F. Levstik, taj., 817 Voster ave.; T. Pavlič, blag., 819 Voster ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 62. Lorain, Ohio: P. Rahotina, preds., 1641 E. 29th St.. M. Ostanek, taj.. 1612 E. 29th St.; L. Petkovšek, blag., 1712 E. 28th St. — Seja 1. ne. deljo v niesecu.
Št. 63 Sheboygan, Wis.: Fr. Turek, pred., 922 Michigan Ave.; Jos. Pirc, taj., 2020 Superior Ave.; J. Bogataj, blag. 1322 E. 7. St. — Seja 3 nedeljo v mesecu.
Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič, pred., Box 97; N. Podvorac, taj , Box 121; I. Štritof, blag., Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onanallnda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik. Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 Superior, Wyo.: K. Peružek, pred., Box 48; Fr. Krašovic, taj.. Box 284; L. Grosser, blag., Box 341. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67 Johnston City, 111.: V. Pugelj, preds., Box 92; E. Petrovich, taj., Box 346; M. Hren, blag., Box 89. — Seja
I.	nedeljo v mesecu.
Št. 68 Issaquah, Wash.: M. Kramer, pred®.. Box 75. A. Strnad, taj. Box 75;
J.	Skerblnc. blag., Box 82. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 69. Brewster, Ohio: F. Koprivec,
pred., Box 63; J. Virant, taj., Box 233; M. Strah, blag., Box 63. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70 Dunlo, Pa.:	A. Ošaben,
preds., Box 195; M. Štritof, taj., Box 214; J. Dolez, blagajnik, Box 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 71 Marianna, Pa.:	J. Milanič,
preds., Box 251; M. Čebašek, taj., Box 206; J. Sever, blag., Box 226. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Hillsboro, III.:	P. Rauker,
preds., R. F. D. No. 2 Box 17; J. De. želak, tajk., Box 62, Taylor Spring, 111. J. Hren, blag., Taylor Spring, 111. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 73. Girard, III.: A. Hrvatin, pred. Box 1; F. Gašparac, taj., Box 3; F. Stimac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj,
pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut St.; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. —
Št. 75. East Helena, Mont.;	F.
Smith, pred., Box 4; P. E. Mibeličb, taj.. Box 200; Frances Simec, blag., Box 31.
Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan. pred., Box 144; M. Meznarič, taj., Box 85; J. Cerovšek, blag., Box 151. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož-nik, pred., Box 64; J. Cestnik, taj., Box 65; J. Premik, blag., Box 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 78 Brereton, lil.: J. Črne, preds. Box 23; J. Petje, taj., Box 113; J. Černe, blag., Box 23.
Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 79 East Palestine. Ohio: J. Cof, preds., Box 115; F. Miklavčič, taj., Box 291; J. Čuk. blag., Box 145.
Št. 80 Herminle, No. 1, Pa.: J. Kolar, preds., Box 73; F. Osterman, taj., Box 132; J. Bedek, blag. Box 61. — Seja vsafko zadnja nedeljo v mesecu.
Št. 81. Biwablk, Minn.:	F. Kariš,
pred®., Box 107 ; J. Delak, taj., Biwa-bik, Minn.; M. Vida®, blag.
Št. 82 Gilbert, Minn.: A. E. Gnjez-da, preds., Box 23; J. Muhvič, taj., Box 26; F. Gimpel, blag., Box P.
Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček, pred., Box 188; J. Zobec, taj.. Boq 19; J. Pleše, blag., Box 212. — Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 84. Cumberland, Wash.: — F. Kuntz, preds., Box 35; F. Emožnik taj., Box 11. J. Umek, blag., Box 34. Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 85 Renton, Wash.; F. Kovačič, pred., Box 1364; J. Kovačič, taj.. Box 1052; M. Dernach, blag., Box 1364.
Št. 86 Hermlnie No. 2, Pa.:	F.
Segš, pred., R. F. D. No. 3 Box 10, Irwin, Pa.; A. Bric, taj., R. F. D. No.
3,	Box 10; J. Božič, blag., R. F. D. N. 3, Box 10. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 87. Cleveland, Ohio: A. Lekan, pred®.. 1264 E. 55. St.; A. Naglitsh, taj. 1037 E. 61. St.; T. Jereb, blag.,
1268 E. 55th St,- — Seja 3. nedeljo
mesecu.
Št. 88. Panama, III.:	J. Ferjani
predis.. Box 10; F. Petrič, taj., B 785; J. Mikec, blag., Box 751. — S< vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 89 Sygan, Pa.: J. Blekač, pre Box 513, Morgan, Pa.; J. Pleterš' taj., Box 482, Morgan, Pa.; J. Mri lja, blag., Box 541, Morgan, Pa. — i ja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 90 Washoe, Mont.:	J. Puts
preds.; J. Lesikovec taj.. Post Offk Bear Creek, Mont.; L. Čadeš, blag. Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 91 Black Diamond, Wash.: J. nes Tratnik, predsednica, Box 31 Francis Rlaučnik, taj., Box 712; : na Plaveč, blag., Box 644. — Seja nedeljo v mesecu.
Št. 92. Cie Elum. Wash.: J. Petk šek, pred., Box 536; L. Oman, taji in blagajnik, Box 521.
Št. 93 Globe, Arlz.; A. Fish preds., Box 1701; A. Sekala, taj., B 1701; A. Pugelj, blag.. Box 1366. ;
Št. 94. Cleveland, O.: A. Kos, pr« 16301 Waterloo Rd.; A. Pirmat. ti 427 E. 160. Sit.; A. Gerbič, blag., 16( Waterloo Rd. — Seja vsako 1. ; deljo v mesecu.
Št. 95 Bradley, III.:	A. Stuber
taj. Box 162.
Št. 96 Piper, Ala.: Fr. Kren, ti Box 33.
NAJEMNIK & YANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in droj neopojnih pijač,
82—84 Fisk St, Tel. Canal h
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
SALOOP
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrs ne pijače. Domače vino. Unijske cigare. ■ Potniki dobe pri meni čedna preño čišč Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN TOTORA
1625 So. Center Ave., Chicago, III.
Gnojilo za cvetlice.
Dobro gnojilo za cvetlice v sodah je stara kri. Prav poral so tudi rožni ostružki. Ti ostru pa ne smejo biti debeli, najbol je, če so zmleti. Na pet litrov ze lje vzemi eno pest rdžne struže ne, ki se dobi tudi naprodaj.
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly
Published by M V. HONDA (SI CO. 1809-1813 Loomis Street ^nicago. Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ____________________
'Glas Svobode' izhaja —-------------in velja---
ZA AMERIKO:
Za celo leto....
za pol leta.....
ZA EVROPO:
Za celo leto....
za pol leta.....
Naslov za dopise in poSiljatve je
GLAS SVOBODE
1809-1813 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik Za nam natanjno naznanijo poleg Novega tud Stari naslov. * I
POLITIČNI PROGRAM SOCIALISTIČNE STRANKE.
Sprejet na narodnem dogovoru (konvencija) v Indianapolisu 1912.
Uvod.
Socialistična stranka v Zđr. državah izjavlja, <la je kapitalistični sistem zastarel in ni v stanu rešiti velik in času primeren socijalni problem. Ta sistem ni pristojen in je preveč popačen ter odgovoren za vso revščino delavskih slojev. Pod tem sistemom je plutokracija, sestoječa iz malega števila velekapitalistov dospela do tega, da ; si je podjarmila vso deželo, ki daje naravne, pomožne vire, polastila se je industrije, monopolizirala prometna, sredstva ter si prisvojila gospodarstveno in politično o-1 blast. Delež producentov na proizvajanju je vedno manjši, med tem ko so vedno višje cene vseh vsakdanjih potrebščin in to vzlic i vsem vpitju o takozvani prosperi-; ti. Vsled neizmernega razvoja teh-I nike in strojnega obrata se število nepotrebnih delavcev čim dalje bolj množi in njih obstoj postaja vedno bolj negotov. Tudi farmer-ji so izkoriščani po kapitalističnih trustih, ker vedno stavijo višje ; cene poljedelskim strojem kakor ; tudi za tovorni prevoz in skladiščne p-rostore. Mali obrtniki so tu-, di vedno bolj in bolj zatirani in jih kapitalistična korupcija goni v maso proletarijata.
Pomnožite v vojaških in morna-ričnih priprav, naraščaj ženskega in otročjega dela, naraščaj prostitucije, zločinstva in splošne revščine je posledica kapitalistično-izkorišševalnega sistema. — Pod tem sistemom morajo delavci pri izvrševanju svojega poklica ved-j no tvegati svoje zdravje in življenje ter se morajo podvreči ne-: pravičnim postavam vladajočega ' razreda, ki jih ovira pri dosegi j trajnega vspeha.
Politična korupcija.
Vladajoči razred poseduje poli-j tično moč in njegove politične ; stranke — republikanci, demokrati in .reformatična stranka —
I so njegovo poslužno orodje. Vsi poskusi, po zborih poedinib držav in kongresa, da bi se varstveni zakoni v prid delavstva uvedli, so se navadno izjalovili, ker politi-karji pripadajo k gospodujoči stranki. In če se res uveljavijo reformski zakoni, n. pr. antitrust postave, po tem služijo le v svrho, da brezimetne razrede, proletarijat in male ljudi sploh še bolj tlačijo in da se nadvlada plutokracije še bolj vtrdi. To zlo se še bolj poslabša po naših sodiščih, katera navadno vse postave, ki so dane vprid splošnosti, razveljavijo in se na vse načine trudijo, da ohra-: ni jo tiranstvo trustom.
Socializem edina pomoč.
Samo eno sredstvo obstoji, s katerim se temeljito odpravijo te neprilike in to je socializem. Pod socialističnim sistemom bo trgovina in promet prišla v posest sploš-! nosti in bo vodena za občno ko-I rist. Pod socializmu bodo razred-’ ni razločki odstranjeni in bo le še en sam razred, to je delavski j razred.
Socialistična stranka je politični izraz ekonomične koristi delavstva. Ima jednotni delež in korist | na uspehih in neuspehih delavcev.
Stranka je ustanovljena na znan-| .stvenem temelju in se strinja z e-ij •
konomiSnim in socialnim razvojem. Ona zahteva, da vsa produktivna in prometna sredstva in vse socialne potrebščine postanejo družabna last.
V očigled ekonomične in politične nadvlade kapitalistov, je za delavce postalo potrebno, da se e-konomično in politično organizirajo. 'če delavstvo spozna moč organizacije in tisto na inteligenten način porablja, potem zamore kapitalizem in mezdno sužnost za vedno odpraviti in doseči svojo popolno neodvisnost in svobodo.
Socialistična stranka se zaveže, da bo delavcem vedno na strani stala in jih z vso močjo podpirala pri bojih za ekonomično pravico in to temveč, ker zmaga ali poraz delavske stranke v sedajnem boju za svobodo pomeni zmago ali poraz za vse ljudstvo in popularno vlado. Tedaj je socialistična stranka, stranka moderne revolucije, ki pomeni prebod iz ekonomičnega individualizma v socializem — to je: iz mezdne sužnosti k svobodni kooperaciji, od kapitalistične oligarhije k industrielni demokraciji.
Naš delavski program.
Da se delavski razred ojači v boju proti kapitalističnemu tlačanstvu in da se vresniči konečni cilj — popolno osvobojenje socialističnega občinstva —, je socialistična stranka postavila sledeči program:
Skupno imetje.
1.	Železnice, brzojavi in telefoni, ekspresne družbe in prometna sredstva naj bodo skupno i-metje, katero bo demokratično o-skrbovano.
2.	Žitna in druga skladišča, v katerih se shranjujejo pridelki, vštevši živinski hlevi in klavnice, naj postanejo občinska odnosno državna last, da se s tem dobijo cenejša živila.
3.	Rudo-in premogokopi, oljnati viri, gozdovi in vodne sile, naj postanejo ljudska lastnina in se naj izkoriščajo v splošno korist.
Takisto naj bo zemljišče splošna lastnina, kjer bi bilo to priporočilno. Kjer ne bi bilo to umestno, naj bi se s primernim obdače-njem naredil konec zemljiščni špekulaciji.
