I Our Write Ua Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA TELEPHONE: CHelsea 3-1242 No. 70. — Stev. 70. List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Offlee at New York, N. Y„ under Art of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, MONDAY, MARCH 25, 1940 PONEDELJEK, 25. MARCA, 1940 IA 2 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na SVOJ DOM (bvial MMMJ fe§ praznikov). * ZA 56.- NA LETO SAD 300 IZDAJ h Volume XLVI1I. — Letnik XLVIII. I0L0T0V GRE V BERLIN Rusija bo gospodarsko sodelovala z Nemčijo in tudi Italijo BERLIN, Nemčija, 24. marca. — Uradna Nemčija je prepričana, da bo ruski vnanji komisar Vja-česlav M. Molotov v kratkem obiskal Berlin, da utrdi pred kratkim sklenjeno prijateljstvo med Rusijo in Nemčijo in da odstrani vse ovire za rusko-italijansko sodelovanje za časa sedanje evropske vojne. Tudi grof Ciano bo najbrže prišel v BerKn Po mnenju dobro poučenih krogov bo prišel Molotov v nekaj dneh, ali pa v dveh tednih. Mogoče bo ob istem času v Berlinu tudi italjanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano, toda ni bilo mogoče izvedeti, kako daleč so napredovala tozadevna pogajanja. Tri države te bodo sporazumele glede Balkana Kadar pride Molotov v Berlin, se bodo tri države — Nemčija, Italija in Rusija — sporazumele glede jugovzhodne Evrope ter bodo za čas vojne opustile svoje ideologije in sklenile naslednji spo- VOLITVE V KANADI OTTAWA, Kanada, 25. marca. — Sest .miljo-nov kanadskih volilcev bo jutri ministrskemu predsedniku W. L. MacKenzieju povedalo, kaj mislijo o njegovi liberalni vladi in vojnem vodstvu. MacKenzieja so v poslanski zbornici zelo kritizirali in ravno tudi legislatura v Ottawi in se sedaj zanaša, da bodo volitve poravnale domači prepir do časa, ko bo sklenjen mir. Konservativna stranka, katero vodi dr. R. J. Ma-nion, je obljubila, da bo v slučaju zmage pri volitvah sestavila narodno vlado brez strank. razum: 1. Obdržati mir na Balkanu. 2. Posvetovati- se z balkanskimi državami, na kak način bi bilo mogoče po vojni zagotoviti stalni mir na Balkanu. Na sestanku na Brenner ju sta se Hitler in Mussolini dogovorila, da je potrebno pridobiti Rusijo za osišče Rim-Berlin, da bo Nemčijo zalagala z vsemi potrebščinami, ne da bi vstopila v vojno. Neko rimsko poročilo pravi, da sta se Hitler in Mussolini dogovorila, da boste s pomočjo Rusije organizirali skupino nevtralnih držav v jugovzhodni Evropi, da bo Nemčija zavarovana proti napadu od te strani. Anglija se ne boji Rusije LOXIMJN, Anglija, 25. marca. — Z ozirom na sedanji nemški pritisk ita Romun>ko s«' ho morala Anglija od toči t i, kako .•»tališče 1»<> zavzela do Rusije. Anglija sicer ne išče sponi z Kusijo, toedaj Nemčija obrnila na Romunsko, da od nje dobi čiin največ? petroleja, ki je neobhodno potreben za moderno mehanizirano vojno. l)a pa se Nemčija tudi zavaruje proti napadu z juga, ho skušala z Italijo in Ruoročajo, da je papež Pij XII. poslal svojim zastopnikom v inozemstvu velikonočno okrožnico, v kateri jih obvešča, da bo po njegovem mnenju evropska vojna trajala dolgo. V svojem pismu poživlja papež vse svoje vernike po celem svetu, da skušajo o-laj>ati trpljenje onim, ki so prizadeti vsled »vojne. l unini Vatikan je tudi mnenja, da bodo vojskujoče se drži ve pritiskale na nevtralne države, da stopijo v vojno. Papeževo pismo pa poziva vse duhovnike, da se naj ne vmešavajo v politiko, temveč da naj posvete vse svoje moči v dobrodelne namene, da olajšajo bedo po vojni prizadetih. RUSI PREVZELI OTOK HANGOE HELSINKI, '24. marca. — Ruska annada je zasedla finski utrjeni otok Hangoe, katerega so Finci izpraznili in z njega odnesli 'v-e, kar je bilo mogoče premakniti. rusi ho imeli na bojnih ladjah pripravljenih 5000 vojakov, da vkorakajo v mesto, toda zaradi zamrznjenega morja bojne ladje niso mogle pripeljati v pristanišče in je od finskih Zastopnikov prevzelo otok in mesto komaj 30 Rusov, ki so prišli v mesto z aeroplani. MIAMI, Fla., 24. marca. — Slava je pa res naglo minljiva. O tem se je prepričala Mrs. Emory Callahan, ki je dva dni izbujala pozornost vse Amerike. Stara je dvaindvajset let. Lani meseca junija se je poročila. Šla je k zdravniku, ki jo je preiskal in ugotovil, da bo po dveh mesecih rodila. Preiskal jo je s fluroskopom in se mu je zdelo, da je zasledil v njenem telesu pet otroškim glavam sličnih tvorb: ena med njimi je bila manja kot druge štiri. To je povedala sosedi, soseda drugim sosedam in tako se je raznesla govorica, kateri je slednjič sama »verjela: da bo meseca maja rodila petorčke. Časnikarji so začeli oblegati njen dom in neki tukajšnji časopis je obljubil plačati vse stroške ]>orod& ter materi, o-trokom in očetu lepo denarno nagrado, če mu bo dala družina izključno pravico poročati podrobnosti o tem izrednem slučaju. Sklenjeno je bilo, da bo čakala poroda v neki tukajšnji bolnišnici, kjer bo noč in dan pod spretnim in strogim zdravniškim nadzorstvom. Včeraj jo je preiskala zdrav, niškia komisija z X-žarki in dognala, da bo Mrs. Callahan meseca maja res