25. štev.
V Ljubljani, v trek . ara 1879.
Letnik VII
Inseratl se sprejemajo in velji
tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
i» •> * — u n n i» * n
ii ii n n ^ ii
Pri večkratnem tiskanj se «ena primerno zmanj&a.
R ok o pi si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
N trodnino prejema opravniStvo (administraci ja) in eksf edicija na Starem trga h. št. 16.
PolitiCbh list za stasfci narod.
Po pošti prejeman velja :
Za celo leto , . 10 gl. — kr za polleta . . o „ — „ 2H četrt leta . . 2 „ 50
V administraciji velja:
Za celo leto , . 8 gl. 41 za pol leta . . 4 „ 20 na četrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani na dom pošiljan velj& 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 26.
Izhaja po trikrat na teden in Bicer v torek, četrtek in soboto.
Kje je rešitev ?
Časi pritiskajo tako hudi, nadlog je toliko, toliko nerodnosti in krivice, da ljud preplašen gleda in se praša: kam smo zabredli? kam nas pelje ta pot? kje je rešitev?
Ozrimo se nazaj na čas, ko se je rodil naš odrešenik. Tačasne razmere so našim skoro podobne. Vzdigovali so se kakor kometi nekteri posebno obdarjeni možje iz srede naroda , in vzeli oblast v roke ; velikaši, kakor Cezar, Pompej, Antonij, Oktavijan so si vedeli ljudstvo pridobiti za svoje namene; živeli so v razkošnosti in divjih bojih. Množina naroda pa je vedno bolj obubožavala in vpila po kruhu, proslavljali so ljudje tiste velikaše, ki so jim kaj kruha dali. Rimski mogočneži so skubili in plenili provincije, ki so jim bile v vladar-Btva izročene.
Špekulantje in judje so si kupičili velikanske zaklade ; za pristaše velikašev ni bilo postav, joj pa njemu, ki se je krivičnemu mogotcu zoperstavil! Marij je klal pristaše Suliue, Sula pa je podavil na tisoče Marijan-cev. Ktera stranka je slučajno zmagala, tista ni imela druzega pred očmi, nego uničiti nasprotnike. Pri tem strankarskem boji se ni nihče zmenil za občno korist, za blagostanje ljudstva in države. Stari, pošteni republikanci so izmrli brez enakovrednega zaroda. Mogotci so se začeli norčevati iz rimskega senata, odkar so sedeli v njem sami kruhoborci, la-skavci, ljudje brez prepričanja in željni dobička. „Venvaltungsratov" tačas še ni bilo, pa senatorji so prodajali ljudsko svobodo za drugače imenovane službe in samopašnosti. Za cesarjem Avgustom prišlo je zmirom huje. Ni je samovolje, ni je grdobije, ktere niso storili trinogi, kakor Nero in Kaligula. Pa rimski
narod ni imel več značajev v sebi, ni imel več pravih republikancev. Rimski senat ni bil več senca od nekdanjega, ampak samo neka ma-šina, ki je morala vse odobriti, kar je mo-gotec-cesar zahteval. Postali bo senatorji sami hinavci, kimavci, priliznjenci in klečeplazi, trinogom pa so bile proste roke. Tako daleč sicer še nismo prišli v Evropi, da bi kak mogotec imenoval svojega konja za senatorja, ali da bi se dal sam za boga proslavljati; pa koliko smo še od tega odstranjeni, če pomislimo, kako na pr. Bismark z nemškim parlamentom ravna, in kako ga vse ljudstvo in podkupljivo časnikarstvo do nebes povzdiguje!
Pa prišla je krščanska vera in v potok h krvi razširila se čez vse rimsko cesarstvo. Človekoljubje, pravi demokratizem, resnico-Ijubje in pravicoljubje , poštenje in čednostno življenje prišlo je zopet v čast in veljavo in rešilo tačasni rod popolnega propada.
Od koga imamo mi pričakovati rešitve? Enake bolezni se zdravijo z enakim zdravilom. Sedanje nadloge in krivice so prišle na svet po brezverstvu in modernem poganstvu, po malikovanji oseb in principov. Tudi danes vidimo samovoljne mogotce in na drugi strani vidimo po kruhu vpijoče ljudstvo v podobi socijalistov, vidimo vedne vojske, in propad krščauskega mišljenja , vidimo giniti ljubezen potrpežljivost, delavnost, poštenje; vzdi-govati pa vidimo glave vse človeške strasti. Vsi pošteni in dobri ljudje, ki niso v službi nobenega mogotca, žele si rešitve iz vseh nadlog Kje je ta rešitev? Odgovor je prav lahek: povrnimo se nazaj h katoliški cerkvi, h krščanstvu, ono ima zdravila za vse socijalne rane, za vse stanove, za vse dežele, za vse čase.
Le ne prevee upanja!
Nedavno smo spregovorili nekoliko o novem ministerstvu in rekli, daje pogreta jed — le z enim ocvirkom zabeljena. Takrat smo tudi rekli, da te pogrete jedi bi ne bili prav nič veseli, če bi ne imela novega ocvirka. Zdaj smo že brali veliko listov, oziroma njihove sodbe o tem ministerstvu — dobre in slabe, a ne po onih ne po teh se nismo mogli prepričati , da bo v Avstriji politično vreme zasukalo se kmalu na bolje.
Res sta med tem tudi huda nasprotnika Slovanov, HerbBt in G skra, izstopila iz delegacij, a to nima posebne važnosti, ker ravno tako lahko zopet vstopita, če bi se jima to potrebno zdelo; saj smo že večkrat kaj tacega doživeli, da je kdo odstopil le, da je drugemu prostor naredil in ta je zopet za-nj hranil. Po domače se pravi to: kujati se, in kdor se kuja, gotovo misli na to, da bo na prejšnje mesto nazaj poklican, ter na skrivnem vse napenja, da bi druge do tega prisilil, llerbst in Giskra sta toraj le šla „zad za svoje ladije", kakor Homer pravi o Ahilu, druzega nič.