4.	Banke in denarne zadeve naj preidejo v roke ljudstva, da jih isto demokratično oskrbuje.
Za brezposelne.
Da se brezposelnim prej ko mogoče delo dobi, naj se razširijo vsa javna dela in da se dotični delavci direktno od vlade vposlijo. Le-ti delavci naj bi imeli samo osemurni delavni čas in dobe krajevno u-nijsko plačo. Vlada naj ustanovi proste delavske urade; ona naj tudi dovoljuje posojila državam in občinam v svrho izpeljave javnih del ter naj vse potrebno vkre-ne, da se olajšuje usoda brezposelnih delavcev.
Industrij elne zahteve.
Da se pospeši dobrobit delavcev in njihovih rodbin, stavimo sledeče zahteve:
1.	Skrajšanje delavnega časa, z ozirom s pomnožitvijo strojne produkcije.
2.	Vsak delavec naj ima v tednu prosto poldrugi dan.
3.	Najstrožje nadzorovanje tovarn, rudokopov in delavnic.
4.	Vposlovanje otrok pod 16 let starosti, bodi strogo prepovedano.
5.	Koporativno - industrijska organizacija v kaznilnicah v korist kaznjencev in njih rodbin.
6.	Prepoved meddržavne poši-ljatve produktov, ki so proizvaja-ni od otrok in kaznjencev ter v nenadzorovanih rudnikih in tovarnah.
7.	Odpravi se naj dobicni sistem pri vladnih delih. Taka dela naj izvrši sama vlada, ali pa kon-traktno odda kooperativnim delavskim oddelkom.
8.	Vstanovitev nacijonalne mezdne lestvice.
9.	Odprava vsih dobrodelnih naprav in nadomestitev tistih z državnimi zavarovalninami v slučaju bolezni, nezgod in smrti ter vpeljava starostne pokojnine.
Politične zahteve.
1.	Popolna govorniška-, tiskov-na-in zborovalna svoboda.
2.	Uvedba progresivnega dohodninskega davka in povišanje
dednega-in korporativnega davka. Dohodki teh davkov naj se porabijo za socializiranje industrije.
3.	Odprava monopolne lastnine patentov in uvedba kolektivne patentne lastnine z direktno odškodnino iznajditelju po premijah in deležih.
4.	Neomejeno in enako volilno pravo za moške in ženske.
5.	Vpeljava iniciative poroče-valstva in odpoklic, kakor tudi proporcijonalno zastopstvo v vseh postavodajab.
Odprava senata in pravice predsednikove konečne besede (veto).
6.	Izvolitev predsednika in podpredsednika po direktni volit--vi.
7.	Odprava moči višjega sodišča Zdr. drž., ki razveljavlja zakone, kateri so bili sprejeti od kongresa. Take zakone zamore preklicati edino kongres, ali pa se sme iste odstraniti po splošnem glasovanju volilcev vsih držav.
8.	Demokratično občinsko u-pravo za okrožje Columbia in pa podeljitev volilne pravice domačinom tega okrožja.
9.	Razširjenje demokratično-vladnega sistema na vse teritorije.
10.	Razširjenje pravice uradov za vzgojo v korist splošne ljudske izobrazbe; takisto pravice zdravstvenega urada. Obadva urada naj bodeta neodvisna oddelka.
11.	Ločitev urada za delo od trgovinskega oddelka in spreme-tev tistega v svoj oddelek.
12.	Odprava zveznih okrožnih sodišč in zveznih potovalnih (Circuit) sklicnih sodišč. Državna sodišča naj imajo jurisdikcijo v vseh sporih, ki nastanejo med državljani raznih držav in inozemskimi korporacijami. Vsi sodniki naj bojo izvoljeni samo na kratke trmine. Izdajanje sodnih prepovedi se naj omeji.
13.	Takoj naj se skliče konvencija, ki naj temeljito in času primerno pregleda zvezno ustavo.
Vse naredbe, ki jih v sedanjem sistemu kapitalizmu lahko izvi jemo, naj delavce samo pripravi na veliko delo za splošno odpravo kapitalističnega sistema in da potem prevzame popolno moč vladanja. Še-le potem bodo delavci celoten socializiran industrielni sistem sprejeli in vodili ter tako dosegli svoje naravne pravice.
Izvantega so bile sprejete tudi sledeče resolucije:
Izvoljivost žensk.
Ker se vedno več žensk vdeležu-je industrijelne delavnosti in s tem postanejo vedno važnejši faktor v gospodarskem in socialnem življenju so tedaj tudi sposobne vdeležbe političnega življenja; zato se sklene: da socialistična stranka ženske za popolnoma o-pravičene smatra, da se jih za politične urade nominira in izvoli.
Temperenčno vprašanje.
Prodaja in raba opojnih in ponarejenih alkoholičnih; pijač povzroča veliko resnega socialnega zla. Nezmernost pri vživanju takih pijač slabi fizično, duševno in moralično moč. Mi smo tedaj mnenja, da preobilo vživanje opojnih pijač dela veliko oviro za vspeh naše stvari, ker taka nezmernost slabi zdravo razsodnost delavcev v njihovem ekonomičnem in političnem boju, ob jednem pa služi za vspešno ohranitev kapitalističnega tiranstva.
Mi poživljamo delavce, da se vsake nezmernosti vzdržijo, da bodo sposobni vstrajati v boju za osvobojenje delavskih slojev.
Nikakor pa ne verujemo, da se odpravi zlo alkoholizma potom prisilnih zakonov ali po ojačenju in razširjanju policijske moči kapitalistične države, ker alkoholizem je bolezen, ki ga poglavitno vzdržuje kapitalizem.
Presilje, beda, negotovost eksistence in s tem pogojna skrb povzročajo brezmernost vžitja alkoholičnih pijač. Najgotovejša pot, da se odpravi to zlo in prodaja o-pojnih in ponarejenih pijač, je odprava mezdnega sistema.
Proti vojaški vzgoji otrok.
Z ozirom na to, da kapitalistični razred dela vedno večje napore, da se javne šole izrabljajo za vojaško izgojo otrok in za pospeševanje vojaškega duha, sklenemo, da mi vsi protestujemo proti takem strmi j en ju, a obratno za-
VSAKI PETEK
*2.00 tl.00
.12.50
*1.25
htevamo temeljito telesno vzgojo in konečno, da narodni izvrševal-ni odsek prosimo, da tozadevni načrt izdela in tistega strankinim elanom dopošlje, da tisti delujejo za uvedbo sistematične telesne vaje v vseh javnih šolah.
Izdelano od članov platform odseka:
Charles Edward Russell. Victor L. Berger James F. Carey J. Stitt Wilson W. J. Ghent Lewis L. Duncan (Charles Dobbs Dan Hogan A. \Y. Ricker.
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Za to pot bomo pustili naše zastopnike na miru in jih ne bomo priganjali k delu, a vseeno pa radi vidimo, da se sami radovoljno napravijo na pot agitacije ter skušajo brez prigovarjanja vstreči naši želji, zato bomo pa spregovorili o čem drugem.
Velikokrat smo že pisali za razne podpore, kot recimo za podporo štrajkarjev v Pennsylvaniji, za podporo vdov in sirot v Cherry in Primero, itd., a nikoli pa nam ni padlo na um, da bi pisali za lastno podporo. Človek, bi si lahko mislil, da podpore nismo rabili ali kaj tacega, toda povemo vam odkrito, da ravno naš list Glas Svobode je imel ‘že take sitnosti, stiske, da bi, ko bi bil v rokah drugih ljudi, že mnogekrati apeliral na razsodne čitatelje za podporo. Tega nismo storili, dasi smo bili v stiskah, premagali smo vse težkoče s samoza-tajevanjem. In sedaj se lahko veselimo teh zmag po prestani vojski, ki je bijemo že deseto leto v prid slovenskega trpina v Ameriki.
Zmagoslavno, brez hudih manjših porazov, smo se borili za slov. narod.v Ameriki celih deset let in do odločilnega boja pa le še nismo prišli. Vzelo bo še leta in leta. Zato moramo vstrajati in povečati našo moč. To je podvojiti moramo čtivo v listu in s podvojeno silo pritiskati na naskakujoče politične elemente, ki so vklenili delavca v verige.
Z dvakratno izdajo na teden bomo v stanu dvakrat bolj uspešno udrihati po delavskem sovragu. In, ali ste že kedaj pomislili, da z dvakratno izdajo na teden se bodo podvojili stroški, med tem ko dohodki ostanejo primeroma isti kot poprej 1
Ali ste že pomislili, da lastna tiskarna bo stala veliko tisočakov, katerih pa nimamo?
če niste vi na to mislili, smo prav gotovo mi. In ker smo se odločili izdajati Glas Svobode dvakrat na teden, hočemo tudi pri tem vstrajati. Apelirali smo na rojake, da nam pridobe vsaj vsak po enega ali dva nova naročnika. To se še sedaj ni zgodilo in sicer radi mnogo vzrokov, največ pa radi tega, ker kakor nekateri trde tam ni rojakov, ali so vsi naročeni. —-Prepričani smo, da vsi ti naročniki so pri volji pomagati nam na ta ali oni način. In ker smo v resnici pomoči potrebni in ker nam bi oni radi pomagali, jim damo priložnost za to ravno sedaj, ko pomoč potrebujemo, ne za naše lastne namene, pač pa za list in tiskarno.
Do sedaj nismo takorekoč javno apelirali za denarno pomoč ali darove, kakor smo že prej omenili. In vendar dobili so se rojaki, ki so semintam poslali kak mal znesek v podporo listu ali za nov stroj. Od sedaj naprej bomo na raznih mestih lista objavili imena vsih darovalcev in tudi posamezne darove ter konečno tudi skupno svoto darov za lastno tiskarno. Kdor hitro da, dvakrat da, pravi pregovor in ravno to je sedaj pri nas. Ravno sedaj, ko se pripravljamo za dvakratno izdajo, katero prej ne moremo vresničiti, dokler nimamo lastne tiskarne, rabimo podporo od strani rojakov. Tisti rojaki, ki bi nam .radi pridobili novih naročnikov pa niso vstanu tako storiti, ker rojakov ni v njihovi naselbini, imajo sedaj priložnost pomoči nam z denarnimi prispevki — darovi za lastno tiskarno. Vsak dar je dobrodošel pa bodisi desetica, kvoder, tolar ali pa petak in desetak. Nobenega daru pa bodi še tako mal ne bodemo odklonili. V ta namen, da prihranimo rojakom sitnosti s pisanjem smo dali natisniti spodnji listek, katerega se poslužujte.
V večjih naselbinah, kjer imajo rojaki svoja društva, unije, veselice, shode, kakor tudi na svatbah in gostijah, spomnite se Glas Svobode in tiskarne. Pri takih prilikah, upamo, bodo zavedni rojaki nabrali veliko podpore za novo tiskarno. Nabiralec nam naj naznani imena darovalcev in svoto, katero so darovali, tako da bomo v stanu zabiležiti darove pravilno, da bo sleherni videl v listu, da je darovana svota pravilno vpošteta.
Zapomnite si, da kar darujete, darujete v narodni namen in da hvaležnost ne izostane. S temi darovi nam pripomorete spolniti željo večine, ki že čaka leta na dvakratno izdajo Glas Svobode.
Prihodnji teden priobčimo originalno pismo slovenskega duhovnika, kateri brez ozira na svoj stan, pride na dan z resnico in pobija hinavščino današnjega krščanstva, cerkve in duhovnov. V tem pismu bodete videli, da je Glas 'Svobode pisal vedno resnico-in da boj, ki ga vodi naš list je pravičen. Vsak slovenski delavec bi moral citati to pismo. Tisti rojaki, ki se protivijo Glas Svobodi,, ki trde, da Glas Svobode je odpadniški list, naj čitaj o to pismo-slov. duhovna, ki je spoštovan od svojih faranov in ima med Slovenci veliko vpliva. Naši naročniki storijo nam ljubav, ako dotično-številko Glas Svobode, potem ko je preeitajo izroče tistim .rojakom,, ki se tako izražajo proti pisavi; Glas Svobode. Videli bodo vsaj kedo ima prav in kedo ne. In če pišemo laž ali resnico. Ako pa nočete storiti tega, da bi dali svoj list v drugo hišo, tedaj nam pošljite naslove dotičnih rojakov, da jim pošljemo po en iztis prihodnje številke. Morda jim bo to odprlo zaspane oči . . .