rodila, toda samo enega otroka, ne pa pet. To je bilo precej hudo razo- Konec 15 mesecev trajajoče stavke TFLSA, Okla., 23. marca Pri Mid-Continent Petroleum < 'orporation je bila končana stavka, ki j«- trajala nad petnajst mesecev. Dne 22. decembra 1938 je za-*tavka!o sedemsto delavcev, članov CIO, ker se niso mogli s kompanijo sporazumeti glc- in drugih neodvisnih orgn-I uizaeijah. Central Trades and Labor Council je v -oboto pozval vse unije, prključene Delavski fe-de racij i, naj do skrajnosti svojih finančnih možnosti podpirajo podtalno delavsko gibanji* v Nemčiji. Nekaj posebnega je bil govor Friedricha Stampfera, bivšega delavskega zastopnika v nemškem rajhstagn. Stampfer je rekel, da si je podtalno gibanje zadalo nalogo strmoglavili Hitlerjev režim. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je rečeno, da CIO ni storil doslej še ničesar v ta namen in da doslej še ni javno obsodil nacijsko - sovjetskega pakta. NEOBIČAJEN NAClN SAMOMORA Podjetnik je stopil na zaboj dinamita in se nameraval pognati v zrak. — Umrl je tri ure pozneje v bolnišnici. jčaranje, ki sta ga pa mlada zakonca precej moško prenesla. , — V bolnišnici je bilo strašno dolgčas, — je rekla ona. — Dosti raje sem doma. — Je res bolje, če je doma — ji jc pritrdil mož, kateremu niso dovolili v bolnišnici prenočevati. Callahan je karpenter ter zasluži petnajst dolarjev na »teden. INTERNACIJE V ANGLIJI LONDON, Anglija 23. marca. — John Anderson, tajnik za notranje zadc»ve, je izjavil, da so v Angliji registrirali 74,000 Nemcev in Avstrijcev. To so večinoma ljudje, ki so se z begom rešili Hitlerjevega jarma. V Angliji je interniranih 1959 sovražnih tujcev. Največji ameriški aeroplan WASHINGTON, D. C. 22. marca. — Kn izvanredno močan 70 onski bombnik, ki prekaša vse aeroplane te vrste, kar jih je bilo do sedaj zgrajenih, in ki bo v stanu napraviti obratni polet v Evropo in nazaj z ogromno težo 28 ton bomb, bo vključen v ameriško zračno armado v par mesecih. Vojni department je sporočil, da bo zračni velikan dvakrat večji od slavnega 30 tonskega "flying"fortress" in da ga tajno gradijo pri Douglas Aircraft Corp. "Ta aeroplan predstavlja isadaljni korak k rešen ju vprašanja za najboljšo kombinacijo velikosti, hitrosti, razdalje, teže in prenašanja tovora,*' pravi poročilo. Posebnosti za novi "B-19" bombnik so: Uporabljiva teža — 28 ton. Premer kril — preko 210 čevljev. Hitrost — preko 210 milj na uro. Štirje motorji — s skupno silo več kakor 6,000 konjskih si. Obrat poleta — več kakor 6,000 milj. 1 Propeler — s 3 lopatami, preko 16 čevljev v premeru. Aeroplan, ki bo »ves iz kovine, bo vseboval gorke in zračne kabine, v katerih bo prostora za 10 mož posadke, kakor 'tudi radio in navigatični od-jdelek. Stal bo približno miljon idolarjev, vehdar pa, ako bi se Itaki aeroplani izdelovali v mno žini, bi ne presegali cene 300 do 350 tisoč dolarjev, tako je mnenje vojnega department:!. Prvi poskusi tega velikana so določeni na konec spomladi ali v začetku poletja, v vrsti poskusnih vaj vojnega zračnega korpa. Vojaški izvedenci pravijo, da britan-ka in francoska misija, ki 'ima na razpolago $1,000 000,000 za nakup vojnih ptrebščin, z velikim zanimanjem zasleduje poročila o "B-19". V posesti takega zračnega velikana, ki se vzdrži v zraku preko 30 ur in ki lahko vrže 128 ton smrtnonosnega razstreliva, bi brez dvoma dal pred-jnost v zraku eni ali drugi stranki. GOLDEN. Colo., 23. marca. — 491etni George Parfet, i>-pravitelj družbe, ki doba vi j ilovico tovarnam lončene posode, je stopil danes na zaboj dinamita in zažgal vrvico. Eksplodiralo je pa le nekaj dinamita in ga težko poškodovalo na nogi. Odvedli >o ira v bolnišnico in pred operacijo je rekel zdravniku: — Zašel sem v veliko stisko. — Drugega ni hotel povedati. Tri ure po tistem je podlegel poškodbam. Neki delavec je izpovedal: — Zjutraj se je Parfet z nami šalil in je bil izredno dobre volje. Odšel je v skladišče ter se vrnil z zabojem dinamita. Stopil je na zaboj in prižgal. Eksploriral je pa le del dinamita. — Parfet je s težavo vstal in se zopet odpravil v skladišče po drugi zaboj. Komaj je hodil. Levo nogo je vlekel za seboj. Mi >mo bili tako presenečeni, da sploh nismo vedeli, kaj se godi in kaj nameniva. Prešlo je precej časa, predno smo stekli za njim, ga dohiteli in odpeljali v bolnišnico. Parfet zapušča ženo in sina. Študiral je na Michiganski u-niverzi ter postal inžinir. Sorodniki so mnenja, da j.1 zašel v denarne zadrege. Svojih denarnih ali drugih razmer ni nikdar nikomur niti ?. besedo omenil. Kratke dnevne vesti 4'Dan iznajditeljev" Predsednik Roosevelt je proglasil 10. aprila za Dan iznaj-uiteljev. Ameriški narod je pozval, naj praznuje 150. obletnico dne, ko so bile uveljavljene v Ameriki prve patentne postave. Oba sta si ga privoščila ATLANTA, Ga., 24. marca. — Na naj promet nejši cesti se je pojavila včeraj čudna dvojica : star zamorec in star kozel. Oba sta bila hudo na tre-kana. Zamorec je ščuval kozla, naj naskoči brzojavni drog in kozel je res večkrat poskušal, pa I je