Kaj pa grof Taaffe, minister notranjih zadev, toraj najvažnejši med vsemi? Kaj je grof Taaffe, smo že tudi vsaj površno omenili. Če se človek ves teden posti, je že vesel, ako vsaj po enkrat na teden dobi nekoliko več in boljše jedi. Nam Slovanom, ki smo toliko let že jedli le in le kislo zelje, zelo dobro de, ako zagledamo enkrat na tem želji klobaso; če prav je še ne dobimo brž, vsaj se nadjamo, da je za nas pripravljena.
Ali le ne preveč upati, da se nam ne bo tako godilo, kakor kmetu, ki na zeleno žito dela dolgove, potem pa pride toča in mu vse
Ubogi Mohzia.
(Konec.)
Trg Džerid v Carigradu je včlik prostor, na kterem se razveseljujejo turški velikaši z metanjem sulic, s streljanjem pušic indiugimi enakimi igrami. Sam sultan je dostikrat tudi tu sulice metal in streljal z lokom , in kakor navadno je bil on vedno med vsemi strelci in metalci najizvrstnejši.
Tudi omenjeni dan udeležil se je streljanja, pa ni zadel nikdar tarče. Razjezil se je in dolž 1 je, kakor to slabi strelci vedno store, veter, soloce, lok itd. , da so krivi slabega streljanja. Na vse zaduje jezil se je čez svoj prstan, češ, ta je kriv, da nič ne zadene.
Navada je namreč bila, da so struno na loku prijemali in napenjali z nalašč zato na-rejeuim prstanom.
— Dajte mi drug prstan, moj ni za rabo — zavpije sultan.
Vsi navzoči priskočijo in VBak ponudi vladarju svoj prstan. Ta poskusi vsacega, pa mu nobeden ne dopade.
—	Ne eden ni dober, ne eden 1 Kdo neki je vaše ničvredne prstane delal? Nobeden sedanjih zlatarjev ne zna tako dobrih prstanov za streljanje delati, kakor jih je delal umrli zlatar Sulišan. Ali ta ne živi več I Ali nima nobeden vas prstana Sulišanovega dela ?
Urno priskoči Ali Ilodža in ponudi sul tanu prstan Sulišanovega dela v dar.
Sultan vzame prstan, ga natakne na prst, napne z njim struno na loku, vstreli in zadene tarčo tako dobro, da so mu vsi ploskali, najbolj pa Ali Ilodža, saj ni vedel, da so te pušice imele veljavo, kakor bi bile vstreljene v ujegovo srce.
Po igri ua trgu Džerid zapove sultan pripeljati Muhzina iz zapora.
Prebira oč po Alkoranu pričakoval ga je z molkom v roki in 8 prstanom na prstu.
Ko Muhzin ustopi in zagleda pri sultanu molek in prstan, spoznal ju je precej za svo,e. Pade na kolena pred vladarja in poljubi rob plašča:
—	O gospod, molek in prstan, ktera imaš v rokah, sta moja.
Sultan ga izprašuje, kaj je na pojedinih kroglicah molka zapisano, kakšni kamni so v kroglice vdelani. Kupec vedel je na vsako vprašanje pravi odgovor. Sultan zapove Muhzina spet v zapor odpeljati.
Drugi dan pokliče Hodžija k sebi. Pogovarja se z njim o raznovrstnih pravdah in vprašuje ga za svet. V pomenkovanji pripoveduje mu sultan tudi neko pravdo, ki je bila čisto enaka prigodbi med Ilodžijem in Muh-z noin. Pripoveduje namreč, kako je prijatelj, ki se je na pot odpravljal, prijatelju izročil vse svoje premoženje in kako je ta potem vračajočemu se prijatelju vse vtajil. Na zadnje ga še vpraša , kako kazen da zasluži tak nezvesti prijatelj, tak goljuf, ki svojega prijatelja na ta način spravi ob vse premoženje?
V čemer se človek sam pregreši , tako pregreho navadno na drugih najhujše obsodi. Iiodžiju morebiti še na misli ni prišlo, da se je on ravno tako pregrešil kakor ta, o kterem mu je sultan pripovedoval, in če ga je prav vest spekla, saj je nagrobni kamen dosti globoko pokrival Muhzina in z njim tudi njegovo
pobije, da je ua slabšem, kakor je bil. Grof TaatTe res ni meso od mesa dosedanje usta voverske stranke, on je bolj plemenitih načel, ali — ali večkrat je volja boljša od moči. Vse — se ve da — tu visi na prihodnjih volitvah za državni zbor, ktere ima on največ v rokah. Dokler se te ne pričnejo, ne bomo o grofu Taaffe-ju mogli reči ne bev ne mev.
Nekaj se nam pa vendar že zdaj čudno zdi in to ste dve reči. Prva briga vse cesarstvo druga le kranjsko deželo in posreduo vse Slovence in kolikor toliko tudi vse Slovane.
Ves svet se je nadjal, da, če se misli na popolen prevrat, bo prvo, kar bo storilo novo ministerstvo, to, da se razpusti državni zbor ter naglo razpišejo nove volitve, da se tako spravijo iz državne zbornice tisti elementi, ki so zdaj začeli presedati že vsakemu, ne le nam, in se dobe viinj novi ljudje, ki niso nagnjiti po stari družbi, marveč zdravega uma in voljnih moči pomagati miniBterstvu pri težavnem delu prevstrojenja Avstrije tako, da bodo vsi narodi njeni zadovoljni.