Ne pozabite storiti nam te ljubavi in se ob enem poslužiti spodnjega listka.
Glas Svabode Co,1809-1813 S. Loomis Sl. Chicago
POŠILJAM podporo za lastno tiskarno .........$........
NAROČNINO za Glas Svobode.....................$
Skup.......................$.......
Ime priimek .....................................
Naslov .......................................
Mesto in država ...................................
Sem star ali nov naročnik
OUIVEJ*
TypeWril&r
Edini pisalni stroj na svetu, ki vspešno tiska črke.
17 CENTOV NA DAN.
Printype Oliver pisalni stroj, ki je oviral napredek desetletja v pisalnih strojih je kar naenkrat skočil v ospredje in ga sedaj nudimo občinstvu za 17 centov na dan!
Dobite ga za isto ceno kot navaden stroj in to za — par centov na dan.
Važnost tiskane črke je povsod priznana.Kdo ne razvidi, kaj pomeni svetu velikansk kup tiskovine, ki je tako razločno tiskana kot časopisi ali magazini.
Printype Oliver pisalni stroj ima lepe črke take kot jih rabijo v svetovnih tiskarnah.
Printype (tiskana črka) se odlikuje radi jasnosti in lepote. Ista odstrani vsako napenjanje oči. kar je nekaj navadnega pri starih outline črkah. Printype je nekaj novega, modernega za korespondenco. Isti tiska vsako črko, vsako številko in znamenje "popolnoma razločno”.
Popolna zgodovina “Printypa” še ni bila nikoli objavljena. Tukaj je:
PRAVA ZGODOVINA PRINTYPA
Ideja, ki je rodila “Printype” je rezultat vspeha naših zvedencev črk, ki so opremili pisalni stroj za naše urade, da so pisali “The Oliver Typewriter” z našimi svetovno znanimi varstvenimi črkami, kakor so na imenu na stroju in na vseh "Oliver” tiskovinah.
Lepota in jasnost naših ‘‘ebony trade mark” črk je nas dovedla do tega, da -smo opremili Oliver pisalne stroje s črkami, s katerimi se da cela angleška abeceda natisniti v tiskani oMiki to je debelimi in tenkimi potezami!
Delali smo leta in leta na načrtu in konečno se nam je posrečilo zdelati izključno za Oliver pisalne stToje, lepe tiskane črke znane po celem svetu kot "Printype”.
LJUDSKA SODBA
Da je ljudstvo zavzeto za Printype kaže sledeči fakt:
Nad 75 odstotkov vsega izdelka Oliver pisalnih strojev imajo “Printype”.
Občinstvo zahteva “Printype” in zapušča stare črke.
V teku enega leta, kakor sedaj kaže, bo 90 pro-centov prodanih pisalnih strojev opremljenih s “Printype”.
Tako je Oliver pisalni stroj, ki je prvi vspešno prinesel vidno pisavo, zopet v ospredju z drugim re-volucijonamim zboljšanjem, s — Printype, črka ki tiska tisk!
KORPORACIJAM:
Oliver pisalni stroj rabijo velike tvrdke po celem svetu. Naš “17-cen. tov—nadan” načrt je zato, da pomaga onemu velikemu razredu kupovalcev pisalnih strojev, ki si žele isti stroj kot ga imajo velike korporacije in se jim bolj prilaga lahki način za nakup.
Ljudstvo zahteva Oliver pisalne stroje zato ker isti dobro prestaja skuš- . nje največjih korporacij.
Oglejte si "PRINTYPE Oblika se vam bo dopala
Pišite po “Specimen Letter and 17-Cents-a-Day” Plan.
Spoznajte se s Printype, kraljujočo 'ljubljenko pisalnega strojstva. Zahtevajte odgovor, pisan na Printype Oliver pisalni stroj, da se seznanite s temi lepimi, novimi črkami. Na zahtevo Vam radevolje pošljemo naš “17-centov-na-dan” načrt. Naslovite: Sales Department.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY »liver typewriter bldg..
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko <^v?> Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PJENNSYLVANIA
GLAVINI ODBOR:
PREDSED(NILK: J o«. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adam sburg. Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
4NTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. rLlAž Oblik. Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
OR. GBOiRGB BOEHM, Aroua, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
SAMI SI BOMO STREGLI.
če bi bili starorimskemu Kato-nu rekli, da pride čas, ko bo odpravljena sužnost in si bodo morali ljudje pomagati brez sužnjev, bi se bil na glas smejal, če bi danes rekli kakemu Katonu iz gospodske zbornice, lastniku velikih posestev, ki ima žepe polno bankovcev in socijalnih načel, da pride dan, ko bo morala gospoda izhajati brez poslov, brez lakajev in kočijažev, brez kuharic in hišin, se bo tudi smejal. A vendar gre ves razvoj na to, in bodo posli ravno tako izginili, kakor so izginili sužnji. Suženstvo je nehalo, ker ni bilo več združljivo z novo moralo kristjanstva; stan poslov bo izginil, ker nasprotuje modernim nazorom v socijalni družbi.
Po postavi so vsi ljudje ravnopravni in ravnovredni; ženske so že dobile ali dobe v najkrajšem času vse tiste pravice, ki jih imajo moški; hišina nosi prav toliko tujih las in prav take klobuke in ravno tako umetno zobovje, kakor njena gospodinja; gospodar se brije in češe in oblači enako, kakor njegov sluga; na volilnih shodih nastopata gospodar in sluga kot popolnoma enakovredna in enakopravna moža. Pri volitvah zmaga navadno služabnika kandidat, gospodarjev kandidat pa propade — torej ima služabnik v državni politiki večjo moč kakor pa gospodar. V marsikaterih krajih se že ne more več reči, da morajo posli prenašati sitne gospodarje, ampak gospodarji morajo prenašati sitne posle.
Chateaubriandova prijateljica, gospa de Guštine, je pred dobrimi sto leti pisala svoji materi v Pariz, naj ji kupi kar mogoče eleganten klobuk, magari če velja dvanajst frankov, in naj ji poskrbi izvežbanega lakaja, pa če bi zahteval mesečno šestintrideset frankov (obleko in perilo so takrat lakaji sami plačevali). A danes. Klobuka za 12 kron dandanes še dekla, ki je pred šestimi tedni prišla s kmetov, ne dene na glavo, lakaji v aristokratskih hišah pa so plačani kakor vladni svetniki.
V Ameriki in tudi na Angleškem zahteva vsaka dekla udobnosti, ki jih nima noben uradnik. Ob nedeljah ne dela nič in je ves dan prosta, dalje ima prost vsak četrtek popoldne in zvečer ob devetih je konec vseh njenih dolžnosti. Enkrat na teden ji mora dati gospodinja svoj salon in svoj klavir na razpolaganje, da lahko povabi svoje prijateljice, se ž njimi zabava in jih pogosti.
Amerikanci so poskusili z zamorci, toda ti se še bolj zavedajo svojega človeškega dostojanstva, kakor beli posli, in ker vrh tega kradejo ‘kakor srake, se poskus ni obnesel. Kitajci so naravnost idealni služabniki: molčeči, snažni in diskretni, izvrstno pere jo in so kot kuharji nedosegljivi — zahtevajo pa tudi velikansko plačilo. V nekaterih delih Afrike, kjer sploh ne morejo dobiti posle, so naselni-ki osredotočili vsa svoja upanja na opice. Uporabljajo jih že kot pastirje in železniške čuvaje, morda jih bodo zdresirali, da bodo znali pomivati, pometati in pospravljati po hiši in otroke varovati. Ti posli vsaj ne bodo svojih gospodinj zmerjali za “afne”. r. Na Angleškem, v Ameriki in v Avstraliji, kjer je največje po-
manjkanje poslov in je s posli najtežje izhajati, so si poskusili pomagati z velikanskimi hišami, ker bi bila strežba, skupno obedovanje itd. vse pod enim vodstvom, a tudi v takih hišah ne morejo izhajati.
Najbolje izhajajo vsekako delavci. Pariški časopis “Le Suffra-gister”, ki ga urejuje doktorica Madeleine Pelletier, piše: “Delavec se oženi, da ima služkinjo; zakon ni drugega, kakor dosmrtno službovanje; kar se imenuje poetično “domače ognjišče”, pomeni le peč in ognjišče; mož se oženi, da dobi služkinjo, ki ji ne daje nobene plače in ki mu službe ne more odpovedati; le izjemoma se poniža, da ji pri delu pomaga; zdi se mu, da bi mu padla krona z glave, če bi vzel metlo v roke ali zakuril peč; njegov ponos mu brani, da bi doma kaj drugega delal, kakor da puši svojo cigareto in zmerja zenç», če juha še ni skuhana.
Veličanstvo gospodarja in zakonskih mož se pa hudo podira. V zapadnih deželah, ki so najbolj napredne in kjer se vrše socijalne evolucije čudovito hitro, imajo že dve velikanski krizi. Eno krizo je ustvaril feminizem, drugo krizo je ustvarilo silno pomanjkanje poslov in silne pretenzije tistih, ki so še posli, čez petdeset let bodo razmere gotovo take, da bodo posle poznali samo še po imenu. In kako bodo ljudje izhajali? Brez dvoma bodo mnogo poslov nadomeščali mehanični pomočki, zlasti potom vporabe elektrike. Na Angleškem že imajo električne avtomate za snaženje čevljev in različni električni aparati, ki jih smatramo danes še za kurijozite, bodo čez dvajset let vsakdanja stvar. Po hišah bodo n. pr. imeli e-lektrijčne peči ¿n .električna ognjišča in ne bo treba ne drv cepiti, ne premoga prinašati, ne nalagati na ogenj, ne pepela odnašati. In še polno drugih opravkov, za katere je zdaj treba človeških .rok, bodo izvrševali aparati. Kar pa bo še treba z roko opravljati, bo pač vsak sam moral opraviti. — Ljudje si bodo morali sami streči ; zdravju to gotovo ne bo na škodo.	“Sl. N.”
PROBUJA KITAJK.
“Skoraj 400 milijonov broječe ljudstvo kitajske države sestoji polovično iz žensk. In ta polovica se ne vzame resno, ker kitajska žena je samo dragocen gizdav predmet in v soeialpolitičnem življenju cele dežele ni dozdaj igrala nobene vloge. Toda neizobražena, nezavedna žena ovira razvoj cele dežele, ponižuje ponos človeštva in znižuje kulturno ravnotežje. Dokler bojo ženske — mati, žena ali sestra — kot robkinje hodile v duševni temoti, se nemore govoriti o svobodnem državljanu in naj si bojo to možje, sinovi ali brati.” Te besede je govorila na velikem ženskem zborovanju v Pekingu voditeljica ženskega gibanja na Kitajskim, ter označila položaj Kitajke, v katerem se doslej nahaja. Pri velikem osvobodilnem gibanju zadnjih mesecev so se tudi vdeležile ženske, ki so voditeljicam prinesle najlepše vspehe, ker v principu je vsled sklepa ljudskega sveta, ženskam zagotovljena volilna pravica. Ženskino gibanje na Kitajskem je sicer še mla-
do — nje pričetek seže v devedeseto leto minulega stoletja —, toda ima že svojo zgodovino in svoje mučenice.
Prva mučenica je bila žena kitajskega uradnika, katera je zapustila svojega moža, šla na Japonsko, da se tam izobrazi in nazaj prisedša je začela izdajati ženski .časopis “Naj-Pau” ter vstanovila šole, kjer so se izobraževale Kitajke. Ali kmalu je bila obdolžena revolucijske agitacije in obsojena v smrt. Brezuspešne so bile prošnje raznih ženskih slojev za pomiloščenje ter morala je dati svoje plodonosno življenje na žrtvenik.