vselej zgrešil svoj cilj in se a.iletel »v hišo ob cesti. Gruča radovednežev 'je čedalje bolj naraščala, slednjič je pa policija oba aretirala: zamorua in kozla. Danes oba preganjata mačka: zamorec v ječi, kozel 'pa v temni kletki. Mati usmrtila svoja dva sinova ' SELMA, Ala., 24. marca. — 39 letna žena Cecila E. Friday a je sinoči usmrtila s sekiro svoja dva sinova, 10 letnega Ri-cahrda in 14 letnega Eugena. Po zatrdilu sosedov, se je zadnje čase zelo sumljivo obnašala. Bila je redkobesedna in je nenehoma brala biblijo. Rooseveltova hči ni za 3. termin SAN FRANCISCO, Cul., 24. marca. — Mrs. Anna Roosevelt Boettinger, edina hči predsednika Roosevelta, ni zato, da bi njen oče še enkrat kandidiral. Po njenem mnenju potrebuje počitka. Njen mož, John Boettinger, izdaja list "Seattle Post-Intelligencer". Včeraj sta se vrnila s Havajskega otočja, kjer sta bila par tednov na počitnicah. ^ttl 9IB0B mm H«w Yftfff Monday, March 25, 1940 GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE) Owned and Published by Slovenie Publishing Company, (A Corporation). Frank Sakser, President; J. Lupsha, See. — Plflee of business of the corporation and addresses of above officers: 216 WEST lStli STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year "Glas Naroda*' iz l&sued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly —. Advertisement on Aprcwnent. 7a cpIo leto velja list za Ameriko in Kanado $6,—; za pol leta $3.—; za četrt leta fl.M. — Za New York za celo leto $7.—; za pol leta Za inozemstvo za celo leto $7.—; za pol leta $.1.50. H!LAH NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMAT NEDELJ IN PRAZNIKOV MGLA8 NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Telephone: CHelsea i—1242 #z Slovenije ----— ^ POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. DEMOKRACIJA Fraucoski ministrski pivclMnlnik Edooard Dnladior j-' (flstopil. K odstopu na j«* prisilila poslanska zbornica. Dala-t'ii»r je vlaa, ko mu je francoska poslanska zbornica soglasno izrekla zaupnico. In poudariti jt- treba, da je imel Daiadier pravico, posiati v ječo slehernega, ki l»i si drznil kritizirati način njegove vlade, in zatreti vsak časopis, ki bi pisal proti njemu. Navzlic temu je bilo pa francoskemu narodu mogoče potom svojih zastopnikov odstraniti Datadiera. Odstranjen je bil preko noči, brez nemirov in brez izgredov. Iz tega. je razvidno, da je demokracija o ljudje cesto -lediij prav blizu iiiš. < >-iuenjene«;:i dne j«« bil na imenovani cesti za po-1 en cestar S«'i>'ea. l»ilo je (»opoldne. Kar ga je nekdo palmi!, da je padel v sneg. V v:i-ledn.jem trenutku je cestar zagledal pred seboj izredno velikega divjega prašiča. niti. V tem pa mu ji z levim Čekanoni pretr na. de-ni roki. Krvaveč iz roke, se mož ni mogel več braniti. Pričel je vpiti n:i pomoč, česar se je prašič zbal in pobegnil. Seiiiea je zatekel v najbližjo hi-o, kjer o nogah ves krvav, pa mu je radi tega gaz na cesti bolj ugajala.«' Sprehajal se je ]>o cesti in iskal ugodne poti, da bi pribegel v h ril:. Končno ^e je odloči' da pride proti Skaliei. Prišel je do neke hiše, kjer ga je videla gospodinja, ni pa vedela, kam je odšel. Medtem -ta že i)ii>la do omenjene hiše brata Kranje. Povpraševala sla pre-i plašeno žensko če je morda videla prašiču. Povedala jima je. da je hodil okrog njenega , lesenega skednja za listje, ki stoji nekaj korakov proč o.I j hiše. Krenila >ta v ti.-to smer a že jima je prišel iz »skednja naproti Mirni. da s«* v njeni okolici kujejo tlvodinarski kovanci. Ko je zvedel to vodja orožniške postaje Franc Poženel. je takoj obvestil vse gostilne in trgovine. naj mu sporoče, če bi kdo opazil kak ponarejmi kovanec. Ze istega dne po]M>l-d'lie je prišel ^tar možak, občinski siromak Janez Kmet iz Mirne kupit v trgovino Matije Marina pol ki ograma špeha. Plačal je s tremi dvodinarski-liU ponarejenimi konvanci in s tremi pravimi. Domača hčerka Slava je takoj opazila, du so kovanci ponarejeni, pred vsem zato, kar je bila opozorjena od vodjo orožniške postaje. Ko je dejala, da za }x>-narejene kovance ne proda špelia, je Kmet plačal za vse s pravim! kovanci. Ko je Kmet odšel, je takoj obvestila o do- cev kamniškega črv pa mu je razjedalo in grenilo življenje posebno zadnja leta dejstvo, da je plačeval alimonte za otroka, o katerem je bil trdno prepričan da ni bil njegov. Dokazoval je to tudi pred sodiščem, pa se mu kljub vsem okoluostim, ki so bile njemu v prid, dokaz resnice ni posrečil. To ga je še bolj potilo. Še bolj je postal zagrenjen in sam vase zaprt. Večkrat pa je izrazil tudi bojazen, da bi ne mu kaj ne pripetilo. Zanimivo je, da tudi sedaj ljudje spravljajo umor Franceta Prodnika v neposredno zvezo - to njegovo zadevo. Sinoči je takoj po umoru prihi-tel v njegovo hišo -reški sanitetni i-uspektor dr. Julij Polec, prispel pa je tudi zdravnik dr. Pileči j. Igotoviti pa >ta mogla le smrt. Takoj -e je na-noiil v Stahovico tudi o rožni-ški komandant, ki je takoj uvedel preiskavo. 