Ali državni zbor ni bil razpuščen in to nam ni prav nič všeč, ker nam je znamenje, da na prevrat na Dunaji ne mislijo še s tako resnobo, kakoršne bi treba bilo po vseh skušnjah zadnjih let. Starega grešnika je treba hudo stresti, da se obrne na krivi poti, opo mini, če še tako resnobni, ne izdajo nič. Mi ne želimo Avstriji, da bi v še veče stiske prišla, a skoro se nam zdi, da bo tega treba, predno bo ukrenila na pot druge, dosedanji ravno nasprotne notranje politike. Da bi le takrat ne bilo prepozno, kakor navadno pri trdovratnih grešnikih.
Najslabše za nas je to, kakor smo že omenili, da je Stremayr ostal v ministerstvu; dokler ta ne gre, ne nadjajmo se ničesar. Kako prav ga sodimo, kaže to, da je glasoviti šolski p o s ta v i V e s te n e c k o v i zadobil p o t r j e n j e.
No, po tem ne rečemo nič več ko to-. Stremayr se bo preobrnil, kedar se bo z mi-nisterskega stola zvrnil.
Pij IX. Leon XIII.
Bilo je vlani 7. februarja, ko je švignila po svetu žalostna vest o smrti preljubeznjivega papeža Pija IX. Otožno so odmevali zvonovi od kraja do kraja, in celo dobri katoličani so
se popraševali, kaj li bode sedaj? Na svetu zmešnjava velika, in preobilno sovražnikov, kteri so napovedovali že davno, da bode Pij IX. poslednji papež. Tim veče pak je bilo potem veselje, ko je 20. februarija švignila po svetu radostna vest o izvolitvi novega papeža Leona XIII. Nagla je bila volitev; prst Božji se je razodel v njej; obletnica nam to jasno spričuje.
Velika in pomenljiva je vstanova papeštva na svetu. Pomenljiv je nastop vladarjev po-zemeljskih bodi si v kteri koli državi; ali — kaj je posvetna, pozemska vlada proti sveti, duhovni, nadzemski, ktero prevzame vsakteri namestnik Kristov, vsakteri namestnik Petrov v cerkvi katoliški! Prva oblast je to nasvetu, v verstvenem in nravstvenem oziru vzvišana nad vse druge ; na zemlji vlada, a v nebesa sega, in tako strinja oba sveta in je največe p o m e m b e v svetovni zgodovini že sama po sebi. In če kedaj — je res sedaj pomenljiv bil nastop novega poglavarja katoliške cerkve.
Drugič je ta volitev pomenljiva vsem, ker očitno potrjuje obljubo, da gospod pri svoji cerkvi ostane do konca sveta, in da je najhujše sovražne moči ne bodo premagale. Oro-bana vse pozemeljske reči in podpore , brez vsaktere posvetne brambe, stala je skala v sredi viharnih valov, le sam v.arček Pij IX. jo je varoval, v levi držeč križ, z desuo blago-sloveč. V tem trenutku pade starček v grob, ali — žezlo njegovo poprime nagloma drug naslednik tako krepko, da ostrmi vsa sovražna vojna, in vnovič vernim pomoč božja se oglasi, kedar sila do vrha prikipi. „Crux de cruce" se umakne, in v tem hipu prikaže se „Lumen de coelo". Kako se meša svet v svoji učenosti, ali luč na nebu mu je prisijala, luč, ktera kaže resnico in brani pravico vsem , kteri so blage volje. Ta luč, ktera sveti po Leonu XIII. zdaj že čez leto tolikanj čudovito, kaže m potrjuje vsem, da cerkev katoliška ni delo človeško, marveč nebeško, delo Božje. Države zginjajo, cerkev katoliška ostane in se poživlja.
Prihodnji pondeljek bode obletnica ven-čanja sedanjega bistrega papeža Leona XIII., in ta obletnica bode pomenljiv dan, ker se dan poprej slovesno prične sveto leto , ktero ima trajati od 2. marca do 1. junija. Kakor
hudodelstvo. Pismouk Iiodža toraj ponosno in resno odgovori sultanu:
—	Nenavadno hudodelstvo mora se tudi ne navadno kaznovati. Zločinec zasluži, da se živ v možnar dene in s težkim tolkačem razdrobi.
—	Ti si sam sebe obsodil — zagromi sultan nad njim in ploskne z rokami; štirje zamorci skočijo k Hodžiju in ga zvežejo. S ključi, ktere so mu vzeli, odprli so njegovo hišo in shrambe ter tam še vse dragocenosti našli, ktere mu je Muhzin v varstvo izročil.
Iznenadeni Iiodža, ki se je menil v največji bleščobi kopati, pozabil je na to, da pod solncem vse na dan pride, če je še tako skrito.
Prestrašen obstal je vse in tudi to, da si je brado, da se je svetila, sfosforom namazal, da je ponoči v Muhzinovo hišo Btopil in da je ou sam bil tisti ponočni starec, ki je Muh-zina na potovanje v Mekko pregovoril, na kterem bi bi) ta kmalo um in življenje zgubil.
Sultan skliče svoje vezirje in sodnike v divan (sodna dvorana) ter toži pred njimi sam Ali Ilodžija hudodelstva goljufije in nezvestobe, ter jim tudi razodene, kako je Iiodža sam ta zločin obsodil. Vezirji odgovore :
— Razsodba Ilodžija je pravična. Sicer je kazen nova, zato naj jo on, ki jo je iznašel, tudi skusi najprvi.
Na zapoved sultana zdolbli so veliki možnar iz kamena in naredili težek železni tolkač s štirimi navskriž ležečimi ročnicami, ter ga postavili na dvorišče sultanovega dvora.