Tragična smrt te mučenice je izpodbodla kitajsko ženstvo, da se je pričelo obsežno organizirati. — Razne ženske zveze so vso deželo obmrežile. Ker na Kitajskem ni bilo dovoljeno ženskam izobraziti se, pošiljalje so ženskine organizacije na stotine mladih Kitajk v inozemstva. Leta 1907 dosegle so prvi velik uspeh; vlada jim je pri-poznala pravico se izobrazovati in je uvedla primerno splošno šolstvo ter .reformirala učni napredek. Nek, v glavnem mestu izhajajoč časnik za ženske, je zbudil pozornost v najširših ljudskih slojih in v vrste se borečih žensk niso stopale samo one srednih, marveč tudi iz najvišjih in najnižjih krogov.
Danes se dobijo med voditeljicami ženskega gibanja, zastopstva iz najvišje aristokracije, iz najbližjega okoliša cesarske rodbine. Prva zdravilka na Kitajskem, gospa Jamejkin, ki je končala že pred dvajsetim leti svoje študije v New Yorku; ona se posvečuje izključno vodstvu in .razvoju bolnišnice in medicinske šole, katero je ustanovila v Tietsinu. Pouka, v tej šoli se vdeležuje prav veliko Kitajk.
MUSTAFA.
Več ali manj je vsakemu znano, da stoje francoski krčmarji na vrhuncu prefriganosti in pa to posebno oni. ki v francoski koloniji Alžir prodajajo svoje gostoljubnost in skubejo ameriške kaline prav izdatno.
Naša dogodba slika lahkomiselnost bogate Američanke, ki se je vsela na' lim alžirskega hotelirja, kateri je pri tem prišel na svoj račun, Američanka do moža in “knez Beduinski” do bogate žene in udobnega življenja.
Toda preidimo k dogodku, ki ga je na afrikanski obali, v Alžiru doživel francoski častnik in pripovedoval tako:
Mustafa je živel v Alžiru kakor vsi vrli Arabci, namreč imel ni nič in storil ni nič. Sedel je pri vratnem vhodišču, če je bilo prevroče in na cesti če je bilo dovolj hladno.
Nekoč je pa našel cekin in Mustafa se je prelevil docela, Mustafa si je za najdeni cekin kupil beli, bliščeči plašč, kakoršne nosijo Beduinci, rdeče safijanaste šolne in svilnat turban. V tej sijajni 0-,pravi se je ob obrežju sprehajal s ponosom in obrazom pravega kneza.
V ostalem je bilo njegovo življenje isto kot popred.
'Nekega dne smo častniki lovskega bataljona obedovali v enem najvećih hotelov, v katerem so bile kot glavni gosti bogate Američanke. Kdo popiše naše začudenje, ko smo tam zagledali Mustafo v njegovem belem plašču, pisanem turbanu, in safijanastih šolnih, sedečega pri posebni mizici, ki je obedoval, — baš kot mi. Sedel je s vprav kraljevsko dostojnostjo. Natarja smo vprašali, kdo je ta gost. —
“Beduinski knez, eden uglednih načelnikov iz okolice,” je nam natakar z velikem spoštovanjem šepetaje pojasnil.
Nato smo zahtevali, da pride gostilničar.
Naš stotnik je povzel besedo.
“‘Poslušajte —” je rekel tako slučajno, — da mi tukaj pri Vas včasih obedujemo — po dobri povprečni ceni — no — to je ja Vaša korist kot naša — z našo lično uniformo in z našim vedenjem krasimo vaše prostore. Toda Mustafa — j,a — čujete — kako vendar pride Mustafa tu sem ?
In vsi smo z inkvizitoričnimi pogledi podpirali našega stotnika.
Gostilničar zmrčen se je praskal za ušesmi.
“Da, moja gospoda, jaz sem — Vi ja znate — vedno zamaknjen, kadar pridete, — toda vidite, — senzacija to ni več: Lovcev, Tur-kose, Zuave-------- teh je nax vsa-
kem vogalu. Alžer je eivilizran! In potem pridejo Misses in se dolgočasijo, ker jim tu manjka airi-kanske note! No — in tako sem si pač z Mustafo pomagal — — ali ni krasen v njegovi vlogi kot poglavar Beduinov? Baš pristen sin puščave ? Kdo ga zopet spozna ? On tu včasih brezplačno obeduje in moje Američanke imajo — svojo senzacijo.”.
V tem trenotku vstopi v obedno dvorano vitka, mlada in krasna Miss.
Zagledavši Mustafo, je hipno zardela in potem prebledela — mi smo pa umeli, da ima gostilničar prav.
Osem dni po tem je bil ples v hotelu.
In glej — Mustafa je bil tudi tu. ‘Stal je ob stebru z mrklim 0-brazom ter strmel z velikimi in temnimi očmi v vrvenje.
Hipno se loči bela postava iz plešočih — bila je vitka Miss ter korakala k Mustafi.
Govorila sta.
Kaj sta govorila?
Ali sta se razumela?
Na vsak način — z očmi.
Za lepo Američanko ni bil nihče več v dvorani — Mustafa jo je 0-čaral.
Ko sem se naslednjega dne sprehajal po obrežju, pride mi nasproti Mustafa.
“Ljubi poročnik,” reče, ter me pozdravi po vojaško — “hotel sem Vas prositi, da mi izkažete čast s tem, da ste mi svatbeni sve-dok. Poročil bodem ameriško damo.”
Stal sem molče kot pribit.
“Da — toda — to vendar ne gre —- to je vendar norost —” sem jecljal in si malopridneža 0-gledoval. “Ali Vas ona pozna — ali ve — kdo ste Vi? —”
Mustafa me zmagovito pogleda ter reče: “Pozna me natančno in se poročiva, napraviva svatbo ter greva v Ameriko. In tam “smo” velik gospod”.
Jaz sem si izprosil čas za pre-miselk, kar mi je velikodušno dovolil, Gostilničar mi je potrdil dejstvo te čudne zaroke, a o tej zadevi ni hotel ničesar storiti, da bi razkrinkal Mustafo.
Mi častniki smo se zopet posvetovali, kajti smatrali smo za nemožno, da bi bili kot priče pri tej zaviti in zveriženi svatbi, ter pri vsem tem pripomogli, do spol-nitve te prevare.
Konečno sva šla stotnik in jaz k mladi dami ter jej stavila pred oči vso stvar Mustafa je vbog hudič — brez vsake odgoje — od drugačne pasmi, ki jej bo marsi-kako razočaranje prineslo — naj si vendar stvar razjasni —
“Kaj naj vam rečem? — Miss se nam je v obraz smejala!
“Kdo od Vas zna, da Mustafa ni beduinski poglavar? Častniki bataljona? — Dobro! povabim Vas na ženit vo vanj e in vas obenem prosim za Vašo diskrecijo. — Za mene in za vso Ameriko je on poglavar Beduinov in s tem ‘konec besedi! In vi, moja gospoda” — nasmehnila se je in pri tem pokazala bliščeče bele zobi. “Vi nam ne bodete prošnje odbili, da ne bi bili naši svatbeni svedoki. Zahvaljujem Vas za vašo poštenost — toda moj sklep ostane.”
Malo dni pozneje smo šli z njima v civilni urad in potem smo pili šampanjec na nju zdravje. E-dino Mustafa ni pil, — seveda kot dober muselman.
Potem sta odpotovala. Gostilničar je šampanjec “zasoli” — in iskal novega “Mustafa”. . .
'Staremu prijatelju, ki se je v dolgih letih izkazal, je treba ohraniti zvestobo. Kdor trpi za nadležnim prehladom, naj ne poskuša vsa mogoča in nemogoča sredstva, ampak naj si' preskrbi takoj pristni “Pain Expeller”. Naj se drgne ž njim krepko po vratu, prsih ter stopalih in takoj bo dobro. Pain Expeller se lahko dobi v Ameriki po vseh lekarnah za 25 centov steklenica. Treba pa je paziti, da se dobi pristnega z varstveno znamko s sidrom.
AVSTRO-AMERIKâNSKA-LINIJA,
v
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLUTKTO IZ NEW YORKA:
Kaiser Franz Josef I. 15. junija 1912. Deviška(pr\a) voznjaizNew Yorka*
Oceania	22. maja
Martha Washingtou 25. maja
Laura
1. juuija 1912
Bush-a/¿kÍOdp.Ujt Teidn° °b Sredah 0b X- uri	- pristanišča
Bush s Stores, P.er No. 1 na koncu 53te oeste v Smth Brooklynu.
naimSMn v1“/'116 a1 "'h °Zemljah S°	i“ imenovana pristanišča
SLOVEnsSwEZIKV ^	■
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZA8TOP
ZA
AMERIKO
Nove pomladne in poletne, modne obleke za može in dečke
Najboljše blago dobite za najnižjo osno, če kupite pri
‘HING<§
JELINEK in MAYER, imitelja.
Vogal Blue Island Avene in 18ta cesta,
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeijo dopoludne.
S'
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN KANOCELNIK
m=
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 470
Uraduje na svojini domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ur« popoludne in	od 4.—». popoludne.
od 6,—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—I0,
ure dopoludne domain to le izjemoma vpiav nujnih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m
ATLAS BREWING CO.
•luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER 1 MAONET | GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA RIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. _ Iz-
tirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
NdleLtiia, SikierLcLer
5241 Bntler Str., Pittsbnrg, Pa. Bell Phone 7-R Pisk.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj:
S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S, La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatop na 19 State St., Near Yjrz.	MAURICE W. KOZMINSKI»
glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, Til

Kinčanje grobov.
(Decoration Day.)
Y starem kraju krasijo grobove umrlih sorodnikov, znancev in ¡prijateljev na vsih svetnikov dan (1. novembra) tu v Ameriki pa krase grobove umrlih na Decoration day dne 30. maja.
Običaj se razlikuje. Med tem ko v starem kraju ovenčajo in olepšajo grobove ter na njih gore sveče, med tem ko ljudstvo gre k večernicam in se pri teh spominja svojih dragih, je tu v Ameriki vse •drugače.
Sicer ovenčajo grobove s svežimi cvetlicami in ameriškimi zastavami, a sveč pa ne vidiš. Le tu in tam vidiš kako svečo goreti, toda teh je malo. Žalostnih obrazov vidiš povsod kamor se obrneš. Mesto večernic obdržavajo velike govore, v katerih slave padle junake. Kjerkoli je nastanjeno vojaštvo, tam se isto vdeleži sprevoda do kopališča, kjer trikrat strelijo salvo v proslavo in čast padlim junakom — vojakom.
Vsa ta čast in slava gre za domovino palim vojakom. Junakom, ki so v-stvarili domovino, ki so pomogli do tega, da je postala svetovna država, junakom, ki so padli pod težo razvoja industrije tem junakom nihče ne poje slave. Le ubožna vdova zdihuje na vznožja gomile in se zagloblja v preteklost. Nedorastli otroci, ki so prinesli očetu — njihovemu junaku — zastavice pa srepo zro v mater, ne vedoč zakaj in čemu. Toda to je le začasno. Neskušenost jim pretirava žalost in kmalu se igrajo ob vznožju, ne zmeneč se, da pod njihovimi nogami leži njih o-če, žrtev razstrelbe v premogovniku.
Kaka čustva prevevajo srce mlade vdove! In kaka čustva prevevajo lastnike premogovnikov na ta dan — spomin umrlih ?!
Dokazano je, da je bilo najmanj 24,000 premogarjev ubitih v raznih rovih v Zdr. državah v teku zadnjih 10 let. Pomislite 24,000 ljudi je postalo žrtev samo ene industrije, koliko tisoeev je vsako leto ubitih v jeklarnah, na železnicah in drugod. In večina teh žrtev so očetje. Kaka žalost!
Največ žrtev zahtevajo raztrel-be v premogovnikih in rudokopih. Komaj pozabimo eno, pa se že druga, tretja pripeti.
Na j več je teh katastrof so se dogodile y zadnjih par letih sledeče :
Darr, Pittsburg, Pa., 20. dec. 1907, 200 žrtev; Jacobs Creek, Pa., 21. dec. 1907, 200 žrtev; Monon-gah, W. Va., 6. dec. 1908, 410 žrtev; Jacobs Creek, Pa., (v drugič) 19. dec. 1908,	234 žrtev; Blue
Fields, W. Va., 13. jan. 1909, 100 žrtev; Cherry, 111., 13. nov. 1909, 338 žrtev; Primero, Colo., 31. jan. 1910, 78 žrtev.
