UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K A50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : Posamezne številke po 6 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* ob pol 11. dopoldne. *. ’. *. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. —- Reklamacije lista so poštnine proste. ... Štev. 176. V Liubliani. v netek Leto II. Klerikalne simpatije. Na svojem včerajšnjem zaupniškem shodu je klerikalna stranka zopet pozdravila hrvaške pravaše. To je seveda njena pravica. Ona lahko pozdravlja, kogar hoče. Ali tedaj mora tudi trpeti, da se iz takih demonstracij izvajajo konsekvence in da se po njih sodijo njeni akti in njeni nameni. Med takozvano Slovensko ljudsko in med hrvaško stranko prava se že dolgo pletejo vezi. Šušteršičevo dalmatinsko potovanje pred zadnjimi državnozborskimi volitvami je imelo namen pridobiti dalmatinske poslance za enoten slovensko-hrvaški klub klerikalnega značaja in klerikalno časopisje je takrat pisalo tako, kakor da je klerikalna stranka sprejela pravaštvo v svoj program. Prvotno je bila ta ideja hrvaške neodvisnosti na podlagi »hrvaškega državnega prava« — samostalnost hrvaške države pod vlado habsburške dinastije. Ali od vsega začetka je bilo v programu mnogo nejasnosti, med prvimi glavami pa dosti nasprotij. Stari Ante Starče-vič, zakrknjen doktrinar, je bil absoluten hrvaški separatist. O slovenstvu ni hotel vedeti ničesar, Srbov kratkomalo ni priznal. Iz imen Slovan in Srb je skoval besedo slavosrb, ki je bila zanj najvišji izraz zaničevanja. Za realno življenje se sploh ni brigal; menil je, da zadostuje ideja, ki bo že enkrat zmagala. Njegovi govori in spisi so najteoretičnejša teorija. Vse drugačen je bil Evgen Kvaternik, ki je bil sploh temeljitejša glava od Starčeviča. Zgrešene so bile tudi njegove ideje, ali vendar niso bile tako življenju tuje kakor Starčevičeve. Kvaternik se je zanašal na Rusijo, katero je smatral za predestinirano »osvoboditeljico« južnih Slovanov, med njimi tudi Hrvatov. On je polagal več važnosti na praktično delo kakor na teorijo in je storil konec revolucijonarja, ki je hotel z orožjem v roki rešiti problem svoje dežele. Erazmo Barčič, edini, ki še živi izmed stare garde, je bil navdušen apostol prvotnih meščanskih liberalnih idej. Entuziastično je občudoval vse revolucionarje, Cavourja in Garibaldija tako kakor Lajoša Košuta in Gorgeya. Obenem pa je bil največji rusofil; tudi on je pričakoval osvoboditev svoje domovine od carja. J Srbih je imel že od začetka tiste pojme, ki so prišli na Hrvaškem šele zadnje desetletje bolj do veljave. Bila so toraj med duševnimi očeti prava-štva prav bistvena nasprotja. Toda družila so jih vendar nekatera enaka načela. Prvotno Pravaštvo je pomenilo popolno samostalnost, četudi v okvirju monarhije, bilo je protiavstrij-sko, bilo je protiklerikalno. Starčevičevi spisi so polni strupenega zasmehovanja popov, Kvaternik se ni menil za klerikalizem. Barčič je bil navdušen učenec francoske svobodomiselne šole. To pravaštvo se je sčasom bistveno izpreme-nilo. Se v osemdesetih letih, ko je Khuen He-dervary prišel za bana v Zagreb, je bilo tako, da je dr. Hinkovič Starčevičevo stranko za tisto, v kateri je njegov pravi prostor. Ali kmalu se je prepričal o svoji zmoti. Ne glede na to, na ni poznal starčevičanizem nič drugega kakor svoje državnopravne fantazije in da je bil gluh in nem za vse nove potrebe in ideje, je bila že takrat velika razlika med njegovo teorijo in njegovo prakso. Najbolj pa se je začela stranka prava izpre- minjati, odkar je vanjo vstopil dr. Josip Frank, mož, o katerem se je govorilo, da ga je Khuen Hedervary namenoma poslal v stranko, da jo korumpira. Njegova dejanja so bila taka, da jc bila ta trditev zelo verjetna. Pod vplivom dr. Franka se je protisrbstvo v starčevičanski stranki boljinbolj ostrilo in se je izleglo v pravo srbožrstvo. Ker se je pri tem neprenehoma naglašalo hrvaštvo, je stvar seveda izgledala silno »patriotična«. Ali rezultat Franku, ki ni bil baš neumen, dobro razumljiv, je bil ta, da so divji notranji spori odvrnili vse moči od drugega dela. Vsa protisrbska hujskanja je bila voda na mlin Budimpešti in Dunaju. Nikdar ni bila Hrvaška tako slaba kakor v teh časih. Tistim Srbom, ki so se dali od Khuena kupiti in sa ga podpirali, je dala starčevičanska agitacija zaželjeno pretvezo, da iščejo pri vladi zaščito proti pravaškim napadom. Madjarska vlada je kršila ogrsko-hrvaško pogodbo v vseh določbah, ne da bi se bila mogla Hrvaška upirati. Takrat so se madjarizirale hrvaške železnice, v skupne urade na Hrvaškem so se naseljevali Madjari, umetno se je množilo madjar-sko prebivalstvo na Hrvaškem, nastala je potreba za madjarske šole. Doma pa so se pobijali Srbi in Hrvatje. Z Dunaja je prišel včasih migljaj: Glejte, tako se vam godi pod madjarskim gospodarstvom! Vse drugače bi bilo, če bi se postavili na stran Avstrije. V Budimpešti so vaši in naši sovražniki... To so bili klici reakcionarjev. Snubili so Hrvate, da bi jim pomagali streti madjarski upor; kadar bi bili Madjari ugnani v kozji rog, bi se pa ponovila igra izza leta 1848; Hrvatje bi dobili to za plačilo, kar Madjari za kazen. Ali v Frankovi stranki pravi so našli taki klici odmev. Čimbolj je stari Starčevič pešal, tembolj je rastel Frankov vpliv in po smrti »Starega« si je Frank uzurpiral vodstvo stranke. Prišlo je do razkola. Starčevičanstvo je definitivno izgubilo svoj pomen. S svojim krilom pa je začel Frank »novo« politiko. »Proti Madjarom s pomočjo Avstrije«. Pravaštvo je postalo zastopstvo najreakcionar-nejšega avstriakantizma; nekdanji brezverec Frank se je stiskal z dunajskimi krščanskimi socialci, doma je igral »načelno« in »radikalno« opozicijo, v resnici je pomagal vsaki vladi. Pra-vaška stranka je postala tudi klerikalna. Najprej so klerikalci izkušali ustanoviti posebno stranko. Tudi tukaj so imeli slovenski klerikalci svoje prste vmes. Ali stvar se ni posrečila. Za klerikalizem slovenskega kalibra ni tal na Hrvaškem. Ker ni šlo z odkritim rimljanstvom v lastni organizaciji, so se hrvaški jezuiti zatekli k pravašem in tam so našli pristrešje. Taka je sedaj nekdanja starčevičanska stranka. Reakcionarno - avstrofilska - klerikalna. Pri tem seveda protisrbska, pa naravno tudi protisocialna. Zato je razumljivo, da jo tako radi pozdravljajo naši klerikalci. Ta zveza naj bi bila »narodna«. Nič bolj nenarodnega, protinarodnega s slovenskega in s hrvaškega stališča si ni misliti od tega zakona. Katoliški somrak. Na Nemškem se pripravila velika smrt. Nekdanji »Centrum« in kot samostalna stranka umreti in nadomestiti ga ima od Rima popolnoma odvisna, od Vatikana kontrolirana in pa-pistično politiko vodeča stranka. Imenovala se bo tudi nadalje »Centrum« in vse je tako urejeno, da bi površni opazovalec na zasledil nobene izpremembe. Ali v resnici leži stari Cen-trum na smrtni postelji in z njim vred imajo pred vsem izdihniti »krščanska strokovna društva«. Znana revija »Siiddeutsche Monatshefte«, ki izide te dni, objavlja senzacionalne tajne spise o razmerju med Vatikanom in Centrumom, iz katerih se spoznavajo neverjetne intrige in politične sleparije brez primere. Da živi katoliška cerkev v hudi krizi, je že davno znano. Socialni razvoj vsega kveta ni mogel ostati brez vpliva nanjo. Dolgo so se bojevale različne struje: Za delavstvo proti izkoriščevalcem — za slogo delavcev in delavcev — za podjetnike proti delavcem. »Avtoriteta« je bilo geslo na eni strani, »socialne naloge« na drugi. Protisocialna struja je definitivno zmagala, Rim se postavlja za zaščitnika kapitalizma, in vse, kar je klerikalnega po svetu, mora slediti njegovemu ukazu. A da se zabrani vsako odskakovanje od »edino prave poti«, se mora uničiti vsaka samostalnost klerikalnih strank in vse se imajo podložiti strogemu absolutnemu vodstvu Rima. Ob vsem svojem klerikalizmu je bil Centrum doslej