83*34 60100200 PPII OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER poštnina plačana v gotovini *““• postale I gruppc DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 85 (9693) TRST, sobota, 16. aprila 1977 DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» p uorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovemja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ODLOG SKLEPA V PRIČAKOVANJU IZIDA UPRAVNIH VOLITEV KD PREDLAGA NOV KROG SREČANJ PRED ODLOČITVIJO 0 NOVI VEČINI Manca (PSI): Če bo KD pristala na dogovor, mora Andreottijeva vlada odstopiti, ker je potrebna temeljita sprememba njene sestave RIM, 15. _ Zdelo se je že. da so *navzkrižni» sestanki str gospodarskimi strokovnjaki DHh ,ustavnega Loka in da se s nodnjim tednom začenja nova fa str dvostranskih pogovorov med ahkami, ko bi na dnevnem redu Zum ^ vprašanje političnega spora-To?9 in torej strukture nove vlade, .“pa v zadnjem trenutku so vsko-Hov ^[Pokristjani, ki so zahtevali znl- n*?' pogajanj »navzkrižnega* ^aja, KD je dala sama pobudo, Prav je pojasnila, da ne gre za K;,_ ai novega*, pač pa za «poglo- 6itev» k. problemov, ki so nastali med “govori tega tedna .Kakorkoli že, očiten je namen KD, zavleče s pogajanji vsaj še en en. kajti konec prihodnjega tedna ral Se?Lane direkcija KD, ki bo iro-v a sončno odgovoriti na zahteve i.Za demokratičnih strank kov* V^mosraucnUi strank po obli-a"iu nove vladne večine na os-1 skupno dogovorjenega progra-j,ln ustreznih političnih jamstev, dem L°^k°li te, socialisti so sprejeli ‘""krščansko pobudo «novega ni-din r.a7'g°vorov na diplomatski na-Manca je povedal, da se mu ‘Pobuda koristna, če hočejo de-nj.^stjani zares poglobiti vpraša-(j.8, ki so prišla do izraza zadnje ‘ med razgovori. ral n-Ca ie tudi Pojasnil, da bo mo-a direkcija KD konec prihodnjega tedna jasno povedati, ali pristaja na kolegialno srečanje tajnikov strank ustavnega loka. Če bo na to pristala, pomeni, da je odprta pot programskemu in političnemu dogovoru. Sestavljena bo nova vladna večina, v kateri bodo vse demokratične stranke. Tedaj bo moral Andreotti odstopiti z vso vlado. «Vedno smo nasprotovali,* je poudaril s tem v zvezi Manca, «vladnim krizam, ki bi predstavljale skok v temo. Toda terih drugih občinah (skupno bo glasovalo 400 tisoč Italijanov), kako se opredeljujejo, volivci spričo možnosti nove spremembe politične linije. Morebiten hud neuspeh bi KD verjetno prepričal, da je na krivi poti, prevelik uspeh pa bi ji verjetno vlil novega poguma, tudi v odnosih z drugimi strankami. Medtem Se nadaljujejo še zadnja «navzkrižna» srečanja. Tokrat so se jen, kot bi bil dogovorjen izhod iz krize. Mislimo, da bi lahko vlada ostala enobarvna, vendar korenito spremenjena v svoji strukturi. Vladna kriza f . naj bi javnosti jasno pokazala, da se začenja novo obdob je, kajti nova vlada bi morala prejeti zaupnico v parlamentu. Tokrat pa bi za zaupnico glasovala drugačna vladna koalicija.* Manca je nato povedal še, da so sporne točke javnega reda, glede katerega demokristjani vztrajajo z izjemnimi ukrepi. Enotedenski odlog, ki so si ga pridobili demokristjani, ni vsem po godu. še enkrat so se oglasili 'socialdemokratski in republikanski voditelji, ki poudarjajo, da se mudi .in da je potreben takojšen sporazum. Na drugi strani pa ni za nikogar tajnost, da hoče KD preveriti na nedeljskih volitvah v Rovigu in neka- *"■•... "■•litim mn, m, mtiuMim, liMiiMm numimminn iiiiiiimiiihiiiiiiihi inimn, iiiiitiiiiiimimiiiiiiu POLICIJA TAVA V TEMI V Se v zastoju preiskava o ugrabitvi De Martina francesco De Martino potrdil, da je nekdo zahteva) 5 milijard odkupnine, ne more pa povedati, ali gre za prave ugrabitelje vJAPELJ. 15. — Preiskovalci ta ied.i- ,vedno v popolni temi, kljub *'8zniJe številnejšim sporočilom naj-djL Cr,ejših skrajnih skupin. Dnevih . pattino* je danes popoldne borU telefoniral ter napovedal, da tM ,.'f Prihodnjih 48 urah poslali u-\i;> teu tiskovne agencije ANSA v jjjjjknu Tegjeni De Martino imel s seboj. nekatere predmete, ki jih je kko rt Ska zveza je bila zelo slaba, 8>'e . n‘ 6iIti mogoče razumeti, če Ha uZa organizacijo NAP (skraj-dj i,VlCa) ali pa NAM (nuovi arditi Uss°lini, očitno skrajno desni-B ia skuP‘na). sCo n' soctehstični tajnik France-“‘kar7, Martino je danes sprejel čas-Je’ kj čakajo na vesti njego- ljena popustiti izsiljevanju, da ni pripravljena delati reklame fašistom in da ne verjame verodostojnosti sporočila «<>rdine nuovo*, da pa kljub vsemu pristaja na predlog fašistične organizacije, če bo to pripomoglo k rešitvi te sramotne zadeve (if) se pogovarjali dobro uro. Socialist Manca pa se je pogovarjal z demo- kristjanom Gallonijem in komunistom Chiaromontejem. Galloni se je sestal tudi s tajnikom PLI Zano-nejem, ki se, kot je znano, ne strinja z oblikovanjem vladne večine, v kateri bi bili tudi komunisti. Demokristjani pa' verjetno skušajo prepričati liberalce, naj ostanejo v vladni večini, saj bi že s svojo prisotnostjo (če že ne močjo, ki je splahnela na. zadnjih volitvah) podprli zmernejše sile. (st.s.) Maja 7 (očk draginjsk« doklade? RIM, 15. — Prihodnji skok premične lestvice bo znašal vsaj sedem točk: to predvidevajo na podlagi porasta cen na drobno, ki so se v marcu zvišale za liS od sto. Naj omenimo, da se je februarja draginjska doklada zvišala za devet točk, uradno pa bodo določili za koliko točk bo poskočila za sedanje trimesečje v maju, ko se bo sestala posebna komisija. Predvideva jo, da se bo dragirljska doklada v le tu 1977 povečala za sedem točk maja šest avgusta in pet novembra, kar je bilo še kai* v skladu s smernicami, k jih je določila vlada v svojem jam stvenem pismu mednarodnemu denar nemu skladu. AMSTERDAM. 15. — V nizozemskem glavnem mestu se bo jutri in pojutrišnjem sestalo 16 voditeljev socialističnih strank zahodnih držav. Prisotni bodo najvidnejši predstavniki socialistične internacionale, med katerimi naj omenimo Nemca Willy-ja Brandta, Britanca Callaghana, Portugalci Soaresa, Španca Gonzalesa in Izraelca Peresa. Italijo bo zastopal tajnik PSI Craxi. ki, itenovanjem. De Martino je de-Vejti a raje sam posreduje nekatere K.. (Ja no K; x t fic-Tr.i nnišU r\r\ ^bačivij3 "e v t)sku Prišlo do klici")11' domnev. Potrdil je, da dvg j j °d njegovih prijateljev imel tlim, e efonska pogovora z domnev-kim-i^Srabitelji, kj so zahtevali od-Dgi-ak? v. Zllesku pet milijard lir. do, j01 tej ji so potrdili, da dobro veta^ a L>e Martino ne razpolaga s Vost \s°te, izrazili pa so tudi goto- d#Li a.a b« bivšj socialistični tajnik dg iz zagate. Obljubili so, da rjp ° Poslali dokaze, da je Gui-Tq j p Martino res, v njihovih rokah. t>e j!0 še pred dnevi, je dejal ■ Martino, od ' t, tag&rjz tudi °ka azov, nobenih pogajanj in Kfabppij^tevo ali je šlo res za u- ■jiiK i - ■ j-- dejal socialistični vejajo’ 1 Je dodal, da še vedno ča-N'a Vl a .Ponoven stik ,z ugrabitelji, šakali asanje ali je morda šlo za Ra pp’De Martino dejal, da te-'biieniteore izključiti, vendar da je kiji, SeVed S°’ V resn’c‘ uSraM' a dokazov o tem nimajo. •o fia ' 111 .te, da ni šlo za šakale? ■'ato i„Vpla“ab časnikarji. »Predvsem hekat ‘j, s° se oglasili dvakrat, zaradi verje/ l> Obl-ortiU ______iu Tudj n °L"°b'la nobenih sadov, ka l.a||c a["estnik državnega pravdni- Francesco De Martino med svojo tiskovno konferenco (Telefoto ANSA) S SEJE MINISTRSKEGA SVETA Vlada je odobrila osnutek zakona o reformi univerze Stammati: «Ce se sindikati ne strinjajo, ne bo nihče spremenil premične lestyice» RIM, 15. — Na svoji redni seji je Andreottijeva vlada odobrila zakonski osnutek ministra Malfattija za reformo univerze, ki odpravlja fakultete, ustanavlja meddisciplin-ske strukture ter skuša urejati or-ganik docentov. Po novem osnutku naj bi univerza nudila tri diplome: prvostopenjsko diplomo, končno diplomo in raziskovalni doktorat. (Podrobnosti o vladnem osnutku objavljamo za zadnji strani). Minister Malfatti je ob izhodu iz Palače Chigi pojasnil časnikarjem, da gre za vladni osnutek, ki ga bo mogoče prediskutirati in spremeniti med parlamentarno razpravo. Prve ostre kritike pa so že izrekli socialisti, ki opozarjajo na dejstvo, da je reforma univerze preresno vprašanje, da bi ga lahko vlada obravnavala na tak način. Praviloma bi morala dati pobudo za dogovor med demokratičnimi strankami. Njeno ravnanje dokazuje, kako nezadostno je sedahje vladno ravnotežje, ko ne obstaja vladna večina, ki bi pogojevala ministrski svet in njegove izbire. Na osnutek Malfattijeve reforme so reagirali tudi študentje, ki napovedujejo po vsej Italiji za jutrišnji dan manifestacije. Posebno velika, vendar »mirna*, kot poudarjajo organizatorji, bo manifestacija v Rimu. V začetku vladne seje je zunanji minister Arnaldo Forlani- poročal o »zairskem vprašanju* in povedal, da Italije ni nihče obvestil o francoskem posrednem posegu z letalskim mostom. Zato bo na skorajšnji ministrski konferenci zahodnoevropskih držav v Londonu izrazil svojo »zaskrbljenost* zaradi tega dogodka. Forlani je izrazil upanje, da bo mogoče vprašanja južne afriške poloble rešiti s pogajanji in po mirni poti. Na koncu smo še zabeležili izjavo zakladnega ministra Stammati ja, s katero je hotel pomiriti zaskrbljenost sindikatov v zvezi z nekaterimi omembami spremembe sistema premične lestvice, ki jih vsebuje »jamstveno pismo* mednarodnemu denarnemu skladu. Stammati pojasnjuje, da je v pismu jasno rečeno, da »bodo te spremembe možne, če se bodo s tem sindikati strinjali*. Ker. pa vemo, da se sindikati ne strinjajo, je dodal Stammati, je vsaka zaskrbljenost odveč, (st.s.) LIZBONA, 15. — Na dnevnem redu pogovorov, ki jih bo imel predsednik portugalske vlade Mario Soa-res v Washingtonu, ki ga bo obiskal prihodnji teden, bo predvsem vprašanje ameriškega oporišča na Azorskem otočju ter ustanovitev mednarodnega finančnega sklada, ki naj bi dodelil Portugalski posojilo poldruge milijarde dolarjev. POROČILO TAJNIKA CUFFARA NA PRVEM DEŽELNEM KONGRESU KPI Enotnost vseh demokratičnih sii glavni pogoj za preporod dežele Osimski sporazumi nudijo deželi zgodovinsko priložnost Kako prebroditi hudo krizo v deželi in v državi - Nujnost globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti - Navzoči številni gostje in predstavniki demokratičnih strank Jugoslovanski predstavniki na deželnem kongresu KPI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia VLADA DOLOČILA DATUM ZAKONODAJNIH VOLITEV Petnajstega junija prve povojne demokratične volitve v Španiji _ v- Vojska sprejeiil a Jegalizaeijo KP Španije - Tiskovna konferenca tajnika partije Carrilla o volilnem programu MADRID, 15. — Ob koncu vladne seje so danes v Madridu uradno sporočili, da bodo zakonodajne volitve 15. junija. S tem sporočilom se obenem začenja volilna kampanja. Vladni ukrep bo vsekakor prispeval k popuščanju napetosti po dogockih zadnjih dni, k' so se zaključili z odstopom ministra za mornarico Pita de Veige, istočasno pa je razpis volitev potrditev procesa demokratizacije, kf se nadaljuje po smernicah, ki ga je začrtala Suarezova vlada. Španski tisk danes objavlja u-radno verzijo sporočila, ki ga je objavil vrhovni vojaški svet ob koncu svojega zasedanja prejšnji torek. Tako dejansko, demantirajo pisanje desničarskega dnevnika »El Alcazar*. ki je objavil vest, da je vojska pripravljena rešiti spor «na svoj način*, če bi to bilo potrebno. Uradna verzija sporočila vrhovnega vojaškega sveta trdi,' da je legalizacija Komunistične partije Španije sicer povzročila negativne reakcije skoraj v vseh vojaških enotah, ki pa so vse z vzorno disciplino sprejele proces demokratizacije. Ob zaključku zasedanja centralnega komiteja KPš je tajnik partije. Santiago Carrillo imel tiskovno konferenco, v kateri je med drugim dejal, da bi se najbrž izognili vsem nevšečnostim, ki so jim bi li priča zadnje dni, če bi bil posto- pek za legalizacijo strank bolj e-nostaven. Ko bi bilo dovolj vpisati se v poseben seznam, kot v neka terih evropskih državah, bi se i- Posojilo EGS za Italijo PARIZ, 15. — Odbor za monetarna vprašanja pri EGS je sklenil, da nadomesti 500 milijonov dolarjev posojila EGS, ki jih je umaknila Vel. Britanija, ker tudi sama potrebuje ta denar. Posojilo bo EGS, po ratifikaciji plenuma finančnih ministrov, poiskala na denarnem tržišču. Del skupnega posojila EGS, ki znaša milijardo 850 milijonov dolarjev, še iz leta 1974, bi EGS morala nadoknaditi že pred časom, a je raje počakala na zaključek vzporednih italijanskih pogajanj z mednarodnim monetarnim skladom za posojilo 530 milijonov dolarjev. Odbor za monetarna vprašanja pri EGS je odobril tudi predlog glavnega ravnatelja MDS Witteveena, naj bi države članice zvišale svojo kvoto pri mednarodnem monetarnem skladu, ki je bil trenutno v blagajniški krizi. lllllinillMMIIIIIIIfllllHIIIIIIIIIMIIMIIIIIUIIIlilflllllllllUlMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimnillllUllllllllllllllimilllllllll NEMČIJA OMAHUJE MED REPRESIJO IN DIALOGOM bitvi Gnu?"’ v°ri preiškavo o ugra-"a De Martina ni hotel dati C^aye o poteku preiskav, intervimJika 0rialla riatlaci, ki naj bi ^artina , , grabljenega Guida De Pttelagalala . V SV0'ierT1 letaku nnJ" “acistična organizacija «or- vu» je izjavila, da iu priprav- (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN, 15. — «Vmesna bilanca*, ki so jo v vladni palači v Bonnu poskušali sestaviti teden dni po u-moru zahodnonemškega vrhovnega državnega tožilca je pomirljivih novic željni javnosti navrgla le malo konkretnega in še manj pomirljivega. Ne sa -,o, da drznih teroristov, ki so si sredi belega dne upali dvigniti iroko na najvišjega predstavnika ’ .-avosodja in izzvati državo, ki velja l. eno najbolj organiziranih in drakonsko ostrih, še niso spravili za zapahe, odgovorni ministri so — gotovo neradi — pripravili javnost na možnost, da lov na morilce morebiti niti ne bo tako uspe-' šen in rezultati ne tako kratkoročni kot so pričakovali. Politični terorizem se je v družbenem življenju v najrazvitejši zahodnoevropski drža vi iz mahu na senčnih straneh razvil v grčevo podrast, ki je povsod in ki jo bo težko izkoreniniti. Ministrstvo za notranje zadeve ZR Nemčije sodi, da trenutno v državi deluje okoli 300 do 500 aktivnih te roristov, ki jih podpira krog vsaj 3 tisoč ljudi, število tistih, ki jih označujejo za njihove »simpatizerje* pa cenijo zelo različno, od 5 tisoč do 10 tisoč ljudi. Po ocenah stro. kovnjakov gre všekakor za množico, ki je dovolj velika, da se v njej desetine dobro organiziranih skrajnežev lahko kadarkoli izgubijo in priplavajo na beli dan šele tedaj, ko se vihar, ki so ga dvignili, poleže; Za vse tukajšnje politične razprave, ki jih je vzpodbudil umor Siegfrieda Bubacka je vsaj za sedaj značilno in nič ne kaže, da se bo kaj spremenilo, da se izogibajo analizi resničnih in globljih družbenih vzrokov terorizma, ki se je v zadnjih letih navzlic ostrim represivnim ukrepom bistveno razširil. V največ primerih so pripadniki terorističnih organizacij sinovi in hčere višjih slojev meščanske družbe, ki jim je poseganje za visokodonečimi »revolucionarnimi* gesli prej izgovor za sproščanje agresivnosti in potešitev želje po pustolovščini, kakor pa izraz potrebe po progresivnem družbenem angažiranju. V političnem. o-bračunavanju z naprednimi silami kar počez, ki ga je sprožil najnovejši teroristični napad skupine «Bader - Meinhoff* pa so se seveda v žarišču srditih napadov konservativne opozicije ?našli predvsem tisti, ki svojo nanredno vizijo razvoja «družbe iz obilja* razlagajo odprto in. v okviru obstoječe strukture ublasti. Streli, ki so bili po besedah kanclerja Helmuta Schmidta namenjeni ne osebno'Siegfriedu Bubacku ampak »pravni državi* kot taki, so na ta način razen treh žrtev najbolj prizadeli tiste, kj.se z legalnimi sredstvi borijo za širši prostor za demokratično delovanje. Prva neposredna posledica atentata je tudi odločitev sodišča/ v Stuttgartu, da nepreklicno zaključi z dokaznim postopkom proces proti vodilni trojki skupine «Baader - Meinhoff*, ki že več kot dve leti poskuša prepričati sodnike in javnost, da njihove teroristične akcije niso bile motivirane predvsem s kriminalnimi vzgibi kot trdi obtožba, ampak s političnimi argumenti in da so torej najrr'ikalnejše znamenje odpora proti notranjim in zunanje-političnim vrednotam zahodne-nemške družbe. V senci splošne zaskrbljenosti in ogorčenja, ki je preplavilo javnost ob uboju državnega • tožilca so odgovorni krogi ocenili, da je čas za dokončanje najdaljšega procesa o povojni zgodovini ZR Nemčije nedvomno dozorel. Za vse tri zapornike — Andreasa Baaderja, Gudrun Ensslin in Jana Raspea — je obtožba danes ponovila zahtevo po dosmrtni' ječi. Trojico razen vrste bolj ali manj uničujočih atentatov bremenijo tudi štiri smrtne žrtve. Ve- rjetno računica, džt bodo obsojeni voditelji teroristične skupine, ki je nekaj let strahovala Zahodno Nemčijo manj očitna spodbuda njihovim idejnim dedičem, držj. Vprašanje pa je ali bo sodba, ki bo izrečena ob koncu naslednjega meseca ali v začetku junija že sama po sebi dovolj zastrašujoča, da bo pomenila tudi' konec zahodnonemškega terorizma. Bolj je verjetno, da se bo «družba bogatih* z večjo zavzetostjo morala soočati s problemi mlade generacije, ki spričo preskopega deleža pri političnem