Izpustili smo vse manjše katastrofe, ker že gornje zadostujejo v dokaz našega zatrjevanja glede umorov delavcev na debelo. Pri teh katastrofah je bilo ubitih mnogo naših rojakov. Na pokopališču v Primero stoji veličasten spomenik 35 rojakom — premogarjem, katerega so jim postavili dobrodušni rojaki širom Amerike v trajen spomin.
Vi Guggenheimi, Morgani, Bae-ri in drugi lastniki premogovnikov, pojdite na mirodvor in glejte na spomenike, ki kažejo vašo nenasičeno pohlepnost. Ozrite se po grobeh in vdovah, ki kleče na njih
in videli bodete žrtve vaše pohlepnosti !
*
Vi lastniki St. Paul premogovnika v Cherry, IH. ozrite se na šaft, katerega ste dali zapečatiti in v njem prepustih nemilosti grozne smrti 36 premogarjev, ki so živeli v rovu 30 dni po katastrofi in katere bi lahko rešili, a-ko Vam ne bi bilo mar za lasten profit. Teh 36 očetov bi lahko rešili, pa jih niste pustili — zapečatili ste jih, da so morali gladu umreti!
In teh 36 premogarjev in tisoče in tisoče padlih industrij elnih junakov kliče po maščevanju. — Vsaka solza, ki jo utrne žalujoča vdova ne pade zastonj na ovenčano gomilo. Morda bodo že ti neskrbni otroci, ki se sedaj igrajo ob vznožju groba, zahtevali zadoščenja in če ti ne pa njihovi otroci. Brezpotrebno kriprelitje in brez-potrebni umori delavcev bodo prenehali s preobratom družabnega •reda. Pokopališč in gomil ne bo. Ljudje bodo umirali naravnim potom in njih prah bodo branili v za to nalašč pripravljenih steklenih posodah, katere bodo hranile v domačih svetiščih.
Pogled na sedajna pokopališča in gomile trapi srce popotnika, ki se nerad spominja nesrečnih momentov, britkih katastrof, ki so brez vsaoega svarila pretrgala nit življenja naših dragih.
ZA NARODNO KORIST.
Pri tej priliki spomnimo se tudi onih nesrečnih žrtev parobrodar-skega trusta, ki so našle smrt v valovih Atlantiškega oceana. Znano je, da so poslali takoj po katastrofi “Titanica” na lice mesta parnik, da pobere na površju plavajoče utopljence. Ta parnik je pripeljal okoli 250 trupel, katere so po raznih obredih pokopali. — Vsih drugih 1250 trupel j pa je našlo svoj grob v dve milji globokem Atlantiku. Kdo bo ovenčal njihove grobove? Mari White Star družba, ki je kriva vse ne sreče in smrti 1500 potnikov in vslužbencev? Ne!
Njih grobove bo kinčal spomin žalujočih sorodnikov in poštenih zakonodajnikov, kateri bodo vstvarili tak zakon, ki bo skrbel za varnost potnikov. Nove rešilne priprave in večja varnost potnikov, to bo krasilo gomilo dosedaj-nih žrtev, ki so našle grob v dnu tihega velikana.
Lasten dolžnik.
Vsak ima kako dolžnost. Dolguje kaj ali narodu, ali občini, ali družini in naj več pa samemu sebi, to je telesu in duhu. Držati bi moral telo čisto, zdravo in močno in ga varovati pred poškodbami. On bi se moral, pri prvem znaku nepravilnosti, spomniti svoje dolžnosti in storiti vse v svoji moči, da spravi zopet svoje telo v dobro zdravje. Če ta nered prihaja iz želodca, bi moral takoj rabiti Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo sčistilo telo, ga ojačilo, ga sposobilo za delo in vstvarilo novo eneržijo. Isto bo reguliralo prebavo, čistilo kri, dalo novo moč živcem in zboljšalo cirkulacijo krvi. Prisililo bo jetra, da store svojo dolžnost, odstranilo bo zaprtje, celo zastarelo in tudi vse posledice izvirajoče iz tega. — V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111..
AKO ŠE NISTE, NAROČNINO!
POŠLJITE
V zadnji izdaji lista smo sprožili misel za ustanovo slovenske sirotišnice ali sanitarija in danes hočemo zopet spregovoriti par besedi v ta prilog.
IZa slučaj, da se zjedinijo vse Jednote in Zveze v ta namen in vsaka prispeva za začetek $1.00 od vsakega člana bi prišlo skup okoli $35,000 do $40,000. S to svoto se da pa marsikaj napraviti. Kupili bi 360 akrov zemljišča recimo za $3600.00 to bi prišlo po $10.00 na aker zemlje, ostala svota v znesku 30 do 35,000 dolarjev pa se porabi za zgradbo poslopij in drugih potrebščin.
Različna vprašanja.
Marsikateri bo vprašal, kje naj bi zidali tak sanitarij. Odgovorili bi, tam kjer je podnebje najugodnejše v vseh ozirih. V državi Colo-rado je podnebje izvrstno, posebno za tuberkulozne ljudi. Tam i-majo že razne organizacije svoje sanitarije, ki dobro vspevajo. Pa tudi v drugih državah bi se dalo najti primernih prostorov. Pri zbiranju kraja, bi morali paziti na to, da bi ne šli v tak kraj, kjer so tovarne in je ozračje zastrupljeno z dimom in drugimi zdravju škodljivimi plini.
Mal trg ali vas je najprimernejši prostor za sanitarij, kajti tam imajo navadno dobro studenčno pitno vodo in ni tovarn, ki bi oku-ževale ozračje.
Pomoč od drugih strani.
Pri iskanju primernega prostora za sanitarij ali sirotišnico, bi se moral odbor informirati o raznih krajih in dobiti te informacije od zanesljivih ljudi. — Posebno Health Department bi dal odboru zelo dobre informacije. Nadalje cel projekt bi morali opisati v kakem angleškem mesečniku (magazinu), da bi tako prišla namera v javnost. Občinski možje raznih trgov in vasi bi čitali o tem projektu in bi začeli staviti svoje ponudbe, ob enem pa popisaH lego kraja itd. Prepričani smo, da bi razne občine ponudile zemljišče zastonj in morda dale še druge ugodnosti, samo da bi sanitarij tam prišel.
Ustanove.
Rojakom je znano, da takovi zavodi dobe razne ustanove, to je razni filantropisti pomagajo takim zavodom. Odbor bi se tozadevno moral obrniti do takovih fi-lantropistov in jih prositi za pomoč. Vrjamemo, da tako postopanje bi dosti prineslo in pomagalo vresničiti blago idejo.
Začetek je težak in volja in vstrajnost pa premagati vsako težkočo. Te postranske pomoči smo omenili le mimogrede, na katere pa sedaj še ne moremo računati. Računili bi pa lahko na $40,000 katere bi zložile razne organizacije v ta namen.
Vzdržavanje zavoda.
To je tudi eno važnih vprašanj, katero se da lahko rešiti. Zavod bodo vzdržavali vsi elani in sicer tako:
Vsak član bo enkrat na leto plačal 25c kar bi znašalo, če bi organizacije štele 40,000 članov, svoto $10,000. Od te svote se plača zdravniku, oskrbniku in drugim vslužbeneem primerna svota. Kar ostane gre za popravila in druge stvari, kot jestvine, zdravila, o-bleko, perilo itd. V zavodu bi bilo veliko takih, katerim bi lahka dela ugajala. Ti varovanci bi poma-
gali obdelovati zemljo — farmo. S umnim gospodarstvom bi taka farma dajala lep prispevek za vzdrževanje zavoda.
Ko hitro kak bolnik — član organizacije zaprosi vstop v sanitarij, preneha dotična organizacija s plačevanjem podpore članu; ne-izplačena podpora pa gre v skupni fond za sanitarij oziroma sirotišnico. V ta fond bi dale vse organizacije usmrtnine takih članov, ki niso zapustili nobenih pravnih dedičev.
Kdo bi plačal vozne stroške.
Vožnje stroške prosilcev za vstop plača prosilec sam če ima denar, ako pa je brez sredstev tedaj mu pa njegova organizacija da na račun vsmrtnine potrebne vožnje stroške. Za slučaj pa, da tak član, ko okreva prične zopet delati in služiti pa organizaciji povrne dolgovane vožne stroške.
Na ta način bi imel vsak še tako oddaljen od sanitarija iste u-godnosti, kot skoro oni, ki stanujejo v bližini. Pri tem ne bi bilo nobenega prerekanja radi kraja in države, v katerem bi nameravali zgraditi sanitarij. —
Pričakujemo, da se oglasijo tudi drugi rojaki, sosebno člani in odborniki raznih organizacij. Nekaj se more v tem oziru storiti — ali pa moramo zaostati za drugimi narodi in prepustti naše sirote milosti tujih narodov in zato apeliramo na slov. podporno organizacijo, katera bo imela od danes naprej prvo konvencijo, da o tem razpravlja in izvoli tri najzmož-nejše člane v pripravljalni odbor; draga organizacija, ki pride za to naj stori isto itd. In ko imamo zato enkrat zvoljene odbore od vseh organizacij, se ti odbori snidejo na skupno posvetovanje. — Vsak odbor predloži na tem sestanku želje svoje organizacije, na kar se prične razprava, izid katere predloži vsak posamezni odbor svoji organizaciji. Potem se razpiše konvencija vsih glavnih odborov in pripravljalnega odbora, ki ko-nečno potrdijo ali ovržejo namero. Vsaka organizacija pa naj bi že med tem časom dovolila raznim odborom drugih organizacij da bi se vdeležili njihovih sej o ziroma konvencije, kedar pride ta
točka na vrsto.
-------o------
KNEŽJA SLUŽKINJA.
V življenju Leo Tolstoja je o-stal razpor, kateri je modrjana iz Jasne Poljane, vsled družinskih razmer vedno oviral peljati življenje preprostega delavca, po kate rim je vedno hrepenel. Bogata kneginja Marija . Aleksandrovna Garačina, ki se prišteva k največjim posestnicam Rusije, je dosegla cilj, po katerem je Tolstoj hrepenel: ona se je svojega bogastva iznebila, se je odpovedala stanovskim predpravicam in vžitku svojega bogastva ter se že leta preživlja z delom svojih rok -kot postrežnica. —
Ko je bila 23 let stara, zapustila je luksurjozno hišo svojih sta-rišev, oblekla obleko siromaštva in se odpovedala vsake kopeke podpore svojih roditeljev, da živi v doživljajih razmer vsakega reveža. Da življenje kot postrežnica ni ugodno, je umevno. Ona je služila v hotelu kot kuhinjska dekla, kjer je morala vstajati zjutraj ob 4 uri, morala je na stotine parov čevljev snažiti; ko je to dovršila, vdinjala se je za postrežnico ter si služila vsakdanji kruh z metlo, krtačo in z brisačo.
Edino enkrat je to življenje iz-premenila, a le za malo časa. Ne-navajeni telesni napor njenega prosto zvoljenega poklica je položil mlado kneginjo na postelj in ko je okrevala, morala se je zadovoljiti z manj napornim delom, postala je prodajalka v neki veletrgovini. Skušnje, ki jih je tukaj doživela, so jo napotile, da se je vrnila k prejšnjemu poslu in danes živi kneginja Marija Alek-sandrotvna Garačina zopet kot postrežnica. Ona je zadovoljna s svojo usodo, se čuti srečnejšo kot v domorodni palači in hoče končati tek svojega življenja kot u-boga delavka.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in »roče Sehoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIC,
2348 Bine Island Ave. Chicago.
It doesn’t pay to neglect your	JiaiKS *
Ge pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu iu potem obolite za nekaj tednov?
Dr.. Richterjev
-EXPELLER
poznano staro domače zdravHo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma, Ysi predpisi so-natisnjeni na Omotu. 25c. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York, N.Y.
Dr. Richterjevo Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACH MA N
1119 So, Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči i« pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščia Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Biue Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Wldetlč & Co.
1622 Arapahoe St., Den ver,Colo.
Dobra Unijska Gostilna,10"**
dobi
"S”. Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
velik* Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plača.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo •
mm ii
Irgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. \n Lincoln Street
Prostg'orak in mrzel prigrizek vsak dan.