nemška stranka. Poslej ima postati »katoliška« stranka, to se pravi nesamostojen vojni zbor svetovne klerikalne armade in ima vse politične ukaze sprejemati iz Rima. Zaradi-tega se imajo tudi krščanska strokovna društva spraviti s sveta. Ko bodo končane volitve za nemški državni zbor, izide ukaz, ki prepove te organizacije. Zakaj Vatikan ne mara nobene delavske politike, tudi najskromnejše ne. Nemške klerikalne delavske organizacije so sicer jako pohlevne, saj tudi slovenske, italijanske itd. niso drugačne. Voditelji so vedno skrbeli za to, da se delavci ne bi spuntali. Ali nevarne so že vsled tega, ker se delavci v njih združujejo in če opazijo, da nimajo od teh društev nobene koristi, lahko uskočijo med socialiste. Voditelji nemških katoliških organizacij in njih uradniki slutijo, kaj se pripravlja. Da bi odvrnili nevarnost, ki jim preti, se pehajo v sedanji volilni agitaciji na žive in mrtve proti socialistom. Radi bi dokazali, kako potrebni so klerikalizmu; ali njih usoda je zapečatena. Boj proti demokraciji, boj proti socializmu, varstvo absolutizma, kapitalizma in veleposesti je sedanja parola Vatikana. Vse papeževe enci- klike zadnjih let imajo enako reakcionarno tendenco, od protimodernistične prisege do reforme redov so vse njegove odredbe namenjene poostrenju klerikalnega centralizma. In zastopniki samostalnejšega življenja na Nemškem, takozvane kelmoranjske struge, dobro vedo, da se brusi zanje nož. Branili so se, kolikor so se mogli. Reputacije so bile v Rimu, da bi papežu razložile nevarnost te absolutistične politike. Ali vse ni nič pomagalo. Vatikan gre brezobzirno svojo pot. Da koraka v svojo pogubo, tega ne razume. Cerkev, ki se postavlja brezpogojno na stran kapitalizma in reakcije, ruši svoje lastne temelje. V Rimu ne vidijo nič drtizega, kakor da ima kapitalizem danes moč; ali kdor se druži s padajočim, bo padel z njim. In nikomur ne bo mogel očitati svoje pogube. Protidelavske bombe. Chicago, sredi decembra. Kakor strela z jasnega je treščilo v delavstvo, združeno v Gompersovi »Federation of Labour« priznanje bratov Mac Namara, (ki ju kaže naša slika), da sta z dinamitom pognala v zrak tiskarno meščanskega lista »Los Angeles Times«, in s svojim zločinom uničila 21 človeških življenj. Priznanju je sledila obsodba: James Mac Namara je obsojen na dosmrtno ječo, John Mac Namara pa je dobil petnajst let. Vse amerikansko delavstvo brez izjeme, tudi socialisti, so bili trdno prepričani, da je obtožba neosnovana in da je bil dinamitni atentat naročeno 'delo, ki naj služi kapitalistom za pretvezo divje protidelavske gonje. Zakaj ameriški kapitalizem zares ni v sredstvih izbirčen pri udarcih, delastvu namenjenih. Vešal ne za-rnetava in najrafiniranejše lopovščine se ne plaši v boju proti delavskemu gibanju, kar se je nad vse jasno pokazalo v čikaškem anarhistovskem procesu I. 1886. Delavsko gibanje se je močno razvijalo, organizacije so se od dne do dne krepile, delavska moč je kar vidoma rastla. Dobri poznavalci so utemeljeno trdili, da amerikanski kapitalizem najprvo utone v socialistični povodnji. V nemirnih časih —■ stavka je sledila stavki — so se delavci pripravljali na naskok za osemurni delavnik. Vriskajoče veselje, pogumno navdušenje je napolnjevalo delavska srca. Kar je počila v Čikagu v spopadu med delavstvom in policijo dinamitna bomba: meščansko časopisje in sodišča so obnorela, I •m- a fz&k EMILE ZOLA; Rim. (Dalje). Ko ga ie abbe Rose tisti večer slišal ihteti, ie prišel k njemu v sobo in ga očetovsko oštel. Ta mož je bil svetnik, poln neskončne blagosti in upanja. Kaj, obupati, ko imamo vendar evangelij? Kaj ne zadostuje za rešitev sveta božansko pravilo »Ljubite se?« Njega je bilo strah nasilstva. Naj je zlo veliko kakor gora, je dejal, napravil bi se mu vendar hitro konec, če bi se Me vrnili v dobo ponižnosti, priprostosti in čistosti, ki je bila, ko so kristjani živeli kakor nedolžni bratje. Prekrasno sliko je načrtal o tej evangeljski družbi in njen povratek je opisoval s takim pokojnim veseljem, kakor da se ima uresničiti že drugi dan. Nazadnje se je moral I lerre .smehljati. Ker mu je bilo potrebno, da uide strasni mori tega dneva, se mu je žarnima ta lepa, tolažilna pravljica. Govorila sta pozno v noc o tem in drugi dan sta nadaljevala Pomenek o stvari, ki je bila staremu duhovniku ako ljuba. \ enomer je na široko pripovedoval o nov,h posameznostih jn je govoril o bližnji vladi ljubezni m pravičnosti z genljivim prepričanjem človeka, ki ve, da ne umre, ne da bi uzrl Boga se na zemlji. In tedaj se je izvršil v Pierru nov preobrat. Izvrševanje dobrodelnosti v tem iiho7npm delil mesta ga je bilo napravilo neskončno mehkega; pogled na to bedo, o kateri je obupal, da bi se mogla ozdraviti, mu je oslabil, pretresel, raztrgal srce. Prebujena občutnost mu je včasi potisnila razum v ozadje; vrnil se je v otroška leta, k oni potrebi po vseobsežni milobi, ki mu io je bila mati zasadila v srce. Sanjal je o domišljenem oblaževanju, pričakoval pomoči od neznanih sil. Njegov strah, njegov gnus pred brutalnostjo dejstev mu je še krepčal željo po rešitvi z ljubeznijo. Bil je skrajni čas, da se zaroti neizogibna, strašna katft^rofa, bratomorni boj razredov, ki bi pomendral stari svet, obsojen, da izgine pod bremenom svojih zločinov. Trdno prepričan, da je krivičnost dosegla vrhunec, da pride kmalu ura maščevanja, ko prisilijo reveži bogatine na delitev, se je poslej naslajal v sanjah o mirni razrešitvi, o bratovskem poljubu vseh ljudi, o povratku čiste morale evangelija, ki ga je pridigal Jezus. Začetkoma so ga morili dvomi. Ali je mogoče to pomlajenje starega katoličanstva? Ali se more privesti zopet v mladost, v čistost prvotnega krščanstva? Začel je študirati, čitati, poizvedovati in se je ogreval boljinbolj za veliko vprašanje katoliškega socializma, o katerem se je že nekaj let toliko govorilo. V njegovem trepetajočem usmiljenju z nesrečnimi, in ker je bil pripravljen na čudež bratstva, so se polagoma poizgubili dvomi njegove inteligence in si je domišljal, da mora še enkrat priti Kristus, da odreši trpeče človeštvo. Nazadnje je iz vsega tega v njegovem duhu vzklilo trdno prepričanje, da more biti katolicizem, prečiščeni, zopet do svojega prvega vira dovedeni katolicizem edini zakon, zadnja moč, ki bi rešila sedanjo družbo in zarotila pretečo krvavo krizo. Ko je bil pred dvema letoma zapustil Lourdes poln notranjega upora zoper tisto nizko malikovanje, ko je njegova vera ugasnila za vedno, njegovo srce pa vendar vznemirjalo večno hrepenenje po božanskem, ki muči vse kreature, se je izvil iz najglobokej-ših globočin njegove duše klic: »Novo vero! Novo vero!« In danes se mu je zazdelo, da je našel to novo, ne, to obnovljeno vero. Socialna rešitev ji je smoter; za srečo človeštva ima porabiti edino še pokonci stoječo moralno avtoriteto, obsežno organizacijo najčudovitejšega orodja, ki se je kdaj skovalo za vladanje narodov. Dočiin je Pierre preživljal to počasno razvojno periodo, sta si pridobila razven abbčja Rosa še dva moža velik vpliv nanj. Neko dobro delo ga je seznanilo z monsenjerom Bergerstom, škofom, ki ga je papež, da nagradi celo življenje občudovanja vredne dobrodelnosti pravkar imenoval za kardinala, dasi se je njegova okolica na skrivnem upirala; zakaj slutila je v francoskem prelatu, ki je vodil svojo škofijo kakor oče, svobodomisleca. Občujoč s tem apostel-nom, s tem dušnim pastirjem, je Pierre še bolj vzplamteval; to je bil tak enostaven in dober vodnik, kakršnih je želel bodoči občini. Ali ko se je na sestankih katoliških delavcev sestajal z vinkintom Phiiibert de la Choure, je postalo to še bolj odločilno za njegovo apostolstvo. Vikont je bil lep mož vojaškega nastopa; obraz mu je bil dolg in plemenit, ali kazil ga je stlačen in premajhen nos, kar je izgledalo, kakor da izraža končni poraz slabo utrjene nature. Bil je izmed najdelavnejših