1'pajo. da •.e bo (»osrečilo dognati, kdo je morilec. . Peter Zgaga POSTAVA NOV ULTRAMIKROSKOP. '.Hlektronski mikroskop, ki so ga izumili v zadnjih letih in ki dovoljuje ^c pred kratkim neznane povečave, kakor j znano ne deluje s svetlobnimii žarki, ki dovoljujejo samo o-mejeno povečavo, temveč z e-lektroai v e ektromagnetskem polju. 4t,Leče'* tega mikroskopa sestoje iz magnet-kih polj. Aparatura je. izredno komplicirana in draga, sedaj pa so jo poenostavili z novim izumom. i il)r. Mahi, ki deluje pri znani nemški tvrdki A.K.G. je leče iz magnetskih polj nadomestil z h-čanni iz eletkričnih polj. Čeprav si laik pod tem. le malo more predstavljati, bo vendar razumel pomen tejra izuma, če sliši, da je mogoče potrebno napet«M za novi mikroskop ki znaša 40. do 'jO.fMin voltov, dobivafi iz napra\e, ki je prav tako preprosta kakor naprava za roentgensko aparaturo Me napetosti. Po električni, torej ne optični poti, je mogoče doseči najprvo .7000-kratno povečavo, a to je mo- •Povedal vam bom vsakdanjo zgodbo, ki ima le to napako, da je resničnta. Zgodila se je že. večkrat in se dogaja danza-dneui, četudi v malo spremenjeni obliki. Kmet jc nepričakovano podedoval veliko vsoto denarja. Nekje mu je umrl star stric, ali kdorkoli že, in mu zapustil denarja, da ni vedel, kam > njim. To se pravi, vedel jc že kam ž njim, Icajti bil je previden možak in je denar v Imnko naložil. —t To bo najbolje, — si je mislil. — Kakor doslej, bom tudi vprihodnje obdeloval ze- NEKAJ ZA ZABAVLJAČE. •Izraz "štenkariti" za "zabavljati" ni književen, čeprav ga v vsakdanji govorici uporabljamo. Izvira nedvomno iz nemščine, njegov zadnji izvor |*i še daleč ni nemški. N'a-stal je po imenu nekega učenjaka Fr. Stanearusa, ki je živel v Iti. stoletju. Mož se je moral izseFiti i z svojega rodnega me-r-ta Mantove, ker se je bil spri z v-emi svojimi tovariši in oblastmi. Iz ist«*ga razloga je moral kmalu prenehali > predavanji na vseučiliščih v Kra-kovu in Kraljevru in tudi v Frankfurtu ob Odri. kamor i >e je potem obrnil. Vrnil se je na Poljsko, vme-ševal se je v vsako razliko v mttziranjih duhovnih ter |>o-svetrfili učenjakov doma in v tujini, kjerkoli -e mu je ponudita prilika. Pri tem je zastopal najbolj nemogoča mnenja iz -amega veselja do prepira, dokler ni v visoki starosti leta 1">74 umrl. Njegovo ime je postalo t^označica za prepirljivega človeka. Kdor je zabavljal kakor on, je veljal pač za ''stanka ruša'' tako pravijo Xeinei. mljo, denar bo pa imel v banki mladiče. Naenknat je pa banka bankrotirala, in kmet je izgubil vse do zadnjega centa. Pa >1 je mislil: — To je božja volja. Bog je dal, Bog je vzel. (Vsče-nu bodi njegovo ime. Nekega dne pa pride k njemu Postara rekoč: — Prijatelj, ali nisi nedavno [MMtcdo-val nekaj denarja! — U, odvrne kmet. — Dosti sem ga podedoval. Pa sem ga na banko naložil. Toda bauka je bankrotirala, in denar je šol |k) votli. — Smiliš se mi, — mu o cenil tvojo po božnost. Tinla v tem slučaju ne gr« za to. Ore le za to, če si prijavil dedščino * — Nak. Na to niti |tniiiislil nisem. — Jaz sem pa baš zastran-tega prišla, — reče Po-tava. — Prepozno, — .se zakrolm-če kmet. — We je šlo j»o golu'. — Menda vsaj ne boš tajil, ili si podetioval denar? — Čemu bi tajil! Seveda sem ga podedoval. Toda lopovi so me pripravili ob vse. /|o-dej naj jih vzame! — Saj res "drugega ne zaslužijo, — pritrdi Postava. — Totla k stvari: Podedoval m in zato moraš plačati davek. — (.'emu bi plačeval davek oil denarja, ki ga nimam vež. — Pa >i gfci imel. — Seveda sem ga imel. In se je zgodilo, kot sem ti povedal: banka je propadla. — To je zame stranska stvar. Dejstvo je, da si pode-dov.d in da moraš plačati od dedščine davek. — S čim naj plačani? Saj nimam ničesar. Par rok imam in kmetijo. Denarja pa ne. — Ne zahtevam dosti. Le toliko kot mi gre. Država m.-je postavila za zaščitnieo s>\,,-jih pravic. — Lepo, lepo. — pravi kmet. — Denar mi -komandiraj na- 0 . . ..... „11MV. , . im ti bom plačal davek. Pr, te, pni,k, h. .11,000 delav-1 KoIiko llo,v; iu Mhtevn^ ti cev odloedo, katera delavska |}>om Tako pfl „e inorein Pojdi z Bogom in v miru me pusti. — Kakorhitro Im>š plača . ti l>om dala mir. — < M česa naj plačam 1 — isaj sem ti rekla, da oil dedščine. — Tega ne sprevidim. — Ni treba prav nič spri videti, (kač (ia samo plačati. — Z«laj mi je že preneunmo! — vzklikne kmet. — Največja neumnost bi bila, plačati davek od tk^narjii, ki ga nisem jii-kdar imel. — Seveda si ga imel. V bau-ko si ghi najožil. — Banka je jmi i« I i rata. Toda o tem sva ^e že prej domenila. Sveti Bog, ali so vse pota ve take? — .laz sem taka. Za druge se ue brigam. Dedščino bi moral prijaviti in od nje plačati davek. Tako je in nič drugnče. — Po beri se! — zakriči kmet nad njo. — Bom šla, čemu pa ne, — odvrne jfcismehljivo. — Toda vrnila se bom. Takrat bos pa ti šel s kmetije. In t»ko se je zgodilo. Kmet se je zadolžil, da je najel advokata in pravdo izgubil. S kmetije je moral s trebuhom 2a kruhom. Postavi je bilo zadoščeno. Davek je bil plačan. Davek od denarja, od katerega ni bilo užitka in nobene koristi. Taka je ta zgodba. \i zanimiva, ker je vsakdanja. Ift ni lepa, ker je resnična. Krenila sta v tisto smer a že jima je prišel iz 'skednja naproti iVivji prašič, ki je mislil, da bo v skednju mirno prenočil. I\>čt 1 je strel — prašič je padel na prednji nogi. S'edil je drug strel in mrcina je ležala na tleh. OČE ŠESTIH OTROK ZMBZNIL. 