6i
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bohemio
ff
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrstna kuhinja. Pina vina In suodke.
Za obilen poset se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.inzap. 18.ni.
The Konrad Schreier Co.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVE!
(Sotoe stev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tel, 3889 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav* in najrel v Žitka za par centov s biljardne mizo ua razpolago. Vse to .e doti v gostilni
John Košfček
1807 S. Centre Ave. Chicago, BL.
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Salccm”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
11
I)
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za i irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
Slovenska gostilna
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Cole
Tu dobiš vedno sveže Walterjev pivo, ohioška vina, dobro domač žganje in najboljše smotke.
Slovenci obiskujte nas.
J. GABER in F. TURK, lastnika
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in ranocelnik.
1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av.
vogal 18 cesta
od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop.
Tel. Canal 85.
bliza 26 ceste
vjatro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
Edino pristni
Električni Obliž
(Plaster)
i2deluje in prodaja
LODIS SCHEFFEL, lekarnar
vogal 20 cesta in Bine Island ulica.
Ni boljšega sredstva proti bole čini. Poskusite ga!

RAZNO IN DRUGO { _____________/
»IWM»****^ ************
Kranjsko.
Zastrupljenje. Friderik Zore, |[61etni laborant iz Novega mesta, je dne 1. aprila t. 1. pobegnil iz ■apora v Novem mestu. Pred par dnevi je bil prijet v Ljubljani in jjrčeraj, dne 8. t. m., zjutraj ga je orožnik peljal nazaj v Novo me-jijto. Na postaji -Grosuplje je pro-i sil, da gre na stran. Komaj se je i orožnik obrnil, .je Zore naglo izpil .¡arzenik v špiritu in takoj padel i na tla. Prvo pomoč so mu dali na \ postaji, a ga potem z vozom prebijali v bolnico v Ljubljano. 'Tež-; ico, da okreva. Zore je poseben I prijatelj tuje lastnine.
Stari grehi. Pred več leti je bi-[!o po Herinjivasi pri Novem mestu in po okolici mnogo poljskih pridelkov, posebno presnine po polju pokradene. Nihče ni mogel takrat izslediti tatov. Pred kratkim pa je pretepel posestnik v Herinjivasi France Jožef po domače Tinček svojega devetnajst-! letnega hlapca Franceta Kalina.
V jezi mu je hlapec očital te stare tatvine in ga vprašal, če se še spominja, kak® ^¡ta;presnino kra-dla po polju in kako je on — gospodar —■ ukradel nekemu Saje-tu kolo. Za te stare grehe so se : začeli zanimati zdaj »orožniki.
Žrtve nevihte. Janez Medved, ¡šestletni sodarjev sin v Tacnu, je pel dne 7. t. m. popoldne s svojim j očetom na pčlje. Ko je začela ne-' vihta, je stopal deček v neko lopo vedrit. Naenkrat pa vdari strela v lopo, ki je dečka po celem životu obžgaladn ga tako poškodova la, da je drugi dan umrl.
Ogenj pri mrliču. Dne 30. aprila ob pol 12. uri se je vnela od sveč, ki so .gorele pri mrliču na Bovbe-ku pri Zagradcu slama v zidanici. Zidanica je -pogorela. Mrtvo truplo so komaj rešili, da ni zgorelo. Na zidanici je -stal sin, ki hi -po stal tudi kmalu žrtev ognja. Zgorelo je nekaj denarja in obleke.
Ogenj je izbruhnil v soboto 4. t. m. v Gornjih Pirničah ter popolnoma upepelil tri gospodarska po slopja -in šieer Štularjevo, Ribičevo in Adamičevo. Kako je nastal ogenj, se 'še -ne ve.
Zopet ogenj. V ponedeljek zve čer, -6. t. m., je pogorela v Tacnu pod Šmarno goro Kovačeva hiša. Zažgali so baje otroci.
Ponesrečen železničar. Dne 10. maja zjutraj je stroj na postaji Jesenice povozil 231etnega železni škega delavca Tlerzeg Istvana, - doma iz Szabo na Ogrskem. Kako je prišel ponesrečenec pred stroj, ni natančno znano. Stroj ga je tiščal pred seboj kakih 200 metrov. — Nesrečnež je takoj izdihnil.
Ubil se je v soboto 27. aprila popoldne 181etni mladenič Anton Majnik v Idriji. Popoldne okoli
3.	ure se je na biciklu odpeljal iz Črnega vrha, kamor se je opoldne peljal na izlet. V ovinkih nad Po-drotejo (“v ključih'”) je zdrsnil z biciklom pod cesto in strmoglavil čez zid. Sredi eeshe je obležal z razbito glavo.
Koroško.
Dvojni samomor. — V gostilni Schoberer v Št. Vidu. ob Glini «ta se nastanila pred par dnevi tujca Pran Strojsnik s svojo spremljevalko Miei Toblaekerjey©. Ker jih ni bilo iz sobe, so udrli popoldne s silo v sobo in so našli oba na tleh težko ranjena. Dekle je medtem umrlo, on pa je sicer ie živel, toda njegovo stanje je brezupno. Ona je držala v roki samokres, iz česar sklepajo, da je ona izvršila čin samomora. On je imel tri rane, ona pa -dve rani, eno glavi, eno v prsih. Dobili so tudi na mizi 11 poslovilnih pisem, ki naslovljeni na svojce samomo rilcev.
Nesreče. V Paternjanu je utonil triletni sin voznika Gagla Juri, Otrok se je igral ob potoku in pa Jel v vodo. — V Pustrici je padlo podžagano drevo na ¡posestnikove ga sina Bierbaumerja, ki je dobil take poškodbe, da je kmalo po nesreči umrl. — V Volšperku je Povozil neki voznik 71etno šolari-oo Alojzijo Polnar. Deklica si je domila nogo in so jo odpeljali v , bolnišnico.
Otrok ponesrečil. V bližini Beljaka je ponesrečil 31eten otrok, ki je stal oh prihodu vlaka pred železniško zatvornico, ki se zapira
avtomatično. V hipu, ko se je za-tvornica dvignila, je vtaknil o-trok glavo med omrežje pregraje in se vzdignil obenem s pregrajo.
velikim trudom so rešili otroka iz omrežja. Na glavi ima znatne poškodbe-.
Štajersko.
Ponesrečen rudar. V sredo, 8. -m., se je ponesrečil.rudar J. Ka-seštnik pri predoru, tako da bo težko okreval. Govori se, da je kriv paznik Roglič, ki je dotične-ga spodil v času, ko je dal znamenje, da se -dvigne stroj. Mislimo, da bo komisija natančno poizvedela, in da bo krivca doletela zaslužena kazen.
Železniška nezgoda. Matija Kugler, uslužbenec južne železnice, je napolnjeval na Koroškem kolodvoru v Mariboru kotel nekega stroja. Pri tej priliki je trčila druga 'lokomotiva ob ono, na kateri je stal Kugler, s tako silo, da je dovodna cev železniškega vodovoda skočila iz lokomotivnega kotla in težko poškodovala Kuglerja na nosu, v obrazu in na palcu leve noge. Zdravnik ga je obvezal in dal prepeljati v bolnico.
Posledica neprevidnosti. — Iz Gornjega grada poročajo: Posestnikov sin Florijan Cojkl je pred kratkim imel v roki revolver. — Ravnal je tako neprevidno, da se je revolver sprožil. Krogla mu je šla v trebuh. Po strašnih mukah je umrl.
Poskusen samomor. Iz Ljubna poročajo: Dne 6. t. m. opoldne je skočila 221etna kuharica L. Rieg-ler v Muro. Dva mesarska pomočnika sta skočila za njo. Po dolgem trudu se jima je posrečilo, da sta potegnila kuharico iz vode, čeprav se je močno branila. Vzrok po-skušenega samomora je prepir in odpoved službe.
Primorsko.
Maščevalec matere. Dne 9. t. m.
so pripeljali v bolnišnico 371etne-ga mehanika Friderika Nol-dan. I-ma težko rano v prsih, katere vnanji prerez meri skoro 12 cm in je precej globoka. Mati ranjenega je izpovedala, da ga je ranil njegov mlajši brat. Ta je namreč izvedel, da je Friderik pred par dnevi mater pretepal. Ko je prišel domov, je vzel kuhinjski nož in ga zasadil bratu v prsi. Brat je spal na postelji. Rana je zelo, nevarna in je njegovo stanje nevarno. Napadalec je takoj po napadu pobegnil in ga še do sedaj niso izsledili.
Izgredi vojakov v Zadru. V neki javni hiši so se sprli in stepli vojaki domobranskega polka z vojaki pešpolka. Nastal je silen tumult in je morala policija z o-rožjem v roki udreti v hišo. Pri a-reta-eiji so dobili trije rumunski vojaki težke rane na glavi, eden bo bržkone v kratkem umrl. Tudi -nekaj policajev je lahko ranjenih.
Žalostna smrt. V nekem hlevu na -Gpčini so našli 10. t. m. zjutraj mrtvega 601etnega Antona Lesjaka iiz Vipave. Posestnik je dovolil zvečer -staremu možu prenočišče, Čez moč pa ga je zadela v -hlevu 'kap.
Zločin \V Ičičih. Na obrežju v Kačih -so -potegnili iz morja trapi© neznanca, ki je bilo silno razmesarjeno. Bil je moški. Imel je na glavi -sledove silnih udarcev, večkrat -prebito lobanjo in odrezani obe -roki ¡in nogi. Truplo je bik» že precej nagnito in je že del j časa ležalo v vođi. V žepu utopljenca so našli -denarnico, v kateri je bilo nekaj drobiža, žepno nro in verižico. Dolgo pjigo mogli dognati, kdo je ponesrečenec. Potem pa se je zglasila na policiji na Reki žena1 nekega plavalnega mojstra Ivana Kosa, in naznanila, da že delj časa pogreša svojega moža. Ko so ji pokazali denarnico, nro in verižico, ki so jo dobili pri truplu v IčičiK je spoznala žena te stvari kot last svojega moža. Izvršil se je maščevalni zločin. Kdo je storilec še ne vedo.
Morilec očeta — zaradi dedšči-ne. Iz Rovinja poročajo, da je posestnikov sin Ivan Božič napadel
Samomor enoletnega prostovoljca. V Gorici se je ustrelil enoletni prostovoljec Valentin Sbuelc, sin profesorja Karla Sbuelca v pok. Samomor je izvršil zaradi ljubezni. Pred kratkem je napravil Šbuelc neko skušnjo z odliko in je bil pri tovariših in predstojnikih zelo priljubljen.
Maščevalec brata. 6. t. m. zjutraj je napadel v Trstu delavec Josip Sturm iz Senovca delavca Misleja z nožem in ga smrtno nevarno -ranil v hrbet. Misleja so odpeljali v brezupnem stanju v bolnišnico, Sturm pa je pobegnil. Napad je izvršil zločinec iz maščevanja. Mislej je namreč pred kratkem udaril Sturmovega brata med prepirom s kolom po glavi, tako da so ga morali peljati v bolnišnico, kjer je vsled dobljene rane znorel in izvršil samomor.
Korupcija v Pulju. Dne 10. t. m. so aretirali v Pulju mestnega pisarniškega ravnatelja Viktorja Vittorija. Ta aretacija je v zvezi z aferami, ki so povzročile razpust mestnega občinskega sveta.
Zobotirna železnica na Učko goro. Občinski svet v Lovrani je sklenil, da prevzame stroške za napravo zobotirne železnice od Lovrane na Učko goro. — V eni prejšnjih sej občinskega sveta je občina prevzela že odplačevanje obresti kapitala, ki se bo izveštiral za to podjetje. Proračunali -so, da bi stala železnica ToO tisoč kron.
Razno.