agitatorjev francoskega socializma ter je imel velike posesti in veliko premoženje. Govorilo se je pač, da ga je že polovico zapravil s ponesrečenimi poljedelskimi podjetji. V svojem okraju je bil ustanovil vzorna gospodarstva, na katerih je izkušal uveljaviti svoje ideje o krščanskem socializmu. Ali uspeh tudi tam ni bil tak, da bi mu mogel krepčati pogum. Pač pa mu je pomagal do poslani-škega mandata. V zbornici se je pogostoma oglašal in je razlagal program svoje stranke z dolgimi, zvenečimi govori. Tudi sicer je bil neumorno delaven; spremljal je romarje v Rim, predsedoval na shodih, predaval in se je največ bavil z ljudstvom. Svojim zaupnikom je pravil, da more samo osvojitev ljudstva zagotoviti zmago cerkve. Na ta način je mogočno učinkoval na Pierra; ta je občudoval vse one njegove lastnosti, katerih je njemu samemu primanjkovalo, organizatoričnega duha, bojevito, nekoliko nemirno voljo, ki jc stremila le za tem, da preobrazi krščansko družbo na Francoskem. Mladi duhovnik se je v tem občevanju prav mnogo naučil, ali ostal je občutljivec, sanjač, ki je naravnaval svoj let naravnost v bodoče stanovanje splošne sreče, ne da bi se brigal za politične potrebe. Nasprotno pa je hotel vikont dopolniti uničenje liberalne ideje iz leta 1789., izrabljajoč razočaranje in jezo demokracije za povratek v preteklost. Pierre je preživel nekoliko čarobnih mesecev. Še nikdar ni živel noben ueofit tako izključno za srečo drugih. Bila ga je sama ljubezen, ves je gorel za svoje apostelstvo. Obiski pri nesrečnem ljudstvu, pri možeh, ki niso našli dela, pri materah in otrocih, ki niso imeli kruha, so mu vlivali dannadan rastoče prepričanje, da mora nastati nova vera, ki naj napravi konec krivičnosti, vsled katere bi moral razdraženi svet nasilno poginiti. In tu, kjer bi božanstvo poseglo vmes, pri preporodu prvotnega krščanstva, je hotel sodelovati. Vse sile svojega bitja jc hotel zastaviti, da bi ga pospešil. Njegova katoliška vera jc ostala mrtva; nič več ni verjel v dogme, misterije, čudeže. Ali zadostovalo mu je eno upanje. To je bilo upanje, da cerkev še lahko stori kaj dobrega, če vzame nevzdržno, moderno, demokratično gibanje v roke, da odvrne od narodov pretečo socialno katastrofo. Odkar si je bil naložil misijo, da vrne srcem sestradanega, godrnjajočega ljudstva predmestij evangelij, se je naselil pokoj v njegovi duši. Delaven, kakor je bil, je sedaj manj trpel ob strašnem občutku popolne ničnosti, ki ga je bil prinesel iz Lourda s seboj, in ker ni več brskal po sebi, ga tudi ni več razjedala muka negotovosti. Z veselostjo, ki jo ustvarja enostavno izpolnjevanje dolžnosti, je čital mašo še nadalje. Nazadnje je prišel do zaključka, da je ta misterij, in da so sploh vsi misteriji in vse dogme le simboli, cerkvene šege, ki so bile neizogibne za otroško dobo človeštva. Kadar bo človeštvo dorastlo, prečiščeno, izobraženo, kadar bo sposobno, da bo prenašalo bleščeči sijaj resnice, tedaj se jih lahko zopet iznebi. mnogo oseb je bilo usmrčenih in zaprtih, kakor se je pozneje pokazalo — po nedolžnem, zakaj ves bombni atentat je bil od kapitalistov naročen policijski manever. Kapitalizem pa je le dosegel svoj namen: delavsko gibanje, ki je vršalo po Ameriki kakor vihar, je otrpnilo, delavcev se je polotila malodušnost, naskok za osemurno delo je bil odbit. Da je bila vera amerikanskega delavstva v nedolžnost bratov Mac Namara utemeljena, so kazala vsa znamenja: klavrna, sramotna vloga tretjega soobtoženca in očitnega policijskega provokaterja Mac Manigala, ki je odšel iz pravde seveda brez kazni, dalje način zasledovanja, ki ga je vodil zloglas. detekt. v Burns, končno škandalozna in pristranska razprava — vse to je potrjevalo sumnjo, da je vsa bombna afera kapitalistični atentat, zasnovan zoper delavstvo. Delavske organizacije, ki so verjele v nedolžnost bratov Mac Namara, med njimi v prvi vrsti socialisti, so se z vso'vnemo zavzeli za katoliška Irca, ki nista pripadala socialistični stranki, napeli so vse sile, da preprečijo proti-delavski atentat, da izpodbijajo obtožbo in z občudovanja vredno požrtvovalnostjo so v najkrajšem zbrali nad miljon za obrambo obtoženih bratov — tudi kapitalistične zveze so bile obljubile poldrug miljon tistemu, ki odkrije in prime atentatorja. Učinek priznanja in obsodbe bratov Mac Namara na delavstvo je bil silen; najhujše je zadel udarec Gompersovo »Federation of La-bour,« tisto amerikansko strokovno polovičarstvo, ki ni ne krop ne voda in ki se še vedno udaja sanjam o harmoniji med delom in kapitalom. Kalifornijska bombna afera, ki jo je kapitalistično časopisje od kraja do konca besno izkoriščalo zoper delavske strokovne organizacije, je temeljito diskreditirala Gompersovo metodo med amerikanskim delavstvom, in zategadelj je ta skupina organizacij vsled nepričakovanega konca te afere močno poparjena. Za socialiste, ki so videli v vsej aferi kapitalistični manever, s sodnim zaključkom ni izpremenila svojega značaja, zakaj tudi priznanje ni omajalo domneve, da je dinamitni atentat v Los Angeles naročeno delo. Prav verjetno je, da se je mlajši Mac Namara vjel v policijske mreže, ki mu jih je nastavil provokater Mac Manigal. Burns sam se je nekoč zagovoril, da »deluje« v Gompersovih organizacijah pet njujorška stavbna podjetnika Post in Mac lord poslala špiona v lokalno skupino železnostavbne organizacije, plačala zanj vstopnino in ga honorirala za njegovo »delovanje« v organizaciji. In v čem je obstojalo to »delovanje«? V tem, da je nagovarjal svoje tovariše, da polože bombo na stavbo tvrdke, ki ga je nastavila. Dva, trije kalini so sedli na limanice in položili dinamit na označeno mesto; pri tem pa so jih zalotili skriti policaji. Potem so jih pregovorili, da so priznali krivdo, in tako je odpadla javna razprava o »dinamitni zaroti...« Vse izgleda po tem, da je bombna afera v Los Angeles sad najetih provokaterjev, repriza navedene premiere. NOVICE. * K begu Sizcynskega. Kazenska sodna preiskava vsled bega rusinskega študenta Miroslava Sizcynskega, morilca grofa Potockega, je končana. Proti peterim paznikom so naperili tožbo, da so pomagali Sizcynskemu. Glavna obravnava bo v februarju. Vest, da je dospel Siz-cynski v Kanado, doslej še ni potrjena. * Krvav volilni boj. Iz Šabadke poročajo: Te dni so volili sodnika v občini Šabliji, katere prebivalci so večinoma srbske narodnosti. V volilnem boju so si stali nasproti liberalni in radikalni Srbi v besnem sovraštvu. Po volitvi, ki je končala z zmago liberalnih Srbov, so krvavi izgredi med obema strankama na dnevnem redu. Na volilni dan je bilo pet tepežev eden od njih s smrtnim izidom; radikalni Srb Gojko Apiti je zabodel liberalca Kosto Sokiča z nožem da je izdihnil. * Pijanec iz »boljših« krogov. V Steyru na Zgornjem Avstrijskem si je prižgal ekonom Karl Friihinoser v novoletni noči smodko s ti- Na belem snegu. Ruski spisal M. Arcibašev. — Prevel Anton Melik. I. Učitelj Ljudovik Anderson je šel skozi sadni vrt svoje šole. Hotel je napraviti sprehod do gozdiča, ki se je dvigal dve vrsti za vasjo, odražajoč se z modrim, nazobčanim robom od bele, vsenaokrog s snegom pokrite pokrajine. Zasnežene rastline, drevje in pleteni plot, vse to se je spajalo medsebojno v veselo-pisano podobo; vrh tega je bil zrak tako prozoren, kakor more biti le v prvih dneh pomladi. »Zopet ena pomlad v mojem življenju,« je pomislil Ljudovik Anderson in zavzdihnil na-lahko. Bil je nekoliko sentimentalno nadahnjen, v splošnem se je nagibal k poetičnim naturam. Vsled tega je dvignil oči proti nebu, skozi naočnike, sklenil roke na hrbtu, da se je mogel udobno igrati s palico, in korakal naprej, zatopljen v premišljevanje. Ta hip pa je zagledal, da prihaja po poti, od konca vrta sem, gruča mož na konjih. To so bili vojaki. Nad belim snegom se je lesketalo svetlo orožje in so se svetile žive barve konj, vsa četa pa se je premikala zelo nerodno po ozki stezi med snegom. Ljudovik Anderson sprva ni razumel, kaj da nameravajo. Da pa se vrši nekaj nenavadnega in strašnega, Je čutil bolj s srcem, kakor razmislil z razumom. Prav tako instiktivno je razumel, da se rnom. Prav tako instinktivno je razumel, da se priti pred oči. Okrenil se je hitro v stran, skočil za kup sena, pri čemer se je nenadoma ugreznil do kolen v mehki sneg. Odtod je opazoval z iztegnjenim vratom vse, kar se je vršilo pri vojakih. Bilo je morda kakih dvajset mož v četi, pod poveljstvom mladega, postavnega častni- 1.