40-'e1ni čevljar And. Kme-tec iz Stare vasi nri Bizelj- -kem /e <'nži' vsakdan?! k mil z;'se jn svo;o številno družino 3 . bet ve iti hodit ^n Bire'i keiu "d hi;c do lii^o Kot d- brodilš-ega in marljivega delavca so ga imeli 1 julije radi in povsod i=o ga počastili )>o bize jski navadi z dobro kapljico. Pa ravno ta gostol jubnost je povzroči Pa tragedijo. Te dni ie oilšel mož okrog portdne v Dremlje k A. bi mu I kratni iznos velikosti prvotne-objefeta. god ku vodjo .'orožniške iH,>ki-, fn,V P«veati na 90,000 je, ki je odbite! > tovarišema v stanovamje Kmeta, ki je takoj jH>vedal, da ima 1!) kovancev, katere mu je dal njegov inu Načet u so uvš'i orožniki -4 kovancev in tudi mode! iz ilovniee. Ba.'e je ix»narej:d kovance že poleti, ker o- m) biii slabo izdelani, 'ib »»i d-d v pmmet. Podaril 'ill ie 19 očetu, ki je 80 let star n še ".i bil kaznovan. Nace je malo omejen in we skupaj ni resna zadeva, sreča je le, da so orožniki tako hitro iz ledili in razkrili kovačnieo, ker ni izključeno, da l«i Nace skušal napraviti boljše falzifikate. Takšni posnetki dovoljujejo ločiti že delce, ki so si manj nego \ i:i,OtMHMMHMi milimetrov nararzen. Z elektronskim mikro*koiK>m je bilo mogoče n ->ora t i že važna odkritja v bakteriološkem področju, a nr*vi mikroskop bo omogočil zavolio svoje večje preprostosti in ceneno-ti nova odkritja' tudi manjšim raziskovalnim zavodom. GAtfNET V NEW JERSEY Pred kratkim je govoril pred nekim republikanskim klubom v Somerville, N. J., Frank Gannett, kandidat za republikansko predsedniško nominacijo. .Značilne so bile njegovi* besede: — Predsednika naslednje Roosevelt a se bo dalo poraziti, moramo jazljivcev. ga poraziti in ga bomo porazili. Ta borba nam bo zeio dobrodošla. Nobenega dvoma in več, da je zavladalo glede New Dcala splošno nezadovoljstvo. da Razočarni naroo- Mali Oglasi , V r •r . i , t t k imajo velik uspeh pokrpal Oče bržkone ni vedel, da i 11 vi ]H>narejeuim dendar jem. . # na mizo pol litra jabolčndka ki ga je v dušku popil. Ko se je : UMOR TRGOVCA vračal proti domu. se je ogla-i FRANCETA PRODNIKA, sil še pri dveli hišah da bi se, Jz Kanmika poročajo 13. fe- rr,.!!!*^^:^?^!: bruarja: - Ves Kamnik je da- nes pod vtisom groznega umo- VoLtve pri Edisonu Delavski urad je oilrt^lil, naj se vrse 4. in ."». aprila volitve pri Consolidatinl Edison Co. organizacija naj jUi zastojm pri kolektivnih pogajanjih. Slairnikerji in slamnikariee dobe delo pri: DBSWAY IIATS 42 W. tli St. New York, N.Y so mu dali piti žganja in vina in Kmetec se je precej opil. Tako je odšel proti Stari vasi, meneč, da ho prenočil pri svojem očetu, ker je že čutil, da ne bo mogel prispeti do precej oddaljenega doma. Kakih 50 ra, ki je bil izvršen sinoči o-krog S. zvečer. V Slahoviei pri Kamniku je nekdo skozi okno ustrelil v pikami sedečega Franceta Prodnika, splošno znanega trgovca. Morilec korakov pr<*d domačo hišo pa je oddal nanj tri strele in ena krogla ga je pogodila naravnost v srce. je nesrečnež očividno padel, in ili imel toliko moči, da bi se » PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2*— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. •vmmm^mm ■ ■ ' ■ ^France Prodnik je bil na gh:«u kot spreten in nadarjen trgOvecL Bil je m iron in soliden mož. Bojen je bil 1. 1907 in je po svojih starših prevzel posestvo in trgovino ki jo je lepo dvignil tako, da je veljal za enega večjih .boljših trgov- SREDIŠČE ZA _ SLOVENSKE FONOGKAF8KE PL0&ČB. — Pl«te ta. cenik. J, MARMCH, INC. MS W. 48 Street Nit Terk 1 DARILNE POSlLJATVE ||| l h v Jugoslavijo p 100 Dinar.---$ 2.40 Mi IH 200 Dinar.---$ 4.60 jjr. J 300 Dinar.---$ 6.70 Uffif I 500 Dinar.---$10.50 fLilk Vi H 1000 Dinar.---$20.50 f j | 2000 Dinar.---$40.— PjH (Jj; M UKAOI MMIW ¥ EVK6PI m Mfo nit mn [|j ^ 8 9 nutri^j^jy^*111 amW9 jl| j yj za nujno PoSnjAm roslutrre se "cahk i ' i osdek". — doplačati je tkeba ta ulml |1 vsako pošiljate? v jugoslavijo SLOVENIC PUBLISHING CO. K | i j :: : potniški oddelek s :: [ifej L L|U 216 Wert 18th Street, New York Hj m Prepričajte se: TVLOVENB fYUOOBLXVT DULT "GLX* HXBTJDI^-Nmi Toft Monday, March 25, 1940 STJOVFNE (Yroo^.xvy TJSTLT 1>. B.s J Kr&fka ffnevna Zgodba j| _______ .1 il- c>4LI ME RESNIČNO LJUBIŠ Milena Tužimska j«' I »i la že dve leti omo/euu in njena sreča hi res lahko (»opolna e,e hi ne bilo teh ve.luo pogostejših vsaki kontroli izmikajočih se napadov nenaravne ljubosumnosti .v katerih -i je prigovarjala da je njen mož CVMa ne juhi več i-krenn. Te napade je dobila kar n:i lepem k.akor udari skrbi. Toda gospa Milena ni bila brez skrbi. Xehala jt sicer pripovedovanje, ji je še mlada in lopa mati dala nasvet. •"To je kaj enostavno dragi otrok. Ce hočeš preizkusiti (Vidovo ljubezen ,mu reci, da ga nameravaš zapustiti. Ni treba iatomšljevati ri drugega moža ,to ita zakonskekga življenja v. njim in da hoče biti zopet prosta. Vrnila se je tako naravno, da je ("Vida olajšano vzdihiiil, kakor da se mu je odvalil kamen od *rea in odgovoril je: t4To mi C je zelo dobrodošlo, draga moja." '"Kaj hočeš reči e tem?