soodločanju, preskromne palete političnih alternativ, nejasnih perspektiv v šoli, na univerzi, na delavnem mestu, na startu v življenje, išče novih vrednot in načinov kako opozoriti na svoje probleme. Samo takšna razprava, ki bo brez vnaprejšnjih predsodkov «lova na čarovanice* in političnega etiketiranja odkrivala nove alternative za demokratizacijo družbenega življenja, bo lahko izpodrezala korenine tisti široki podrasti, v kateri se vedno znova izgubljajo krvavi sledovi turistov. Bonnska in miinchenska demokr-ščanska opozicija pa še vedno verjame, da bo terorizem lahko izkoreninila z izrednimi in še Ostrejšimi zakoni. IVO VAJGL zognili vsem incidentom, je dejal Carrillo. kj je v nadaljevanju poudaril, da,je pot, ki pelje o je mogoča že po premieri ocena, ki ne gre preko povprečnosti, kot ni presegla povprečnosti celotna sezona, kljub nekaterim pomembnim kolektivnim in individualnim umetniškim dosežkom. j. k. Danes odprtje razstave del Avgusta Černigoja Danes ob 18. uri bodo v razstavni dvorani palače Costan-zi odprli veliko razstavo del tržaškega likovnika prof. Avgusta Černigoja ob petdesetletnici njegovega Zelo pestrega in bogatega udejstvovanja v Trstu. Razstavo prireja slovenskemu mojstru tržaški mestni muzej »Revoltclla*, vsa prireditev pa je pod pokroviteljstvom tržaške občine. Dokumentarni film o lepotah Trsta Včeraj so prvič prikazali barvni dokumentarec uTrieste citta diver-sa*, ki ga je za avtonomno turistično in letoviščarsko ustanovo pripravil Center za socialno kinematogra-fijo. Film prikazuje tržaško pokrajino, mesto in zgodovinske posebnosti. Režiral ga je Giulio Mauri po scenografiji Valerie Bombači. Jutri bodo vrteli dokumentarec (vstop prost) v lO. in 12. uri. kinu «Nazionale» ob Kratkometražni filmi o nastanku nacizma Pismo iz Ljubljane po radiu Trst A Danes, v soboto 16. aprila, bo Radio Trst A od 10. do 11. ure oddajal kulturno pismo, ki ga je pripravila Radiotelevizija Ljubljana za tržaški sedež Rai. V slovenski verziji za Radio Trst A in v italijanski verziji za italijanske lokalne oddaje. To je prva oddaja te vrste in se bo nadaljevala vsak ,mesec po dogovoru, ki sta ga nedavno sklenila tržaški in ljubljanski sedež radia. NA SESTANKU DEŽELNE KOMISIJE ZA TURIZEM Poročilo 6 deželni turistični politiki v obdobju 1965-1975 Prihodnji torek, sredo in četrtek bodo predvajali v Nemškem kulturnem inštitutu 14 kratkometražnih filmov, ki so jih kot propagando za nacizem posneli v Nemčiji v času uteimarske republike, to je med leti 1925 in 1932. Filme bo predstavil prof. Arduino Agnelli, docent na tržaški filozofski fakulteti. Med naslovi filmov naj omenimo uParteitag der NSDAP», ki je posvečen kongresu nacistične stranke; «Einer jur ailes*. ki prikazuje politične smernice Paula Hindenburga in «Was mir schufem, ki so ga posneli za nacistično stranko. / Gledališča SSG Stalno slovensko gledadšče v Trstu gostuje s predstavo Anonima Venezia-na «BENECANKA» danes, 16. t.m., ob 17. in 19.30 v CELJU. VERDI Drevi ob 20. uri zadnja ponovitev opere »LUISA*. Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice za preostale sedeže. ROSSETTI Danes ob 16. uri v abonmaju red prosti, in ob 20.30, red I. sobota, «Vestire gli ignudi* Pirandella. Nastopata Anna Maria Guamieri, Gabriele Forzetti. Režija Mario Missiroli. Rezervacije za vse predstave pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Danes ob 20.30 skupina Teatro La-boratorio iz Verone predstavila «Bric-catirakamerame*. Režija E. M. Caser-ta. Veljajo odrezki Auditorium. Od 20. do 23. aprila Miranda Martino v «Storia di una donna* Martina Cerlianija. Glasba Martina. Canfore in Colomba in pesmi zadnjih tridesetih let. Rezervacije pri Osrednji blagajni. Pasaža Protti. Veljajo kuponi Auditorium. Qfl GLASBENA MATICA TRST Sezona 1976 - 77 Deveti abonmajski koncert V četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKI KOMORNI* ORKESTER Dirigent: ANTON NANUT Solist: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ -violina Dolar, Mozart. Na sporedu: Tartini, Haydn Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29. tel. 418-605, in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Razna obvestila Urnik ANPI-VZPI l!rad ANP1 - VZP1 v Ulici Crispi šlev. 3 je po sklepu tajništva združenja odprt tri dni tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Uradne ure so: dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure. Tržačana aretirana v Miinchnu zaradi ponarejenih dolarjev V Miinchnu so agenti nemške policije aretiralj dva Tržačana, 33-let-nega Pierpaola Pozzecca iz Ul. Ricci 2 in 22-letnega Paola Giurgevicha iz Ul. Luciani 5, pri katerih so našli za 50.000 dolarjev ponarejenih bankovcev po 50 in 100 dolarjev. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so preiskali stanovanji obeh aretiranih, vendar niso našli ničesar. Pred posegom odbornika Bertolija je komisija odobrila posojilo avtonomnim letoviščarskim ustanovam Glavna točka dnevnega reda včerajšnjega sestanka deželne komisije za turizem je bilo poročilo deželnega odbornika Bertolija o turistični deželni politiki v desetletju 1965-75. Vendar pa je komisija pred tem obravnavala in z večino glasov tudi odobrila, vzdržali so se predstavniki KPI in PSI, zakonski osnutek o posojilu v višini 350 milijonov tistim avtonomnim letoviščarskim in turističnim ustanovam, ki so zašle v denarne težave. Prve Bertolijeve ugotovitve pa so se nanašale na zvišanje razpoložljivih ležišč v deželi: od 93.000 v letu 1965 (od teh 31.000 v hotelih in 62.000 izven) .jih je v letu 1975 bilo že 143.000 (40.000 v hotelih in 103.000 izven). Navedel je še nekaj bistvenih podatkov: število turistov je z 940.000 naraslo na 1 milijon 258.009, število nočitev pa od 6 milijonov 920.000 na 10 milijonov 350.000. Celotna turistična dejavnost, všteti so tako tuji kot italijanski turisti, pa naj bi v obdobju 1965-1975 prinesla kaj nad tisoč milijard lir. Tako kov. Z izjemo podružnic Fiata in Alfa-romea, je tvdrka Padovan - De Carli najbrž najbolje opremljena avtomobilska podružnica v našem mestu in ena najbolj opremljenih podružnic Simca - Crysler v državi. visok dohodek, je podčrtal Bertoli, popolnoma opravičuje denarne deželne naložbe v to področje, ki so vključno do leta 1976 znašale 34 milijard lir. t Nekoliko pa bo treba spremeniti smernice razvoja, saj morajo obmorski turistični centri iz količinske rasti preiti v kakovostno, gorski pa skrbeti za dodatne objekte. Deželni odbornik je nato omenil nekaj splošnih vprašanj in zelo perečih, ki nalagajo deželni vladi, javnim upravam in zasebnim ustanovam zahtevne naloge. Pomembnost tega podro čja terja hitro izdelavo posegov, ki pa se morajo po mnenju Bertolija, izvrševati le postopoma. splača tudi v primeru, da bi Trstu dobili dinarje nekoliko ceneje kakor znaša uradni menjalni tečaj. Pa preidimo h konkretnemu primeru. Superbencin stane, kakor znano pri črpalkah v sosedni republiki 7 novih dinarjev liter. Če smo dinarje kupili v Trstu, in sicer po tečaju, ki ga navaja Tržaška kreditna banka (44,75 lire za 1 novi dinar), nas stane liter superbenci-na v Sežani okrog 313 lir. Če lire zamenjamo v menjalnici v Sežani po uradnem tečaju Narodne banke (2,051 dinarja za 100 lir), nas liter bencina stane 341,5 lire plus dodatek za provizijo. Če pa kupimo bone' Bomo za liter superbencina izdali le 276 lir (včerajšnja cena — o njej smo sicer že rekli, da niha — je znašala 27.600 lir za 100 litrov goriva). Ugodnost zadnje operacije je torej na dlani, saj nas stane liter 'bencina z bonj na ozemlju sosedne reoublike praktično le malo več kot polovico tega, kar moramo odšteti za liter supergoriva v Italiji (500 lir). • Tržaški prefekt je delno spremenil odlok z dne 31. 1. 1977, s katerim je prepovedal vožnjo tovornjakov, ki tehtajo več kot 50 stotov, ob prazničnih dneh. Preklic zadeva ponedeljek, 25. aprila, četrtek, 2. junija in ponedeljek, 26. decembra: v teh treh dneh bo torej dovoljena vožnja tovornjakov. PODRUŽNICA SIMCA - CRYSLER Odprtje novega sedeža tvrdke Padovan-De Carli • Danes ob 16. uri bo na Trgu Goldoni manifestacija solidarnosti z zakoncema Cagnard, KI so ju v Franciji obsodili na smrt in čakata v koronej-skih zaporih, da se minister za pravosodje izreče o zahtevi za njuno izročitev francoskim oblastem. Sodišče: ni šlo za tihotapstvo z valuto Tržaško sodišče je v odsotnosti sodilo 53-letnemu Ljubljančanu Cirilu Branku, ki je bil obtožen tihotapstva z valuto. Branka so finančni stražniki zalotili 4. marca letos na vlaku, namenjenem v Jugoslavijo med carinsko preiskavo na železniški postaji na Opčinah. 'Na vprašanje, kaj prijavi, je pokazal 300 francoskih frankov, ob natančnem pregledu pa so ugotovili, da je imel pri sebi 34.200 frankov, v vrednosti nekaj več kot 6 milijonov lir. Branko je jugoslovanski izseljenec, stalno zaposlen v Franciji, kjer dela že 11 let. Prejšnjega dne so mu sporočili. da je žena težko zbolela in s prvim vlakom se je z vsemi prihranki vmil domov. Dodal je še, da ni vedel, da mora tudi italijanskim oblastem prijaviti tujo valuto. Sodniki so očitno verjeli njegovi pripovedi, kajti po kratkem posvetu so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Proti tej razsodbi je državni tožilec že vložil priziv. Aretacija zaradi ropov v tržaških bankah Agenti letečega oddelka kvesture it Catanie so včeraj aretirali 26- letnega Francesca Carboneja iz Catanie, za katerega je izdal zaporni nalog namestnik državnega pravdnika iz Trsta dr. Claudio Coassin. Carbone je osuin-ljen, da je vpleten v rope v tržaških bankah. Policija išče še nekaj članov roparske tolpe, ki so se z begom izognili aretaciji. Tvrdka Padovan - De Carli, ki je pooblaščena, da prodaja avtomobile simca-crysler, je včeraj uradno odprla novi osrednji sedež v Ul. Flavia 47. Gre za prostoren in sodobno opremljen salon, ter za mehanično in avtoličarsko delavnico, ki sta u-sposobljeni za vsa popravila na avtomobilih te znamke. Avtoličarska delavnica ima na primer poleg peči tudi poseben elektronski mešalec la- PREKOP GROBOV Na občinskem pokopališču pri Sv Ani bodo prekopali grobišče 'št. XVI (na 4 polju), kjer so pokopani po smrtni ostanki preminulih od 31. mar ca do 11. aprila 1967. Svojci, ki bi hoteli ohraniti in prepeljati posmrtne ostanke svojih dragih, se lahko zglasijo od 18. do 22. aprila t.l. pri u-pravi pokopališča ali pa na občinskem odseku za pokopališča — 12. oddelek — Javna dela, Fasso Costanzi 2/IV, v sobi št. 427, Alarm v mestnem središču... a je šlo le za nesporazum Nesporazum med lastnico trgovine a tekstilom v Ul. Valdirivo .in med telefonistom na policijski centrali je verjetno razlog za množični alarm policije in karabinjerjev včeraj dopoldne v mestnem središču. Pe vsej verjetnosti je treba nesporazum pripisati trgovki, ki je razburjena obvestila policijo, da je •»zgrabila roparja na glavni pošti*. Na kraj so množično prihiteli a-genti javne varnosti in karabinjerji, tak poseg pa je bil povsem nepotreben, saj je ženska »zgrabile ^ le nekega jugoslovanskega državljana, ki je v njeni trgovini u-kradesl par hlač. Razstave Drevi, ob 18. uri bo v galeriji Tifib-bto na P.zza Vecchia 6 odprl razstavo Giovanni Blandino, ki bo razstavljal v našem mestu do 29. t.m. V ponedeljek, IR, t.m., bo v občinski galeriji na Trgu Unita odprl razstavo tržaški slikar Bomben pod. naslovom »Konji in konjeniki*. Bomben bo razstavljal do 26. t.m. GLEDALIŠČE »F. PREŠEREN* BOLJUNEC Od danes. 16. aprila, do 10. maja razstavlja akademski kipar iz Kočevja STANE JARM Otvoritev danes, 16. t.m., ob 18. uri. Vljudna vabljeni! H3S5 , BANCA Dl CREDITO pl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - ULICA P. FILZMO - TEČAJI VALU! V MILANU DNE 15. 4. 1977 Ameriški dolar: debeli 887— drobni 855— Funt šterling 1528— Švicarski frank 351.50 Francoski frank 178,25 Belgijski frank 24,20 Nemška marka 373,75 Avstrijski šiling 52.- Kanadski dolar 830.— Holandski florint 358,50 Danska krona 140.— švedska krona 198.— Norveška krona 160— Drahma: debeli 23,25 drobni 23,25 Dinar: debeli 45— drobni 45— MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi TRGOVSKO PODJETJE išče uradnika, tudi nekvalificiranega. Telefon 64181. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Carsten KrUger - Ludwig Volker MAKS ŽVIŽGAČ mladinska igra v dveh delih Prevod Janez Žmavc Scena in kostumi Inž. arh. Mirko Lipužič Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARJAN BEVK Danes, 16. t.m., ob 15.30. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE CARLO GOLDONI PAHLJAČA Komedija Vladimir Koch Prevod Dramaturška razčlemba Bojan Stih Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena Niko Matul Kostumi Marija 'Vidau Glasba Ivan Mignozzi Režija MARIO URŠIČ Danes, 16. t.m., ob 20.30 in jutri, 17. t.m., ob 18. uri v občinskem gledališču »F. Prešeren* v Boljumju. Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo nedeljsko predstavo prvotno programirali ob 16. uri, vendar smo jo na splošno željo (tudi zaradi nogometne tekme) prenesli na 18. uro. Uprava Narodne in študijske knjiE niče v Trstu sporoča, da bo knjižnic* zaradi selitve v nove prostore zaprt* dva tedna, in sicer od ponedeljka, 1®' aprila, do 2. maja t.l. Knjižnica b° ponovno odprta v ponedeljek, 2. maj* 1977, ob 9. uri v Ul. sv. Franči' ška 20/1. * Kolektivi slovenskih študentov pr»‘ va, ekonomije in filozofije sklicuj*" jo za ponedeljek, 18. aprila, ob 15.3® v avli «0» v pritličju glavne stavb* nove univerze zborovanje slovenski!1 univerzitetnikov vseh fakultet. Poleg izmenjave informacij i® mnenj o delu na nekaterih fak®' tetah, predvsem v okviru priprt'1 na fakultetne konference, se bom0 .pomenili o smernicah in načrtu de la slovenskih visokošolcev v n*-slednjih mesecih. Konzorcij pridelovalcev vin trž*' ške občine vabi člane na redni, obči" zbor, ki bo na sedežu konzorcija jutri, 17. t.m. ob 10.30 v prvem in ob 1*' uri v drugem sklicanju. Odbor. ŠD Polet vabi svoje člane, pa tud' prijatelje mladine na udarniško delčki bo na novem kotalkališču na 17. t.m., * pentabrski ulici jutri, začetkom ob 8.30. Jutri, 17. t.m., bo ob 17. uri J Marijinem domu pri Sv. Ivanu v T® stu igral ansambel «TAIMS». Vabile®' Zadruga PLANINSKI DOM MAN" GART javlja članom in prijatelje®' da bo občni zbor v ponedeljek, aprila, ob 19.30 v Gregorčičevi dvor*" ni, Ul. Geppa 9. Prosveta PD Primorec — Trebče prireja ® petek, 22. t.m., ob 20.30 v Ljudske® domu družabni večer na temo: »Treb" če v sliki, pesmi in besedi. Brali bo®0 narečna dela Atilija Kralja. Kino i GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KON^OVELli sklicuje REDNI OBČNI ZBOR danes, 16. t.m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 16. aprila BOŽA Sence vzide ob 5.18 in zatone ob 18.52. — Dolžina dneva 13.34. — Lupa vzide ob 4.18 in zatone ob 17.06. Jutri, NEDELJA. 17. aprila RUDOLF Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 13.3 stopinje, najnižja 7,1, ob 19. uri 10,6 stopinje, zračni pritisk 1008,5 mb narašča, vlaga 46-odstotna, nebo 8/10 oblačno, veter jug 4 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI - Dne 15. aprila 1977 se je v Trst« rodilo 8 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 77-letna Zofija Pečar vd. Čok, 66-letna Francesca Vescovo por. Savarin, 47-letna Norma Kraine-ri por. Bertolini, 78-letna Anna Paoli 90-letna Lidia Ermani vd. Ortolani 76-letna Maria Nagy vd. Ianni, 67 letni Silvio Sadar, 72-letni Santo Tra ni, 86-letni Dionisio Macorini, 71-letni Mario Marzotti, 73-letna Pierina Mau-ro por. Maiola. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure:* telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna" in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. '271-124. La Cappclla Underground 19.00 in 21-3I) »Mistero buffo*. Dario Fo. Movie Club 77. Zaprto Ariston 16.30-22.00 »La rabbia g®'®' ne*. Prepovedan mladini pod 18. !** tom. Barvni film. Mignon 16.30—22.00 «Led Zeppelin*" Nazionale 15.30 Walt Disneyev »Pii®*1 chio* in «La volpe d'argento». , Grattacielo 16.00 «1 2 superpiedi tisliarno ogledalu skupina učencev višjih razredov osnovne šole na Colu, ki je z zanimanjem “a delu naših tiskarjev okoli strani Primorskega dnevnika. Na koncu pa seveda skupaj z učiteljicami tudi sliko za spominski album >'l>llll|niiiiimiiiiiuitiiriiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimU||mi|||mii,|||||||„„llllllllllimilim,ll,l|IIMtll|ll| Resolucija občinskega sveta v Nabrežini svet v Nabrežini je na svo-ffsd"l2' aprila sprejel naslednjo . “'‘‘Učijo, za katero so glasovali sve-*>KPI. PSI, KD, SSk in PSDI. “c,r'ski svet občine Devin - Nabre-a;Potem ko se je seznanil z o-t)arn> deželnega odbomištva za jav-lo- ®anove v zvezi s statutom Kraške fciDo6 ^upnosti, ugotavlja, da ye Pornbe ne zadevajo upravne proučit-^tuta. temveč se tičejo raznih gg . Icn,k problemov. Velik del opomb ven ?mrep t‘če zanikanja obstoja slo-in Prednostne skupnosti v tržaški Pokrajini Te trditve se osla-p0'Y>na lažno-znanstvenih ugotovitvah, fc^erih na ozemlju Kraške gorske lenosti prebivajo «štiri etnične skup-Dd^^Poleg še ■cene etnično-jezikovne jg^aradi tega je deželno odbomištvo javne ustanove zavrnilo vse člene na. ‘a, ki se tičejo zaščite slovenske —‘Odr nostne skupnosti. Ote’ da rCl.ns*'i svet med drugim ugotavlja, D, ,aze utemeljitev deželnih prii>omb ^irolc°rrna *n°. abstraktno in pretirano gd ratsko gledanje, za katerega ni-0??. dčni organi pripravljeni. *ak ns^’ svet Devin - Nabrežini aka k e v a' da dežela Furlanija-Julij-da Kra!ina spremeni svoje stališče in sprejme statut Kraške gorske skup-1 v celoti, kot je bil že izglasovan*. Post&nes ol) 1210 1x5 P° Prv' radijski jg aj’ Radiouno prva oddaja, ki jo fHl£Pravilft Zveza žensk Italije. Cel Val |2?'minutnih oddaj ho obravna-4i 0«Jb°lj pereča vprašanja za re-H— j sc je borilo in se še bori Ctbio žensko gibanje. *' s- ®®VEST1L0 v°°UnsKE občine vinogradnik, ki namerava tw,avtjati svoje vino na 21. vinski i# j^vi v Dolini, ki bo 7„ 8„ 9. k, • dtaja, naj prinese vzorec vi-županstvo še danes, 16. aprila. pD .RDEČA ZVE/DA« j^fedi danes. 