- J« LM inlrn »vi rt 'vnr/lnl O sočkronskim bankovcem. Ko se je vračal nato domov, je izgubil medpotoma denarnico s 450 kronami. 'Miši požigalke. Špecerijska trgovina trgovca Maksa Henesija v Maku se je unela in so le s težavo pogasili ogenj. Požar so povzročile miši, ki so glodale ob škatlji z žveplenkami in so se žveplenke unele. Eksplozija kotla z bencinom. V Budimpešti je pieiskovalo v torek popoldne v tovarni petrolejske akcijske družbe deset delavcev pod nadzorstvom inženirja kotel, ki ni funkcioniral. V kotel so poslali vajenca in ko se vajenec ni vrnil in dalj časa ni dal od sebe nobenega življenskega znamenja, so razsvetlili kotel z električno žarnico. Ravnali pa so pri tem poslu tako neprevidno, da se je žarnica razletela m je bencin v kotlu eksplodiral. Učinek eksplozije je bil strašen. Dva delavca in vajenec so bili mrtvi, dva inženirja in en delavec težko, obratni vodja, tretji inženir in en delavec pa lahko ranjeni. . Smrt v rezervoarju za petrolej. V Budimpešti se je zgodila pri čiščenju petrolejnega rezervoarja akcijske družbe za rafinerijo mineralnega olja velika nezgoda. Delavci so bili z delom že skoro gotovi, ko je padel v rezervoar vajenec. Dva delavca sta ga hotela rešiti, a sta tudi obadva padla notri. Naglo so prihiteli z električnimi svetilkami, da rešijo nezavestne delavce. Tedaj pa se je zgodila huda eksplozija. Štirje delavci so bili mrtvi, trije lahko in štirje težko ranjeni. * Velika tatvina na glavni pošti. Na štutt-gartski glavni pošti se je zgodila drzna tatvina. Na^ dvorišču poštnega poslopja so vlomili v poštni voz in odnesli denarna pisma v vrednosti 30.000 mark. Tatvino so odkrili šele čez dve uri. Ukradenih deset pisem je bilo last vviirttemberške hipotečne banke. Vratca v železno blagajno, ki je pod voznikovem sedežem, je bil odprl vlomilec z dletom. Ob času vloma je bil na dvorišču silno živahen promet. Za vlomilcem ni nobene sledi. Vsled novoletnega prometa je bilo na dvorišču veliko pomožnih oseb, ki niso imele uniforme in je torej tat tem bolj neovirano izvršil vlom. Nagrada japonskih zdravnikov. O denarni strani zdravniškega poklica pripoveduje angleški tednik zanimive podrobnosti. Japonski zdravnik nikdar ne zaračuna revnemu bolniku zdravljenja. Japonska zdravniška bratovščina je sprejela v svoj opravilnik naslednji stari japonski pregovor: »Kadar posetita hišo zlobna dvojčka revščina in bolezen, tedaj je tat, kdor sprejme od tiste hiše nagrado, tudi tedaj, če mu jo dado prostovoljno.« Japonski zdravnik ne zdravi samo zastonj siromašnega bolnika, ampak mu navadno priskrbi tudi zdravil, često celo podpira bolnega reveža. Na Japonskem je jako malo lekaren, zategadelj razpolagajo zdravniki s precej obsežno lastno zalogo zdravil. Toda tudi bogatin, ki potrebuje zdravnikove pomoči, ne pričakuje, da mu bo japonski zdravnik računal za zdravljenje. Vsled močno razvitega čuta časti se Japonec živo zaveda, da mora prostovoljno ponuditi zdravniku na zadnjem posetu primerno nagrado. Ta nagrada se ravna po razmerah bolnikov, vsakdo pa smatra za častno stvar, da zdravnika bogato nagradi. * Profesor morilec. V Novem Jorku se je zgodil umor, ki se po svojem vzroku živo razlikuje od vsakdanjih umorov. Vseučiliški profesor Connel je bil znan po vsej Ameriki kot usta-novnik nove sekte, ki si je vse razlagala iz elektrike in katere člani so se morali zavezati, da se bodo v slučaju bolezni zdravili samo z elektriko. Te dni pa je prišel Connel v uredništvo lista »Ne\v York Times« in hladnokrvno izpovedal, da je ustrelil svojo ženo. Za vzrok je navedel, da ga je žena ovirala pri izvrševanju njegovih znanstvenih načrtov in je bila na poti njegovemu oznanjevanju novega verskega nauka. Uredništvo je takoj telefoniralo na policijo; morilec je mirno sedel in je brez odpora sledil policistom. V trenotku umora ni bilo v sobi nikogar razen zakoncev; ko so streli privabili sosede, so našli gospo Connelovo še živo, toda v zadnjih dihih. Uboga žena je še šepetala: »Moj mož je najbrž nenadno zblaznel«. Nato je izdih- videl Anderson zelo natančno, dasiravno je moral gledati preko celega vrta. kako se brki in obrvi svetlo odražajo od njega. Ko je zapovedal nekaj, je slišal Anderson zelo določno njegov ostri, suhozvočni glas. »Sam vem, kaj mi je storiti,« je kričal častnik, uprši roke v bok, in gledal pri tem na nekoga sredi gruče drenjajočih se vojakov. »Jaz vam bom že pokazal to vašo revolucijo ... Prokleta zalega!« V nejasni, motni slutnji je vzdrgetelo Andersonu srce. »Moj Bog, ali je to mogoče,« je pomislil in leden mraz ga je spreletel po vsem životu. Častniku je odgovoril iz čete tiho, toda razločno pridržan glas: »Vi nimate pravice do tega... To je stvar sodišča.« »Molčati,« je zakričal častnik; slišalo se je, da se duši od besnosti. »Jaz vam že pokažem sodišče. Ivanov, izvrši!« In nategnil je uzdo z enim sunkom; Ljudovik Anderson je mehanično opazoval konja, ki je zaplesal in se premaknil po vsaki kretnji častnikovi. Med vojaki pa je nastal za trenutek kratek, krčevit hrušč; pomaknili so se nazaj, tako da so pustili prazen prostor pred seboj. Tam pa so ostali trije ljudje v črnih plaščih, dva visoka in en suhoten, majhne rasti; na beli glavi zadnjega je Anderson natanko razločil dvoje rožnatih ušes. Razumel je, kaj pomenja vse to, toda zdelo se mu je tako strašno in grozno, da je mislil, da se mu blede. »Tako svetlo in lepo je, sneg in nebo tako čisto in radostno, povsod že diha pomlad, tukaj pa ubijajo ljudi... Kako more biti to ... Saj ni mogoče...« je premišljeval sunkoma. Obvladalo ga je čustvo, kakor da postaja nenadoma blazen, opazil je, da vidi povsem drugače, drugače čuje in čuti, kakor navadno. Trni« zornih lilirlii ip ctoln \r trpeti r»lr»_ nila. Profesorjevi sorodniki trdijo, da se je hotel morilec ločiti od svoje žene in poročiti bogato vdovo, ki ga je hotela podpirati pri uresničenju njegovih načrtov. * Veliki poplavi in lakota v srednji Kitajski. Jangtze je predrl svoje jezove in poplavil okolo 30.000 angleških kvadratnih kilometrov obdelane dežele v pokrajinah Anhni in Kiangzu. Letina je uničena in približno pol milijona družin je brez strehe ter so izročene smrti od lakote. O ondotni bedii si ne moremo predočiti v Evropi niti približno jasne slike. Listje, drevesna skorja in korenine tudi neužitnih rastlin uživajo stradajoči Kitajci. Matere prodajajo otroke za par perišč riža in moke. Živila so štirikrat tako draga kakor so bila in se podražu-jejo neprenehoma. Poročila rnisionarjev podajajo najbrezupnejšo sliko o silni bedi in boje se, da umre od lakote velikanska množica ljudi. :: Statistika iznajdb. Ameriški patentni urad je podelil v ne popolnoma 100 letih nič manj kakor milijon patentov. Poleg Amerikan-cev so najspretnejši izumitelji Francozi, kajti v Franciji so podelili v tem času okolo 426.000 patentov. Na tretjem mestu je velika Britanija s 415.000 patenti. Za njo sledi Nemčija z 236.000 in mala Belgija z 228.000 patenti. Kanadski patentni urad je razdal doslej 126.000 patentov, Italija 84.000 in Avstro-Ogrska 86.000. * Alkohol. V Muldonu v Ameriki se je neki črnec napil in šel popolnoma pijan na lokomotivo, kjer ni bilo nobenega uslužbenca. Spustil je lokomotivo in je že dospel do meje sosedne države, ko so opazili odhod lokomotive in so brzojavno odredili, da jo ustavijo. Zavedli so lokomotivo na mrtev tir. Dasi se je ustavila lokomotiva s silnim sunkom, se črncu ni zgodilo nič in je pobegnil. Tekel je na bližnjo farmo, kjer je ubil lastnika in posilil ženo. Potem je bežal dalje in slednjič obležal nezavesten in v tem stanju so ga tudi našli. Prepeljali so ga v ječo, toda razljučena množica se ga je polastila in linčala. Obdelavah so ga z noži in sekirami, mrtvo truplo so obesili in prevrtali s krogljami. + Pisemski tat. Poštnega slugo Antona StraBerja so premestili iz Gradca v Ptuj, ker so pogosto izginjala pisma v njegovem oddelku. Ptujskemu poštnemu uradu so obenem naročili, naj skrbno pazi na sumljivega slugo. Kmalu po nastopu službe so tudi v Ptuju izginjala pisma, ki so zbudila pozornost vsled svoje teže in pa taka, ki so vsebovala denar; nadalje je bilo ukradenih poštni manipulantki Kolaričevi iz njenega predala 23. kron. Dne 2. oktobra 1. 