Sedaj pripeljejo Ali Ilodžija v škrlatni obleki oblečenega, pokritega z zlatim turba-nom in opasanega s svitlim pasom, ter ga vržejo v možnar. Štirje zamorci primejo težki železni tolkač za ročnice, ga vzdignejo in ua m gljej sultana udarijo z njim v možnar. Grozno rujovenje se čuje iz možnarja; v drugo vzdignejo zamorci tolkač in sunejo z njim v možnar, sedaj čulo se je še zadušeno grgranje; ko tretjikrat sunejo, slišali so se le še posamezni zdihleji in potem nič več drugega ko hrščanje zdrobljenih kosti. Tolkli so toliko časa, da so se vtrudili in v možnarju ni bilo drugega ko meša krvi, razdrobljenih kosti in svilnatih cunj.
Pred sedemdeset letmi je francoski poto-valec Tavernier še videl pred sodno dvorano v Carigradu omenjeni možnar, pričo grozne | sodbe grozovitega sultana Solimana.
že mnogi predniki njegovi, tako je tudi sedanji razpisal milostivo ali sveto leto vsled svojega nastopa, naj bi z zedinjenimi molitvami sprosili, da bi Bog prav in vspešno vodil čedo in pastirja. Hudo pod pot so jo zavozile skoro vse pozemBke vlade in države, in silno se tresejo njih prestoli. Z njihovim prekucom pretijo pa nebrojne nadloge tudi ljudstvom in narodom. Da se temu ognemo, naj bi poslušali vsi glas dobrega pastirja ter hodili za lučjo njegovo, in ne bomo hodili po temi, marveč bodemo imeli luč življenja.
Politični pregled. Avstrijske dežele.
V Ljubljani 3. marca. Zdaj so zbrane dele^tifije. Ministri hočejo deuarja za vojake in za Bosno, kar se je za ta namen že potrošilo in kar se še bo. Ustavoverni poslanci se branijo denar dovoliti, ker račun ni natanjčen. Račun pa ne more tako natanjčen biti, ker se še ne ve, koliko se bo letos potrebovalo. Kakor je videti, hočejo ustavoverci vlado le dražiti pri glasovanji, pa ne bodo u.č opravili, ker v delegacijah so zmirom v maujšini.
Vnauje d rž«v <■ Ves svet je radoveden, koga si bodo Uol-ari za kneza zbrali. Da bi bil le Slovan, naj bo potem že Rus, Srb ali Bolgar! Med tem, ko v Trnovem skupšč na zboruje, pripravlja se v R u m e 1 i j i usta a.
Nedavno je bilo brati, da so Iiu3i odstranili vse avstrijske četovodje pri ustaših. To meuda ne bo res. Če so Hubmayera Bolgari sami doli klicali, potem ni verjetno, da bi ga pustili odstaviti. Rusi imajo dosti truda, da ljudi pri miru ohranijo, ko bodo pa Rusi odšli, pričela se bo takoj grozna vojska; pomorjenih bo zopet na tisoče nedolžnih ljudi. Te bodo imeli ua vesti evropski diplomati, ki niso dovolili, da bi se osvobodila cela Bolgarija. Kedar se bo klanje pričelo, bodo morali Rusi vendar zopet nazaj priti. Mar bi kar tam ostali, ali še bolje: naj bi vse Turke v Azijo zapodili.
Angleži in Albanci se prav „ge-miithlich" vojskujejo. Afganci nič ne store, Angleži pa malo več. Pravi se, da imajo Afganci dobre vojake, pa jako slabe voditelje. Angleži pa ljudi podkupujejo , ali pa delajo same vojue demonstracije. Tako si drug dru-zemu veliko žalega ne store.
Na Francoskem tudi vsi tožijo o slabih časih, kakor pri nas. Nedavno so prosili kmetje pomoči pri vladi. Zdaj so prišli že obrtniki za njimi. Pravijo, da z inostranci ue morejo več konkurirati in prosijo za col-nino. Vendar bo Francozi še dosti na boljem, kakor mi; oni močno tarnajo, da si tekalec ue zasluži več ko 1 gl. 50 kr. na dan. Naši tekalci na Češkem bi bili veseli, ko bi zaslužili samo 1 gl. na dan '
Na Nemškem bodo vendar enkrat nekaj pametnega naredili. Bismark hoče skrbeti zo delavce in jim tako vzeti povod nezadovoljnosti. On hoče napraviti za take delavce, ki po tovarnah (f»brikah) delajo, iuva-lidno kaso, da bo vsak na starost preskrbljen; v mladosti pa bo moral vsak nekaj plačevati v to kaso. Poslanec Giinther pa je rekel, naj se narede take kase za vse stanove, ne samo za fabriške delavce, in v ta namen naj se sestavijo statistične date o starosti, boleznih itd. Drživii zbor je oba nasveta izročil posebni komisiji 21 udov. Tako hoče Bismark sam upeljati, kar delavci nameravajo, in če delavci
pravijo: „mi bomo naredili Lassalovo državo", odgovori jim on: „ne, jaz jo bom naredil." Tič je pa Bismark, naj se reče kar se hoče-
Izvirni dopisi.