* V Združenih državah spada; nI ji je na printer odbilo proš-razporoka (uliA'orce) pod za- njo inozemea. ker je njegova konodajo posameznih držav in ; bivša žeRa ]»red par leti dobila zakoni o razporoki so zato različni v vsaki državi. Prešestvo (adultery) se v splošnem snui-tra kot poglavitni razlog za razporoko. libeg iz zakonske- ga vsa obupana objela in bridko zaplakala. "(Vida, ljulbček, nikar me ne zapusti, prosim te. Ujhila bi se, če bi me zapustil. Prosim, prosim, ostani pri meni." K Vidov obraz je izrazil mračno odločnost. »"(Vinu naj bi ostal pri tebi, če pa neprestano dvomiš o moji ljubezni ? Xe morem več prenašati tvojega neutemeljenega sin uničenja." 4,Celda, nikoli več ne bom tstorila lega. Oh ljuibl jam ti to!" •Prijel jo je za rame in ji resno i »ogledal v oči. ♦'Ali mi obljubiš, da ne boš nltikoli več vprašala a I,j te resnično IjobLm?" 4 4 To ti prisegam pri svojem poročnem prstanu." V Dobro tore j," je dejal Cel-da "ostanem." i žavljani in ino/eiirei, ki imV- iKomaj je prišel drugo iutro j j<> rarjM>roko. r/Un-nja na u<"-i. v pisarno, je poklical (Vida i da r«z]»oročen' in«»y.«-Mt"<- nteir-svojo taščo iti ji dejal: i ne imeti preči i-n ;<* t -v -v« . ' o 1 zaprosi za naturalizaei io. raz] h »rok o proti njemu iz razloga kratena in "bar-baivkega* ravnanja. Sodišče je lailo mnenja. da prosilec ni oseba dobrega moralnega značaja v ga življenja (desertion) je tu- smr-lu naturalizacijskega za-di večinoma pri-poznan kot za-;kuna. Seveda. ko mine pet let koniti razlog «a razporoko, ali i |x» tej razporoki. bo dotičnik v nekaterih državah zala>t n« olUičajna pijanost so tudi pri-poznani kot razlogi v nekaterih državah. .Sodišča ne delajo nikake razlike med ameriškimi o-dišee ne Miiatra take razporoke kot veljavne in kasnejše poroke kol zakonite. Xa pri-mer. priseljeniška in naturali-pripoznava _ mehikair-ke razporoke kot ve-j 1 javne, razun ako ena izmed j-trank je stanovala v Mehiki ivs.ij toliko časa, kolikor me-ii' <;»::-k" zuknn veleva. Kak-j še i: k rat tiJi'i»ke. svet smejal v zlatih solnčnih žarkih, je i>a potegnila Milena iz garaže svoj športni avto in se oita najinega zakonskega življenja, je vsa zadeva poenostavljena. Mene, ali najinega zakonskega življenja ,to je vendar vseeno.' 44Xe n.e! Nisem te sita ,Cel-do — . r a v i c e, dokler ne mine pet lel. odkar lu'idob'jene pr» i i-a^iM.roko. "Oh, gotovo," je odgovori!}je bila razsodba izročena i i;;:-o navadno .razveljavljen«'' v telefonu miren glas mlade j roma oilkar je dal ]»ovo«l za , v , »i te razp'»reke. Ako je tašče. 44T li-ča >o namreč tnj' i o.lka jn.-ta a ameii-ka jo resnično liirliiš?'* j mnenja, da tak iiiozemec ni ta- državljanka v- •■! }w»roke z a- i kega dobrega moralnega zna-; cekini d v/a vi jan<»m pie.l i., --j čaja, kakor naturalizacij-ki j ia polen? razporoči.) zakon prodni »nje. Tudi v dru-jova vedno e.st ija ameri-ka; gih" državah natnralizaejjsk| d,v ;v'janka. V večini natu-} . sodišča poizvedujejo o razlo-j ! alizaelj-kih okrajev se smat-1 ]>ofj leineniia ■ gih razporoke in, dasi je biiajra. da iimzenik;. ki ima pra-razporoka izrečena radi d mi-|\-:.-o kot /ena Amerikanea za- iir'n; gih razlogov, utegne bitr r;rr-' pn-iti za drugi papir brez po- j izde iba. To naj bi bila zopet preizkušnja ljubeoDi." "Oelda »obžalujem te . . "Dovolj je tega za vselej naj ti povem, da sem že sit teh večnih preizkušenj svoje ljubezni. U-bijaš mi živce, izpod-kopavaš moj mir. Obžalujem, toda tega ne morem več prenašati. '* , . "'Oelda, pa me vendar ne m i.-lis zapustiti?" 'Poskrbeti hočem, da ti ne *>o treba trpeti pomanjkanja. Lahko se da« ločiti in jaz . 'Ločiti se? Nikoli!" "D<*1h*o, torej. Toda jaz zapustim najin dom in sicer takoj. - k i I '• Si : . : - i t j; i j i P«'»-«'t ' * * • • M • /. i i!; i * * ; "Vi! . i V" " i-: :!c»l <*•; i |M cl<»i»'| (' :;•!(■ - k . ill . . | ■ ■«i. S, i|v j , , / •• i j V ;;'.c iii» \ ; ■ : v i; i n : ; ■ so.ii-'--: v ('nl ilm ■ lir.;- j.i t-pn'il Ijiv:.! . ;i r , , , , . pri : i f v lin d;, »«j•] . >ki-ni 1'invjj. ŽIVO SREBRO I3CKJO. ___ j lži Vo -]•» hvo j • ;y«-n ~j-..r~rt - ' v šp;i!!iiji. Imli i?, v K; ■ -.u -ki libiii1":k >pndn mri] manjše. 1\.» il't.i nij;!. ki j«- j»rit«'^nila i>n-t«*!; u*j«i >1t»l»-lju velel i-:-::i»e«'V • j]) j., u .,» M Mi :M ti doživel . veliko ■\I '"Jilll !>' I iJ ? 11, ixii r hI' tie«» pe- T-l I . " T - I ' . " • •» '•!.!. \i.|.l -eilnj ]».-Ki»J »■•►.loir.i-'.-j / x*v:m »•■»•!i oin. Ob /.;»«*('} ku vojne ^O Anglija. K :v:j:t it» K n; I pokupi e v - • a:, i .- zaloge "živega i— \ Kali fbi n t ji pi m jo i novih naliaj iliSe. In Kjanei, ! KI »e -i -1 jli i-. - !i a /.: \ o- -rebrnimi spojinami barvali r . o}. vpraša • jo .la-es J Rvojo stare "medieinarje" afi j ' ' kje m, te h i . o- h,:, .. ; , , i, j ' ' < H I.e.