1. je nenadno izginilo debelo pismo, ki je bilo naslovljeno na gospo Mariio Reskarjevo in je šlo skozi več rok. Obdolžili so StraBerja, ta pa je trdovratno tajil. Vse poštne sluge so telesno preiskali in ob tej priliki so našli imenovano pismo v StraBerjevem levem hlačnem žepu. StraBer se je delal silno osuplega in je menil, da mu je podtaknil pismo neprijatelj. StraBerja so naznanili in ga je obsodilo ptujsko okrajno sodišče vsled prekršene pisemske tajnosti samo na 24 ur zapora. Vsled nedostatnih dokazov so ga o-prostili obtožbe glaseče se na tatvino in uradno poneverbo. StraBer in državnopravdni funkci-jonar sta napravila vzklic. Mariborsko vzklic-no sodišče je potrdilo prvo sodbo in s tem napravilo konec nepoštenemu poslu nevarnega pi-semskega uzmoviča. Delavci! Sodrugi! Pred božičem se je zaključilo jesensko zasedanje državnega zbora, od katerega je ljudstvo pričakovalo vsaj nekoliko resnih sklepov za obla-žitev neznosne draginje, ki tlači široke sloje prebivalstva kakor mora. Večina dižavnega zbora je s svojo neodkritosrčnostjo razočarala stradajoče prebivalstvo. Državni uslužbenci so upali, da dobe od svojega delodajalca — države — v teh hudih časih primerno pomoč in da se končno urede nj hove gospodarske in službene razmere. V volilni dobi so bile vse .stranke njih prijateljice in zlasti železničarji so uživali prijaznost njih besed. V državnem zboru je bila prilika, da bi bili izvoljenci z dejanji potrdili svoje obljube. Kako so jih izpolnili ? tom, dva izmed njih tesno drug poleg drugega, manjši nekoliko vstran. »Gospod častnik,« je zaklical eden izmed njih obupno; Anderson ni mogel spoznati, kdo je bil to. »Bog gleda na nas, gospod častnik.« Osem vojakov je skočilo raz konje; žurili so se očividno, toda zatikali so se vsak hip z ostrogami in orožjem. Nekaj sekund je bilo vse tiho, dokler se niso postavili vojaki par korakov pred črnimi ljudmi in potegnili karabinke raz hrbte. Enemu je padla čepica na tla in se zakotalila čez sneg. Konj častnikov je plesal in se premikal na mestu semtertja, dočim so drugi nepremično moleli kvišku svoje smrčke. Naenkrat se je razjeknila tako ostra salva, da je hotelo Ljudoviku Andersonu razgnati prša. Istočasno je videl, kakor v sanjah in vendar čudovito razločno, da so se slabo zasvetili ognji, da so padli možje na tla, in da se je bledikast dim dvigal v zrak. Vojaki so se zagnali urno na konje, ne da bi gledali na usmrčene, in odjezdili po ozki poti nazaj. Ko je Ljudovik Anderson videl to, je stal že sam sredi poti in ni vedel, zakaj da je prišel izza kupa sena. Bil je smrtnobled, ves njegov obraz je bil pokrit z lepljivim potom, telo mu je drgetalo v nejasni grozi. Obvzel ga je občutek silne slabosti, toda veliko določnejše in bolj rezke, kakor pri kaki bolezni. Ko so bil izginili vojaki v daljavi, se je zbrala na mestu usmrtitve množica ljudi, dasiravno še kratko poprej ni bilo videti nikogar. Ustreljeni so ležali ob plotu, ob robu pota, kjer je bil sneg nedotaknjen, še ne steptan od korakov. Manjši izmed trojice je bil belolas deček, čegar glava se je na predolgem vratu nekako zaokrenila in se ugreznila v beli sneg^ Tudi obraza drugega se ni videlo, ker je ležal^ globoko v luži, napolnjen s krvjo. Tretji pa, črno-bradat velik mož z mišičastimi rokami, je ležal vznak; roke je imel iztegnjene in široko razprostrta ČP7 cnpor Zmeniti se hočemo o tem na ljudskem shodu, ki bo v soboto, dne 6. januarja (na sv. Treh kraljev dan) ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma“ v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Državni zbor in draginja. Poročevalec obč. svetnik sodr. Etbin Kristan. 2. Uspehi železničarskega gibanja lu meščanske stranke. Poročevalec železn. tajnik sodr. Josip Kopač. S idrugi! Shod, ki se ima b^viti s temi važnimi vprašanji, mora biti impozantna ljudska manifestacija. Skrbite torej za obilno udeležbo, ki naj pokaže, da vodi ljudstvo kontrolo nad delom omh. ki pravijo, da zastopajo njegove interese. Kdor ni nujno zadržan, pride na ta shod Sklicatelji. L, j u b * j n n * * K f h n \ k * t — Gospodje klerikalni zaupniki so imeli včeraj shod v »Unionu«. Seveda ga slika »Slovenec« kot impozantno manifestacijo Slovenske Ljudske Stranke, impozantno je, kar impo-nira. Ali s čem naj imponira zborovanje, na katerem se v par urah opravi nekoliko referatov, sklene nekoliko pozdravov, v naglici izvoli iz-vrševalni odbor, postavijo kandidatje za trgovsko obrtno zbornico, pa se s slava-klici cesarju in papežu vse konča? Velika udeležba!... Za-boga, to ni velika umetnost. Na Slovenskem je vender precej mest in vasi in če klerikalci že ne bi mogli zbobnati svojih ljudi, bi bilo vendar žalostno zarije. Toda kaj pomenijo ti zaupniki? Prišli so, poslušali so, aplavdiraii so, klicali slava, pa so zopet šli. Seveda ne zahtevajo klerikalci od njih nič drugega. Strankarska disciplina — to se pravi pri klerikalcih: Ubogaj pa molči! Ne misli, ne govori — za tisto so že gospodje. Dobro razumemo, da ne more biti v klerikalni stranki drugače. Kam bi pa prišla, če bi dovolila svojini ljudem misliti? Da bi ljudstvo nazadnje še spoznalo, kako ga vlečejo za nos? Rajša naj ostane masa neumna, sami pa premeteni. Dokler bo tako, bodo kupčije dobre. Le kako dolgo bo moglo ostati tako? — Humorja imajo klerikalci, tega ni utajiti. Na svojem zaupniškem shodu so včeraj vzeli Šukljetov odstop > z iskrenim obžalovanjem na znanje« in so mu izrekli »najtoplejšo zahvalo za njegovo požrtvovalno, smotreno in uspešno delovanje na čelu deželne uprave in deželnega zbora«. Le nekoliko te »iskrenosti« in »toplote«, nekoliko priznanja par mesecev prej, pa ne bi bilo treba včeraj_ izrekati nobenega »obžalovanja«, ker bi bil Šuklje še danes deželni glavar kljub njegovim »zasebnim« razlogom. Vrhunec ironije pa je izražen v želji, da bi se Šuklje čim-prej zopet vrnil na politično torišče. Ako je resnično, da bo bivši glavar imenovan v gosposko zbornico, teda... no, tedaj že še. Ali gosposka zbornica ni politično torišče, temveč političen penzionopolis. Ce bi se pa Šuklje res »čimprej« vrnil na resnično torišče domače politike, bi klerikalci kmalu zagodli drugo pesem. 