16. t.m., od 20.30 do v ijre v restavraciji «Cristallo» V Srišfikih PLES 4nsamblom Lojzeta furlana k^*sti izkupiček je namenjen za UP društvene opreme. Vabljeni! NA SEJI DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA PROTEST ZARADI ŽALJIVEGA STALIŠČA DO STATUTA KGS Čudno pismo minislrslva za obrambo Kočevju letošnje ie^^°halne mladinske organi-**. da h'Se tud' 'etos moPno zavze-Nelo mladina s tega področja ciidh. jr7 na raznih mladinskih ak-JUhiiik*1«* ie znario, se bodo re-?aČ«le 1 m 7vezne mladinske akcije >]0 • aPrila in v njih bo sode-bližno mladincev in Sjan<*ga se mladina s tega po-i?k»lne PJ1fadevno Vključuje tudi v s izboljšav. Podi iaboliLi- Puvečali varnost h! Ce- ZdaV^k?4*11 Pr<,IT|et za ale-upamo vreme. promet za gle-samo še Ureditev zapuščine Ivana Regenta v Kopru Klub samoupravljavcev koprske občine se je zavzel, da bi v okviril letošnjih zgodovinskih jubilejev dokončno uredili zapuščino znanega revolucionarja in publicista Ivana Regenta. Septembra letos bo namreč preteklo deset let od njegove smrti. Zapuščino je obalna delavska univerza prevzela pred leti od Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani in naj bi jo uredili do septembra letos. Obsega zelo bogato knjižnico ter številne predmete, kot so darila kolektivov, razna odlikovanja in druga priznanja itd. Pobudniki te akcije so že ustanovili poseben odbor, ki bo v prostorih obalne univerze uredil spominsko sobo. Regentova knjižnica bo tako dostopna javnosti, hkrati pa bo v tem prostoru na razpolago tudi druga marksistična in družboslovna literatura. Glavno zadolžitev je prevzel nase obalnokraški sindikalni svet, ki je pozval organizacije združenega dela, krajevne in interesne samoupravne skupnosti in druge, naj se vključijo v akcijo za zbiranje sredstev. Slovesna otvoritev spominske sobe naj bi bila na dan obletnice Regentove smrti. Prosvetno društvo Rdeča zvezda iz Saleža, ki goji kulturno - prosvetno delovan/e na območju zgoniške občine, vse doslej ni razpolagalo z lastnimi prostori, kjer naj bi bil sedež društva. Tudi vaje mladinskega pevskega zbora in razni sestanki se spričo razmer odvijajo v šolski telovadnici oziroma v priložnostnih prostorih. Po posredovanju občinske uprave so namenil, spodnje prostore občinske ambulante v Saležu za sedež društva in preuredi tvena dela so praktično še dokončana, kar pomeni, da bodo dvorano v kratkem predali njenemu namenu. Odbor Rdeče zvezde je že nabavil pohištvo, da opremi svoj novi sedež za opravljanje redne društvene dejavnosti, v perspektivi pa nameravajo tam urediti tudi čitalnico in knjižnico. ' Ker izdatek za opremo presega zmogljivost razpoložljivih finančnih sredstev v blagajni, prosvetno društvo Rdeča zvezda organizira drevi v dvorani restavracije «Cristallo» pri Briščikih ples ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana, da s čistim izkupičkom prireditve lahko poravna strošek za društveno pohištvo. NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA i' 1 Živahna razprava o ceni bencina proste cone in o pravilniku za uporabo plavalnih bazenov Obsodba delovanja prevratniških sil, ki skušajo odpraviti demokratični red italijanske republike ■ Dario Drufuca novi republikanski svetovalec Vroče je bilo sinoči v goriškem marca o psihiatriji. Gre za novo občinskem svetu, kjer sta bili celi dve uri posvečeni interpelacijam svetovalcev in odgovorom župana in odbornikov nanje. Levji delež v interpelacijah je imel liberalni svetovalec Fomasir, ki je hotel vedeti, kako je konzorcij za industrijsko cono vzel v službo brez natečaja kot geometra tajnika socialdemokratske stranke iz Gradeža, kako je s po godbo o revziji regulacijskega na črta med občino in arh. Costo; za kaj so zavlačevali z izdajo obrtnice veletrgovini Orzan. Svetovalec Vladimir Nanut (PSI) pa je obžaloval dejstvo, da ni odbornik za šport Fantini upošteval z .htev in mnenj svetovalske komisije, ki je imela nalogo preučiti pravilnik za uporabo občinskih plavalnih bazenov in da so do zadnjega na,občini skušali favorizirati za demokratsko in republikansko športno združenje «Umanita» in «Edero*, r.a račun vseh ostalih športnih združenj, ki imajo za seboj tisoče športnikov. Odgovor'odbornika ni svetovalca Nanuta zadovoljil, zaradi tega je ostro odgovoril in zahteval širša pojasnila na eni prihodnjih sej občinskega sveta. , Na vrsto je prišlo zatem vprašanje cene bencina proste cone, kar so sprožili liberalni in mi so vsi :i svetovalci. Odgovor župana ni svetovalcev zadovoljil, zato so zahtevali, da se o tem razpravlja na posebni seji občinskega sveta. Na začetku seje je župan De Simone obsodil ugrabitev Guida De Martina in izrazil vero v demokratični ustroj države. Z njegovo izjavo so soglašali • svetovalci vseh strank. Po interpelacijah je prišlo na vrsto vprašan je odstopa republikanskega odbornika odv. Portellija. Svetovalci so njegov odstop vzeli na znanje, nakar je na njegovo mesto prišel kot novi svetovalec republikanec Dario Drufuca. Zatem pa so svetovalci z večino glasov izvolili novega odbornika republikanca dr. Luciana Lucianija. metodo dela, s katero leve sile obli kujejo svoja stališča do odprtih vprašanj in jih ponujajo družbi, predvsem pa najbolj odgovornim političnim in oblastvenim silam. Prihodnji teden intenzivno delovanje deželnega sveta Deželni svet bo po kratkem velikonočnem premoru spet začel z delom prihodnji teden, ko se bo sestal kar trikrat: v torek, sredo in četrtek. Na dnevnem redu sej bo odobritev nekaterih zakonskih načrtov, ki zadevajo kmetijstvo in .trgovino, ter razprava o izvajanju vsedržavnega zakona štev. 382, ki določa prehod nekaterih pristojnosti od države na dežele. Program dela so določili na sestanku načelnikov svetovalskih skupin, ki je bil v sredo pod predsedstvom p; edsednika' deželnega sveta Pittonija ob navzočnosti podpredsednika deželnega odbora Stopperja. Ob tej priložnosti je bil govor tudi o obisku, ki ga bo delegacija deželnega sveta opravila v SR Sloveniji v dneh od 9. do 11. maja. Domenili so se o sestavi delegacije, v kateri bodo zastopniki vseh strank ustavnega loka, medtem ko bodo teme političnih razgovorov s slovenskimi voditelji predmet sestanka, ki bo v prihodnjih dneh. Načelniki skupin so se tudi dogovorili, da bo deželni svet na svečan način počastil spomin žrtev potresa ob prvi obletnici tragedije, ki je tako hudo prizadela našo deželo. Program manifestacije bodo določili sporazumno s predsednikom deželnega odbora Comellijem ter s predstavniki‘UPI in ANCI. Predsednik deželnega sveta Pittoni jt dejal, da bo manifestacija 6. maja ne samo v počastitev spomina žrtev, ampak tudi priložnost za javno zahvalo vsem, ki so pomagali lajšati trpljenje prizadetega prebivalstva. OSMICE ŽIVEC RIHARD iz Koludrovice št. 1,1 toči pristno belo in čmo vino. SILVESTER BERDON - Ricmanje 30 toči belo in črno domače vino. JAT bo objavljen jutri, 17. aprila v PRIMORSKEM NOVI RED LETENJA DNEVNIKU V tržiški tovarni Ansando bodo v petek, 22. t.m., ob 10. uri odkrili spominsko obeležje vsem bivšim uslužbencem tovarne, ki so padli v narodnoosvobodilni .borbi. V torek sestanek o otroškem varstvu Skupini pokrajinskih svetovalcev KPI in PSI sklicujeta za torek, 19. aprila, ob 20. uri v Ljudskem domu v Gradišču delovni sestanek o varstvu otrok. Na sestanku, na katerega vabijo upravitelje, socialne delavce in zainteresirane starše, bo tekla beseda o pomoči dojenčkom, šolski medicini in vključevanju prizadete mladine v družbo. Vprašanje se vključuje v program dejavnosti šolskega okraja. Svetovalski skupini sta doslej priredili dve srečanji, in sicer 7. marca o handikapiranih in 16. ter 23. Danes ob 17. uri zborovanje žensk Pred dnevi smo poročali o ogorčenju žensk zaradi zavlačevanja o-dobritve zakona o družinskih posvetovalnicah, do katerega je prišlo zaradi nepopustljivosti krščanske demokracije, ki je s svojim trmastim stališčem tudi preprečila izglasovanje. Ženska gibanja (UDI. ženski odbor Sv. Ane, Acli — ženska skupnost iz Tržiča in Gradišča) so za danes ob 17. uri sklicala javno ma nifestacijo na Korzu v Gorici, v bližini spominskega parka. Zborovanje so podprle tudi komisije za ženska vprašanja levičarskih in laičnih strank ter pozvale članice naj se ga v čimvečjem številu udeležijo. • V ponedeljek zvečer se ponovno sestane tržiški občinski svet, da bi nadaljevali razpravo o letošnjem proračunu. OBRAČUN USTANOVE EBSA ZA LETO 1976 USMERITEV V OBNOVO KMETIJSKE DEJAVNOSTI 1’oslovanje doseglo skoraj 20 milijard lir prometa - Poseg: za spravilo pridelkov . Jamstva v višini 12.5 milijarde lir Upravni odbor deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) je te dni odobril obračun poslovanja za leto 1976, ki izkazuje za približno 20 milijard lir prometa. Če tej vrednosti prištejemo še vrednost jamstva za posojila kmetijskim zadrugam, potem presega finančno poslovanje, te za razvoj kmetijske dejavnosti pomembne ustanove, 30 milijard lir. Dokument je na zadnji seji o-brazložil predsednik ustanove Luc-ca, ki je tudi podal izčrpno poročilo o najpomembnejših finančnih posegih v lanskem letu, ki je bilo po svoje izjemno prav zaradi naravne nesreče, ki je hudo prizadela velik del ozemlja Furlanije-Julijske kra jine. Napori ustanove ERSA so bili zato usmerjeni v obnovo kmetijske proizvodnje na po potresu prizade- iiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniininiiiiiiiiiiiiitiiiiiiB Novogoriški dijaki so obiskali Gonars Dijaki novogoriške gimnazije so bili včeraj na obisku v deželi Furlanija - Julijska Krajina. Predpoldne so si ogledali Oglej in njegove starinske znamenitosti iz rimske dobe. Zatem so prišli *v Gonars, kjer so položili cvetje pred spomenik umrlim . slovenskim internirancem v MOŠKI PEVSKI ZBOR - »MIRKO FILEJ* vabi na KONCERT ob 10. obletnici svojega delovanja Nastop bo v Katoliškem domu v Gorici jutri, 17. t.m.v ob 17. uri. i NiiMiimniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiimiiiiiiHiMiiiiiMiitiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii SESTANEK PROMETNEGA BAZENA V GORKI Med Krminom in Vidmom postaviti še drugi tir V kratkem dva shoda o prometnih vprašanjih V petek zvečer s« se voditelji konzorcija za prometni bazen tržaške in goriške pokrajine sestali s predstavniki strank, krajevnih ustanov ter operaterjev na področju prevozov, ki delujejo v goriški pokrajini. Na srečanju, ki je bilo v pokrajinski sejni dvorani, je predsednik prometnega bazena, ki je četrti v naši deželi, prof. Osvaldo Ferrari poudaril, da pravilnik konzorcija predvideva občasne posvete z družbenimi silami. Pred dnevi je konzorcij priredil takšen posvet v Trstu. Na teh posvetih so bili vzpostavljeni prvi stiki, na prihodnjih, ki se bodo ob časno ponavljali, pa se bodo lotevali tudi stvarnih zadev, ki jih ni malo, zlasti če upoštevamo, da zavzema \ja'vni promet vse večjo vlogo tako v prevozu oseb kot blaga. V razpravi' jc deželni odbornik Co-cianni dejal, da je deželni zakon o prometu v Furlaniji - Julijski krajini, sprejet pred dvema letoma in pol, najboljši v državi. Dodal je, da bo deželni svet v kratkem razpravljal o deželnem načrtu razvoja prometa in s tem določil razvoj dejavnosti prometnih bazenov. Omenil je združitev in racionalizacijo prometa na cestah z vzpostavitvijo šestih velikih podjetij za vzdrževanje dalj ših avtobusnih prog. Ko je govoril o stroških ih izdatkih javnih pre vozov v Italiji, je omenil deficit v višini tisoč milijard lir. Zavrnil je politiko tržaškega ACEGAT, ki je v razdobju 1974-76 ustvaril dvakrat večji deficit kot znašajo izdatki dežele za prevoze. S tem v zvezi se je odločno zavžel za dobro gospodarjenje, torej za finančno kritje izdatkov. Deželni odbornik Cocianni se ni spušč. . v podrobnosti glede tarifne politike ACEGAT. Iz ujego-vih besed sklepamo,-da odgovorni politični dejavniki v Trstu nočejo sprejeti nepopularnega ukrepa ter zvišati vozovnico od 50ia..ul*hO UtuMVO VdOl člane in prijatelje, ki bodo v ekipi SPD sodelovali na jutrišnjem pohodu prijateljstva, naj se zberejo ob 9. uri. v gostilni «AU’universita» na Travniku tem področju. Tako je bilo omogočeno spravilo jesenskih pridelkov, od grozdja do koruze in sadja. Vendar pa so bili glavni napori usmerjeni v obnovo živinoreje, predvsem z graditvijo novih hlevov ali popravili obstoječih, na podlagi deželnega zakona št. 3-1 z dne 29.7.1976. Pripomniti velja, da jo tehnična služba ustanove začela učinkovito nastopati že pred samim sprejetjem zakona ter pripravila tudi potrebno dokumentacijo. < Tako so se strckovnjaki odločili tudi za tip in obseg novih gradenj, kar je kasneje pripomoglo k hitrejši izvedbi del. Kakor je znano so se deželni strokovnjaki odločili za montažni tip hlevov in drugih gospodarskih poslopij, ki so neposredno povezana z živinorejo (seniki, jame za ■gnoj itd.). Dela na prvih objektih so stekla že sredi poletja, čeprav je bilo treba premagati številne ovire, med katerimi tudi vprašanje lastništva zemljišča, gradbenega dovoljenja itd. Do konca lanskega leta je ER SA prejela 243 prošenj za zgraditev hlevov v lastni režiji. Ugodno so jih rešili (in tudi dela so že ste“ kla) 195, kjer bo prostora za preko 3.000 glav živine. Za 138 primerov je v pripravi dokumentacija, vendar je tudi pričakovati v kratkem začetek del. Poleg omenjenih neposrednih posegov, ko je dežela sama poskrbela za zgraditev hlevov in gospodarskih poslopij, pa so pri ERSI pregledali in odobrili 155 prošenj živinorejcev, ki so se odločili, da sami zgradijo ali popravijo poslopja. Deželni prispevki za take vrste posegov so lani znašali poldrugo milijardo lir. Čeprav so bili napori v glavnem usmerjeni v obnovo kmetijske dejavnosti na po potresu prizadetem področju, pa zaradi tega ni zastala izvedba nekaterih že prej sprejetih načrtov. Tako so se nadaljevala dela za zgraditev središča za pitanje telet v S. Vitu al Taglia-mento, dokončali so gradnjo sušilnice za koruzo v Castionsu di Strada in začeli z deli za postavitev podobnega objekta tudi v Remanzaccu. Zanimiva je pobuda, ki jo uresničujejo na Krasu, kjer nastaja pomembno cvetličarsko središče. Lani so usposobili tudi področni središči v Codroipu in v Fagagni. Prav tako se je uspešno nadaljevala akcija za zgraditev, skupno s SR Slovenijo učinkovitega sistema obrambe pred točo. Še posebej pa velja omeniti vlogo deželne ustanove za razvoj kmetijstva, na področju najemanja posojil in to v trenutku velikih teža\r na denarnem tržišču. Lani je ERSA odobrila za 12,5 milijarde lir jamstev kmetijskim zadrugam, če pa prištejemo še tekoča jamstva iz prejšnjih let, potem znesek presega 22 milijard lir. Prosveta V stiuKtrezu bo drevi ob JU. uri Koncert. na katerem naštopita mešani zbor «A. Možina* iz Brij na Vipavskem pod vodstvom Stanka Benka in zenski ter moški zbor «Oton Župančič* iz štandreža pod vodstvom Stanka Benka in Aleša Hobana. Koncert bo v Domu ■*Andrej Budal*. V sredo, 20, aprila, ob 18.30 bo na pobudo goriške občine literarni veter italijanskih pisateljev in pesnikov iz Istre. Sodelovali bodo Giusto Curto iz Rovinja, Umberto Matteoni iz Pulja, Anita Forlani iž Dinjana in Antonio PeUizzer iz Pulja. Večer bo v dvorani pokrajinskega svita Kino Izleti St*K Gorica onvesen udeležence i jutrišnjega izleta v Lipico, da bo avtobus odpeljal s Travnika ob 13. uri, iz Podgore ob 13.05, iz Standreža ob 13.10 in iz Sovodenj ob 13.15. Udeleženci naj vzamejo s sabo veljavno prepustnico ali potni list. niiiiiiiiitniiiininiiiiMiiilliiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiititiidimiiiiiiiiimimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimititiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiu, NA VPOGLED SO V DAVČNEM URADU GORIŠKE OBČINE Dohodki Goričanov v letu 1974 Nadaljujemo z objavo dohodkov, ki so jih ustvarili v letu 1974 goriški občani in zatem tudi redno prijavili davčni upravi: Mario Bernardini 5.124 000 lir, Di no Bernardis 4.678.000, Ferruccio Berna rdinis 8.397.000, Francesco Bernardis 4.597.000, Giordano Bernardis 5.053.000, Giulio Bernardis 4.284.000, Luigi Bernardis 5.498.00(1. Mario Bernardis 4.466.000, Gino Ber-nardotto 5.421.001), Mario Bernar-dotto 5.889.000. Giovanni Bernasco ni 4.017.000, Luigi Bernicchia 4 mil. 374.000, Rino Bernobini 7.893.000, Bruno Bernot 4.157.000, Livio Ber not 7,188.000. Aliče Bernt 4.016.00Q. Rccardo Bemt 4.188.000, Maria Bertazzo 7.479.000, Salvatore Berte 4.875.000, Ettore Berti 15.007.000, Mi riam Berti 4.703.000, Giuseppe Ber tini 4.892.000, Silvin Bertola 4 mil 530.000 Carlo Bertoli 4.113.000. Clau dio Bertnni 7.843.000, Costantino Bertoni 4.723.000, Leo Bertoni 5 mil. 603.000, Bruno Bertos .7.431.000, Giuseppe Bertoss 7.721.000, Dario Beri:osa: 8.631.000, Paolo Bertossi 6.231.000, Sergio Bertossi 4.193.000. Gianfranco Bertotti 4.943.000. Leopolde Bertulin 4.236.000, Stefano Bessio 5.316.000, Marcello Besti .4 mil. 825.000, Antonio Bettiol 5 mil. 874.000, Jožef Bejca 4.635.000, An nibale Beviglia 8.005.000, Adriano Bevilacqua 17.028.000, Ermando Be vilacqua 6.867.000, Silvano Bevilac-qua 6.748.000, Adriano Bezzi 5 mil. 836.000, Ugo Bezzi 8.460.000, Clau-dio Bezzon 4.148.000. Alfrede Biagi 4.004.000, Carlo Bianchi 9.810.000, Guglietmo Bian-chi 4.497.000. Michele Bianchi 6 mil. 373.000, Renato Bianchi 7 mil. 980.000, Ezio Bianconi 7.729.000, Claudo Biancuzzi 4.740.000, Marcello Biasutti 9.695.000, Lino Bidut 6 mil. 498.000. Stefano Biestra 6 mil, 239.000, Franc Bigaj 4.953.000, Nino Bigarini 5 682 000, Olimpio Bigatton 5.000. 