Iz Šentvid» nad ■ijiihljnno,
25. febr. Preteklo nedeljo imeli smo zopet prav prijeten večer v čital iici. Vsi prostori bili so tako natlačeni, da jih mnogo, ki so malo pozneje prišli, ni moglo dobiti prostora. Ker je bilo vreme jako slabo, ni prišlo k veselici nič tujih gostov zunaj enega č. gospoda. Vse se je vršilo v najlepšem redu in v veliko zadovoljnost zbranega občinstva. Tombola štela je 40 ličnih in tudi krasnih dobitkov. Po končani tomboli vršile so se druge točke programove prav redno iu nepričakovano dobro, čeravno so imele sodelovalne moči malo časa odmerjenega za učenje in pripravljanje. Pevci in pevke bili so kos svojim nalogam, zlasti je g. Jovan pel s svojim jako prijetnim glasom prav dobro Nedvedovo: „Kranjska dežela". Po končanem petji pričela se je veseloigra: „Zakonske nadloge". Tu pa ne vemo, kterega bi bolj pohvalili. Vsi igralci bili so na svojem mestu. Toliko smeha iu dobre volje dozdaj še ni nobena igra pri nas vzbudila. Za srečno izvršitev imenovane igre, ktera ni ravno posebno lahka , gre posebna hvala gospej Luciji Odlazekovi in g. Franju Tisalu, ki sta svoji težki nalogi izvrstno izpeljala in tudi druge soigralce dobro naučila. Da smo po končani igri še precej dolgo skupaj ostali in se v lepem redu in miru prosto razveseljevali, to se že tako ume. Le to uam je še omeniti, da je čitaln ca napravila prav lep in okusno narejen oder za predstave pevske in dramatične.
ttz lteiukrtt»j«ke, o pustu 1879 (Na9e težnje). Od vBeh ptrani se sliši in bere tarnanje o slabih časih in vedno bolj rastočem obubožanji priprostega ljudstva. Žalibog, da je to bridka istiua, da tožbe niso neopravičene 1 In če kje, velja to posebno od naše Belekra-jine, ta je skoro povse pozabljena. Tužno životari naše v drugem z blagimi lastnostni obdarovano belokranjsko ljudstvo. Težka bremena, ktera se mu nalagajo, ga bodo gmotno, ako bo tako dalje šlo, popolnoma vničila.
Žalobtnega stanja pred vsem krivo je to, da je Belokranjska skoro izolirana od drugih svojih slovenskih pokrajin. Bridko to občutimo, odkar so se naokrog železnice napravile. Dokler še ni bilo gorenjske, notranjske , in posebno štajarsko-hrvaške železnice, je bil promet vkljub slaboizpeljani cesti čez bregovite Gorijauce dokaj živahen. To je bila pot, po kteri je prišel denar v Belokranjsko. Kajti daljni Gorenjci in drugi vinski trgovci so s svojimi težkimi vozovi prihajali izvrstna vina kupovat. Ali kar so železnice v druge vinske kraje razpeljane, je to nehalo, postali so tudi „koraod" in 8e raje v „kupejih" trikrat tako daleč vozijo slabejšo robo kupovat. Ali kdor hoče dobro, stanovitno, nepopačeno kapljico dobiti, temu je ravno belokranjska vina svetovati. Tukaj ljudje še ne poznajo tistega po-kvarjenja, kakoršne je v bolj „omikauih" krajih pri vinski prodajalcih že v navadi. Kakor ga je Bog dal, kakoršno na trti zraste, tako je belokranjsko vino brez vsakoršne primesi ali priboljška. Nočem a tem reči, da ne bi umno kletarstvo po novejših zuajdbah tudi tukaj marsikaj zboljšalo, a sploh rečeno je beli Kranjec dosti umen vincar v sedanjih okoiščinah, ko mu ni nikamor pot odprta. Kaj pomaga, ako je letina še tako dobra, če kmetovalec ne more ničesar spraviti v denar ! Vinstvo je do-
zdaj glavni vir do novcev, ko ga pa prodati ne more, ali pa po taki nizki ceni speča, da si najpotrebniših naprav ne more poplačati. Tako se zdaj izvrstna vina dobivajo vederce po 2 gld. kolikor kdo hoče. Ako se od višje strani nič ne bo storilo za boljšo komunikacijo ali čez Gorijance, da se cesta po novih tehničnih načelih izpelje, ali proti Suhi Krajini iu proti Kočevakomu, ali pa, da ae vendar enkrat reano začne misliti na dolenjsko že leznico, ktera bo šla čez Belo kranjsko proti Karlovcu: se naši kraji bližajo žalostnemu poginu.
Škoda, da se nič ne misli na nas: dal tako krasne vinske gorice, kakor so semiška, (ki blizo od Gorijanc seza več ur daleč doli pod Črnomelj iu je ena najlepših v vseh vinskih deželah), metliške, radoviške, drašičke in nadaljne vivodinske in druge hrvaške, — ne donašajo tolike koristi, kakor bi je lahko po svoji naravni legi, rodovitnosti in bogastvu. Ako bi se kdo za nas kaj brigal, bi se tu prodncirala vina, ki bi ne samo po domačih mestih, ampak tudi drugod kmalo izpodrinila tiste goljufivne „ekstrabutilje", k skterimi si za drag denar ljudje zdravje spodkopujejo. Pa „mundus vult decipi — ergo bibatl"
čudno, da se v naši ljubi Avstriji toliko za nepotrebne reči potrosi, — kjer gre pa za vitalne interese zdihujočega ljudstva in za občni blagor monarhije, se pa tako malo stori. Tako se je mislilo, da je po novem prevratu na jugu ravno za dolenjsko železnico več upanja, z veselo nado nas je tudi navdajalo , da se je deželni zbor kranjski, mestni zbor ljubljanski , trgovinska zbornica potegnila za potrebne in za naše kraje koristne poteze želez-nične od Bosne proti Sisku ali Karlovcu in po Dolenjskem. Kdor le na zemljevid pogleda vidi, da so te proge železnične že po naravni legi potrebne. Če se že hoče srednja Evropa zvezati po najkrajši poti s Solunom — toraj sploh z vshodom in naša država noče sama sebi škodovati, mora izpeljati črte od Mitro-vice (oziroma Soluna) čez Bosno, Novi-Karlo-vec-Ljubljana.
Akoravno se je za ta načrt vsaj deloma izjavila najviša oseba, vendar je madjarska spletkarija sozidala potezo Dalja-Brod, ki menda nikdar ne dospe do take veljave kot prva.