'Veseli so, da so se ga iznebili, ne pa da bi jim prihajal nazaj. — Zopet eden, ki bi se rad priril do zlate sklede. R. Dolenec, vpokojeni vodja kmetijske šole na Grmu pri Novem Mestu, še sedaj ne more pozabiti onih srečnih časov, ko si je z majhnim trudom naklepal težke tisočake deželnega denarja in še vedno z jezo misli na one svoje učence, ki so se uprli njegovi turški pedagogiki in ga s temuporom postavili v sicer zanj prezgodnji, a vendar prezasluženi pokoj. Odrinjen od te zlate deželne sklede bi sedaj rad pripomogel svojemu najstarejšemu sinu Cirilu, domobranskemu stotniku, da bi zašel mesto ravnatelja v prisilni delavnici ljubljanski. Da bi to svojemu sinu tem gotoveje izposloval, je segel v svojo široko malho po svoje liberalno prepričanje, se mu milostno nasmehljal in ga — na mah belo-ruineno obrobljenega — utak-nil zopet nazaj. Ni ga težilo to breme poprej, z lahkoto ga prenaša tudi sedaj, dasi je dobilo na zunaj izrazitejši značaj. (O Cankar, stoterna hvala ti, da tako verno slikaš sedanjosti njen Ce si prišel od daleč in si ugledal začrnele, nepremične postave ustreljenih, sprva nisi mogel razumeti, kaj je pravzaprav najstrašnejše na teh figurah, ležečih nepremično ob kraju iz-liojene, ozke poti. U. Ko se je Ljudovik Anderson to noč vrnil domov, ni pisal verzov kakor navadno, temveč je stal dolgo premišljevaje ob oknu, in gledal na visoki, daljni krajec meseca na megleno-modrem nebu. Misli so se mu zmedle in zapletle in so postale težke kakor silno breme; kakor da se je spustil ogromen oblak na njegove možgane. Pod oknom so ležale zamolkločrne sence plota in dreves in oklepale od meseca bledo obsvetljeni vrt. Zopet je videl pred seboj troje ustreljenih ljudij, dva odrasla in dečka. Jasno je razločil njih mrtve poglede v mesečini; njihova trupla so ležala zdaj sredi kolovoza. »O, prišel bo enkrat čas,« je pomislil turobno, »v katerem bo človeku nemogoča usmrtitev drugega. Prišel bo čas, ko bodo razumeli vojaki in častnik, ki so usmrtili te tri, kai da so storili. Potem, tedaj bodo razumeli, da so bili ti trije ustreljeni za nekaj, kar je njim, vojakom in častnikom, pravtako potrebno in važno, kakor ustreljenim.« »Da...« je rekel Ljudovik Anderson glasno in svečano z vlažnimi očmi, »pride čas, ko bodo razumeli...« In pred njegovimi očmi se je raztopil mali krajec meseca, razplul se in izgnil popolnoma. Veliko sočutje z usmrčenimi, ki so strmeli, molče in skrbno v mesec, ne da bi ga deli, mu je stisnilo srce. Vendar pa se je miril skromno in je šepetal potihem: »Saj ne vedo, kaj delajo.« In v tej stari, samozadovoljni frazi, je našel moč, da je zatrl bolest in gnjev, ki je uporno vrlai ni bilo. Uerovor proti povišku plač mestnim uslužbencem je nedoslednost podpisanih, ki puščajo svoje somišljenike na cedilu. Svojčas je gerent Zazula sam plače mestnim uslužbencem zvišal, kar je bilo seveda takrat vsled neumestnega ugovora od nasprotne strani odbito. Sedaj pa ugovarjajo povišku, ki je v očigled neznosni draginji nujno potreben, in ki so ga v odseku, vse stranke odobrile. Prezidavo občinske hiše št. 509 je bil sklenil stavbni in gospodarski odsek; gospodje S. L. S. kot tudi pristaši ostalih strank so imeli na izbero dva tozadevna načrta ter so najboljšega soglasno odobrili; vsled tega se je, postavil izdatek za prezidavo te stavbe v proračun. Mesto ima vitalne potrebe, mnogo zahtev Občinarjev je neodložljivih, poleg vsega tega pa je treba misliti tudi na regulacijo Nikave, na kanalizacijo mesta, na novo mestno ledenico in klavnico, na novo pokopališče, v slučaju po-državljenja rudniške ijudske šole na novo šolsko poslopje ter v slučaju železnice skozi Idrijo na novo dovozno cesto na kolodvor. Kje pa je še stanovanjsko vprašanje občinskih revežev, ki jih je vsak dan več? Na vse to je treba misliti in kje dobiti potrebni denar, če ne z dokladami? Gerent Zazula je hotel imeti 92% odnosno 108% doklade, njegovi somišljeniki pa pobijajo danes 50%, odnosno 80% doklade dasi je rudniški erar, kakor sam priznava, visoko aktiven in vendar delavci niso nič na boljšem zaradi tega. Kdor je prijatelj občine in nje stanovalcev, ne more nasprotovati dokladam, ne more nasprotovati temu, da plačuje za občin-ske potrebe največ tisti, ki ima od Idrije in nje prebivalstva največ — rudniški erar. _________________ Idrija. — Delavci, skažimo se hvaležne. »Naša rnoč“ št. 5 piše: Ministrstvo je dovolilo rudarjem 25 odstotno izboljšanje plače. Idrijski ru-daiji naj se zato zahvalijo svojemu marljivemu poslancu Gostinčarju, ki se je z vso skrbjo zavzel zanje, med tem ko niso socialni demokrati za idrijskega rudarja niti ustnic odprli in š e ničesar zanj storili. Pošieni idrijski rudarji, ki tavate v rdeči tabor, zapustite ga in pridružite se naši cenejši organizaciji". B sedilo samo na sebi ne potrebuje komentarja, ker ga bodo naši čitatelji sami storili. Avtor teh domišljij pa mora biti še večja duševna reva, kot je Gostinčar sam. — Tisoč kron, je povdarjal g. dekan Arko pri božični slavnosti pri Didiču nam je dalo visoko ministrstvo, čeravno smo tako oddaljeni, za čipkarsko šolo. Kohko pa bi bilo ministrstvo moglo še dati, če bi se bilo tudi med delavske čipkarice razdelilo namesto po 1 ali 2 K po 30 K kot nek'm uradniškim čipkaricam, tega možakar ni povedal. — C. kr rudniško ravnateljstvo še vedno noče z novim norm3lom o delavskih plačah na dan. Zato bo v gradu na sv Treh kraljev dan seja krajevnega delavskega odbora rudarske za-diuge skupno z rudniškim uradmštvom. Delavski zastopniki imajo namen spraviti v razgovor tudi bre poselnost mladeničev. Po tej seji se skliče za drugo nedeljo javen shod — Promet tujcev se je v Idriji, odkar vozi avtomobil, povzdigni! za 100 od dotkov, O božičnih praznikih je bil tak osebni promet, da je vozil avtomobil po trikrat na dan do 35 oseb. Želeti je še zboljšanja prometnih zvez in ceste, kar se pač že letos pričakuje. — Cenejše meso. Z ozirom na visoke cene mesa v Idriji se je zdela vodstvu »Občnega konzumnega društva" potrebna tudi v Idriji konku renca. Zato je odstopilo prostor v bivši Hiebe-covi mesnici g. Jožetu Kavčiču iz Žirov, kjer seka goveje meso po 1 K 52 kg. ter ima tudi drugih vrst meso po znižanih cenah. — Javno predavanje priredi iudarsko društvo v Idriji v soboto dne 13. t. m. ob 9. zvečer. Predmet je: Avstro-ogrska n a g o d b a Sodrugi, ki se tnčete poučiti o ustavnem razvoju avstrijske države, udeležite se polnoštevilno. Trst — Pri »Edinosti« se je udomačila ideja, da ne sme biti objektivna, kadar govori o socialistih. »Piccolo« je sicer enak, toda z njim se itak od časa do časa spečajo italijanski sodrugi. Socialističen mestni svetovalec je v mestnem svetu govoril o asimilaciji. »Piccolo« priobčuje njegova izvajanja ... po svoje. Sodrug Cerniutz pošlje popravek in doda še nekoliko pojasnil. »Piccolo« doda komentar in drugi dan pride »Edinost« in polemizira s »Piccolom«. Pri tem se takole na rahlo dotakne Cerniutza. Poslednji je jasno v mestnem svetu in v popravku povedal, da smo socialisti proti prisilni asimilaciji. Naravne asimilacije pa da ne more nihče preprečiti. Toda o naravni asimilaciji se lahko govori le tedaj, ako se večje ali manjše število članov enega naroda asimilira drugemu kljub temu, da ima vsa sredstva na razpolago, da si ohrani svojo individualnost in da izključi prisilno asimilacijo. »Fra parenten« je dodal so-drug Cerniutz, da se pospešuje naravna asimilacija s tem, da se dajejo manjšini vsa potrebna kulturna sredstva; na tak način bi se zmanjšal n. pr. odpor Slovencev proti Italijanom in vsled narodnega sovraštva pridobljeni odpor proti italijanski kulturi. »Edinost« pravi zaradi tega, da uči Cerniutz italijanske nacionaliste, kako naj Slovence poitalijančujejo. Vemo, da je to ideja, ki je zrastla v glavi našega velikana dr. Vilfana. Ampak da mora zaradi tega tudi »Edinost« pošiljati v svet take budalosti, ni zapisano nikjer. Zakaj če bi bilo res, kar trdi »Edinost« o Cerniutzu, potem bi se lahko reklo, da si tudi slov. nacionalci žele poitalijančevanja Slovencev, ker tudi oni zahtevajo od občine šole in druga kulturna sredstva. Ampak z »Edinostjo« se kregati bi bilo ravno tako, kakor slepcu kazati umetniške slike. — »Jutro" je prišlo v Trst in se je kar hitro potržačilo. Zdaj ne čuti več potrebe razdvojiti sojzarje, marveč je kar samo poslalo sol-zarsko. Članek, v katerem je bilo to pisano v »Jutru", je izgledal tako kakor da bi imeli uredniki »Jutra" najboljšo voljo čistiti noge našim odličnim edinjašem. Le bati se je, da se jim bo podilo kakor klerikalcem na Dunaju, ki bi prav radi oblačili frak ministrom, pa morajo le delati, ne da bi imeli od tega le trohico priznanja. Potem se je včeraj »Jutro" razjezilo nad »regni-koli“. Lepa beseda, ki