000, Gianfranco Bigot 4 mil. 951.000, Giovanni Bigot 5.183.000, Angelo Bigliato 5.103.000, Mario Bi lucaglia 4.437,000, Claudio Bin 7 mil. 855.000, Leonida Birri 7.077.000. Mario Birri 6.519.000, Gualtiero Birsa 4.619.000, Giuseppe Bisatb; 7 mil 47.000, Roberto Biscotti 5.051 000. Giovanni Bisesi 6.621.000, Antonio Bisiach 7.009.000, Mario Bisiach 9 mil. 189.000, Nevina Bisiach 4 mil. 46.000, Italo Biasiani 4.317.000, Ma rio Bjsiani 12.574.000, Giuseppe Bi-sio 4.213.000. Enrico Bissaldi 11 mil. 418.000, Giorgio Bisti 4.197.000, Ra-stislav Bitežnik 4.472.000, Robert Bitezrik 4.172.000, Alcide Bittesini 11.035.000, Bruno Bittesini 8.124.800, Luciano Bittesini 4.634.000, Turiddu Bittesnich 7.306.000, Mario Bizaj 4 mil. 70.000. Rihard Bizjak 5.134.000 Mario Blanzan 8.799.000. Dario Blasi 6.593.000, Luc‘o Blasi 4.896.000, OteIlo Blasi 5.1.35.000, Renzo Blasi 8.333.000, Alfredo Blasina 5.127.000, Arnaldo Blasini 6.118.00(1 Bruno Bla sko 4 368.000, Giuseppe Bledig 11 mil. 63.000. Bruno Blessi 4.526.000, Tullio Blessi 4.928.000. Gorica VERDI 17.30—22.00 »Tutti possono ar-ricchire tranne i poveri*, E. Monte-sano, B. Bouchet. CORSO 17.15—22.00 »Un borghese pic-colo, piccolo*. A. Sordi in S. VVinters. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.30-22.00 »Mister Klein*, A. Delon in J. Moreau. Barvni film. ' CENTRALE 17.15-22.00 »La battaglia di Midway». Henry Fonda in Charl-ton Heston. Barvni film. VITTORIA 17.15—22.00 »I due super-piedi quasi piattn. T. Hill m B. -Spencer. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »Ouella stran« ragazza ehe abita in fondo al viale*. Barvni film. EXCELS10R 16.30—22.00 »La scarpet-ta e la rosa*. Barvni film. Nora Gorica in okolica SOČA »Afrika Express», italijanski film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Skriti grehi, javne vrline*, italijanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Vdovstvo Karoline Žašler*. slovenski film, ob 19.30. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urad« RODILI SO SE: Ellen Olivo, Gabri« la Dreossi. Fabio Mecchia, Antonio I cona. - UMRLI SO: 47-letna Mercede Sfi goi por. Michelin, 67-letni Fioravan: De Luisa. 64-letna trgovka Maria P corari por. Iansig. DEŽURNA I.EKARNA V GORI Danes ves dan in ponoči je v rici dežurna lekarna D Udine, Trg Frančiška 4 — tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr ču dežurna lekarna Al Redento UL Fratelli Rosselli — tel. 72-340. V ZDA, KANADI, PA TUDI V EVROPI... Saharinska vojna se še ni končala Prenagljeni ukrepi v ZDA ? Kaj pravijo v zainteresiranih krogih ? Tudi v Švici so glede tega ostri WASHINGTON, 15. - Zadnje čase je bilo veliko govora o kvarnem vplivu, ki da ga ima na zdraVje saharin. Baje povzroča rakasta o-bolenja. O tem pa'so mnenja ločena. V zvezi s tem so zanimiva stališča, ki so jih glede tega zavzeli določeni krogi v ZDA. Ameriška u-stanova, ki ima nadzorstvo nad prehrambnimi artikli in zdravili, slovita »Food and drug administra-tion* (FDA) je včeraj sporočila, da bo prepovedala sleherno rabo saharina v vsej prehrambeni in farmacevtski industriji, pa tudi v industriji, ki se ukvarja s proizvodnjo kozmetičnih preparatov. Hkrati pa, bo odslej saharin na prodaj brez recepta za domačo ramo. Doslej pa je bila raba saharina v prehrambeni industriji normalna livar, potrošnik pa ni prišel do saharina, če ni imel recepta. Ko je pred dobrim mesecem FDA sporočila, da namerava prepovedati rabo saharina, ker so proučevanja. kj so jih izvedli v Kanadi, naprtila krivdo za rakasta obolenja, se je v ameriških krogih vnela živahna polemika, ki še vedno traja. Načelnik ustanove FDA Donald Kennedy je rekel, da kanadska proučevanja, podobno kot razna druga proučevanja, kažejo da «tudi majhna količina sladila v dietetični brezalkoholni pijači more privesti, do obolenja, kar dokazujejo številni primeri raka na mehurju*. Donald Kennedy pa je k gornjim prav nič prijetnim izjavam dodal še naslednje: »Saharin, ki ga bodo prodajali kot zdravilo, bo moral i-meti na zavoju napis, ki bo opozarjal, da njegova raba povzroča rakasta obolenja na mehurju, kakor so dokazale raziskave na živalih*. Ko so tudi v Kanadi, hkrati z oblastmi v ZDA, napovedali omejitve in prepovedi, so zdravstveni stih obolenj, če jih uživamo v velikih količinah. Družba «Pepper soft drink com-pany» iz Dallasa, ki proizvaja brezalkoholne pijače, pa sploh odklanja veljavnost raziskav, ki so jih izvedli v Kanadi. Pri tem se družba poziva tudj na pravne možnosti, ki jih ima na razpolago in zatrjuje, da bo zahtevala razveljavitev prepovedi. Demokratska poslanka Barbara Mikulski pa meni, da so rezultati kanadskih analiz — smešni. To svojo trditev utemeljuje z dejstvom, da so poskusnim živalim dajali zares izredne doze sladila. Poslanka s svoje' strani meni, da prepoved uporabe in proizvodnje ne bo zalegla, ker da bodo začeli saharin proizvajati in razpečavati skrivaj. Tudi drugi člani ameriškega parlamenta so proti prepovedi in trdijo, da je nečloveško prepovedati rabo saharina, ker da bodo s tem hudo prizadeti ljudje, ki se morajo držati diete. Pa tudi ameriški dentisti protestirajo. Po njihovem je nadomestek sladkorja zelo pomemben za tako imenovano »higieno zobovja*. Hkrati ne soglašajo niti z rezultati kanadskih raziskovalcev, še manj pa z iniciativo FDA. Zobozdravniki tr- Iz umetnostnih galerij Slikar Adriano Burgher razstavlja v Cartesiusu V nedeljo, 17. t.m., zvečer bo na vrsti novo nadaljevanje Zeffirclli-jevega «Jezusa Nazareškega«. Na sliki Kristus, ko svoje nasprotnike ožigosa kot »pobeljene grobove« Slikarska razstava, ki jo Adriano Burgher zaključuje v galeriji «Cartesius», prepričljivo potrjuje, kako resničen je italijanski rek, da se umetnik rodi. Da je temu samorastniku slikanje že. od rojstva v krvi, vidimo, ko obiščemo njegovo sedanjo razstavo v *Car-tesiusu», kjer nas razstavljena dela kar presenetijo. To je namreč Burgherjeva prva razstava, kjer se predstavlja z akvareli. Adriana Burgher ja smo že dolgo poznali kot temperamentnega slikarja oljnatih pokrajin. Ko pa si ogledamo njegove sedanje po formatu nekoliko večje akvarele, se nam zdi, da se je njegova umetniška sla šele sedaj sprostila in razživela. Burgher ustvarja svoje akvarele z nenavadno krepko silo, s širokimi potezami in z razlivanjem barv. tako da tako rekoč neposredno doživlja svoje motive. Že sami barvni reprodukciji v ka talogu, kjer nam slikarja predstavljata dr. Giulio Monienero in AmedeO Astori, dovolj jasno podčrtujeta gornje mnenje. S sproščenim naletom akvareli-ranja je pometel vsakršno opisno podrobnost, hkrati pa je vendarle ohranil prepričljiv dojem resničnosti, torej vsebino tega, kar u-podablja. Če od blizu gledamo široki razgled tržaškega pristanišča z openskega obeliska, se nam zdi, da imamo pred seboj le migotajočo igro barvnih peg in lis. Če pa stopimo za korak stran, vidimo lep razgled pristanišča in ozadja, vse tja do Pirana. Enak vtis mojster doseže pri upodabljanju tržaške «sacchette» z jadrnicami in športnimi čolni, pa čeprav nanje gleda le s pomola, torej od blizu. Četudi v vrsti hiš, ki tvorijo o-zadje, ni naslikal oken, pač pa nanizal le vrsto navpičnih, komaj opaznih lis, se nam zdi, kot bi pročelja teh hiš bila polna oken. Burgher pač pravilno dojema neposredno gledanje pokrajine, ko oko jasneje vidi le to, na kar je uperjeno, vse ostalo pa vidi le približno, v konturah. Burgherjevi osrednji temi sta pokrajina, prvenstveno kras in obalno področje ter tržaško življenje v podobah, ki pa niso le polne zanimivih obrazov in ljudi, pač pa često tudi psihološka in družbena analiza okolja. Burgherju u-spe zajeti vanje tudi gospodarsko mrtvilo mesta, kj ga kot aktiven trgovski operater bolestneje čuti kot marsikdo drugi.. Med temi zlasti posrečeno pogodi prizore s stojnicami in kupci z onstran meje ob njih, katerim kontrastno postavlja v ozadje morje in luške naprave, simbole nekdanjega gospodarskega razcveta našega mesta. M. B. (Nadaljevanje na zadnji strani) ...................................................minil....milili,..........................................................m....................,„„„„„„...im,.. f. . ,,» T . ..T-T.TO BLIŠČ IN BEDA NEKOČ SLAVNE AMERIŠKE FILMSKE UMETNICE krogi v Ottawi ponovno sporočili, da so dolge preizkušnje na laboratorijskih živalih dokazale možnost, da uporaba saharina povzroča rakasto obolenje. Funkcionarji kanadskega ministrstva za zdravstvo so skušali pojasniti da so ukrepi strogi, ker je stvar resna, hkrati pa so poudarili, da dežeTa razpola ga z zadostnimi količinami slatjila za potrebe ljudi, ki jih muči sladkorna bolezen. Dodali so, da bodo sladilo dobili tudi drugi potrošni ki, vendar pa le tisti, katerih dieta zahteva tovrstno sladilo. Toda če je bilo doslej sladilo v prosti prodaji, bodo od 1. septembra letos dalje smele saharin prodajati le lekarne. Tudi v Kanadi bodo prepovedali uporabo saharina prj izdelovanju pijač. Prepoved stopi v veljavo s 1. Julijem. S 1. januarjem 1979 pa bodo izločili iz prodaje vsa zdravila, ki vsebujejo saharin, kolikor ne gre za izjemne primere, kjer je saharin terapevtski del «composituma*. V Združenih državah je FDA bolj stroga in je prepovedala rabo že tekom letošnjega julija. Samo po sebj se razume, da so se začeli protesti z vseh koncev in krajev. Predsednik družbe, ki proizvaja l„*l,„,,,,l',„„,„„,''',,„,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,l„m,,,,,,",,,,,",,",,",,,,l,,,",,,"",,,l,,‘,,l,,"lll...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................„„l'lllIlll*IHIII'l",',l Pogovori o davkih Kaj bo novega v prijavnem obrazcu 740? Davčna prijava, ki je vsakoletna največja mašovna operacija milijonov državljanov, je pred nami. Od 1. junija dalje bodo vsaj po obljubah prijavni obrazci 740 z u-streznimi navodili na razpolago občanov. Zadnjo oviro so premostili z dokončno odobritvijo novih določil. Z raznimi popravki je zadevni zakon romal od senata do poslanske zbornice in nazadnje končal v senatu, kjer je prejel zadnji blagoslov. Kaj bo vseboval nov oobrazec in v čem se Ivo vsebinsko rezlikoval od formularjev za dohodke v letih 1974 in 1975?- Na to vprašanje, ki prihaja z vseh strani, bomo skušali danes odgovoriti zaenkrat na p-'dlagi ugibanj, ki jih povzemamo iz odobrenih zakonskih pravil. V glavnem menimo, da prijava ne bo imela znatnejših preobrazb. Za trdno obljubljajo, da bodo priložena navodila (lani so obsegala kar 12 strani velikega formata) razumljiva tudi za preprostega državljana. Vsekakor dvomimo, da bo res tako, če bodo sestavljanje teksta poverili birokratom, ki se ne bodo mogli znebiti običajnega zagonetnega davčnega žargona. Prva stran prijave bo zahtevala novo obveznost. Vsi, ki so položili prijavo za dohodke 1974, so že prejeli ali bi bili morali prejeti davčno izkaznico z zadevno oznako. Kdor je ni prejel, naj jo pravočasno zahteva na davčnih uradih. Kdor je prvič položil prijavo z o-brazcem 740 lani. ne bo primoran letos navesti davčne številke. Prav tako naj se tisti, ki bodo predložili le obrazec 101. ne razburjajo z iskanjem davčne številke, ker navedba le te na navedenih obrazcih za sedaj ni potrebna. Drugi podatki na naslovni strani prijave, ki služijo predvsem davčni upravi za statistične podatke, bodo ostali verjetiju neizpremenjeni. Vsaj tako upamo, ker je že čas, cU bi dali prijaviteljem v tem po- gledu nekajletni premor. Okvira A in B za nepremičninske dohodke 'ne bosta, kot se zdi, imela večjih sprememb. Množitelj 48, ki smo ga Jani in predlanskim uporabljali za prilagoditev domeni-kalnega in agrarnega dohodka, se je letos povišal na 75. Povišali so se tudi koeficienti, s katerimi bomo morali pomnožiti originalne kata-stralne dohodke stavb in zgradb Delojemalci in upokojenci ne bodo imeli novih prijavnih problemov. Dohodninarji teh kategorij, v kolikor so lani prejemali le eno plačo ali eno pokojnino in so bili brez drugovrstnih dohodkov, bodo predložili le obrazce 101 in na hrbtni strani s podpisom potrdili navedene okoliščine. Odpadla bo izjava, da zakonec ni imel sedem-milijonskih dohodkov, saj bodo, kot znano, odslej dohodke zakon-j ločeno obdavčevali. Prijava plač in pokojnin,, v kolikor niso presegle 1,388.000 lir dohodka, ni obvezna niti z obrazcem 101. Dohodninarji od dela in pokojnin, ki so uživali več plač in pokojnin ali •ki so imeli .med Iptom 1976 kakršnekoli drugačne dohodke, se bodo morali, nasprotno, posl užiti temeljnega obrazca 740, Izpolnitev njim namenjenega prostora v okviru C ne bi smela povzročiti težav, saj bodo vse potrebne podatke (med temi so kosmati prejemki in davčni odtegljaji), lepo razvidni in prepis ^jivi iz obrazcev V101, ki jih bodo morali dajalci prejemko izročiti letos najkasneje do 20. aprila Prav bo, da se za izpolnitev o-stalih okvirov (profesionisti, avtonomni delavci in drugi dohpdnina-rji). prizadeti obrnejo na specializirane centre. Naj med drugim na tem mestu omenimo, da je Slovensko gospodarsko združenji- opremljeno z elektronskimi stroji, ki omogočajo hitro in predvsem toč n' i izpolnjevanje okvirov od E do O. Naša pozornost je obrnjena predvsem na množico naših bral- cev. ki se bodo morali ubadati z okviri od A do D. Do zadnjega trenutka m bilo jasno, čč bodo morali letos zakonski pari predložiti svoje dohodke na ■ločenem ali skupnem davčnem o-brazcu. Z zadnjim popravkom je sedaj dopuščena ena in druga možnost. Obdavčitev bo seveda vedno ločena. Če se bodo zakonci odločili za skupno prijavo bodo morali za vplačilo skupnega davka odgovarjati vzajemno. Da bi prihraniti na času in papirju bo večina zakoncev verjetno izbrala skupno prijavo, ki ima tudi določene prednosti, kar bomo ob priložnosti še naknadno razložili. Za točnost prijave odgovarja v vseh primerih vsak zakonec posebej. V primeru utaj bodo n.pr. preganjali zakonca, ki je nerednost zagrešil, saj bo seveda prijava podpisana in s tem potrjena tako od moža, kakor od žene. Kar precejšnja revolucija pa bo nastala v zadnjem okviru N, ki bo moral vsebovati povzetek vseh dohodkov, ki so navedeni v okvirih. Oc A do L. Za take spremembe ob: staja dvojni razlog. Predvsem so sc v nekaterih primerih vnesle novosti pri odtegljivosti od dohodkov nekaterih pasivnih postavk (obre sri, zavarovanja, itd.), ki pridejo do izraza v okviru. Nadalje je prišlo do sprememb pri nekaterih davčnih popustih, ki so se za dokončni obračun dolgovanega vna šal prav na . koncu obrazca-740 O nekateri n navodilih smo v na ši pogovorih že sproti poročali. Ker bi ta sestavek s točnejšimi Obrazložit vami postal predolg in zaradi tega težko prebavi,jiv, se bomo k zadevi vrnili prihodnjič Vsekakor pa naše 1 r-alce prosimo, naj nas opozorijo na morebitne naše nejasnosti in nepopolnosti, ds se ne bodo vprašanja naenetla v zadnjih dneh pred zapadlostjo prijavnega roka. S. T. kolege, kot je bila kasneje vsa njena igralska umetnost usmerjena in namenjena predvsem moški publiki. V dvajsetih letih svoje velike kariere je nastopila v petindvajsetih filmih skupaj z največjimi a-meriškimi igralci kot so Bruce Ca-bot. Fredrich March, James Ca gney, Tyrone Power, Fred Astaire, Charles Boyer, Victor Mature . . . «Delirium Iremensu Bila je na vrhuncu svoje lepote, uspeha in slave, ko se je vanjo zaljubil Orson Welles, tedanji »enfant terrible* ameriškega filma. Welles je postal njen drugi mož, prvi se je imenoval Edward Judson, ki je bil istočasno tudi njen «talent scout*. Razmerje z Orsonom. kot je pozneje sama pripovedovala, je bilo »strastno, divje, viharno* — a predstavlja e-dino oazo iskrene ljubezni v njenem življenju. Ločila sta se 1949. leta, ker se je Rita znova zaljubila: njen tretji mož je postal princ Ali Khan: četrti je bil pevec Dick Haymes (1953); petj je bil filmski producent James' Hill (1958); šesti «kandidat» se je i-menoval Bill Gilpin, tovarnar iz Los Angelesa, ki pa se je tik pred poroko premislil • in izginil neznano kam . . Hočeš nočeš, tudi «zvezde* so kdaj pa kdaj primorane delati inventuro svojega življenja. Tako se je verjetno tudi Rita Hayworth že pred leti, ko so se prve gube začele pojavljati na njenem obrazu, ko njeno telo ni bilo več tako prožno, ko so njeni lasje začeli izgubljati svoj lesk nenadoma znašla pred ogledalom sama. Od spoznanja — da je obraz, ki jo odseval s zrcala, obraz neznanke — do kozarca, je bil korak kratek. Tako se je skoraj nehote predala pijači in postala njena žrtev. Sedaj prihaja iz Amerike vest, da je Rita Hgyworth v kliniki «Hoag Memorial Hospital* (New-port) in zdravniška diagnoza je nadvse kruta: «Pacientka je dosegla zadnji stadij alkoholizma, možgansko neuravnovešena, nevarna je sebi in družbi . . .». — Vest se je seveda razširila po svetu in prizadela njene oboževalce. Mnogi so se vprašali, kako se je to moglo zgoditi? To se sprašujemo tudi mi, čeprav se zavedamo, da v današnjem članku ne bomo dali ^govora. Pride nam samo v spomin ime slovitega hollywoodskega drevoreda, po katerem so pred leti naslovili čudovit film: «Sunset BoulevarH* — «Drevored zatona*. V tem drevoredu so imele svoje razkošne vile hollywoodske »zvezde*. Tudi junakinja omenjenega filma. Gloria, nekoč slavna, «star», je vse do svoje blaznosti živela v tem drevoredu; tu je živela tudi Rita Hayworth . . . «Sunset Boulevard* predstavlja zaton določenega sveta, življenja in morale in je simbol krutosti hollywoodskega «star systema», ki je morda našel svoj konec prav z Rito Hayworth. Ne smemo pozabiti, da je Rita Hayworth, ko so jo z rešilnim avtomobilom odpeljali iz njene vile v kliniko, kljub vinjenosti, hlipala: »Hočem dela-' ti; jaz sem igralka . . . samo igralka . .». Ampak te besede niso ganile nikogar, nekateri novinarji so jih, celo označili kot «delirium tremens*. Zvezda je ugasnila Č6 danes gledamo njene filme, težko verjamemo, da je Rita Hay-vvorth predvsem s svojo pojavu u-'spela osvojiti gledalce vsega sveta. V nobenem filmu se ni pokaza la gola. In vendartso ameriški vojaki med drugo svetovno vojno — na frontah v Evropi. J«[ionski, Koreji — ljubosumno hranili njeno fotografijo v listnici. Če pa pomislimo na določene filme, ki so zadnja leta prišli na naša platna, na določene revije, ki jih lahko dobimo v vsakem kiosku,- spoznamo, zakaj je Rita Hayworth postala «zvezda*: ona ni nikdar žalila okusa svojega občinsva, njen šarm je prihajal iz njene notranjosti, žarel iz njenih oč\ kioel iz njenega glasu, se razcvetel v njeni eleganci. Morda bo kdo sedaj oporekal, da so bili takrat »drugi časi*? Temu lahko odgovorimo, da v letih, ko je slovela Rita Hayworth', ni kraljevala pornografija. BRANKO VATOVEC Dober zdravnik bili ni lahko NEAPELJ, 14. - Nekatere znanosti se danes razvijajo z tolikšno naglico, da mora strokovnjak sproti slediti vsem novostim, kajti sicer bo kmalu zaostal in odpovedal. Posebno velja to za nekatere stroke, kot na primer za medicino. V sedmih letih odpove polovica da v sedifnh letih medicinska znanost toliko napreduje, da se mora zdravnik odpovedati polovici svojega prejšnjega znanja, kolikor iioče hiti »na tekočem* o vsem, kar zadeva njegovo stroko. Toda v primeru zdravstva ne gre le za to, da strpkovnjak »ni na tekočem*, pač pa more njegovo neznanje oziroma njegovo nepoznavanje novih odkritij škodovati tudi pacientu. Zato je neapeljski strokovnjak podčrtal, kako nujno je, da zdravnik, pa čeprav je v dnevni praksi, sproti sledi vsemu, kar se dogaja novega na njegovem področju,, še posebno pa mora slediti spccialicstičnim novostim, kajti v nasprotnem primeru gre ves znanstveni konkretno medicinski hdfMldek mimo njega seveda na njegovo škodo in na' škodo njegovih pacientov, je ponovil prof. Coltorti. Gre za dokaj vznemirljivo ugotovitev, posebno če upoštevamo razmere v italijanskem zdravstvu. To je ugotovil prof. Coltorti in to so ugotovili tudi drugi, ki s j se udeležili tečaja o neki specifični bolezni. Tečaja sc ip udeležilo veliko zdravnikov ij\ Neaplja in tudi z drugih področij južne Italije, praktično iz Calabrijc. P>e- zdravnikovega znanja, je zatrdil i zilikate in Puglie. Na tem tečaju na seminarju, ki ga je ustanova je bilo 12 predavanj, ki so obrav- r> t „„—-i-'-'—i« .. m-»ie. navala prvenstveno vprašanje žolč- G. Lorenzini sklicala v Neaplju, prof. M. Coltorti, ki je tudi rekel, nika in motenj na žolču. PO PODATKIH AGENCIJE «N0V0STI» Sovjetska ekonomija od Oktobra do danes Sovjetska agencija «Novosti» je pred nedavnim objavila nekatere številke, ki govore o razvoju sovjetske ekonomije. Čeprav je znano, da sovjetsko kmetijstvo nikakor ne ustreza potrebam, še manj pg možnostim in da doživlja celotna ekonomija velike dežele določene težave, je vredno ustaviti se pri nekaterih podatkih, ki nam vendarle povedo, kaj se je v Sovjetski zvezi razvilo od revolucije do danes, to se pravi v 60 letih. Po podatkih sovjetskega osred njega statističnega centra bo ob koncu sedanjega 5-letnega načrta, torej 1980. leta. Sovjetska zveza v samih 16 dneh producirala toliko, kolikor je producirala v vsem letu 194(1, to sč pravi v zadnjem letu pred začetkor 2. svetovne vojne. Drugi zanimiv podatek: Industrijska proizvodnja se je v Sovjetski ' zvezi podvojila v samih devetih letih. Industrija Velike Britanjje je za to potrebovala 27 let, industrija ZDA 17, Zahodne Nemčije in Francije pa 16 let. Danes sovjetska industrija proizvede sama več kot je leta 1950 proizvedel ves svet. Ti podatki so sicer zeler pozitivni, hkrati pa nam posredno povedo, da je bila sovjetska industrijs' raven •zelo nizka. Človek bi si zarc •* ne mogel zamisliti, kako bi se ameriška proizvodnja, za katero vemo, da je največja na svetu, mogla podvojiti v samih devetih letih. ne da bi v svetu prišlo zaradi tega do motenj. Še nekaj podatkov po sovjetski agenciji «Novosti»: V 60 letih po oktobrski revoluciji se je sovjetska ekonomija tako razvila’, da je bil lanskoletni sovjetski nacionalni dohodek 65-krat večji od nacionalnega dohodka carske Rusije, torej iste dežele tik pred začetkom prve svetovne vojne, torej leta 1913. Danes sovjetska industrija v sa- mih dveh dneh in pol prbizvede toliko industrijskega blaga, kolikor ga je predrevolucijska Rusija proizvedla v letu dni. Proizvodnja Sovjetske zveze predstavlja danes 20 odstotkov svetovne proizvodnje, tik pred oktobrsko, revolucijo pa je proizvodnja carske Rusije predstavljala 4 odstotke svetovne proizvodnje. Iz istih virov navajamo še naslednje podatke: Sovjetska zveza je prva na svetu v proizvodnji litin, jekla, nafte, železne rude, premoga, cementa, traktorjev, bombaža, umetnih gnojil in še nekaterih drugih izdelkov. Rekli smo že, da še posebej sovjetsko kmetijstvo ne daje rezultatov, ki bi jih moglo ali celo moralo. In vendar je današnji pridelek za 4,5 krat večji od predrevolucijskega in ima sovjetsko kmetijstvo na razpolago 2,3 milijone traktorjev in 680 tisoč kombajnov, kar vsekakor ni malo. Vendar smo mogli v. moskovsk: «Literaturnaji gazeti* lani novembra brati, da je veliko teh traktorjev in kombajnov neuporabnih zaradi pomanjkanja nadomestnih delov. (Si vir IZ SOBOTA, 16. APRILA 1977 12.30 13.30 17.00 18.35 18.40 18.50 19.20 19.45 20.00 20.40 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal program o zdravstvu 21.55 Checkup — DNEVNIK Odprise sobota Izžrebanje loterije Nabožna oddaja • Posebna oddaja iz parlamenta Hišica v preriji: EPIDEMIJA — drugi del ALMANAH in Vremenska slika DNEVNIK BAMBOLE, NON C'E UNA LIRA Začenja se nova oddaja za sobotni večer. Oddajo pripravlja več avtorjev, ki vključujejo v ambient tudi nekaj italijanske zgodovine, posebno /zgodovino tistega italijanskega preproste ga ambienta, ki se je s težavo prebijal skozi zadnjo vojno in v prvih letih po njej in gleda zato na to preteklost z določeno zagrenjenostjo. Močoj bo na vrsti prvo nadaljevanje, nato jih bo sledilo še pet. Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob zaključku Filmske premiere, DNEVNIK in Vremenska slika 13.00 13.30 17.00 18.30 Drugi kanal 12.30 Alfred Hitchcock predstavljat KORJSTEN PREDLOG Dnevnik 2 — OB 13. URI Pogovor z novinarji Ponovno na ekranu: Mica sarai femminista? Rubrika, ki ponovno obravnava nekatere programe, bo spet predvajala program, ki je bil na vrsti konec lanskega leta. Gre za izrazito nenavaden spored glasbenega značaja, ki so ga posneli na raznih mestnih trgih po Italiji. , SL1’ERMIX ... Diskoteka Marciali nadaljuje s predstavljanjem najnovejsin plošč in to v svetovnem merilu. Danes pridejo na vrsto plošče angleškega ansambla «Feen Lizzy», ki so znani po svojem tako imenovanem trdem rocku iz 7(1 let. Za njimi pride na vrsto solistka Linda Lewis in spet je na vrsti ansambel in sicer ameriški črnski ansambel Andy Sputed Truth itd. Izžrebanje loterije Športna sobota in Vremenska slika Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO Sosedi Tv film «SANGUE E ARENA* Film, ki pride nocoj na vrsto, je režiral Fred Niblo. Ne gr« za kako veliko umetniško delo, toda v njem igra glavno vlogo «Rudy», kot so v Ameriki imenovali «nesmrtnega ljubimca* Rodoifa Valentina. Film je bil napravljen že pred 55 leti, torej leta 1922. V spomin na Rodoifa Valentina bo italijanska TV predvajala še dva filma. Ob zaključku DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI 19.10 19.15 19.45 20.40 21.40 8.00 8.15 8.30 8.45 9.45 10.05 10.35 15.40 17.30 17.40 19.30 19.50 20.00 20.25 20.35 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Colargol, oddaja za otroke K. Grabeljšek: Moje akcije O mucku, ki hi znal mijavkati P. /Cidar: UTONILO JE SONCE Prva pomoč Dvoje pogumnih P. Herial: BOUSSARDELOVI Nogomet: DINAMO - SARAJEVO Obzornik * Slavnostna akademija ob 40 letnici ustanovnega kongresa KP DNEVNIK Tedenski zunanjepolitični komentar šanson po naše: Atomski vek Moda za vas BAXTER - angleški film Film je režiral Lionel Jeffries. V glavnih vlogah igrajo, Brit' Ekland, Patricla Neal, Lyn Carlin, Scott Jacby in Jean Pierre Cassel. _ . Film govori o 20-letnem Baxterju. Njegovi starši so ločeri On se zaradi neurejenih družinskih razmer v družbi sla®0 znajde. Izraz njegovih duševnih motenj je tudi napaka Pr' govorjenju. Pri tem mu hoče pomagati zdravnica, toda njen* prijaznost fanta močno pritegne, ker ni bil vajen takega nosa. Spozna mlad par in pri njem, ki ga nekako posvoji.!0' spozna pravo ljubezen. Zaradi smrti, ki ločj mlad par. in zaradi odhoda dekleta, ki ga on na skrivaj ljubi, dožri živčni zlom . .. 15.20 19.30 20.15 20.35 21.25 22.10 Koper — barvno Nogomet: ROMUNIJA — ŠPANIJA Otroški kotiček DNEVNIK Po poteh zapada Komu je potrebna se.vorama? Fernandel v Las Vegasu, film 16.45 17.30 18.25 19.30 Zagreb Glasbena oddaja Jenng — film Nogomet: Romunija - Španija DNEVNIK 18.10 20.00 20.10 21.00 22.50 Švicarska barvna TV Pop Hot — glasbena oddaja Glasbeni moment Razvedrilo Zdravnik v težavah, film Športna sobota ugaja jazz?; 15.05 Konec tefria' l6 TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, .18.00, 19.00 Poročila; 7.20- S0™1’1 s starši; 13.00 Dobro jutro, Glasba in kram- not, dvanajst znakov; 20.00 Po ^ IZ.*.___________* □nn^ni.lrlnmclri VeVDOO U I 20.40 Pink Flovd: *A*1 17.15 Izžrebanje loterije; 17.20 18.30 DvanaJ’ 1 jan je. Koncert, Predpoldanski ver podu; 20.40 Pink Hoyd. -.n omnibus, Glasba po željah; 13.15- Cpera v treh dejanjih; 22.4o 15.30 Glasbeni almanah, Kultur- mušic; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, lO.^1 na beležnica, Koncert folk, Mladina v zrcalu časa, Glasba na našem valu, Tekmujte s Petrom; 1535-19.00 Poslušajmo jih spet, roči,a. 6 20 ReUreacija; 6.50 V Mi in glasba, Radijska kuminal- bro jut otroci!; 7.20 Na dan« 6.00, i .v/v, „.<™, „.w, — 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 19.00 ^ KOPER 7.30, 8.30, 17.30, 18.30, Jutranja glasba: jutro, i-a >--- ,■ nji dan; 7.30 Iz naših spored0 - - — 8.08 Glasbena matineja; 9.05 . 12.30, 13.30, 14.30, nirski tednik: 9.35 Mladina P°£, 20.30 Poročila; 7.40 1045 Turistični napotki; 11.03 ^ Popevke; dem dni na radiu; 12.10 Godala Kmetijski nasv°' 12.40 Veseli domači napevi; w 8.35 9.30 Plošče; 10.15 Glasbeni por- rjtmu; 12.30 Kmetijski nasvfj tret; 10.45 Glasba in nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; Uj, 12.05 Glasba po željah; 14.10 Trža- Priporočajo vam...: 14.05 Iz dc!i ške: 14.35 Plošča tedna; 15.00 Glasbene mladine Slovenije; Najlepše popevke; 15.45 Pogovori: 16.50 Primorski periskop; 17.00 S pesmijo in besedo po Jug0*,j: ..... _______________ ... odm«-.} Glasba po željah: 17.45 Zabavna 15.30 Glasbeni interemezzo; l5' viji: 15.00 Dogodki glasba; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 š'knjižnega'trga:’ iŠ.OO »VrtiU^j Zapojmo in zaigrajmo: 19.30, 20.35 5705 nove zarje*; 17.45-1»',; i- Glasbeni week-end; 22.00, 22.45 Prenos proslave iz Trbovelj; Plesna glasba. RADIO i1 Mitri1* Lahko noč, ,otroci!; 19.45 w- j, z...; 20.00 Spoznavajmo svet 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 19.00 domovino: 21.15 Za prijetno ra*v£ drijo: 21.30-23.00 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo in p'j, Poročila; 6.00, 7.30 Pogovori in glasba: 8.50 Glasbeni zapiski; ......... 9.1K). 10,35 Vi in jaz; 12.10 Drugi som v novi teden; 00.30 Zvoki zvok; 13.30 Show Down; 14.30 Vam naših krajev; 1.03 Vaš gost. šanja komu drugemu. Naspf' OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zaradi vaše psihološke sposobnosti vam bo uspelo, da ne boste storili hude napake. Ljubosumnost. BIK (od 21.4. do 20 5 ) Razumno boste rešili neko delikatno vprašanje. Nasveti drage osebe se bodo pokazali za koristne. DVOJČKA ((od 21.5. do 22.6.) Dosegli boste znaten finančni napredek. Deležni boste razumevanja. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pazite, da v finančnem poslovanju ne ponovite napake. Prebili boste lep večer. LEV (od 23.7. do 22.8.) Prišlo Horoskop no do spora med vami in vašim predstojnikom. Zanimajte se bolj za družbena vprašanja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaš ugled se bo še dvigal. Če ste v stiski, se posvetujte s svojo družino. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Svoje poslovne težave skušajte odpraviti z enim samim ukrepom. Nekdo bo skušal od vas nekaj poizvedovati. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Prepustite rešitev težkega vpra- z nekom se bo zaostrilo. , STRELEC (od 23.11. do 209 t)0 n ,,m! r v 7* Polotil se vas bo nemir v - -z nekim načrtom. Neiskrenost ke osebe vas bo razočarala. .) KOZOROG (od 21.12. do 2«-^ Dajte času čas in ne kažite n«s nosti v izvajanju svojega P1'0« ma. Bodite bolj previdni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) r>e metno ukrepajte in posvetit« g svojemu poklicu. Dobili bost* ster a zaslužen odgovor. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ti'e0‘ h|e' no pustite ob strani težje Pr° : me. Potrebni ste počitka v nai*v nogomet NAŠE ENAJSTERICE V RAZNIH PRVENSTVIH PRIMORJE IN JUVENTINA ZA VIŠJO LIGO Prosečani bodp igrali doma z ekipo Op. Breg in Vesna pred težko nalogo Supercaffe, Štandrežci pa s Sagradom - Primorec zopet juriša na zmago 2; AMATERSKA LIGA J j.uWšnjem, devetem povratnem „ Je"a sporedu nekaj zanimivih dvobojev, ki bi morali n;- .0 razčistiti položaj na zgor- im m sP°dn,iem delu lestvice. Za liai a^na.^sterice bo jutrišnji zavrt-• igrata'* naP°ren- Primorje in Breg v;;r ,Pred domačim občinstvom, esna m Zarja pa v gosteh. T 0 primorje - op. supercaffe’ T° bo osr fpi?' Ekipi aia ^.osrednja tekma tega zavrt-(pi-' -Ekipi sta trenutno na prvem stvir!/^ 'n na drugem mestu le- stvi 1,1 na urugem mestu te- le 7 (0p' Supercaffe). Delita' jih jutrii6- kar pomeni, da izid snJega spopada bo odločilnega ,» a tJh UtA&f <'wx: .v. ./■ 'K. KUMf i ®arij Košuta (Vesna) °|)eLen* 2a nadaljnji potek prvenstva to 1« .P- saj do konca manjka na-‘e s«t nedelj. kQri^^ehi izid prav gotovo ne bi Pr^ne eni ne drugi ekipi, morda ^enda U vseeno dobro prilegel. par °be ekipi računata na zma-ti0' ril?0rje bi v tem primeru znat-go, .Veealo možnosti za končno zmajajta® Ppuštevamo, da v preostalih «0^ ^mah nima več napornih na- ■n^za ?r.0seku se torej obeta lepo tovn r>lrn'Vo srečanje, ki bo prav go-kord privabilo ob rob, igrišča re-saj j° število ljubiteljev nogometa, izid ^ V srečanju možen vsak J.^USTO - VESNA je Vesne žarko Bogateč nam deč0 .H^asljski nastop Vesne dal sle-tudi _zlavo: «Kot za vsako ekipo bo bi Sea naa Flaminio trd oreh, zato d°Vo|i ? k ga gostovanja vrnili za v*da • uomov tud; z eno točko. Se-b-)ja ’ Ce nam bo uspelo zmagati, bo Na D * Pmd izpadom Iz lige konec. bft$ , az sploh ne pomislim, ker bi, n« mu.-alno potno, vendar mi da nc ? Popustili in prepričan sem, bomo izpadli.