- . . jti } kawki kovinski l»orzi ž t< :i» za- . " i •' e' •• .-)>«'. (!eO- " " >' »vjn • Silil t' '• - ' naleteti na Žile tekoee kovine. * n v t:r .i ise u i "GLAS NAHODA" Monday, MarcK 25, 1940 Planinski Kralj Spisal L. GANGHOFER. + Za Glas Naroda priredil X. X. 10' Niti minuto ni trajalo, ko je prva svečka dogorela. In ko je in (»dri krasta lučka cvrče ugafcmila v. raztopljenem vosku-je rekla Kvuea z ginjenim glasom: •"ti-1 a, kakor uvetla lučka, tvoja dušica je bila; v svoje minladem prven\ letu, ko živela si na >vetu." lu zojM't se je zatopila v molitev in zopet je rekla, ko jedru ga svečka ugasnila: M Hi sta, kakor svetla lučka, 'tvoja dušica je bila v tvojem mladem drugem letu, 'ko živela si na svetu. 1 - In tako jo pogorevala svečka za svečko in ob veaki je Kviea ponovila ta i/rok. In čim man.j je bilo gorečih svečk, tetnibolj zorela njena lica in moker blesk njenih oči se jc .spremenil v /arenje. Xje:ie ustnice so so hitreje premikale. ]{oke so ji začele trepetati. V nji ni bilo več zaloti, pač pa pobožno veselje, ki ga je tudi njen glas razodeval. je ugasnila osemnajsta ,-večka, je, ne odvmivši pogodu «»ti trejietajurili plamenčkov, pritisnila svoje vroče lice-na gospodarjovo ramo in zaropotala: *4Stric Juri, kako pridna in pobožna jo bila Ifanca!" Kmet j«- molči!Njegov obraz je dobival čedalje bo-'estnejso potezo. iSjMd'ctka jo brezbrižno, potem pa z vedno večjim začudenjem motril Kvtjčno početje. Nenavaden običaj, rdečkasta svetloba, nagle senco, dvigajoče preko razpela, v. igra svetlobe in -ence jo vzbudila v njem 'ildon občutek da je bil nehote in nevede pokleknil k dekletu. S|H*t jo ugasnil«- -vočka in Evične be-ede so imele pm-zvok veselja: MCista, kakor svetla Ir.čka, iveja dušiea jo bih« v tvojem devetnajstem letu, 'ko živela si na svetu. ameriška ekspedicija v "mali amtp.ptkt' ★ Postojanka ameriške ek špedicije, katero je pripeljal admiral Hvrd na južni tečaj. Razne vesti IXi še spregovoiila zadnje besedo, ko je nad razpelom nekaj zašumelo. Po. vočena oljčna vejica se je vsled gorkote sprosti'a izza križa, padla na deščico in prevrnila zadnjo svečko. Svečka je ugasnila in jo skotalela po deščici na tla. IMJe je ]>roblede!o ter zajeeljalo, tresoče se |x> vi-em telesu: i Sveta nebesa! Stric Juri! Ilanca ni umrla po božji velji. Nesreča se je zgodila! Ali je pa kakšen človek zakrivil njeno smrt." v 1 Juri je t rud trma vstal. 44Kako moreš reči kaj takega?" "Zato pravim, ker ni zadnja svečka tako dogorela kakor vfc druge." MAh, to ni nič. Vročina je vsega vzrok. Vročina je sprostila vejico." |4',Za božjo voljo, no govorite tako, stric Juri," je prosila P vi ca in bojazen ji je sijala iz oči. "Vosek je bil blagaslav-ljen na velikonočni dan. Tn blagoslovljene svečke se ne motijo. Kog čuva nad njimi. Moj pokojni oče mi je povedal." Gospodar ni odgovoril.. Jokajoč se je Poklica sklonila, pobrala napol dogorelo pvečko s tal in jo s tresočo roko položila na mizo.. Juri je «egel po rdeč« in vosku, ga zmečkal med prsti ter ga vrgel v kot. Nato iueš o Hnnei nobenemu človeku reči kaj takega kot si rekla meni. Kaj ne, da ne bos? Olfijuhi mi, da ne boš rekla." "'Da, stric. Obljubim ti." Kviea jo prižgala svečo, so pokrižaia in odšla iz sobe. Kviea jo molče odšla, po stopnicah v svojo sobico. Bil je majden prostor, ki pa ni prav nič razodeval, da je mlado dekle stanovalo v njem. Refc jo bilo na omari nekaj škatljic in pisanih trakov, toda na steni je visela puška, stara čelada in zarjavela sablja. Po stenah je bilo vse polno vojaških slik. Odprla je okno 'na vrt. Mračna mesečina je medlo osvetljevala okolico. Preko travnika j«1 šinilo nekaj. Veter jo prepodil kos ca paste megle. Toda Kviea je vedela drugače. To j«1 bila vila, ki plava ponočii nad travniki in izliva iz svoje čarobne čaše ro-o na žejno travo. To je bilo. Tako ji je pokojni oče povedal. . • 'Začela -o jo slačiti. Že je hotela leči. je prestrašeno rekla. 44Le kako sem mogla kaj takega pozabiti?" Segla je ]>o sveči ter l>osa odšla v tankem spodnjem krilu v kuhinjo. Vrnila se je s skodelico mleka in koHom belega kruha. Stopila je v Hančino sobo. Sveča je medlo razsvetlila z re^barijami okrašene stene, pisalno mizo, omaro za knjige jn z belo tančico pogrnjen klavir. . 1 fEvica je postavila na mizo, kar je prinesla ter odprla -jrboje oken. Vrnivši se k mizi, se ji je zdelo, da jo je šepetajoč glas poklical po imenu. Zadržala je rapo ter se zvedavo ozirala proti kostanju, ki je ob oknu širil svoje široke veje. Nič ni bilo. ' Le hladni nočni zrak je na-polnil sol*o. Vzela je z mize mleko in bel kruli ter oboje postavila na okno. t Ko je zaprla vrata za seboi. je zaslišala nagle udarce kopit. • Skočila je k oknu v veži ter je videla temno postavo jezdeca švigniti po cesti. . (Nadaljevanje prihodnjih.) ELEKTRIČNI FLORET. Mečevanje bo v bodoče tudi dobilo malo modernejše oblike odkar je rabljaškj mojster Wayneovega vseučilišča v Do-troi u. Mich.. Bela de Tuscan, bivši avstrijski sabljalŠki pr-vafk, izumil 'električni floret' Konec tega florota se zasveti, čim se mečevalec z njim dotakne nasprotnika. Tuscan jo več let delal na tem izumu in pravi, da l:o zrevolii''ioniziral nv čevalni šport. j /Kičevo truplo padlo na gumb varilne sirene, ki jo zavoljo I teira nopre.