Od mrtvih vstal. Na pokopališču v Zura-vici pri Przemvslu se je odigral 8. t. m. pri pogrebu bogatega posestnika Masnega gro zen prizor. Ko je duhovnik končal svojo molitev in ko so začeli pogrebci metati zemljo na krsto, se je začel naenkrat gibati pokrov krste. Iz krste se je začulo obupno stokanje in klicanje na pomoč. Nastala je grozna panika. Krsto so izvlekli iz groba ter jo odprli. Mrtvec je vstal od mrtvih. Brez tuje pomoči je šel domov. Kriv te velike zmote je bil živinozdravnik, ki je obenem tudi mrtvogledec. — Masnv je zdaj popolnoma zdrav.
Husa in Trubarja moramo prištevati med napredne ljudi, čeprav bi dandanes ne mogli soglašati z vsemi nazori, ki sta jih ličila in pisala. Naprednost ni nam reč odvisna toliko pd stvari, katero izprejemamo, temveč od duha, kakršnim sprejemamo kakšno stvar.
Ker ni dobil pijače. Iz Aten poročajo: Neki Arvamitis je prišel v gostilno v Pireju. Ker ni hotel plačati pijače, mu je gostilničar ni hotel več dati. Iz jeze je nato dinamitom pognal celo hišo v zrak. Dva otroka so izvlekli mrtva izpod .razvalin, .osem oseb je bilo težko ranjenih.
Kamenjan škof. Iz Rima poro čajo: Ko se je vračal škof Palliz-zari z več duhovniki od neke cere monije v Piacenzo, so začeli neznani ljudje kamenjati njegov voz. Skoraj vsi, ki so bili ¡v vozu, so bili b©uj ali manj nevarno ranjeni.
Menih Eincbar suspendira». iiz
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vj-aG* Knjižica je -Vredna jSlO.oo -VsaKemu bolnemu čio-VeKu.
Mi želimo, da vsaki bolni Sij v :k piše po našo urejsno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zg-ubitek moti, revmatizem in trg-anje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, ledvicah in v mehurju. • Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadava denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nem idoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče lju ti je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM.
JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicaga 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da m
tako pošlite.
Ime...............................................
Dr,
Pošta.
Država.
m
m
•••••••••• • •••#•#•##•<
TUJA SLABOST, i

m
m
m
Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pre bavnih organih, in ki
IZČISTI CELO TELO,
DA ZDRAVO KRI,
VKEDI PREBAVO.
Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh elanih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih zelišč in rdečega vina, ima velik delokrog,-zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikah prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v
JOSEPHTEINEa’B
OF
Er v/îj
-.-.««OléTERStt
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
in vseh -boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptoni slabosti.
JOS. TRINER
V lekarnah.
1333-1339 So. AsMand Ave.
i	m •#*> m
Chicago, ur.
Pc nrašsa Ifcvsega cütíhosmika. V
Rim a se jje ¡poročil :25. -.ul m. bivši mod eraiKtimá duhovnik Romolo Mnnri z ¡Norvežanko	gospi c o
Petrograda poročajo: -Sveti sinod
je memhn Iliodorju, ki je man za--	_	. „	...
radi svojega fanatizma in svojih^^iMo ^d Murria so svo-
s svojim bratrancem Antonom iz zasede svojega očeta. Oddala sta na moža več strelov in ga težko ranila. Izvršila sta napad zato, da bi prišel Božič ml. do dedščine po očetu. Očeta so smrtno ranjenega odpeljali v bolnišnico, oba napadalca pa so aretirali.
napadov ms dumo, ¡odvzel vse jjje-; gove duhovniške časti.
Zastrupljenje s ^pokvarjenim mesom. Iz Avesnega na Francoskem -poročajo:: -Od .11. -stotnije tukaj štacion? ranega -84. pešpolka je zbolelo petdeset ¡mož, ker ne jedli pokvarjeno meso. Štirinajst vojakov je v smrtni nevarnosti.
Stanovanjska beda. ¡Zadarski pomočnik Leopold Hromatka iz ;Nep-stifta na Nižje Avstrijskem ni mogel dobiti nikjer stanovanja. Povsod so se ga branili, ker ¿ma sedem otrok. Ves je bil že .obupan, kar mu pride srečna misel. Kupil je dva stara železniška vozova- in postal hišni posestnik. Ali žal, njegova sreča ni trajala dolgo. — Razdrli so mu jo oni, ki oznanjajo nauk Kristusov, nauk ljubezni. Hromatka je namreč postavil svoje domovanje ob robu travnika, ki je last bogatega samostana v Klo-sterneuburgu. Najemnik travnika je dovolil Hromatku postaviti vozove na travnik, a samostanski gospodje so bili drugačnega mnenja. Hromatka je moral takoj odstraniti vozova. 'Zopet je b-rez stanovanja, a tudi brez denarja, ker je za vozove dal ves svoj denar in še izposodil si je nekaj.
Ječiasno odstavili -od ¡finSiovstva zžiradi modernističnih naukov, «Lednjie ga je doletele .če eoerkveno pr. okletstvo. Zdaj je ¡poslanec in pripada a®ešč*»sko ¡radikalni stranki.
iSJtopedion az Toronta. Iz Win-nipega v Kamdii poročaj« 5 W Toroma se je zgodil «lučaj, M mirna pasa v zgodovini kanadske ¡medicine.'-. V mestu živi žes-a, ki je «ter,a sedaj »67 let. Pred 4® leti je mislila, da je y drugem «tenu. Ker je pa srečni dan le predolgo izostal, je šla ¡k zdravniku v Montreal, M ji je rekel, da je bilo njeno upanj,« prezgodnjo in da ima le oteklino, ki bo ;že sama od sebe splahnela, Žena f e bila močno razočarana. V teku Jet je porodila štiri otroke. Pred at im letom je začutila tako silne ¡bolečine, da se je dala po nasvetu «vojega moža 0-perirati. Operacij,d je izvršil 23. marca dr. Frazer v Torontu. U-speh te operacije je nad vse čuden. Zdravnik je našel pri operaciji majhno postavico z rokami, ki so na prsih prekrižane, z ušesi, ustnicami, nogami itd. sploh, majhno sedemmesečno dete, ki je v telesu žene okamenelo. Tak tvpr imenujejo zdravniki litopedion.
¡ZA KRATEK ČAS.
W dolenjske Toplice je prišel siten Ljubljančan in je najprej temeljito izpraševal, če toplice pomagajo ter je vsakemu, ki ga je hoM poslušati dolgo in na široko razlagal svoje bolezni. Naposled ■je naletel na starega kmetiča, ki ga je verno poslušal, kakor bi slišal kako pridigo.
“Torej, mož,” je rekel sitni Ljubljančan, “vi ste mož izkušen, povejte mi na svojo vest, ali so te toplice res dobre.”
“Res gospod. Boljših ne morete dobiti. Mene poglejte. Ko sem jaz prišel sem — o kakšen sem bil. — Hoditi nisem mogel, ves sem bil slab, brez las in brez zob ...”
“ Ježeš,” se je začudil Ljubljančan, “Ježeš — je- koliko časa ste pa že tu?”
“Jaz sem tukaj ¡rojen.”
* # #
Literat Hlastač je sklenil, da si konča življenje. Stanovanje mu je bilo odpovedano, v gostilnah ni i-mel kredita niti za pol klobase, -založniki so bežali pred njim .... Ker se iz naravne antipatije do vode ni' hotel vtopiti, obešenje pa je smatral za neestetsko, se je odločil, da se zaduši. Oglje je dobil “na posodo”, je zložil na podzeli-ci svoje gospodinje, zamašil ključavnico in začel prižigati.
‘Na posteljo bom legel — in med lepimi sanjami umrl.”
V tistem trenotku je vstopil v sobo slikar Zelen.	' ;
“Kaj pa delaš?”	. /
“Na smrt se pripravljam. Zadušil se bom. To je najlepša smrt in najcenejša — oglje velja samo 12' fickov.”
Veš kaj — jaz sem tudi že življenja sit — bom pa kar tn ostal in s tabo umrl.”
Je že prav — ampak — samo ce mi das polovico tega, kar je oglje veljalo, drugače ne.”
*
Pretrdo. Stotnik: “Moštvo se pritožuje, da menaža ni užitna, in menda po pravici! Cmoki so kisli in trdi ko kamen . . . kako je to?” — Kuhar: “Gospod stotnik, moštvo je prej zabavljalo, da so cmoki premehki, zato sem jih danes s cementom umesil, da bi bili bolj trdi!”	.
Razlaga. Profesor:
Spiritus familiaris?”
To je šnops, katerega vsa družina pije (družinski šnops).”
Smola. “Jaz imam smolo, da je večje ni! Vse se mi pokaži, če mi p-a pišče v usta prileti — pa pečeno ni!”
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
“Kaj je tor Učenec :
Največja Slovanska trgovina * glasbenimi Instrumenti v Ameriki.
Fonografi, slovenski rekordi, lm-por-tiraue liarmon Ike, gosli, tamburice, itd..
Glasovirji (piano) po najnlljlu cenah, kakor tudi vsi drugi v glazbeno stroko spadajoči predmeti.
Josip Jiran
IZDELOVALEC IN TRGOVEC 1333 W. 18th Str. blizu Blue Island Ave.	Chicago, lil.
- - ■ —
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč
STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
RAILROAD EXCHANGE BAR
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe Fischlin
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB,
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
“NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON
*4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji i cigare.
Vn Slovani n zbirajo v tem lalonn!
Za obisk se priporoča
JOHN PREDOVICH, Ustnik
Hall Bar
215 East Northern ave., Pueblo, Colo. Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte najul RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Rojakom v San Francisco, Oal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. Sam Francisco, Cal.
Telef Douglas SO49 Telef. Home J2436
LOUIS ROBSEL
Slovensko-hrvaški
0000000000000000000000 o . fillin nAnn_, o o I nlllO nfinori P
o o o
| SALOON
o”
O Vedno sveže pivo, izvrstno O žganje in pristno domača vina.
O O O
460 Grand ave. KENOSHA, WIS.
Telefon 1199
O	O
O	Telefon 1199	O
o	2
0000000000000000000000
Znanje in skušnja
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo.
Fotograf
1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
TAM IR A.
kraljica Madagasov.
Spisal L. M.
(Nadaljevanje.)
Jaz sem hotel ta interisanten razgovor nadaljevati, toda prenehal sem pri pogledu velikanskega kajmana (sovrstnik krokodilov) ki je molel glavo iz vode in naravnost iproti naši pirogi plaval.
Morski volkovi in pa kajmani so mi bili od nekdaj najveeji stud; zaradi tega sem pa tudi z veseljem priliko porabil, z njimi se v boj podati. Ko sem tedaj videl v malim razdalju pošast vrh vode plavati, posegel sem po moji puški in pomeril. Pomorščak Bernard je sledil mojemu zgledu; Fran Pojre je spal.
Oba sva baš mislila ustreliti, ko je Carvalho glasno zaupil in brzo puškini smeri odbil.
Nikar ne streljajte!” je prestrašeno zaklical, “zaboga ne streljajte, sicer Vam nisem porok za Vaše življenje! Samo poglejte veslače!”
Le-ti so se nepremično na vesla naslonili ter zrli v me in Bernarda s srepim obrazom, raz katerega se je nepopisna besnost zrcalila.
“Kaj pa imajo le-ti črnci, gospod poročnik?” vpraša me Bernard.
“Oni verujejo,” odvrne brzo Portugalec, “in ne bodo nikdar pripustili, da bi kedo ubil njihova božanstva.”
“Kako to njihova božanstva? a-li molijo Madagasci kajmane?
“Kajpada, gospod. Ali ni kajman zlobna in nevarna žival? Gotovo, in zaradi tega ga molijo.
1 iČuden zaključek! Potemtakem molijo Madagasci, kar- je njim škodljivo in nevarno?”
“In ne storijo prav? Mi imamo dvoje božanstev, zle in dobre; zli se imenuje Angač, a dobri Zauna har.”
“In kajmane ne računate?” “Kajmani so izvor Angača, ka kor bolezen, kače, z eno besedo vse, kar je človeku škodljivo, in zaradi tega se jih spoštuje.” “Dobro, urnem. Tedaj Mada-■gasi so religiozni?”
“Izvanredno, gospod. Ako se Madagasec kake nevarnosti boji, moli vzrok te nevarnosti in o-pravlja daritve.”
“In o dobrem duhu, bogu Zau-nahar ne govorite?”