Dokler se tedaj naši Belikrajini ta komu nikacijski krog ne odpre, ni misliti na boljše stanje. A ne le vino bi naš kmetovalec lahko v denar spravljal, ampak tudi druge pridelke, ki mu zdaj nobene basni skoro ne dajo, kakor le za domačo porabo. Koliko lepih denarjev bi si naš kmet iz raznega sadja pridobil! Znano je, da je naša okrajina sadja zelo bogata. Češenj, hrušk , jabelk , orehov, sosebno -liv (kakor češplje tu imenujejo) itd. je obilno. Celo fige in marelice bi se znale vdomačiti, kakor so se tudi poskusi s sviloprejkami dobro obnesli. Ali kaj, ker vsega tega okusnega sadja ni kam spečati ? Naši mestici Černomelj in Metlika imate sadja dovolj, da more kme-tič iz okolice tu le malo prodat1. V Ljubljauo ali drugam ga pa, n. pr. Vipavcem enako, ne more postaviti, ker bi se prej spridilo po navadni vožnji. Ko bi naše grozdje moglo prit' na ljubljanski trg ali v druga mesta, mislimo, da bi po svoji večji okusnosti in prozirnosti spodrinilo vipavsko in bi naši ljudje, Vipavcem enako, lepe krajcarje lahko spravili. Ali dok nimamo boljše zveze z drugimi kraji, na to ni misliti ni. Morda ne bi bilo napačno, da bi se mestni zastopi in občinski iz Belokranjske po Bvojih zastopnikih v deželnem in dr-
žavnem zboru v tej Bilno važni zadevi obrnili na višja, odločilna mesta.
A še dosti drugih vzrokov je, da Belokranjska propada. Omeniti se morajo davki, ki bo za nas svoj verhunec dosegli. Prav za prav je to nasledek poprej opisane zanemarjenosti od višje strani. Saj naš kmetič prav rad štibro plačuje, ako le ima denar, da je potem brez vse skrbi in ni vedno v strahu, zdaj zdaj videti, kako beriči po hlevih in svinjakih stikajo, kaj bi se zarubilo. In pomislite, ako gospodar mora za štibro 10, 30, 50 gld. na daleko in široko okrog iskati na posodo, da se reši eksekucije, je to silno žaloatno. Rajše velike obresti plačuje in se leto za letom tako v dolg pogrezuje , da še ostane v svoji hiši, kakor da bi se od gosposke vse pod nič prodalo. Trudi in poti se pa za avojega upnika, od njegove milosti je popolnoma odvisen. In če Bploh davkarije na-tanjčno zahtevajo dotične svote, pri nas bi se na vsak način moralo gledati na to, da spomladi in poleti kmetovalec nikakor ni v stanu svoji dolžnosti zadostiti, ker absolutno nič nima. Do kakega krajcerja priti more le, kadar po žetvi kaj žita proda (in še to v sili po nizki ceni), ali pa v jeseni po trgatvi. V drugih mescih ga pa nadlegovati in rubiti je zelo nepremišljeno in neusmiljeno, se le brezpo-trebni stroški delajo in se posestva spravljajo na kant.
Sosebno nevoljo med ljudstvom so vzbudili novi eksekutorji; čemu še te, ko je prejšnjih bilo čez glavo. Nedavno se je kmetijska družba zoper nje čvrsto potegnila, upamo, da se njen g,a8 ne bo v puščavi razgubil.
Kdor pričakuje kaj zboljšanja ali zmanjšanja davkarskega bremena po novejšem vred-jenji, utegne se zelo motiti. Škoda za strašanske svote, ki so se za to že izdale! Do-zdanja dela teh vcenilnih komisij skoro kažejo, da bo davek le narastel. Vsak količkaj skrbni gospodar se je trudil, da bi svoje malo posestvo zboljšal. Po pridnosti se je marsiktera puščina spremenila v senožet, njivico ali no-grad, od česar ni dozdaj nič ali pa silno malo plačeval, zanaprej pa bo moral plačevati. Menda ne bi bilo napačno, da bi se trud po-plačeval, ne pa obkladal, kakor n. pr. pri novih stavbah vsaj za nekaj let, da bi seljaki večje veselje dobili za zboljšanje pustih kosov. In če zdaj posestnik ne vzmaguje davka, kako ga bo v prihodnje, ker je vse tako visoko vnovič vcenjeno!
Kar pa najbolj naše male posestnike v nič spravlja, so silne prepisne pristojbine. Ako sin , zet ali kdo drugi nastopi gospodarstvo, bodisi da ga podeduje, ali se mu odstopi ter izroči in se nanj prepiše, mora novi posestnik toliko odstotkov davkariji izplačati, da je za vso prihodnost skoro vničen. Od manjih zemljišč, kakor so večinoma v naših krajih, po 70 100, 150, 200, 300 gold. in še več plačati (iu to kmalo ob enem, le na posebno silne prošnje se mu kak obrok dovoli), je za novega posestnika silno grenko in neznosljivo. Biti mora, a od kod? Navadno njegova nevesta prinese le malo doto in še te ne prec in v gotovini, ampak v obrokih na več let. Zato mora nekje izposoditi si pod kakimi koli pogoji, naj velja, kar hoče. In tako postavi temelj svojim dolgovom, iz kterih več ne izleze.