vpliva demagoško na maso. Res lep napredek! Ni verjetno pa je res, da nekateri ljudje menjajo svoje ideje kakor čeden človek perilo. — Pardon Vprašanje je te, ako so kdaj ideje imeli. Vestnik organizacij. Odbor pevskega odseka »Vzajemnosti" naznanja vsem sodrugom pevcem, da sklicuje v zmislu sklepa zadnjega izrednega občnega zbora ustanovni občni zbor »Glasbene podružnice" spi del. zveze .Vzajemnosti" na nede-ijo dne 7. januarja t. 1. ob pol 10. dopoldne v salon sodr. Petriča na Resljevi cesti št. 22 in poživlja vse redne člane, da se ga gotovo in točno udeleže! Odbor. Kovinarji pozor! Naznanjamo, da se shod ne vrši v soboto (na sv. Treh kraljev dan), kakor je na vabilih, temveč v nedeljo 7. t. m. ob pol 10. dopoldne v gostilni pri „Perlesu“. Odbor. Seja odbora okrajne organizacije za Gorico in okolico bo v nedeljo dne 7. januarja 1912 ob 10. dopoldne v ,.Delavskem domu" v Gorici. Odbor okrajne organizacije v Gorici poživlja vse blagajnike krajnih skupin, da čim preje obračunajo strankine prispevke blagajniku izvrševalnega odbora, ker mora z ozirom na bližajočo se deželno konferenco sestaviti letno poročilo. Umetnost in književnost. Koncert »Glasebene Matice«. V koncertu dne 14. januarja izvajale se bodo zopet izključno izvirne slovenske skladbe in sicer pride na koncertnem odru do besede deset skladb osmih slovenskih skladateljev. V orkestralnem delu sc bodeta izvajali Lajovičevi simfonični skladbi za orkester »Capriccio« in »Andante«. Ti dve skladbi sta se v koncertih Glasbene Matice prvikrat izvajale v dneh 12. in 20. marca 1904 z vojaškim orkestrom v Nar, domu pod vodstvom g. Hubada. Sedaj jih bo izvajal tretjič orkester Slov. Filharmonije. Razven v koncertih Gl. Matice se ti dve skladbi še nista nikjer izvajali. Največji del koncertnega izvajanja bo pripadal v tem koncertu pevskemu zboru Gl. Matice in sicer nastopi moški zbor s 4 najnovejšimi modernimi slovenskimi skladbami, ki se vLjubljani niso še nikdar izvajale. Te so: dr. G. Krekova moderna moška zbora »Bratje v kolo se vstopimo« (poklonjen Gl. Matici) in »Barčica« iz Novih akordov, Devova pesem »Tihi veter od morja« in Jos. Michlova balada za moški zbor »Atila in ribič« iz Aškerčevih »Jadranskih biserov«. Mešan zbor nastopi samostojno s 3 skladbami in sicer s prvokratnim izvajanjem Gerbičevega mešanega zbora »Pozimi«, ki je posvečen Gl. Matici, nadalje se izvaja prvikrat javno Emil Adamičeva »Večerna«, »Solnee se je skrilo« in pravtako izvaja Gl. Matica prvikrat St. Premrlovo skladbo »Pesem žrjavov«. V sklepnem delu koncerta se bo ponovilo največje domače delo iz lanske koncertne sezone, pevskemu zboru Gl. Matice poklonjena Parmova skladba »Povodni mož« s sodelovanjem celotnega zbora in orkestra. Pet skladb se bo sploh prvikrat na Slovenskem izvajalo javno. To so: dr. Krekov energičen zbor »Bratje, v kolo se vstopimo«, istega skladatelja nežno-otožen, modern zbor »Barčica«, ljubko-vesel zbor Gerbičev »Pozimi« in Adamičev fino ubran zbor »Večerna«. Vdrugič pa se bodo izvajale na Slovenskem: Parmovo veliko koncertno delo »Povodni mož«, oba Lajovičeva simfonična stavka, Premrlova živo-strastna »Pesem žrjavov«, Jos. Michlova velika balada za moški zbor »Atila in ribič«, ki se je izvajala pod skladateljevim vodstvom prvikrat v Gorici in Devova »Tihi veter od morja«, ki jo je prvikrat pel pevski zbor Gl. Matice v predlanskem koncertu v Zagrebu. O posameznih skladbah prihodnjič. Na današnji slavnostni predstavi v slovenskem gledališču se igra med drugim dramolet »Komedija*, tnalo delo iz peresa mladega pisatelja, ki zasluži pozornost umetnost ljubečega občinstva. Hrvaška tragedinja Ružlčka-Strozzl gostuje v Sarajevu. V petek je igrala glavno vlogo v Vojnovičevi drami »Smrt majke Jugoviča", v torek pa Porcijo v »Beneškem trgovcu", oboje z velikim uspehom. Nova hrvaška revija je začela polmesečno izhajati v Zagrebu pod imenom »Jug". Izdaja jo znani pisatelj Marjanovič Hrvaški pisatelj Ivo Vojnovič je spisal novo dramo »Gospodja sa šuncokretom* (Gospa s solnčnico) Pred uprizoritvijo jo javno čita na Reki in v Zagrebu. Delavsko gibanje. — Izpor krojačev v Sarajevu. S tvrdko za izdelovanje vojaških uniform je nastal konflikt. Tvrdka ni mogla dočakati poteka tarifne pogodbe marca 1912, pa jo je prekršila. Glavno določilo te pogodbe je, da se delo ne sme izvrševati izven delavnice. Tvrdki pa se je posrečilo, da je kupila par neznačajnih ljudij in z njimi prekršila važno določilo. Delavci so proti tej brezobzirnosti in krivičnosti odločno nastopili. Drugih stavkokazov ni, vsled tega išče tvrdka stavkokazov po Dunaju. Ker ni izključeno, da primaha tudi v Ljubljano kak agent tvrdke Til-ler, opozarjamo krojače, naj ne sprejmejo dela v Sarajevu.________________________________ 1 ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Italijani so bombardirali. Rim, 5. jan. »Agenzia Stefani* poroča iz Tripolisa: Torpedovka »Cigno", ki je poizvedovala ob zahodni obali, je oddala na sovražno taborišče pri rtu T o r w a šestdeset granatnih strelov. Italijani poročajo o turških dezerterjih. B e n g a z i, 5. jan. Dezertacije v turškem taboru se nadaljujejo, čeprav je sporočil vrhovni poveljnik raznim rodovom, da kmalu prispo oja-čenja. Mirovne vesti. B e r o 1 i n, 5. jan. Predvčeranji poset avstro-ogrskega poslanika pri državnem kancelarju spravljajo v zvezo s prizadevanji Nemčije in Avstro-Ogrske, da se omogoči začetek mirovnih|po- gajanj med Turčijo in Italijo. Ker zastopa nemški poslanik v Carigradu italijanske interese, se baje trudi za mirovna poganja avstro ogrski poslanik grof Pallavicini, medtem ko prevzame pogajanja v Rimu ondotni nemški poslanik. Pariz, 5. jan. Iz Rima poročajo, d a s e bomožnost miru tekom tega meseca vsaj približala. Francoska diplomacija dela neumorno na to, da se konča italijansko-turška vojna še pred pomladjo. Rim, 5. jan. V uradnih krogih se zdržuje želja in voljnost, da se ponudi roka za mir, brž ko se Turška za vedno in brezpogojno odreče Tripolitaniji. Nasprotno pa bi Italija kolikor možno ustregla Turčiji v vseh drugih točkah, tako tudi pri prevzetju dela državnega dolga. Stroge odredbe za Egipt. London, 5. jan. V Egiptu so izdali strožje odredbe, da preprečijo vojno kontrebando za Turčijo. Uvedli so strogo obmejno stražo. Vse to baje zategadelj, da Italija ne zahteva kake odškodnine od Egipta. Govorica o odstopu vojnega ministra. D u n a j , 5. jan Vojni minister vitez Auf-e n b e r g je bil te dni na avdienci pri cesarju in prestolonasledniku, da poroča o delcgacijskem zasedanju in o tekočih vojaških zadevah; oba-dva sta mu izrazila svoje zadovoljstvo nad njegovim nastopom v delegacijah. — S tem hočejo pokazati, da vsled nerodnega de-legacijskega govora stališče vojnega ministra ni nič omajano. Če je grozdje prekislo .,. Dunaj, 4. januarja. V „N. Fr. Presse” zavračajo oficielni krogi trditev pariških in londonskih listov, da naj služi iskano posojilo vojnim svrham in oboroževanju: posojilo je namenjeno vračilu dolgov in mirnim gospodarskim investicijam, Delovanje Istrskega dež. zbora. Trst, 5. jan. Danes se nadaljujejo pod predsedstvom princa Hohenloheja pogajanja strank v istrskem deželnem zboru o sklicanju in delovanju deželnega zbora. Mučenik rede. Z U r i c h, 5. januarja. Včeraj je umrl na za-strupljenju s streptokoki dr. F. B. Simon, zet Avgusta Bebelna. Pred štirinajstimi dnevi ga je v bakteriološkem laboratoriju ugriznila v znanstvene svrhe s streptokoki cepljena bela miš. Simon se je ukvarjal z izumitvijo sirotke zoper streptokoke, ki se pojavljajo pri raku, ušenu in porodni mrzlici. Posrečilo se mu je že ozdraviti s streptokoki okužene živali in je zatrdno upal, da bo s svojim sredstvom zatrl tudi v človeku strupene bakterije. Preden je dospel na cilj, so ga streptokoki umorili. Njegov tast Bebel biva v Zttrichu in je bil že pripravljen na konec svojega zeta. Baski konec preiskave o atentata na Sto-llplna. Peterburg, o. januarja. »Novoje Vremja" zagotavtja, da bo bivši policijski načelnik K u -slov imenovan za senatorja, znani polkovnik K u 1 j a p k o za voditelja obmejne žandarme-rije. Revizija senatorja Trusiewicza je imela ta vspeh, da bodo vse ob atentatu kompromitirane osebe odlikovane. Carizem besni. P e t e r b u r g, 5. januarja. »Novoje Vremja" poroča, da je izvedla policija n e b r o j hišnih preiskav in zaprla mnogo študentov, inteligentov in delavcev. Rudarska stavka v Belgiji. Bruselj, 5. januarja. V Borinaži stavka nad 26 tisoč rudarjev, ki prirejajo demonstracijske obhode. Mir se ni nikjer kaiil. Napad na bančnega sla. Berlin, 5. januarja. Neki uradnik banke za trgovino in obrt je zvabil bančnega sla v avtomot il in ga začel daviti z zanjko iz ž ce. Sel, ki je imel pri sebi 40.000 mark, se je oprostil, in klical na pomoč, na kar so roparja prijeli. 