“O, za Zaunaharja se malokdaj brigamo! ’ ’
“Zakaj? ali nima toliko moč kot Angač?”
“O ja, on mu je jednak; ker pa je Zaunahar dober in nam nikoli nič zlega ne prizadene, torej ni potrebno, zanj se potruditi. Daruje se mu tam pa tam kako malo darilce v spomin, da ne postane zlovoljen, če bi ga preveč zanemarili; daruje se mu tedaj kakšna medla kokoš in vse je dobro.” “Zahvalim se za pojasnilo; bodoče bodem samo skrivaj kajmane streljal.”
Po izpovedi Portugalca smo tretji del naše poti prevozili, kajti peščeno gorovje, ki je jezero v dva dela delilo, oviralo je naš razgled, da bi mogli ostalo razdalje preračunati; nakar se je stemnilo.
V Madagaski, kot v ostalih tro-pienih deželah, ni mraka; noč nastopi nenadoma, brez prehoda na dan.
Naša piroga je tiho plula ob balzamično duhtečim obrežju jezera, ko se mahoma vsled obstoja piroge zbudim iz polsnu, v katerega se sem bil vsled gugajočega premikanja zazibal.
“No zakaj ne nadaljujemo pot?” vprašam tolmača.
“Naprej? kam mislite gospod? hočete biti toliko predrzni in preprečiti izvršitev justice naše lepe kraljice?”
“Kako justico? izrazite se!” “Ali ne vidite,” odvrne Portugalec, s prstom kazoč, “ono se tresočo luč, katera se v vodi zrcali in je videti, kot da bi prišla iz jezera?”
“Seveda jo vidim.”
“No, dokler se ta luč v temi sveti, moramo mi nepremično tukaj ostati, kajti to pomeni, da ju-stica naše kraljice še ni izvršena. ’ ’ “Pojasnjujte natančneje.” “Prav rad gospod, toda jaz sem žejen.”
Namesto vsakega odgovora podal sem Portugalcu, ki ni nobene prilike opustil, brez da ne bi nekoliko požirkov njemu priljubljene pijače od mene dobil, načeto steklenico araka ter čakal nestrpno, da jo izpraziji in da izvem kakšna okolnost je z lučjo, katera nama zabranjuje kot nepremagljiva ovira nadaljevanje poti.
“Le-ta luč, gospod,” prične Portugalec, prazno steklenico vr-nivši, “prihaja iz kotliča z gorečo smolo, kateri na glavi k smrti obsojenega stoji. Ali ne čujete šumenje, kot pritajeno in zmedeno mrmranje na kopnem? to je ljudstvo, fctero molče pričakuje prihod kajmana.”
“Zakaj pričakuje kajmana?” prašam iznenadjen. “Človek, na kojega glavi gori luč, je obsojen postati žrtev teh pošasti?”
Uganili ste. Ta človek je privezan na, v jezero zasajenem kolu, tako da se nemore ganiti in i-ma usta zamašena, da z vpitjem požrešnega krvnika ne preplaši. Ne bo dolgo trajalo, ko bo pogoltnjen.”
Pripoznati moram, da je to pojasnilo naredilo nepopisem učinek name kakor tudi na oba moja pomorščaka.
“Preklicano, gospod poročnik, reče Bernard, ne da bi se za črnca, katerega so kar svežega kajmanu razpoložili, zanimival . . . ou mi je inđifisenten. Toda vse eno bi ga oprostil. Ko bi mi vsaj polovico naše posadke tu imeli.'1
Bernard mi je brezdvomno ho tel razobložiti, kako bi se v tem slučaju obsojencu opomoglo, toda tolmač ga je prosil, sicer s spoštljivim a z nekim naglasom, kateremu ni bilo oporekati,, manje glasno govoriti, ter je pripomnil, da vsakdo, kdor izvršitev justice kraljice bombatoške ovira, se ravno tisti kazni izpostavlja.
“Oj! ti lopovi!” mi zašepeče pomorščak razjarjeno v uho, “ko bi nas samo več bilo!”
Po tem poslednjem vzkliku, je Bernard previdno jezik brzdal. Naši pogledi so neprestano in mučno v grozno luč zrli, koja je ime la kajmane privabiti, ko nas je neko cviljenje, katero je imelo iz dna jezera prihajati, pretresalo.
“To so kajmani, kteri prihajajo, da našo kraljico zvesto poslušajo,” zašepečne Carvalho meni v uho.
Moje srce je silno utripalo.
. Bolj da se je cviljenje slišalo tem bolje je mrmranje na obrežju obmolknilo ter nastopila neka svečana tišina.
Tako je minulo pet ali šest mi nut, potem smo slišali nenadoma močno pljuskanje, kakor bi se v vodi vršil boj, in par sekund pozneje padla je luč v vodo ter si-kaje ugasnila. Obsojeni bil je oč enega ali pa več kajmanov pograbljen. Groza me je spreletela in bil sem prisilen, takisto na moj takratni položaj, kakor na meni dano nalogo misliti, katero sem iz vršiti moral, da se ne bi neprevi-doma kraljici bombatoški ustavljal.
“Sedaj je izvršeno,” pravi Car valho, si veselo roke mencaje, “in lahko pot nadaljujemo.”
In res, brez da bi veslarji dobili kako povelje, so pričeli veslati in piroga je zopet ljula bliskoma po gladini jezera.
Ko smo nekoliko sekund pozneje okoli peščenega hribovja veslali, videl sem ob malim svitu kol na katerega je bil malo popred nesrečnež privezan. Nekaj, od krvi pordečelih in od kajmanovih o-strih zob prerezanih vrvi, je še viselo v s krvjo pomešani vodi.
Kar se na obrežju zbranega ljudstva tiče, tako mi ni mogoče da bi grozno vpitje in tulenje primerjal, ki se je naokolu razlegalo, ko je na glavi obsojenca pritrjena luč izginila; podobno je bilo rjuvenju krdelu tigrov, kadar plen besno napade.
“So-li usmrčenja, kot le-ta, Bombatoku pogostoma ? ’ ’ vprašam Portugalca, ko sem se nekoliko mučnega vtisa iznebil.
“Ne, prav redka so. Odkar ma-dagaški kralji na ozemlju Mažam buku svoje sužnje belokožcem prodajajo, prizanesejo vsem smrt obsojenim zločincem. Puške smodnik in araJk so stvari, ki niso za zamotavati, ter se jim pač sme darovati zabava, hraniti kajmane s človeškim mesom; zaradi tega
so tudi poizkusi s Tangujnom, kar je bilo popred pogostoma, sedaj vedno redkeji, ter je dokaz skoz krv in ogenj nadomestilo.”
Dalje prihodnjič.
ZAKLADI V SKRIVNOSTNEM JEZERU.
10 tisoč čevljev nad morjem, v gorovju male državice Colombia ne daleč od Bogote, se nahaja skrivnostno jezero imenovano Guatavita, ki je okolu in okolu obdano z navpik štrlečim hribovjem. Pred nekolikimi leti je zašel tam neki angleški inženir, in po izpovedbah ondotnih ljudi, da je isto služilo Indijancem za nek svet” kraj, je prišel do prepričanja, da bi znali v njem ali pod njim ležati bogati zakladi. Z po močjo domačinov se mu je slednjič posrečilo jezero izsušiti, kjer stoji sedaj nad 30 čevljev debelo blato. In v tem blatu so že našli razne predmete, kot: velik kotel iz čistega zlata, večje število smaragdov, dve zlati kači, zlat trak, kipe iz zlata, zopet druge iz kamna v katerih je veliko zlata vdelanega ter večjo zbirko modrih izrekov in navodil takratnih Indijancev in njih obredov.
Tam so živeli takoimenovani Chibeha Indijanci, katerih vodja, chief je bil ob enem tudi višji duhoven. Periodično so se shajali o-koli tega skrivnostnega jezera in duhoven ves posut z zlatim prahom. Nalašč zato izdelano drvo, katero so skrili pod vodo, in ga zopet, kadar so hoteli, potegnili k obrežju, so pokladali svoja dari la v zlatu, drago kamenje in razne domače pridelke, potem pa je duhoven odveslal na sredino jezera, zmil zlati prah raz sebe in potem potopil še vse druge stvari. Nato pa zopet skril ono drevo pod vodo. Ostali Indijanci so ves ta čas plesali in peli na obrežju ter strogo pazili, da bi jih kdo pri svetem opravilu ne opazoval Ko so Španjolci se tam naselili so Indijanci vse kipe svojih ho gov in druge zaklade spravili pod vodo, da bi sovražniku ne prišli v roke — in sedaj so vse to zopet odkrili.
Književnost.
Jako zanimive, najnovejše slike o velikanski pomorski nesreči ‘Ti tanica’ o pariških apaših, o bojih policistov in vojakov z avtomobil skimi ropar,ji i. dr. priobči ta te den “Slovenski Ilustrovani Ted nik”. Slike je dobil naravnost iz New Yorka, oz. iz Londona in Pa riza, ter doslej še ni nobeden nem ški in ne italijanski list, priobčil teh slik.
Po sledečih cenah;
$10.35 			 K. 50
$20.50 			 K. 100
$30.85 			 K. 150
$41.00 			 K. 200
$61.50 			 K. 300
$102.50 			 K. 500
$204.50 			 K. 1000
$1020.00 			 K. 5000
S temi cenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, II'
JOHN WEIS,
233 Hopkins St., Brooklyn, N. Y,
izdeluje najboljše in glasne harmonike po starokrajskem načinu in obenem tudi sprejema harmo nike v popravilo. V zalogi ima tudi že izdelane harmonike.
)5—0(
NIZKE CENE
1. Floor	II. Floor	III. Floor
Volneno blago	Ženske suknje	Pohištvo
Svila Trakovi	Ženske obleke	Peči
Kaliko Uzor el	Ženske vestje	Kovčegi
Flanela Čevlji	Ženske kiklje	Preproge
Platno Obleki	Ženska kožuhovina	Zastori
Zastori	Ženske jopici	Otročji go-carts
Belo blago	Otročje obleke	in vožičkl
Spodnje perilo	Otročje sulknje	Pokrivala
Moško perilo	Otročje pokrivala	Podobe
Robčki	Maslinovo spodnjo pe-	Refrigeratorji
Rokavice	rilo	Kafri
Mošnje	Robci	Grocerija
Perfume	Naprsntki	Mesnica
Zlatnina	Al buni itd.	
Všitja	Ženski klobuki	
Okraski	Muzikalije	
Mešano blago		
	Basement	
Glažuta	Pisalni papir	Igrače
Porcelan	Pleskarsko blago	Bicikli
Svetilke	Importirana glažuta	in Tricikli
Lesena roba	namizno posodje	Sanke
Noži	Srebrnina .	
Hranite naše Trading stamps.
Iste lahko zamenite v kateremkoli predmet v vrednosti do $3.00.
departmentu za katerikoli
Zdravljenje v 5 dneb
VARICOCELE HYDROCELE
BREZ NOŽA IN BOLEČIN.
Ozdravim, vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočich se moških.
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce in neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
ZGUBA NAGONA. BOL.EZ-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglost slabost, na. por, zastrupljanje In zguba vode. *
PLJUČA
naduho, Bronchitis. srčne bolezni In pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
In vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, luci je, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture. garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
PreiskovanjebrezolaOnc. Govorimo alovonsko
DR. ZINS, 183Chicago
| Odprto od 8 <| j trs| do 8 zvečer Ob nedeljah od 8 z] utr. do 4 oop.
Plisen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS.FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chlcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in -'r’-^-it'.rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
si naroče “Slov. Uustr. Tednik”, ki je edini slovenski list te vrste ter stane polletna naročnina 1 dol. 50 cent. — Naročnina se tudi lahko plača pri Frank Sakse-r, Gortland Str. New York.		£Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji oeni napravi
V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.		Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik.
Denar pošiljamo v domovino.		544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127.
§ Pijte najboljše pivo
g Peter Schoenhofen Brewing Go.
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
Gotov denar
Hranilna vloga v tej banki je varno uložen denar, ki nosi 3% obresti ni ga lahko dvignete kedar hočete.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete.
Safety Deposit predali po Î3.00 na leto.
22 let v biznesu.