* ^EG - ROSANDRA »hio a bo potekal derbi v Dolin', Vriho- MSal' nogometaša Brega Lovili ,,'Pdvomno bo zanimiv in pri-tfenutn aer,bi. Res je, da Rosandra •Hi Srn5* n* v najboljši formi. Tudi bfejšni ’ p0 zmaB> nad Primorjem, I Ucol net*e*i0 ‘ ekoliko razočarali. I astvip; iLevamo trenutno stanje na Utj rri0'nimam'> kaj taktizi-ati. Starca Jaino na zmago, saj igramo “larCy Sm° etos klonili le S. Sv^^tave mislim, da ne bo S. Vito. Vsekakor je, po nedeljskem uspehu nad Primorcem, morala v taboru gajevcev zelo visoka in to jim bo pripomoglo pri premestitvi nedeljskega nasprotnika, ki računa na remi. Gaja, ki bo igrala brez diskvalificiranega Čermelja, pa računa na celotni izkupiček. , Na zmago odločno juriša tudi ekipa Krasa, ki je v.zadnjih nastop'h zanesljivo igrala. Krašovci gredo namreč v goste šibki ekipi Donatori. NA GORIŠKEM Osrednja tekma 2. AL skupine D bo v Štandrežu, kjer bo vodeča Juventina sprejela v goste tretjo iR vrščeno ekipo Sagrado. Kako pričakujejo v Štandrežu ta dvoboj, smo vprašali predsednika Juventine Miloša Tabaja. «Za nas je jutri bolj važen izid kot pa ig: r ekipe. Če bomo uspeli zmagati imamo realne možnosti tudi za končno zmago, saj nas čakajo nato še dve tekmi pred domačim ob činstvom, in sicer proti Natiscneju in Moraru in gostovanje v Ločniku. V primeru poraza bi se položaj poslabšal, saj se kar štiri ekipe potegujejo za končno zmago. Ker pa igramo doma. smo,nekoliko optimisti. V štandrežu smo .etos klonili le Itali in upamo, da bo ostal edini spodrsljaj Juventine na domačih tleh. To seveda želijo tudi navijači, ki so nam letos zelo ob strani. U-pam, da bomo imeli tudi jutri veliko številp navijačev in da bodo srčno bodrili Juventino, posebno pa naše mlade nogometaše, kot so Mikldš in tovariši. PubVka bo nedvomno igrala veliko vlogo v tem odločilnem srečanju in, če bo Juventina uspela zmagati bo zasluga tudi naših navijačev, katerim pa svetujem športno in dostojno obnašanje, saj je to znak olikaneea človeka.* V prvenstvu 3. amaterske lige i-gra Mladost doma proti S. Lorenzu, ki ima na lestvici dve točki več od Ooberdobcev. Razumljivo je, da do-mačni računajo na zmago, s katero bi dohiteli tekmeca na petem mestu lestvice. Tudi Sovodenjci igrajo doma* in sicer proti ekipi iz Podgore, ki je ♦ trenutno na reou lestvice. Po visokem porazu, ki so' ga Sovodenjci doživeli proti Medeuzzi (5:3), tokrat ne bi smeli razočarati in seveda bi morali odnesti obe točki. B. R. 1. ITALIJANSKA LIGA Dve tekmi že danes Zaradi mednarodnih obveznosti, bosta Napoli in Juventus odigrala danes popoldne srečanji 25. kola A lige, z naslednjim sporedom: 15.30: Napoli - Inter (sodnik Se-rafino) 16.30: Juventus - Bologna (sodnik Ciacci) BOKS * PADOVA, 15. — Jutri jx> v Padovi boksarski dvoboj za italijanski naslov srednje kategorije. Spoprijela se bosta Mario Romersi in Lu-ciano Sarti. Loredana Kralj še ni v najboljši formi DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 16. aprila 1977 ODBOJKA MOŠKA C LIGA 21.15 v Nabrežini Kras - S. Giorgio Mcstre * * « 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.00 pri Banih Sloga - Corridoni * « * « 18.30 na Proseku Kontovel - Libertas Krmin « * «4 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici Oiympia • Rozzol * * • 3. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 v Gorici, teiovad. Valletta Olympia B - ,ARCI PAV KOŠARKA KADETI 16.30 v Tržiču Dom - Sidertecnica Tržič # * * •POMLAD* 18.00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Breg * # # 18.00 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Polet Hiiitiiiaiiiitiiiiiii«iiitBaiiiiiiii»iaiiiii>tiiiiilaaaai>iti«tiiaiitiaiiiiiiiaaftiif l■»•■l■l■l>■fl•■■•>■la■lfllllllll•ltl■lallrllll■l■>«t•■■l•llllll•lllllllllllllIl■■lllll•llll■lt•■ll•a■•>ltl■l■lallll>l■f iMMiiir*iaiMaaiiii>iii«ia«i«u«iiji*a>t«iat«*iiiai«t*ia*aaiiaBiuiMa«tf>a«ifatt»«M>aa«*CRt«t* ODBOJKA NASE SESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Kras z vodečo ekipo S. Giorgio Slovenski derbi Kontovel-Bor Goriška 01ympia pred novim uspehom? - Domovci v Krminu Glede EteVlna' Jistv0n,hPOstave mišjim, na ne uo pridan ,, sPrememb in zato sem predor, aL0®, ne bomo zatajili. Vseka-JVs, ,ja bi podlegli Rosandri, je j*S’ da K- ' *'uult:S1l rviraanuii, jc ®ah Vp se znašli v nevarnih vo-0 ‘etn Z? ’ 0stali bomo v 2. AL in sem prepričan.* - ZARJA v Nar* SPilr' ambicijami gre Zarja Je MiriaV ° vPraŠ3li branilca Zar-nj ^a83rja: »Odločno juri- ša.no na " ““saija. »uaiocno jun- psnje , zrriago. ker nam oJpira u-n ie dr>,aastno uvrstitev- Cilj Zar-f^btorie™? ,mesto' saJ mislim, da 'ekrneejL končne zmage nima iPertaj, j .lede drugega mesta pa Gpicina ,a 'majo Op. Supercaffe, bedeljo -n ZarJa iste možnosti. V jV°jitev 1 ?loramu potruditi za o-banio ria j1 ‘°ok, čeprav se zave-ob'solf„,°orIla<^‘ni' ki so praktično J Pi. bodo težka ovira.* j,*’ Amaterska LIGA f«morrh, zaP°rednih porazih gre k krat n«V ®os‘e Unionu. Trebenci n j‘b drae?6!0, zataj:ti- kajti to I)reživlia:. stalo. Podlonjerci pa lraajo . hydo krizo in Trebenci T-eijo na Irm tC^ki skorai v žepu' ■ i°go bo vsekakor imela V' ""■■■m, ki bo sprejela v goste žilavi ll,1ii"iti,„lmilllmilllIlll|1I1|11Mi|1I|111 Potem ko se je odbojkarsko prvenstvo 2. moške in ženske lige končalo, se nadaljuje prvenstveni ples v 3. moški ligi ter 1. diviziji v obeti kategorijah. Poleg tega pa so se pričeli boji za točke tudi v, 3. moški in ženski diviziji. Tako bosta tudi ta sobota in nedelja dokaj pestri in še posebej, ko se pred tednom zaradi velikonočnih počitnic ni igralo. MOŠKA C LIGA Po dveh zaporednih uspešnih nastopih in še 'posebej spodbudnim pred štirinajstimi dnevi v Miri, prihaja drevi Krasu v goste vodeči S. Giorgio iz Mester. Zgoničani igrajo zadnje čase vse bolje in to iz e-nostavnega razloga, ker so končno le prišli do zaupanja v lastne moči. To pa je nedvomno sad tudj vestnih in dobrih priprav. Ne glede na ta dejstva, pa čaka Kras drevi dokaj težka naloga. Nasprotniki so bili v dosedanjih enajstih prvenstvenih nastopih samo enkrat poražehi. Prav gotovo niti v Nabrežini ne bodo poceni prodali'lastne kože. Po drugi strarri pa morajo krasovci zaigrati za zmago, ker druge izbire res nimajo. Ob pričakovanju na dobro moralno podporo domačih zvestih navijačev so sposobni tudi za tak podvig, kar bi nedvomno bilo največje moralno in tudj praktično zadoščenje v borbi za obstanek v tretji ligi. 1. ŽENSKA DIVIZIJA V četrtkovem prvenstvenem nastopu bodo zastopnice Sloge gostile e-kipo Corridoni, ki jo tudi letos trenira bivši borovec Jože Cej. Po dveh zaporednih uspehih in enem porazu pa se tako Slogi ponuja lepa priložnost, da pospravi tretji prvenstveni par točk. To pa še toliko bolj, ker Corridoni ni tako močen kot v preteklosti. »To zaenkrat potrjuje njegov položaj na lestvici po treh za-. vrtljajih. Lepo priložnost za drugi zaporedni" uspeh ima tudi Kontovel, ki bo sprejel v goste Libertas iz Krmina. Po rit preveč spodbudnem začetku so končno Kontovelke le pokazale pravov vrednost, ki je najboljši porok za uspeh. 1. MOŠKA DIVIZIJA Po treh zaporednih in prepričljivih uspehih slej ko prej niti Rozzol ne bi gmel zaustaviti zmagovite poti 01ympie iz Gorice. To pa še toliko bolj, ker Goričani igrajo doma. 3. MOŠKA DIVIZIJA V tej konkurenci Jwsta igraji dve naši šesterki: Kras in Bor. Borovci, so odpravili krstni nastop že včeraj, jutri pa se bodo spoprijeli z ekipo Inter 1904. Zastopniki Krasa pa Se bodo spoprijeli na Proseku z ekipo S. Luigi. Obe slovenski vrsti bosta igrali z mladimi odbojkarji, ki si bodo s temi prvenstvenimi nastopi nabirali prepotrebne izkušnje. To pa je tudi glavni cilj za naše' mlade igralce. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Po prvem uspešnem nastopu s So-larisom bodo borovke jutri igrale na Proseku s Kontovelom. Ta slovenski derbi bo izredno izenačen in je težko ter dokaj tvegano dati katerokoli napoved. G. F. Tekma Libertas - Dom bo jutri, 17. t.m., v šolski telovadnici v Krminu (Ul. Roma), s pričetkom ob 10. uri. Za to tekmo je trener J. Prinčič skVcal vse igralce Doma, ki se bodo morali zbrati ob 8.30 pred Klubom «S. Gregoričič* za skupni odhod v Krmin. I. K. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Mlade borovke uspešno začele ixr. ix 2 *1 Catania' AtJ*,a,nU 1 X ' Spal l Vare "* \Com<> 2 X Mantova' X A!?ssandria X Salernu ' Pis‘«icse X 2 "^Pitana - Pro Va*to 1 Donrt favorit V predzadnjem kolu prvenstva 3. moške divizije bo goriška šesterka Doma gostovala v Krminu, kjer se bo spoprijela s šesterko Libertas, ki je druga na skupni lestvici. Srej Čanje je za obe ekipi zelo pomembno, ' saj bo pravzaprav odločalo, kdo bo zasedel prvo, oziroma drugo mesto na končni lestvici B skupine - 3. MD. Favorit za zmago v jutrišnji tek mi je. po našem mnenju, šesterka Doma, katera je že v prvem sre Čanju z moštvom iz Krmina zmagala z rezultatom 3:1. Bor — Solaris 3:2 (15:4, 14:16, 15:10, 4:15, 15:4) BOR: Kalc, Zupančič, Siega, Veljak, Starc, Orel, Tomšič, Baša, Zocri, Maver, Gerdol, Dovgan. Mlade borovke so uspešno opravile krastni ■ nastop v 3. odbojkar ski diviziji. Po maratonsko dolgi tekmi so premagale ekipo Solaris z rezultatom 3:2. Razen v četrtem sety, ko so popolnoma popustile, sn borovke stalno bile boljši na sprotnik in so v drugem setu zapravile priložnost, da bi tekmo zaključile v svojo korist s čistim 3:6. Četudi igra sama ni bila najboljša, pa gre borovke pohvaliti, saj niso nastopile v popolni postavi in marsikatera igralka je morala premagati tudi trpmo prvega nastopa. Ob tej prvi tekmi gre tudi poudariti, da sta bila prisotna na igrišču samo 2 sodnika in še ta dva neizkušena, kar je večkrat privedlo do napak in nesporazumov. Upati je, da bo odbojkarska zveza v bodoče odpravila take pomanjkljivo s ti, ki samo škodujejo razvoju odbojke. NARAščAJNICE Bregove igralke v pokrajinskem finalu Breg — OMA B 2:0 BREG: Premolin, Kocijančič, Can-ciani. Stepančič, Štefančič, Cej, Slavec. Brežanke so osvojile tudi zadnje srečanje v svoji skupini. Tokrat so namreč premagale zelo šibko ekipo OMA B. Tako so končne zmagovalke skupine in so še neporažene. Takoj pa noramo povedati, da so dekleta iz dolinske občine odigrale najslabšo tekmo prvenstva. Verjetno so tokrat podcenjevale nasprotnice, ki so jih v prvem delu prvenstva premagale z dokajšnjo lahkoto. Igrale so namreč zmedeno in se tudi niso preveč potrudile, čeprav lahko bolje zaigrajo. Vsekakor pa so s to zmag'’ osvojile prvo mesto1 v svoji skupini in so si priborile pravico, da se pomerijo v pokrajinskem finalu z zmagovalcem druge skupine OMA A. Naša dekleta se bodo morala namreč zelo potruditi, da bodo dobro zastopala Slovenski šport in »slovensko odbojko na tem pokrajinskem finalu. V. M. OR VRSTILO ŠD Polet vabi svoje člane, pa tudi druge prijatelje mladine na UDARNIŠKO DELO, ki bo na novem openskem kotalkališču, na Repentabrski ulic), jutri, 17. t.m. z začetkom ob 8.30. KOLESARSTVO JUTRI V ZGONIKU 6. EP V MOSKVI Pomembna zmaja Jugoslovanov MOSKVA, 1. - V prvem kolu 0. evropskega ekipnega • rvenstva v šahu je Jugoslavija osvojila proti Madžarski izredno pomembno zmago. Jugoslovani so premagali neposrednega nasprotnika za srebrno kolajno, Madžarsko, s 4,5:3,5. Jugoslaviji je odločilno točko priboril Velimirovič. ( V drugem srečanju na je SZ, ki je tudi nesporni favorit za zlato kolajno. brez težav odpravila ČSS4, ATLETIKA Pester spored nastopov Borovih tekmovalcev Obetajo se zelo razgibani atletski dnevi. Danes in jutri bo Bor s fanti nastopil na tekmovanju v Trstu, jutri pa bodo dekleta tekmovala v Latisani. Začetek prihodnjega tedna pa bo rezerviran najmlajšim. V Trstu se dobri rezultati' pričakujejo od Adrijana Sedevčiča ter od bra tov Bigatfon, morda pa tudi od Lasiča. Zanimiv bo predvsem poskus Sandija Bigattona, da v troskoku popravi društveni rekord Bora 12,20 metra. Od deklet, ki bodo nastopila v Latisani, se nadaljnji napredek o-beta od Nadje Debenjak v metu kopja. V ponedeljek in sredo bosta na šolskem stadionu na Kolonji tekmovanji za dečke in deklice. Nastopilo bo tudi večje število članov Bora in atletskega kluba Fran Levstik s Proseka. V torek bo Borov naraščajnik Adrijan Sedevčič tekel proti času in v 30 minutah skušal preteči' čimvečjo razdaljo. Thonl prvi LIMONE PIEMONTE, 15. - Gustav Thoni je zmagal na mednarodnem slalomu za memorial »Giorgio Armand*. Na končni lestvici mu sledijo Radiči, Bieler in Senoner. Veterani KK Adria za visoko uvrstitev Bogat letošnji spored lonjerskega društva Po skoraj enomesečnem premoru se bodo kolesarji veterani Adrif zopet pomerili na železnih konjičkih. Jutri bodo namreč tekmovali na krožni progi v Zgoniku, kjer bodo morali prevoziti deset krogov za skupnih 70 kilometrov. Start je bil najprej najavljen za 10. uro zjutraj, vendar pa je bil prireditelj, tržaški Cremcaffe, prisiljen spremeniti uro odhoda, tako da se bo dirka pričela komaj ob 15. uri. Tudi tokrat bi morali barve Adrie braniti le v osmih, z dobrimi možnostmi za uvrtitev med prvo peterico najboljših. Proga je kot nalašč za nekatere izmed kolesarjev Adrie, saj je valovita in pripravna za pobege. Upajmo, da se našim veteranom ne bo zgodilo kot pred mesecem dni, ko jim ni uspelo vključiti se med ubežnike v prvem krogu in so nato ostali zaprti v glavnini, kljub velikemu naporu, ki so ga napravili, da bi se spet spojili z bežečo skupino. Za jutrišnje' tekmovanje obstaj; jo upi, da se bo vsaj eden izme osmerice «belo-modrih* dobro uvrstil. Marušič trenira že ves teden in je v odlični kondiciji, prav tako Verginella, ki se vestno pripravlja za svoje letošnje nastope. Poleg teh dveh «outsiderjev». pa je treba o-meniti še tiste kolesarje, ki se lahko postavijo po robu močnejšim nasprotnikom s tehniko in izkušenostjo. Poleg Verginelle in Marušiča bodo jutri na startu še Maver, Bonan no, Nicolazzi, Ferluga, Santoni in Meletti. Medtem pa se pri Adrii pripravljajo na nekaj izredno pomembnih dogodkov. V soboto, 23. t.m., bodo v Kokrici pri Kranju gostje tamkajšnjega kolesarskega kluba, s katerim so že nekaj let v prijateljskih stikih in bodo podpisali pobratenje % xl IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIllltlllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilfMllllllllllllllliniltlllllinillllllllllllllllllllJIllllllllllllllllllllUlllllllllllllIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KOŠARKA SLOVENSKE ZAMEJSKE PETERKE V RAZNIH PRVENSTVIH V PRVENSTVU «P0MLAD» KAR PET NAŠIH EKIP To so: Bor, Breg, Dom Gorica, Kontovel in Polet - Jadran gostuje v Tržiču - Kontovel finalist Velikonočni prazniki so za nami. Danes in jutri bo tudi na košarkarskih igriščih zopet živo. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Jadran bo jutri zaposlen v Tržiču, kjer bo igral proti mladi, a nevarni ekipi POM, Že v Dolini so naši košarkarji z dokajšnjo težavo premagali tega nasprotnika in zato bodo morali v Tržiču preudarno in odločno igrati. Tudi škedenjska Servolana bo pred nelahko nalogo. Škedenjci bodo namreč igrali v Miljah z ekipo CGI, ki je doma že premagala Jadran. Pari jutrišnjega kola (17.4.) POM Tržič - Jadran (11.00 v Tržiču); CGI Milje - Servolana; Arte Gorica - Inter 1904; Barcolana - E-dera; Itala - CUS Trst; Villesse -Scoglietto. KADETI V tem prvenstvu bodo jutri odigrali zadnje kolo. Med prazniki je Hurlingham odigral zaostalo tekmo s Flaminiom in je tudi po predvidevanju zmagal. Hurlingham je tako prevzel vodstvo na lestvici, Kontovel je ostal drugi. Flaminio pa je dokončno izločen iz bnrbe za osvojitev enega od prvih dveh mest in s tem tudi za prestop v finalni del tega prvenstva. V jutrišnjem, zadnjem kolu bo Kontovel igral doma z Italsidrom. Kontovelci so tega nasprotnika že premagali v gosteh in so v jutriš njem .srečanju seveda favoriti. Naši košarkarji so obenem tudi že v finalu tega prvenstva, kar predstav Ija za našo košarko ve'ik uspeh. Borovci pa bodo zaključili letoš nje nastope v tem prvenstvu s sre- Kapetan Jadranove peterke Adrijan Zavadla! Čanjem s Hurlinghanom,. ki je seveda favorit.. Pari jutrišnjega, zadnjega kola .(17. 