-taiio dajala znake. I T.:i glas je priklical ljudi, ki so poškodovanca rešili. Možu >o sicer udje zmrznili, vendar upajo, da ga bodo ohranili živega. MRTVEC JE PRIKLICAL POMOČ. Nil zaledeiieli cesti v bližini zgornjeltalskega mesta iiocca ie prišjo do nenavadne nesreče. Z glino naloženi tovorni • vto je na ostrem ovinku zdrk-::i! v zasnežen prepad. Vozača jo ubilo, njegovega tovariša jo težko poškodovalo in vrglo v zamet, iz katerega so sam ni mogel rešiti. Ker se je nesreča. zgodila na kraju, kjer je malo prometa, ni imel upanja na pomoč. K sreči pa je vo- ČE ŠE NE VEŠ, ZDAJ IZVEŠ: da bodo zičoli po nemškem vzoru tudi v francoski industriji na mesto moških zaposlovati ženske osebo; da jo v Franciji tri dni na teden prepovedano prodajanje likerjev in apertizivov; kL:l jo v angleškem vojaškem taborišču Gravesand pri Londonu izbruhnil ogenj, ki so ga morali gasiti celo uro; da j«' po vrteli iz Moskve diktator Stalin te tolonasled-nikova žena Marija .lose so je pre-elila ž.« v pos«'bno krilo gradu. . \ XatM»liju mno.rro ugibajo o tem. n'\ b<» novorojen«*«* moškega ali ženskotra r-pola. <'»• bo «leček. te«laj bi imel j>o dveh pokolonjih prest«»lona-sh^dinikov sin sp«-t brata. Sedanji kralj viktor Kmanoel ima namreč enega samegfi sina in tudi saiin je bil >in edinee. O imenu novorojene:! se širijo razne govorice. ( e bo deček, tedaj prejme ime bržkone p«» slavnem vojskovodji princu Evgenn Savojskem, če bo pa ileklica. ImhIo ime izbrali ]mi eni najbolj znanih članic vo!^ko »linastije, princesi K:«> tildi. Z. Belermjhki Bis^r (VltoJ Jelesc) 6 Burxka Vojsk* 10. D«-vira Orleauitkm 12. Oubuvni boj (Lovrenc S^upoll) 15. Fran Baron Trenk (i>juru 1'audurlo 19. Korejska Brala, trtica iz misijo nov T Koreji (Josef Siillluitiii > 21. Mesija ,'Dr. Jeglič) 22. Mladim Srcem, povesti na Laladlno (Ksavor MeSkot 24. Maron. krščanski detek i Libanona 28. Ob 50-Letnlcj dr. Janeza Ev. Kreka 29. 1'ariiki Zlatar 3(«. Patria. Povest U Irske JtinaAke dobe (H. Federer' 32. Popotniki, novele in trtic" (Milan PugelJ) 33. Požiralec 34. Pravljico (H. Majar) 35. Pravljice In pripovedke za mla- dino (S. Ki> 36. Povesti in Slike (Ksarer Me*ko> 38. Praski Judek (Josip Vole) Preganjanje Indijanskih misijo-narjev (JoseC SplllmanV 45. Revolucija na Portugalskem 46. Sisto s Šesto (H. Federert 48. Spisi Krištofa Šmida 49. študent naj bo (S. Fin žgan 51. Suneški Invalid (S. KoSutnlki 56. Volk Spokoroik in druge povesti za mladino (Ksaver Me.^ko) 57. Vojuimir ali Poganstvo in krst (Josip Ogrlnec M. Zbrani spisi za mladino (Ungelbert Ganglj iS. Zlat okopi (Josef Spillman) (%>zava nekaterih knjig Je od letenja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig y omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK Z LESENIMI KROGLAMI JE STRELJAL. Večja družba okoliških fantov in deklet iz Terber^ovcev in Zanika je naprosila posestnika Petra Kovačiča iz Stare goro, da jim dovoli prireditev pustnega rajanja v njegovi prazni h^ši, ki jo ima na Ženi-ku. Prošnji je Kovačič seveda ustregel. Mladina, ki *>e je /brala k pustnemu rajanju na Zoniku. je prineshj s seboj vse vrste pustnih dobrot, najet je bil godec s harmoniko, manjkalo pa seveda ni pijače. Veselo rajanje je trajalo nemoteno do polnoči, ko je vinjeni Konrad ruš, Šofer iz Terber-govcev, mod plesom potegnil iz žepa vojaški revolver in ustrelil na Alojzija Roška rja iz Že-nika, s katerim je bil žo dolgo v sovraštvu. Roška rja je zadel v vrat z leve strani, da je obležal močno krvaveč in krogla lira je obtičala v vratu. Ta-kojšnjo, zdravniško pomoč mu je nudil banovinski zdravnik dr. Sokolov od Sv. .Turja ob Sčavnici,, kateri je ranjenca takoj od premi 1 na zdravljenje v bolnišnico v Ptuj. Cuš, ki je bil takoj naslednji dan aretiran, se sicer izgova-r.ia s pijanostjo, vendar pa je ta zagovor dokaj malo verjeten, ker je it?ti že dan poprej ob popoldanskih urah streljal z rstim orožjem in lesenimi kroglami na sestro Alojza Roška rja, Jožef o in jo lahko ranil v trebuh jn pa nekega Slavka Budja iz Žemika. Č*us je namreč brez posebnega dovoljenja pristojne oblasti nosil s seboj vojaški revolver za katerega si je naibavil i*aimo vžigalne ka-pioe, med tem ko si je namesto svineertk napravil sam lesene kroglice. Stanje ranjenega Roškarja je sicer kritično, vendar je upanje, da bo ostal pri življenju. MILIJON — MANJ EN DOLAR. Iz javnih davčnih seznamov mesta Bostona je razvidno, da je neki tamkajšnji indirstrijoc svoje imetje navedel 999,991»!) dolarji. Blagajniškemu slu neko banke je ta seznam slučajno prišel pred oči, pa si jo mislil: 4 4 Ubožec, en sam dolar mu manjka do milijona. To je nepravično." Takoj je sedel in napisal industrijcu pismo, ki mu je priložil ta dolarček. Pismo se je glasilo: 14'Priloženo vam pošiljam 1 dolar, lei vam manjka do milijona. Obvezujem *