Tisti poslauec v državnem zboru bi si zlat križec zaslužil, kteri bi slavno postavo-dajaistvo opozoril, da bi se dotični zakon o prepisih spremenil in zadobil milejšo podobo ter se na kaj druzega davek naložil, ki bi nikakor ne provzročeval pogina. Le pomislimo
na toliko bogatinov in kapitalistov, ki imajo v papirjih, rentah, hranilnicah in Eog ve pod kakimi naslovi še na tisoče in stotisuče premoženja, mnogokrat nič rodovine, in še take službe, da po svojem Btanu samo od tega lahko shajajo — a od svojega neizmernega premoženja nič davka ne plačujejo, dasiravno jim kapital dan na dan tako lepe obresti nosi. Posestnik pač od vsacega bleka, njivice', pu-ščine itd. plačuje in ne pomisli se, ali mu to nese obresti ali ne. V sedanjih okoliščinah mu to prav čisto nič ne nosi, vesel naj bo, če mu živež za rodovino priraste. In v potu svojega obraza si mora on obresti od svojega kaptala služiti, med tem ko kapitalist k ve-čemu škarjice vzame v roko, da kupone in druge papirje odrezuje.
Bralo se je o nekem postavnem načrtu v državnem zboru, da bo tudi kapital moral davek plačevati, pa ta načrt je menda v Donavi utouil, ni več nič slišati o njem in bi gotovo tudi ne bilo liberalno judovskim baronom in bankirjem malo na prste stopiti.
Ali to sega v veliko politiko in — Belokranjska je daleč v Turčiji, še dalje ko Bosna. Ako sem pa kaj tacega v teh vrsticah omenil, kar tudi kje drugje velja, mislite si, da se ravno steber države, kmečki stan , že maje. Škoda, ako pade. In vendar velja o našem kmetiču pesnikov izrek: „Impavidum fe-riant ruinae." —	Belokranjec.
Domače novice.
V Ljubljani 3. marca.
(Konfiskacija) Zadnji list „Slovenca" nam je zopet vzela policija zavoljo članka: „Dajte nam dela 1" Ker je zapečatila ves list, toraj tudi nezasežene članke, kakor ima zdaj navado, nismo mogli napraviti druzega natisa.
(Presvitli cesar) so našemu rojaku Simonu Ogrinu , akademiku na Dunaju , v pri-poznanju sosebno marljivega prizadevanja, iz lastne blagajne sto gld. podpore naklonili.
(Dittes in njegovi ŠolmaŠtri.) Dunajski. „Vaterland" 1. t. m. naznanja, da je knjiga: „Lehrbuch der Psychologie" Leipzig 187G — spisal dr. Fridr. Dittes, direktor pedagogije na Dunaju, dejana v prepoved ali indeks vsled določbe od dotične kongregacije 3. febr., kar naj bi pomnili tudi njegovi šolmaštri. — V zvezi s to rečjo so preklicaue stvari, ki se popisujejo v omenjenem listu, pa tudivdruzih, o novodobnih učiteljih avstrijskih in prusov-skib. — V zvezi s to rečjo je nevesela prikazen, da najbolj ravno učitelji s svojimi ena-komislečimi tovarši dobrotno slovensko družbo sv. Mohorja popuščajo, o čemur je enkrat dopisnik s Štajarskega tožil v tukajšnjem slovenskem političnem dnevniku, in prav zarad tega premnogim Matica nič kaj ne diši. — Liberalizem s svojo brezznačajnostjo in sovražnostjo do vsega, kar je konservativno in po šteno krščansko, on je vsemu temu kriv, in zadnja leta se je tudi pri nas na tem polji prikazovati jela njegova ljulika. — Pričnimo njemu nasproti delovati učitelji v krščansko-katoliškem duhu in z zedinjenimi močmi, ako hočemo, da bode pomagano našim rojakom k pravi slovenski oliki. — V zgled in v znamenje, da se obrača na bolje, je „učiteljsko društvo," ktero se siiuje v Sibinju (Hermann-stadt), in ktero se imenovati hoče brez sramii naravnost „Rimsko - katoliško," in va-se sprejema učitelje duhovske in neduhovske pa sploh šolske prijatelje. — Tudi po slovanskih deželah se zbirajo tu pa tam posvetni šolniki vzajemno z duhovnimi v tovarštva in društva,
Bvesti si, da le na podlagi prave vere in v zvezi s katoliško cerkvijo se da kaj zdatnega storiti pri mladini na blagor človeštvu.
(Sveto leto) so ljubljanski knez in škof vernikom naznanili v 3. številki škofijskega lista v posebnem oklicu , nemškem in slovenskem, ki naj ga duhovni pastirji v nedeljo s prižnice vernikom razglasijo. Sv. leto se pri čne v nedeljo 2. maica, končalo pa se bode 1. junija t. j. binkoštno nedeljo. Kdor segahočt vdeležiti, naj 1. obiše 3 cerkve po dvakrat, ali dve po trikrat, ali eno šestkrat, kar naj gg. lajmoštri sami določijo; 2. naj molijo pri obiskovanju na namen sv. očeta; 3. naj se eukrat postijo in sicer tak dan, ki ni že zapovedan post; 4. naj prejmejo zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa in naj po svoji moči tudi v bogajme dajo.
(Grozno bogoskrunstvo). V „Zgodnjo Danico" piše se iz Ižke Loke: „Posestnik Janez Kikelj št. 11 je grede v Ljubljano zagledal, da podoba Jezusova na križu , na njegovem svetu, ima na pol odbito glavo, ki je na tleh Kžala. Skazalo pa se je, ko so sveto podobo pozneje domu pripeljal, da je imela polno svinčenih zrn (šreteljnov) po vsem životu in v glavi!' — Kdo je mogel doprinesti tako hudobijo? Kmet nema puške in je ne sme imeti. Morda je storil kteri izmed onih nem-čurjev, ki hodijo ob nedeljah na jago (lov), namesto k maši.