4.) Kontovel - Italsider (11.00 na Kon-tovelu); Hurlingham - Bor (15.00 v tržaški športni palači); Flaminio -Ferroviario; Inter 1904 - Don Bosco. Počitek: Servolana. « POMLAD* Kar pet slovenskih ekip se bo u-deležilo prvenstva »pomlad*. Že to dejstvo jasno kaže, da je slovenski zamejski košarkarski naraščaj dokaj bogat. Ker se je za letošnje prvenstvo vpisalo rekordno število ekip (kar 20), je zveza razdelila ekipe v štiri skupine. ^ Skupina B V tej skupini bo igral tudi goriški Dom. Naši košarkarji bodo že v prvem kolu igrali doma proti močni peterki Sidertecnica iz Tržiča. Sre Čanje bo danes. Pari današnjega, 1. kola (16.4.) Dom«- Sidertecnica Tržič (15.30 v goriškem Slovenskem dijaškem domu); Pagnossin B - Arte A. Počitek: Ardita B. Skupina C Borovci, ki so že igrali v prvenstvu kadetov, bodo kortčno le zaigrali z vrstniki. Med kadeti so pridobili veliko koristnih izkušenj za prvenstvo «pomlad», v katerem pa so imeli dokaj smole, saj so jih uvrstili v težko skupino. Pari jutrišnjega, 1. kola (17.4.) Flaminio - Bor (12.00, na odprtem igrišču, lil. Petracco); Libertas • Servolana. Počitek; Ferrioviario A. Skupina D V tej skupini bodo igrale kar tri slovenske peterke: Breg, Kontovel in Polet. Medtem ko bodo Brežani nastopili izključno z namenom, da si- nabere* jo dragocenih izkušenj za bodoča [»rvenstva,- pa bi lahko Kontovel in Polet celo posegla po višjih mestih. Pari 1. kola (16.4.) Inter 1904 - Breg (18.00 v Trstu, Ul. della Valle); Don Bosco - Polet (18.00 v Trstu, Istrska ulica); Ferroviario - Kontovel (17.4. v Trstu, Miramarski drevored). T. DIVIZIJA N V tem prvenstvu bodo jutri igrali 4. kolo. Jadran B bo gostoval pri Scogliettu in ima tudi možnosti za zmago. Pari jutrišnjega kola (17.4.) Scoglietto - Jadran B (9.00 v Trstu, Ul. Scoglietto); San Sergio • Edera Milje; Ferroviario - Juven tus. Počitek: Grandi Motori. # # # Goriški Dom bo jutri pred izredno težkim gostovanjem. Hvaličevi varovanci, ki sa- no vrhu lestvice, bodo igrali v Krminu z ekipo Mo-bilcasa. Pari jutrišnjega kola (17.4.) Mobilcasa - Dom Gorica (10.30 v Krminu); Sagrado - Staranzano; U-manita - Bčgliano. edko Domovi kadeti Domovi kadeti se bodo danes s po prijeli z izredno močno- peterko Sidertecnica iz Tržiča. Ta tekma sodi v zadnje kolo letošnjega košarkarskega prvenstva kadetov, vendar Gojkovičevi varovanci bodo po tem srečanju odigrali še nekaj zaostalih srečanj. Današnja tekma bo na pokritem igrišču v Tržišču, s pričetkom ob 16.30. V zmago naših fantov ni tre' sploh upati, saj so Tr-žičani trenu1. na tretjem mestu lestvice za Vrle A in Pagnossinom. medtem ko so domovci n' spodnjem delu lestvice. med Kokrico, Adrio in Grosupljem. Dober mesec kasneje, na nedeljo, 22. maja, pa bodo lonjerski športniki šli v Grosuplje, kjer bo prav tako prišlo do pobratenja. Do tega je prišlo po dolgoletnih stikih med kolesarskimi delavci iz Trsta in iz Sloveniji. Devetega maja pa bodo najmlajši člani društva nastopili na 4. reviji mladih kolesarje’ po ljubljanskih ulicah v okviru proslav o-svoboditve Ljubljane. Žal, pa se ne bodo mogli najmlajši udeležiti dirke v sredo, 27. maja, v Savljah pri Ljubljani, ko je v Sloveniji 'praznik. Poleg vseh teh manifestacij pa bodo lonjerski športni delavci priredili še tradicionalno, tokrat že 11. kolesarsko -dirko za Pokal I.onjerja, ki je od lanskega leta dalje tradicionalnega značaja. Dirka bo letos 15. maja, proga pa bo nekoliko daljša kot v dosedanjih desetih izvedbah in bo merila približno 95 km. R. Pečar Atleti Adrie dvakrat na startu Danes in jutri bo na ctadionu pri Sv. Soboti pokrajinsko tekmovanje za člane in mladince. Za Adrio bodo danes nastopili v rrietu kopja Fabio Ruzzier (člani) in Pavel Blo kar (mladinci). Med član* bodo nato nastopili še Egon Renko na 1500 m in Dario Druškovič med mladinci na 1500 m. Na 200 m bo nastopil Pavel Živ« med člani. V nedeljo pa bodo nastopili: na 5000 m Egon Renko, v hoji na 5 km Dario Druškovič in na 110 m zapreke Fabio Ruzzer. OBVKSTII.A SPK Cupa iz Sesljana vabi člane, da se udeležijo de lovne akcije danes, 16. in jutri, 17. aprila, v društvenem prostoru, od 9. ure dalje. Posebno si» vabljeni člani, ki imajo spravljene čolne in opremo ter mladi, ki se zanimajo za uporabo društvenih jadrnic v prihodnji jadralni sezoni. Pri točkovanju za najem društvenih jadrnic se bo upoštevalo sodelovanje na delovnih akcijah. ODBOR • * * SPK Čupa sporoča, da bo TEČAJ O SPLOS NEM PRAKTIČNEM POMORSTVU, pod vodstvom kap. Bruna Vnlplja. vsak ponedcljeM in četrtek od 28. ure dalje, v dvorani Prosvetnega društva, v Barkovljah. Začetek tečaja bo 18. aprila. Teoretični del bo trajal štiri tedne, nato bo sledil praktični del na morju. Vpisnina je 20.000 lir za člane ln 36.000 lir za nečlane. ' Vpisovanje pri Darku Malalanu, Opčine, Pro-seška ulica 6, tel. 211-465. Tečaj služi tudi kot priprava za polaganje izpitov za upravljanje motornih čolnov in jadrnic. ODBOR • • • TPK SIRENA IN ČUPA obveščata, da se bo meseca maja pričel krajši tečaj jadranja za starejše začetnike. Vsi člani in ostali, ki jim jč do tega, se lahko že predčasno javijo ali Inku Starcu (tel. 761-635) ali pa Ivu Magajni (tel. /52-277) opoldne in zvečer. Vse podrobnosti bodo javljene kasneje. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 2 X 1 X 1 X 1 X 1 1 X 2 2 ATLETIKA MOŠKO POKRAJINSKO TEKMOVANJE 15.00 v Trstu Nastopata tudi Bor in Adria JUTRI NEDELJA, 17. aprila 1977 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15 30 pri Sv. Sergiju Flaminio - Vesna » * • 15.30 v Dolini Breg - Rosandra # * • 15 30 na Proseku Primorje - Opiciua Supercaffš * ft * 15.30 v Fari Pro Farra - Zarja ^ # * tf 15.30 v Štandrežu Juventina - Sagrado * * * 3. AMATERSKA LIGA 10.30 na stadionu «1. maj* Union - Primorec # # # 15.30 na Padričah Gaja - S. Vito * 4» # 8.45 na Opčinah Donatori sangue - Kras # * # 15.30 v Doberdobu Mladost - San Lorenzo * * * 15.30 v Sovodnjah Sovodnje * Piedimonte • * « KADETI 13.15 v Trstu, Ul. Flavia •Libertas - Zarja * » « NARAŠČAJNIKI 14.15 na Opčinah Rozzol - Primorec . # # # 13.45 na Proseku Primorje - S. Sergio # # # 8.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju Costalunga - Breg * * * 10.30 v Žavljah Zaule - Union * * « NAJMLAJŠI 10.00 v Trebčah Primorec - Clrarbola • • 4» 14.00 na Kampanelah Campanelle - Primorje « » « 11.45 na Kampanelah Don Bosco - Breg # # # ZAČETNIKI 14.15 v Dolini Breg - Costalunga - V * * * 13.00 na Padričah Giarizzole B - Primorje * * « 12.30 na Proseku Kras - Sonrini ODBOJKA 3. MOŠKA DIVIZIJA 11 00 v Trstu, ljcej Galilei Solaris - Kras « * • 10.00 v Trstu, stadion «Prvi maj* Bor - Inter 1904 • * « 10.00 v Krminu Libertas - Dom » * • 3. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 na Proseku Kontovel - Bur KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 15 00 v Zgoniku Nastopa tud': Adria KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Tržiču POM - Jadran ' ' * # # 1. DIVIZIJA 9.00 v Trstu, Ul. Scoglietto Scnglictto - Jadran B * * * 10.30 v Krminu Mobilcasa - Dom . ATLETIKA MOŠKO POKRAJINSKO TEKMOVANJE 9.00 v Trstu Nastopata tudi Bor in Adria # # « ŽENSKO DEŽELNO TEKMOVANJE 9.00 v Latisani Nastopa tudi Bor OBVESTILA Teniški, klub GAJA Padriče ho priredil letos naslednje tečaje z« naraščaj: — maja; vsako sredo, od 15. do 17. ure. — junija: petnajstdnevni izpopol- njevalni tečaj (vsak dan po 2 uri). — julija: enkrat v tednu (po 2 uri). Septembra bo vodstvo kluba organiziralo poseben turnir za tečajnike z nagrajevanjem najboljših. Vpisovanje do 30. aprila vsak delavnik. razen ob sobotah, na telef. št. 31813 (od 9.30 do 12.30). Vpisnina na vse navedene tečaje znaša 5.000 lir. • • « TPK SIRENA vabi svoje člane, da se vpišejo v TEČAJ o praktičnem pomorstvu, ki ga organizira SPK Čupa. Vpisuje tajnik Inko Starc, tel. 761-635. * * * SPD prireja jutri, 17. t.m. ALPINISTIČNI TEČAJ ki ga vodi Janko Furlan. Zbirališče bo na začetku Napoleonske ceste ob 9.30. Vse* informacije dobijo tečajniki na ZSŠDI (tel. 31-119). « » « SPDT obvešča, da je »Piknik na Vremščici*. ki bi moral biti na velikonočni ponedeljek. 11. Im. in Je odpadel zaradi neugodnih vremenskih razmer, preložen na nedeljo, 8. maja. * - Uredništvo, uprava, oglasni oddelak, TRST. Ul. Montacehi 6 PP 559 — Tal, 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 Hr. Letna naročnina' za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poitnl tekoči račun za Italijo , Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» « DZS . 61000 Ljubil*'! Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 \ Oglas) Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob * lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm V®j v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaške' goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druJ pokrajin Italije pri SPI. Stran 6 16. aprila 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaii) in tiska I jZTT I Trst Čl«n itatiianjk« zveze časopisnih' založnikov flEG 1 PROCES INTERNACIONALIZACIJE BOJEV V M OBUT UJE VI DEŽELI SE NEVARNO ŠIRI Zaire: Zahodna Nemčija podpira francoski poseg V Parizu govorijo o zaključku «misije», medtem pa še naprej pošiljajo orožje v Maroko, od koder bo verjetno romalo v Kinšaso - Genscher obljubil diktatorju 3,7 milijarde lir PARIZ, 15. — V tako imenovanih pooblaščenih krogih se je nocoj zvedelo, da je enajst francoskih letal (DC 8 in deset «tonsall»), ki jih je pariška vlada dala na voljo maroškemu kralju Hasanu II. za prevoz vojaških čet in orožja v Zaire, opravilo svojo nalogo. V ponedeljek naj bi priletela nazaj na orleansko oporišče. V istih krogih pripominjajo da je torej predsed nik Oiscard d'Estaing držal obljubo, kolikor je že od vsega začetka dejal, da bo »pomoč* Maroku trajala teden dri. Gornje vesti za sedaj vsekakor ne gre vzeti še resno, ker ni tila uradno potrjena, res pa je, da skušajo v pariških vlad nih krogih nekako omalovaževati francoski (ftseg, ki je naletel na o-stre reakcije ne le v tujini, temveč tudi v sami Franciji tako zlasti v vrstah leve opozicije. Z druge stran' je zunanje mini-•trstvo ogorčeno zanikalo vest, po kateri naj bi katanški uporniki na območju Sabe v spopadih ubili dva francoska vojaka. Ustrezno novico je razširil glasnik »fronte za narodno osvoboditev Konga*, v krogih Quai d'Orsay pa zatrjujejo, da v bivši Katangj sploh ni francoskih vojakov. Za' nameček govorijo o prisotnosti številnih Kubancev in Sovjetov. Član političnega vodstva francoske komunistične, partije Jean Ka napa pa je v današnji izjavi tisku predočil domači javnosti vprašanje, kakšno stališče je pravzaprav zavzela Evropska gospodarska skupnost do francoskega posega v zairski zadevi. Kanapa se ie izrecno vprašal, katere vlade EGS so dejansko podprle ta poseg, ter pristavil: «D’Estaingova trditev, da se je Francija vpletla v spor okoli Zaireja v imenu vse Evrope, morda le ni golo hvalisanje...*. V resnici sta doslej podprli francosko pobudo Belgija in ŽR Nemčija, medtem ko so gledišča drugih držav članic skupnosti glede tega še meglena. O zahodnonemški podpori francoskemu posegu v Zaireju ni dvoma; Bonski zunanji minister Genscher je že najavil, da bo maja o-biskal Zaire ter se s kinšasko vladavino domenil glede denarne pod pore v znesku 10 milijonov ma/; (3,7 milijarde lir) Mobutuju. Na londonskem sestanku zunanjih ministrov EGS, ki bo prihodnji pone. deljek, pa bo minister izrazil razumevanje* ZRN do pomoči, ki jo Francija daje Zaireju. V tej zvezi velja pnpsati, da je zahodno-nemška vlada preteklo sredo sklenila poslati zairski finančno pomoč iz »humartitarnih razlogov* v višini 5 milijonov mark (skoraj 2 milijardi lir) — uradno naj bi šlo za zdravila in živež. S francoskim oziroma maroškim posegom v obrambo Mobutuja soglaša tudi začasni predsednik Organizacije afriške enotnosti Ram-gulan, ki se ravno sedaj nahaja na uradnem obisku v Franciji. Na sestanku z Giscardom d’Estaingom je izrazil zadovoljstvo OAE spričo Med tehniškim pregledom rova se je zrušil obok SMRT V SARDINSKEM RUDNIKU FLUORITA Žrtev nesreče rudarski izvedenec - Nadaljnji dve osebi huje ranjeni - Žalovanje deželne uprave Na isto stališče (čeprav iz drugačnih razlogov) se je postavil zunanji minister LR Angole Jorge, ki se je danes ustavil v Lizboni med povratkom iz .Indije v domovino. Zairski konflikt je zgolj notranja zadeva te države, je zatrdil minister in zanikal vest, po kateri naj bi bili vpleteni v boje med Mobutujevim' četami in katanškimi domoljubi tudi kubanski in sovjetski vojaki. Kljub temu, da v pariških krogih govorijo o zaključku »francoske mi- francoske pobude. »Skoraj vsa A-frika je solidarna z generalom Mo-butuierm, je dodal Ramgulan in pri tem pozabil, da je OAE predstavnica le majhnega dela resnične Afrike, tiste, ki se s krvjo bo ri proti neokolonializmu in rasističnemu imperializmu. S Francijo je nadalje potegnila tudi ruandska vlada (Ruanda maji na vzhodu z Zairom). Ob zaključku tridnevnega uradnega obiska v Parizu, ki ga je opravil predsednik te male afriške dežele gen, Habjaritnana, ki je bilo izda- sije* v Zairu, pa Francija na de-no skupno poročilo, v katerem je j belo zalaga Maroko z orožjem. No-rečeno da afriška celina ne sme po- j coj so n.pr. iz Marseilla odpremili stati prizorišče spopadov med zu-j čez Sredozemlje 200 zabojev z naj-nanjimi silami in da morajo Afri- sodobnejšimi brzostrelkami oz. mi-čani svoje probleme sami reševa- traljezi ter ustreznimi nadomestni-ti. Potemtakem seveda francoski mi deli. Kam je orožje namenjeno, poseg v Zairu ni upravičen. menda ni treba ugibati, (dg) iMiiiliiiiiiiiiimiiiMMiiiiiiMiiiiiiitiiinitiiMiiiiMtiiiHiTiiiiiiiiiiiiitiimiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiim PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI KAMI NA TRGU FONTANA Laskava ocena gen. Viole (SID) o Eiannettinijevi dejavnosti Navidezen spor med Fredo in bivšim časnikarjem med včerajšnjim soočenjem PO NAPETI IN RAZBURLJIVI OBRAVNAVI DOKAJ STROGE ZAPORNE KAZNI POSILJEVALCEM CLAUDIE CAPUTI Vodja huliganov Carlo Sciarra bo moral odsedeti v ječi štiri leta RIM. 15. — Po dveh urah posveto. vanja je rimsko kazensko sodišče obsodilo na dokaj strog’, zaporne kazni posiljevalce Claudie Caputi, mladega abruškega aokleta, ki je bila pred nedavnim /opel žrtev nasilnih pohottužev. Sodniki so spoznali obtožence za krive vseh pripisanih jim kaznivih Dejanj (ugrabitev, po-rilstvo, opolzka dejanja v javnosti, povzročitev telesnih poškodb) in prisodili 4 leta zaporne kazni Carlu Sciarri, 3 leto Brunu Lettferiju in Giancarlu Cai nassalejU, 2 leti in 6 mesecev pogojno Nivoii Vir.ciprovi, Francu Sciarri, Robertu Facassiniju in Mauru Giulianu. Slednji so bili zato izpuščeni na začasno prostost. Na zahtevo javnega tožilca je bil Carlo Sciarra proglašen za družilo nevarnega človeka in bo po prestani kazni še leto dni pod policijskim nadzorstvom. CATANZARO, 15. — Če naj parafraziramo biblijo bi lahko današnje poročilo o procesi' zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana-začeli takole: po šestih tednih »prijateljskega sodelovanja in razumevanja* (ki je prišlo do izraza tudi v večkratnem skupnem nastopu branilcev obtoženih teroristov) sta Gui-do Giannettini in Franco Freda sed mi teden obravnave počivala, oziroma sta se javno sprla. Vprašanje pa je, 6e gre za resnični spor, ali pa sta v poskusu, da bi v kar največji možni meri zmešala štreno sporazumno odigrala vsak svojo vlogo in podala lika nezdružljivih nasprotnikov kot že dalj časa delata Freda in Ventura. Besedno »mesarsko klanje* se je začelo po vrsti uvodnih vprašanj, ki jih je Giannettiniju zastavil Fredov zagovornik Alberini. Jabolko spora so bila poročila SID, ki so jih na šli v varnostnem predalu Venturo-ve matere v Montebelluni. Kot smo poročali je bivši časnikar in »agent Z* obveščevalne službe vselej trdil, da je dal padovskemu odvetniškemu pripravniku omenjena prikrojena poročila v zameno za informacije o delovanju izvenpariamentame levice. Gradivo naj bi služilo Fredi kot pripomoček, da je lažje vrinil svoje ljudi med samozvane revolucionarje. Fredova »resnica* je nekoliko drugačna. Nikoli ni dal informacij Giannettiniju, nikoli ni vrinil svojih ljudi v izvenparlamentamo levico, nasprotno iskal je zavezništvo s temi skupinicami, s katerimi ga je družil skupni cilj zrušiti demo- CAGLIARI, 15. - V rudniku Ma-scadroxiu H., ki je last družbe »Sili us* in v katerem pridobivajo fluo-' rit, se je pripetila nesreča, pri kateri je našel smrt 23-letni rudarski izvedenec Paolo Pilia iz Iglesiasa. Pokojni je bil zaposlen pri omenjeni družbi komaj slaba dva meseca. Milejša usoda je doletela njegove tovariše, ki so se po večini rešili le s praskami in le dva sta bila huje ranjena. Gre za 37-letnega Carla Forcija, ki je ravno tako rudarski izvedenec ter 56-letnega Lorenza Melisa, ki opravlja službo čuvaja v rovih. Sprejeli so ju v bolnišnico zaradi številnih zlomov, o-zdravela pa bosta v 30 do 40 dneh. Do nesreče je prišlo med tehniškim pregledom rudnikovih rovov. Pravijo, da se je nenadno zrušil obok enega tolikih rovov, ki je pokopal pod seboj sedmerico oseb (nekateri zatrjujejo, da jih je bilo osem, drži pa, da ni nihče ostal med kamenjem oziroma zemeljskimi plastmi, ki so se zrušile). Dvema rudarjema je uspelo, da sto. se rešila črne gmote in priklicala na pomoč ljudi s površja. Ti so s pomočjo kakih dvajsetih gasilcev potegnili iz rova vse ponesrečence — v trenutku plazu so se ti nahajali kakih 100 metrov globoko. Pri zrušenju oboka rova, v katerem so se nahajali, so utrpeli lažje poškodbe Ermenegildo Marucci, E-manuele Melis, Angelo Scanu. Giuseppe Lampis ter Ilario Porru. Pristojne oblasti so uvedle pre iskavo o vzrokih nesreče, obenem pa so uslužbenci rudarsko družbe skup- no z njenim vodstvom prekinili delo v znak žalovanja za umrlim Pilio. Predsednik sardinske deželne uprave Pietro Sod.du je naročil odborniku za splošne zadeve ter osebje Coroni, naj si gre ogledat prizorišče nesreče, z druge strani pa so na prvem kongresu italijanske komunistične partije ob priliki krajevne mednarodne sejemske prireditve sklenili poslati v Silius (po katerem je poimenovana uvodoma omenjena rudarska družba) posebno odposlanstvo pod vodstvom predsednika pokrajinske uprave Cagliarija Alberta Palmasa. V Silius so medtem dospeli tudi predstavniki sindikata FULC-rudarstvo. (dg) Smrt na Mn RIM, 15. — Davi se je smrtno ponesrečil na delu 45-letnj delavec Amerigo Pittori. Med prekladanjem lastnega tovora v skladovnici mizarskega podjetja «Alfano» je iznenada zgrmel na nesrečnika 15 stotov težak kup desk kratično ureditev v državi. Kot dokaz svoje taktike in strategije ter resničnosti svojih trditev je poudaril, da so ga v Rimu — »kot mi je povedal ravno Giannettini* — imeli za teoretika nacimaoizma. Giannettini: «Nikoli mu nisem povedal kaj takega. Če pa ga je kdo imel za teoretika nacimaoizma, pomeni, da se 'je drugim ljudem skušal prikazati v drugačni luči, morda preden smo vrinili svoje ljudi v levičarske skupine.* Freda: »Odločno zanikam, da bi kdaj vtihotapil svoje ljudi v levičarske organizacije, Beseda infiltracija. dragi Giannettini, ima točen pomen. Moje stališče je bilo, da teh skupin ne bj smeli razorožiti z razrimi provokacijami.* Giannettini: »Tako tolmačenje j besede infiltracija je pristransko.' Infiltracija pomeni tudi vriniti lju di v neko skupino in zbirati informacije.