75 kratnl morilec. Berlin, 5. januarja. Z aretiranim dro-gijtom Scharmackom v kupčijski zvezi stoječega Castrewa , ki je izdeloval žganje iz metilalkohola in uničil silno število človeških življenj, so prijeli. Velik požar. Budimpešta, 5. jan. Vsled hibe v električni napeljavi v salonu grofa Lajoša Batthya-n y j a je nastal požar, ki je uničil pohištvo in dragocene slike, med njimi znamenito sliko Nizozemca Van D y c k a, Škode je za 1,200.000 K. Položaj v Turčiji. Veliki vezir za mir. Solun, 4. jan. Kakor poročajo, je poslal veliki vezir Sajd paša na vse valije okrožnico, kjer pravi, da sklene v kratkem z Italijo mir, ki bo varoval korist in čast države. Nadalje poziva veliki vezir vse valije, naj skrbe, da bodo v notranjosti države zopet redne razmere. Divje vesti. Soiija, 5. jan. Včeraj so krožile senzacio-nelne vesti o umoru vojnega ministra Mahmud Šeiket paše in odhodu drinopoljske garnizije proti Carigradu, ki so se zdele izprva tem verjetnejše, ker niso dospeli vlaki iz Carigrada, ker so bile brzojavne zveze prekinjene. Te vesti so spravljali v zvezo s protirevolucijo staroturkov. Na merodajnih mestih ne vedo ničesar o teh vesteh, ki so torej očividno neresnične. Viharna seja turške zbornice. Carigrad, 5. jan. V zbornici je izjavil veliki vezir, da vstraja tudi novi kabinet pri spremembi § 35 ustave, češ da ima v vseh ustavnih državah vladar pravico razpustiti zbornico. Voditelj mladoturkov Seyid je stavil predlog, naj zbornica sklene v poimenskem glasovanju, da zbornica takoj pride v razpravo o spremembi § 35. Opozicija je stavila predlog, naj se preje vpraša senat, ali obstoja konflikt. Razvila se je živahna debata, kateri predlog ima prednost. Kljub protestom opozicije so pričeli mlado-turki glasovati o Seyidovem predlogu, ne da bi se bilo preje glasovalo, kateremu predlogu gre prednost. Opozicija je med silnim hrupom zapuščala dvorano, poslanca Ferid in Dalaat bi se bila kmalu stepla. Slednjič je sprejela zbornica Seyidov predlog s 103 proti dvema glasovoma, predlog opozicije je propadel z 90 proti 100 glasovom. Grozodejstva bolgarskih čet. Carigrad, 5. jan. Iz Monastirja poročajo: Pri Kruševem je umorila bolgarska vstaška četa, ki je štela 50 mož in je imela med sabo tudi Italijane, pomorila 13 oseb, med njimi dva otroka. Kritične vesti. Solun, 5. jan. Bolgarski revolucionarni odbor pošilja tajne agente v Macedonijo, da pridobe ljudstvo za splošno vstajo. Krečanski poslanci na svobodi. Kanea, 5. jan. Zastopniki velevlasti so spustili krečanske poslance, ki so bili v vjetništvu na angleški križarki, na svobodo, potem ko so jih bili posvarili. Revolucija na Kitajskem. Predsednik Sunjatsen. Berolin, 5. jan. Iz Pekinga javljajo, da je imel v pondeljek dr. Sunjatsen svečan vhod v r e p u b 1 i k a n s k o glavno mesto Nanking, kjer ga je pozdravilo ljudstvo s hrupnim veseljem in so njemu na čast oddali 21 strelov iz topov. Predvčerajšnjem ob 11. dopoldne je prevzel začasno vlado in prisegel, da prežene Mandžure, napravi mir in ustanovi na Kitajskem ljudsko vlado. Brž ko na -logo izvrši, odstopi, da se izvrši redna volitev predsednika. Prvi uradni čin začasne vlade je bila uvedba novega koledarja, ki postavlja začetek leta na dan 1. januarja. Revolucionarni vojaki. H a r b i n , 5. jan. Uporni vojaki 2 0. divizije so zavzeli postajo Šanhajkvan in odrezali zvezo med Kitajsko iz Mandžurijo. Japonski vojaški oddelek je na potu proti revolucionarnim vojakom. Odgovorni urednik F t a n B a r 11. Izdaja in lai&ga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Llubliani. Konzumno društvo v Hrastniku obvešča svoje člane, da oddado dividendne znamke od 2. do 10. januarja. Pozneje se ne bodo sprejemale. Naželstvo. Kavarna Unione v Trstu iilicatiaNcrma in Torre Klanca :: se priporoča. :: Kavarna „CENTRAL“ poleg jubilejskega m08*0 danes in vsak dan KONCERT. Začetek ob 8. uri zvečer. S spoštovanjem Vstopnina prosta. Štefan Miholič, kavamar. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto Inko. Moze, ulica Miramar 1. Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc-eacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-serma) Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Kivo Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Občno konzumno društvo v Idriji naznanja svojim članom, da se vrši inventura v centralni prodajalni od 5. do 9. januarja prihodnjega leta. Prodajalna v Idriji bo torej 7., 8. in event. 9. januarja zaprta; le manjši predmeti se bodo prodajali pri stranskih vratih. Dividendne znamke je oddati od 5. do 14. januarja v društveni pisarni; pozneje se ne bodo sprejemale. Z znamkami je prinesti tudi obe zadružni knjižici. Idrija, dne 26. decembra 1911. JfažcJstT«. Sodrugi! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak sodrug hodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čila ,.Zarjo“. Žepni koledar za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912 je izšel te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide. VSEBINA : Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj). — Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem ooru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. — Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke. Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi „Zarje“ v Ljubljani. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin. v naslednjih tobakarnah: Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cest;*. Tivoli, na žel. prel. pri N;ir. domu. Subie, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta. Kane, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Sušark, Šelenburgova ulica. Sehadolc Anton, Zelena jama 50. Dolener, Prešernova ulica. Pie hi er, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Kimska ee&ta. Kianšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta. = Konsumno drušvo = za Ljubljano in okolico —: vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani ..... je v letu 1910/11 svojim članom izplačalo 16.610 kron 45 h čistega dobička. Izplačalo je 4°/° dividendo! Kot član pristopi lahko vsak, kdor plača 1 K pristopnine. Delež znaša 30 kron. Včlanjenih je že 1610 konsumentov. Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6. II. Prodajalne so: v Ljubljani, Sodna ulica 4 na Viču - Glincah, Tržaška cesta Bohoričeva ulica 12 v Tržiču na Gorenjskem Krakovski nasip 10 na Savi na Gorenjskem v SpodnjiŠiški (v lastni hiši) na Jesenicah na Gorenjskem. Hranilne vloge se sprejemajo od elanov in se obre-= stujejo po 5% od dne vloge do dne dviga. = ser Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani (vptaaua zadruga z omejenim janiNtvom.) == ===== Wolfova ulica št. 3, II. nadstropje. = — = Obrestuje hranilne vloge po 47*%. Sprejema vloge na te- jl Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. I od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi :: :: listine, hipoteke itd. :: :: T :: :: ob vsakem drugem navadnem dnevnem času. :: :: m m