(Iz Zadra poroča ,,Narodni list'1,) da mu je iz Ljubljane došlo pismo, da je državno pravdn.štvo popustilo preiskavo zoper njego govega vrednika in njegov govor o 701etni svečanosti dr. Bleivveisovi. Kaj smo prerokovali? Nadzornik g. Šolar je po dokaj viharni vožnji po morji dospel tje že predzadnjo nedeljo in naslednjo sredo to se mu predstavili ondašnjih srednjih šol učitelji. V „Vaterland" se piše, da so ga sicer dostojno in radi sprejeli, a da mu vendar gledati hočejo na prste ne bo li hotel nemškutariti ali kaj takega!
(Novačenje na Kranjskem). Mladi vojaki se bodo letos izbirali na Kranjskem: v Ljubljani 8. 9. 15. 16. 17. 18. in 19. aprila, v Iladolici od 21. do 23. aprila, v Kranji od 25. aprila do 1. maja , v Vipavi 16. in 17. maja, v Postojni od 19. do 21. maja, v Bistrici 23. in 24. maja, v Logatcu od 26. do 29. maja, v Kamniku od 15. do 21. aprila , v Litiji od 23. do 28. aprila, v Krškem od 30. aprila do 6. maja, v Novem mestu od 8. do 14. maja, v Črnomlji od 16. do 20. maja, v Kočevji od 23 do 29 maja.
(Potrjeni postavi). V deželnem zboru kranjskem lausko leto sklenjena postava o občinskih bikih (juncih) je zadobila cesarjevo potrjenje, ravno tako tudi glasovita šolska postava Vesteneckova , sklenjena po nemšku tarjih deželnega zbora kranjskega. O Stre-mayr!
(„Brencelj" št. 4) je prišel na svitlo z veliko podobo, ki kaže, kako pepelnično sredo ploh vlečejo vsi tisti, ki pied pustom niso postali ministri.
(Umrl) je v Medvodah dobro znani posestnik Jammk, po domače Tosnik, menda eden najbogatejših kmetiških posestnikov na Kranjskem.
(Dela za blaznico na Stndencn) se bodo zdaj po došlih 14 ponudbah kmalo oddale. Za mizarska in klučarska dela bo ponudbe neke graške firme naj nižje; — tem naj bližja je firma Cojs & koinp. na Mlinem. Barvarske in steklarske ponudbe so izključno domače.
Razne reči.
— Spremembe v lavantinski šk ofij i. Vel. čast. kanonik J. Orožen je odložil ravnateljstvo v duhovšnici. Ravnatelj njej je postal novi kanonik ve), č. g. Davorin Ko-vačič, podravnatelj č. g. dr. J. Križanič, prov. profesor dogmatike pa č. g. J. Mlakar. — Razpisani ste kuraciji sv. Lamperta na Skom-rih in sv. Jerneja v Radvauji do 1 aprila.
Umrli so:
0(1 27. febr. do 1. marca: Johann Mavsar, inojškra 20 1., za jetiko. Hcdviga Perko , okr. k. vdova 62 1., za vtriplj. pljuč. Ana Zdravje, moj-akra 23 1 , za jetiko. Janez Girod, urur 35 1., za vtriplj. pljuč, Jožefa Dolber, hiš. pos. o. za drisko. Helena Uušavec , zaseb. 73 1., vsled starosti. Anton Pone, vjetnik U5 1., vsled pljučnice.
Tvlficrnlirnr drnarnt- (tue 3. marca.
Papirna rent* (i'2.95 — flreherua rent» 63 85 — ¿lata renta 75 65 — IStiOletno aržavn» nosoiilo 115.60 hSankin» akcije 788 — Krmiit.nn akcije '229 26 - London 116 45 — — Ges. kr ; ««kini 6.48. — 2(-frankov 9.28
Št. 1281.
Razglas.
Dne 5. marca 1879 dopoldne ob 10. uri bo v občiu.-ki uradmji na IVlirni ziliževaliiA družb» zarad oddaje del za popravljanje cerkvenega stolpa, cerkve in župnijskih poslopij. Proračuu kaže stroškov:
a)	pri cerkvenem stolpu:
za rokodelstva . . . 2000 gl. 55 kr.
za gradivo..... 864 , 78 „
za ročuo in vožno pripo-
pomočno delo .... 408 „ 55 „
skupaj . 3273 gl. 88 kr
b)	pri cerkvenem po-
slopji:
za rokodelstva .... 549 „ 40
za gradivo......210 „ 90 „
za ročno iu vožuo pr po-
močno delo . . . 191 .. 72 ..
skupaj . 955 gi. 2 kr.
c)	pri župn ijskem po-
slopji:
za rokodelstva . . . 285 gl. 89'/,, kr.
za gradivo..... 202 „ 64 „
za ročno in vožuo pripo-
močno delo .... 75 ..18
skupaj . 663 gi. 71 kr. za vse skupaj toraj pro-
račuujeuih .... 4892 gl. 61 % kr.
K tej dražbi se udeležniki z dostavkom vabijo, da Be morejo stavbeni popis, obris ter dražbenski pogoji pri podpisanem glavarstvu pregledati.	(2)
C. kr. okrajno glavarstvo novomeško
dne 22. februarja 1879.
Najboljše in najcenejše
koroško železo
se dobiva samo pri
v gledališki ulici biizo frančiškanske cerkve, kjer je tudi velika zaloga diuzega železnega gospodarskega orodja, kakor tudi jekla, plllžnill
lemcžcv, angleških vodnili in ročnih žag, sekir, nialik, kos, razuoverstne kukinske posode itd.
Častiti duhovščini in gospodarjem sploh priporočam za prihodnji čas tudi svoje, kakor ie že sploh znano, najlepše in s pravim zlatom pozlačene
nagrobne križe.
Za pošteno vago in natančno računanje dober stojim.
$(>. Pcssiak.
J Blunikovi aleniki v Ljunii.
Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip derip.