* Soočanje se je tako vleklo dalj časa. Eden je nekaj trdil, drugi je pobijal. Eden je napadal, drugi se je branil. Vendar v dokaj mirnem tonu, če izvzamemo nekatere Fredove zbadljivke sobesedniku kot «Tvoja poročila so bila samo babje čvekanje*, ali »Tvoja nesramnost presega vse meje.* In vse zabeljeno z ironičnimi posmehi. Kaj lahko sklepamo iz tega? Trije glavni obtoženci so 'povedali vsak svojo »resnico*. Giannettini trdi, da se je s Fredo sporazumel za vrinjanje informatorjev med levičarske skupine, načrt pa je uresničil Ventura. Freda odločno zanika to trditev in pribija, da mu bivši »agent Z» m dal nobenega poročila. Ventura končno zagotavlja, da je po Giannettinijevem nalogu (in torej po nalogu SID) pad-zoroval delo Fredove prevratniške skupine. Tri «resnice», od katerih ena izključuje ostali dve. Morda pa je to nasprotje samo navidezno. Morda vsi trije igrajo že vnaprej pripravljeno vlogo nasprotnikov, ki jih druži in potrjuje, da so vsi trije v službi pri isti prevratniški organizaciji. Razprava se je zaključila z vrsto vprašanj, ki jih je Giannettiniju postavil Venturov zagovornik odv. De Cataldo. Pravnik se je ustavil predvsem pri laskavi oceni, ki jo je o Giannettinijevem delu 12. julija 1968 dal tedanji vodja oddelka D polkovnik Viola, ko je predlagal naj bi časnikarju dvignili na 100.000 lir mesečni honorar. »Če primerjamo njegovo delo z delom drugih obveščevalcev, ugotovimo, da je na neprimerno višji stopnji.* Za kaj je šlo? Če izluščimo iz pričevanja bivšega časnikarja bistvo, je šlo za kampanjo desničarskega tiska v podporo SID in proti socialistični stranki. De Cataldo je zato zahteval zaplembo vsega zadevnega gradiva obveščevalne službe, sodni zbor pa je na predlog zastopnika prizadete stranke Gargiula bolj realistično sklenil, da bo o tem odločal po zasliševanju danes že generala Viole. Za to, kot že za zasliševanje gen. Malettija in stotnika La Brune, pa bo treba najbrž prej počakati na razsodbo ustavnega sodišča o vojaški in politični tajnosti. (vt) MOSKVA. 15. — Predsednik republike Afganistana Mohamed Daud je po tridnevnem uradnem obisku danes odpotoval iz Sovjetske zveze. Sestal se je z glavnim tajnikom KP SZ Brežnjevom, državnim poglavarjem Podgornim, predsednikom vlade Kosiginom in drugimi voditelji. Ob tej priložnosti je bil podpisan tudi nov dolgoročni sporazum o gospodarskem -sodelovanju med državama. Podlegla sta virusu L’AQUTLA. 15. — Krajevno prebivalstvo je pod globokim vtisom zagonetne smrti komaj 23-letnega Maurizia Lozzija in 30-letnega Vir-gilia Cognettija. Izdihnila sta sicer že pred 12 dnevi, njuna smrt pa je dvignila val polemik. Občinski zdravnik zatrjuje, da sta podlegla neznanemu virusu influenčne narave, drugi zdravniki pa menijo, da gre za posledico težke pljučnice z notranjo krvavitvijo, ki se le redkokdaj pojavi ter je zato ni bilo mogoče predvideti. Pripominjajo tudi. da so taki primeri izredno redki: eden na ,100.000 bolnikov. Zadeva vsekakor še ni pojasnjena. Obravnava se je začela y zelo napetem vzdušju in pod morečim vtisom včerajšnjih štirih primerov spolnega nasilja. Pripomniti pa gre, da prisotnost oboroženih karabinjerjev, ki so zastražili majhno dvorano kazenskega sodišča, ni vplivala pomirjevalno, zlasti še, ker so mo žje postave dovolili vstop le peščici feministk, ki so se davi zbrale pred sodno palačo v velikem številu. Zastopnice Claudie Caputi (poleg Tine Lagostene Bassi je dekle branilo še deset odvetnic, med ka-, terimi socialistična poslanka Maria Magngni Noja in Bianca Guidetti -Serra) so znova zahtevale od javnega tožilca dr. Paolina DelTAnna, naj odstopi, ker -da je sovražno razpoložen do žrtve kot dokazuje med drugim dejstvo, da jo je v primeru drugega posilstva osumil hlinjenja kaznivega dejanja. Nastop odvetnic, katerim predsednik Lupi ni dovolil," da bi zaključile posega. je vzburil ostro prerekanje. V spor so posegli tudi branilci, ki so se pritoževali nad grozilnimi pismi, ki naj bi jih dobivali v zadnjih dneh. Ko je predsednik končno vzpostavil red, se je razprava dejansko zaključila. Sodni zbor je poslušal še posnetek intervjuja Caputijeve, v katerem je dekle časnikarki radijskega dnevnika GR-2 opisala dramatični doživljaj, nato pa je dr. Lup', podal besedo 'javnemu tožilcu. ki je v kratkem posegu žalite val, naj sodniki spoznajo vse obtožence za krive. Dr. DelTAnno je bil zelo strog s Carlom Sparro. ki ga je označil kot družbi nevarnega huiigana, pretepača, ki zastruplja vzdušje v predmestju. Branilci so kot razumljivo skušah zmanjšati krivdo svojih klientov, medtem ko so zastopnice prizadete stranke v znak protošta proti predsednikovemu ravnanju izročile zgolj pismene zaključke. V teh so zahtevale naj sodni zbor spozna vse obtožence za krive in naj jih prisili k plačilu desetih milijonov lir kot delno gmotno odškodnino Caputijevi. (vt) Preiskava o atentatu na bizec 710 Nov zaporni nalog za Rilo Moxedano RIM. 15. — Rimski sodnik Nello Pači. ki vodi preiskavo o atentatu na brzee 710 je danes podpisal nov zaporni nalog za Mario Rito Mosedano. zaupnico policije, ki je obtožena atentata na varnost javnih prevoznih sredstev.-Sodnik sedaj dolži Moxeda-novo nedovoljene posesti razstreliva in obrekovanja mehanika Maria Grenge. Le-ta, ki je bil sprva osumljen sodelovanja s teroristi, ker so preiskovalci našli na njegovem domu zaboj dina-mitnih palic, je bil izpuščen na prostost zaradi pomanjkanja dokazov. Dr. Pači je seznanil žensko z novim zapornim nalogom v bolnišnici «San Giovanni*, kjer se Moxedanova zdravi zaradi zastrupitve. Kaže, da je zaupnica policije, ki doslej ni bila kaj prida zgovorna, obljubila, da bo med torkovim zasliševanjem končno prišla z resnico na dan. TAŠKENT, 15. — Sovjetska agencija Tass poroča, da se v glavnem mestu Uzbekistana (Taškentu) odvija mednarodna konferenca o problemih proletarskega internaciona-)'zma. Udeležujejo se je znanstveniki in politične osebnosti iz številnih evropskih, azijskih, afriških ter latinskoameriških držav. Glavni, tajnik KP SZ Brežnjev je uslužbencem 'konference brzojavno zaželel uspešno delo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiuiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiininiiiiiiiiiriii Deželnikongres KPl NA PRIDLOC MINISTRA IA SOLSTVO MAIFA TTIJA GLAVNE TOČKE VLADNEGA ZAKONSKEGA OSNUTKA 0 REFORMI UNIVERZE Odprava fakultet in uvedba treh študijskih diplom Deželni poslanec Lovriha med svojim posegom (Nadaljevanje s 1. strani) RIM, 15. — Ministrski svet je na predlog ministra za šolstvo in prosveto Malfattija odobril zakonski o-snutek o preosnovi univerzitetnega študija. Osnutek ki sestoji iz 67 členov, dopolnjuje dosedanje pobude vlade na mladinsko - izobraževalnem področju, kakor so zakonski osnutek o poklicnem izobraževanju, reformi višjih srednjih šol in zaposlovanju mladine. Osnutek predvideva odpravo dosedanjih univerzitetnih fakultet in diplomo prve in druge stopnje ter doktorat- v raziskovalnih dejavnostih; te naj bi učinkoviteje ustrezale zahtevam sodobnega gospodarski'proizvodnega aparata v državi. Doktorat v raziskavah bo namenjen pripravi bodočih univerzitetnih docentov. V bodočih univerzitetnih upravah naj bi bili zastopani predstavniki vseh vseučiliških teles, z druge strani pa osnutek uvaja enotni sta lež za docente, ki se bo sicer de- njijiovo nadomestitev s smotrneje I Dl na redne in pridružene. Dostop zasnovanimi organizmi, ki naj bi i 1x1 mogoč le na osnovi ustreznega jamčili kar najširšo pluraliteto raziskovalnih oziroma poučnih sektorjev. Gre za teko imenovane »departmaje*, katerih sveti bodo sestavljeni iz rednih in pridruženih docentov, predstavnikov obiskovalcev tečaja ža doktorat v raziskovanju, tehniškega in neučnega osebja ter študentov. Svet, naj bi upravljal dejavnosti tega organizma, medtem ko naj bi odločitve glede študijskih načrtov, porazdeljevanja denarnih skladov za raziskovalne dejavnosti itd. sprejemali izključno docenti. Nadalje predvideva novi zakonski osnutek korenit preustroj diplomskih tečajev: po novem bodo univerze izdajale tri vrste diplom, in sicer Feministke med demonstracijo pred sodno dvorano rimskega kazenskega sodišča, kjer so sodili posiljevalcem Claudie Caputi (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii Življenje ■ cena borne predmestne kolibe RIAJ, 15. — Mlad družinski oče, 24-letni Alvaro Horvat je bil ubit to noč v rimski četrti Collatino, medtem ko je z bratom, ženo, svakinjo in sinčkom skušal zasesti majhno predmestno hiško, bomo dvosobno kolibe brez vsakršne higienske naprave. Morilec, 41-letni Lorenzo Morosini je bil aretiran. Prolog tragičnemu spopadu je bil neuspešen Horvatov poskus, da bi prepričal Morosinija, naj mu odda kolibo v najem. Slednji je zavrnil ponudbo, «ker da .je koliba ravno ob njivi, kjer goji gobe in mi služi tudi kot skladišče orodja, občasno pa tudi prenočujem v nji, da b' stražil nad pridelkom. Živim namreč od gob, ki jih osebno prodajam na tržnici * Po razgovoru, med katerim ni niti izstopil iz avta, je Horvat odšel domov, Morosini pa je ■ brž pozabil na ponudbo. Fant pa se vsekakor ni hotel sprijazniti z odklonilnim odgovorom, saj je «gobarjeva» hišicji pomenila zanj edini izhod iz bednega položaja. Prvič, ker je bila edina prazna v vsej četrti v kateri sta z bratom delala, in drugič ker je bila edina, ki se mu je zdela finančno dosegljiva. Horvat je namreč skupaj z bratom živel pri tastu in sožitje je postalo že neznosno, saj so se tri družine stiskale v enosobnem stanovanju. Zato je skupno z bratom sklenil, da bo zasedel ponoči kolibo v upanju, da bo lastnik, postavljen pred izvrše-rio dejstvo, sprejel njuno ponudbo. Rečeno, storjeno, snoči sta brata Horvat naložila borno imetje rta dostavno vozilo in se v spremstvu žeha ter otrok odpeljala do barake. Fanta sta najprej razstovori- la pohištvo in nato podrla vhodna vrata. • Hrup je prebudil »gobarja*, ki je snoči prenočeval č kolibi. Možakar je brez pomisleka segel po puški in nekajkrat ustrelil proti sencam, ki so se pojavile v vhodu. Šibre so zadele Horvata v hrbet in mu hudo poškodovale ledvice. Čeprav sta ga žena- in brat ‘ nemudoma odpeljala v bolnišnico, je bilo prizadevanje zdravnikov, da bi mu rešili življenje, zaman. Dve uri pozneje je nesrečnež izdihnil. Ne glede na bolj ali manj opravičljivo ravnanje protagonistov, se nam zdi, da je ta tragedija značilen sad rimske družbene stvarnosti in bede predmestnih četrti italijanskega glavnega mesta. ’\Na eni strani brata Horvat, ki jima borna dvosobna koliba brez stranišča in kopalnice pomeni edino možnost nekoliko manj . bednega življenja (medtem ko, je toliko razkošnih stanovanj, za katere zahtevajo lastniki mastno najemnino, praznih), cilj, ki ga hočeta doseči tudi s kršitvijo zakona. Na drugi strani «gobar», majhen posestnik, v bistvu le za spoznanje manjši revež kot Horvatovi, ki s puško v rokah bedi nad svojimi gobami v strahu, da mu jih ne bi kdo izmaknil. Morosini bo sedaj plačal z nekaj leti ječe svojo prekomerno reakcijo, Horvat pa-je za svoj majhen greh, sanje o znosnejšem življenju, že drago plačal. Njegova vdova in komaj 15 dni star sinček pa bosta morala najbrž plačevati še obresti. In to — ne pozabiti — v Italiji sedemdesetih let, ki je, kljub krizi, med petnajsterico najbolj razvitih držav na svetu. (vt) natečaja. Osnutek predvideva poleg drugega še ustanovitev vsedržavnega univerzitetnega sveta, ki mu bo predsedoval minister za šolstvo in bo sestavljen iz 78 članov (docenti, neučno osebje, študentje in predstavniki deželnih uprav, državne ustanove za gospodarstvo 'in delo - CNEL ter državne ustanove za raziskave -CNR). ro odločno podčrtal nujnost s<)^ vanja s KD, v tej zvezi pa tudi' varnost posledic, ki bi lahko "a, le zaradi nadaljevanja kontra? cije med demokratičnimi sil8' Glavna nevarnost pa je, je dejal-bi ljudje popolnoma zgubili z?" nje v demokratične ustanove >8 bi naša dežela zamudila prildfl ki se ji ponuja z osimskimi Sr zumi. Potem ko je govoril o potreb)1 ustvarjanju deželne enotnosti a", poštevanju značilnosti in potreb" sameznih področij (v tej zve"1 j potrdil podporo KPI zahtevi P?| stanovitvi Univerze v Vidmu, naj ne bo le kopija tržaškejj Cuffaro posvetil posebno po. svojega poročila problemom v K z industrijsko prosto cono na , su, ki jo predvidevajo osimski ’• razumi. V tej zvezi je obsodil špekulacije, katerih namen je * žati deželno enotnost in obnov#" vinistično kontrapozicijo med ™ jani in Slovenci, med Italijo goslavijo, med napredkom in n** njaštvorn. Pri tem pa je komori* ni voditelj dejal, da obstajaj? kateri resni problemi, ki se F, treba lotiti, dodal pa je, da bo , probleme mogoče rešiti v duh11 |j jateljšfva- in sodelovanja med JI ma državama. Prav tako ie II poudarii, da‘mora pri izvajanju razumov sodelovati tudi zainte' rano prebivalstvo preko krajo' ustanov. Cuffaro je poudaril nujnost grama za’ skladen razvoj Furlanije - Julijske krajine, kri j sehno točko tega programa P8 omenil vprašanje globalne 'ziL slovenske narodnostne skupi"1?, Italiji, kar je označil kot l>rri* ni kamen demokratičnosti dr/.a,,| političnih sil, ki so poklk-ane' | se tega vprašanja lotijo. Potenj je ugotovil, da je bilo načelo 8 polni enakopravnosti in o zog0*S vi vsestranskega razvoja mori. že splošno osvojeno, med df“ ' tudi v parlamentu ob zaključk"L prave o ratifikaciji osimskih SL /umov, je Cuffaro podčrtal da se ta ustavna načela z ust", mi zakonskimi normami začn*)0 jansko izvajati. Zelo dolg del svojega porod"* Cuffaro posvetil prizadevanje'1), dosego dogovora med vsemi %) kratičnimi strankami za najbolj nujnih vprašanj naše d Idealni pogoj za prebrodite? j danje krize, je dejal, bi bila fj va novega deželnega odbora, * ( terem bi neposredno sodeloval?, demokratične sile. Toda KPI ’ i prvenstveno na programe t£l(i postavlja predhodnih pogojev-, i» pa je, da pride do dogoVOjL j da se tb dogovor izrazi v rij; načinu upravljanja, v preokF^ deželni politiki. Tak dogovor Čj žen, če bodo vse stranke Pc?i'-dobro voljo, je nadaljeval C11 kot dokazuje dejstvo, da j*!) enotnost, dosežena že ob dveh ‘G mentih — deželnih parlameA in deželnega sveta — o prob‘? vsedržavhega zakona o rekori ciji" d Skoraj eno uro je nato C1?. govoril o notranjih problemih s j j ke, o njenih strukturah in o sti njihove posodobitve, da ,4 bolj učinkovite in sposobne Py| Ijati težke naloge sedanjega tičnega trenutka. Kot smo omenili, se bo kf>L nadaljeval danes ob 9. uri. ‘ jutranjega in popoldanskega j? videno tudi večerno zasedah.'? sicer na sedežu partije v Ul'c’ pitolina. (tm) Odnosi ZDA-Vietnam WASHINGTON, 15. - Po v steh iz krogov, ki so blizu ameriški vladi, se pričnejo maja v Parizu med predstavniki ZDA in Ljudske demokratične republike Vietnamom pogajanja za normalizacijo odnosov med državama. Z ameri ške strani naj bi bil prisoten ob tej priliki tudi pomočnik državnega tajnika za vzhodnoazijska in pacifiška vprašanja Richard Holbrooke. WASHINGTON, 15. - Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da bodo odslej vsi tujci z stalnim bi; vališčem v ZDA lahko* brez posebnega dovoljenja potoval', na Kubo, v Vietnam in \> Severno Korejo. Saharinska vojna (Nadaljevanje s 4. strani) dijo, da večina zobnih past vsebuje saharin. Uporaba sladkorja namesto saharina v zobnih pastah pa bi pospeševala zobno gnitje. Kot vidimo, se kritike na račun ukrepov FDA nadaljujejo in nekateri znanstveniki trdijo, da se je FDA prenaglila. Dr. Kurt Isselba-cher s harvardske univerze meni, da so razpoložljivi znaki o kance-rogeriosti saharina zares neznatni. Po njegovem pa bi Bila mnogo večja škoda, če bi ostali brez tega sladila milijoni ljudi, ki sladkorja ne vrnejo uživati ali zaradi svojega zdravstvenega stanja, ali pa tudi zaradi tega, ker šo nagnjeni k debelosti. In tudi drugi več ali manj znani ameriški zdravniki in strokovnjaki menijo, da so ameriški strokovni krogi šli' predaleč. Pa ne le v ZDA, tudi drugod po svetu je ukrep FDA imel velik odmev. Švicarsko združenje zdravnikov je izjavilo, da je prepoved. uporabe saharina postavila ameriško ustanovo FDA v položaj, da ji »na tej strani Atlantikp nihče ne bo verjel*. In isto da velja tudi za kanadsko ustanovo, ki je izvedla poskuse. In tudi švicarskih krogih poudarjajo dejstvo, da so v Kanadi prišli do negativnih zaključkov zato, ker so uporabljali zares izrednb velike doze. Ko so preračunali te doze na -»človeške dimenzije*, so prišli do zaključka, da bi človeku zares moralo škodovati, če bi sleherni dan zavžil od 10 do 14 tisoč tablet saharina, oziroma, če bi popil na dan. — kar je seveda nemogoče tisoč do tisoč petsto steklenic mineralne vode, ki so jo o-sladili s saharinom. Kaže, da so se strokovnjaki v Kanadi in v ZDA zares nekoliko zaleteli, pa čeprav hkrati tud; drži, da uporaba tega sladila ni povsem preverjena. I jjicdna argentinska časnikarja aretirana BUENOS/ AIRES. 15. - ,VJ gentini se nadaljuje val nezaR<3 aretacij, s katerimi skušajo { agenti po nalogu diktatorske?8} žima prisiliti k molku naspfF,-hunte in sploh demokrate. KA so »oboroženi možje* n.pr. a glavnega urednika dnevnik« « Opinion* Jacoba Timermana '''ji riqueja Jaro, enega od istega lista, ki je urugv«0 porekla. List »La- Opinion* označimo kot nekakšno ar??ej!-"•ko inačico znanega franco®* •u-e Monde*.