LJUBLJANA ft« 187 Poštnina poračnnjona (C.C.woli posta) V Trstih ¥ torek, 7« avgusta, »28, - Leto VI« Posamezna ftcvUkfi 30 cent« Letnih LIH Lht »haj* vsaki dan rjutra^jM^^ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8»—> 3 «e»ece L 22.—, pol Mr^^g^elo lato L 75.—, v inoaetnsrra L 6.50 reč. — PosaAu^^^^V*!^ »t — Ogl*sniaa za 2 mm proatovm T »irokosti 1 kolone/OT-ffiflBB^^jjfr «» akrtne ogiase L t.—, za oaoart-Blce, zahvale, P06^^Jffig denarnih zavodov L EDINOST Uredništvo m opravniitvo; Trst ulica S- Franc azco d'Aasisi 20. Te- lefon 11-57. Dopiai naj m poSiljafo izldjcčso uredništvo, oglasi« rekla* mauriie in denar pa npr&vniitvu. Rokopisi m ne vračajo. Neirankirana pisarn w ne sprejemajo, — Last založb« io tisk Tiskarne (Edinost*. Podaredoiitro t Gorici: olica Gšoaoć Cardccci It 7, L n. — Telci it 327« Glavni in odgovorni orednOu proi Filip Pfcri*, SEBIČNOST Predobro poznamo besedo sebičnost, da bi jo bilo treba posebej razlagati. V družbi sem slišai nekoč besede, da se človek te rodi z vsemi lastnostmi sebičneža in po svoji naturi' ne pozna drugega prava razen prava komolcev in pesti. Morda je to res. Sele vzgoja mu izbije to in ga napravi vrednega člana človeške družbe. Baš taki, kot so dandanes otroci, so bili nekoč vsi ljudje. Sebičnost je bila zelo močna poteza na človeku. Stoletij in tisočletij je bilo treba, da se je obrusila. Ali se je v resnici obrusila? Z opravičenostjo se lahko vprašamo, ali je kultura res že iztrebila potezo sebičnosti v človeku? V neki meri se je to zgodilo. Vsaj pri tistih ljudeh, ki jim kultura ni laž. Koliko pa je ljudi, ki se oblačijo v obleko kulture, a je njih jedro sebičnost! Ali je to prava kultura? O tem na tem mestu ne bomo razpravljali, odgovorimo pa lahko z eno besedo: Ne! Človeh. stremi, da doseže kaj boljšegta. Kaj pa je tisto boljše? Morebiti notranji mir, lepše sožitje s svojimi sosedi in kar je moralnih in duhovnih dobrin? Ne! Velik odstotek ljudi je, ki vidi tisto «boijše» le v denarju. Beseda «sreča« je tesno zvezana s«cvenkom. Bogatstvo in sreča sta postala skoraj istovetna pojma. Spomnimo se, kako je ruski očanec naročal svojemu sinu: »Pridobi si denarja, denarja in zopet denarja!» Baš v tem se zdi nekaterim vsa Človekova neodvisnost in njegova sreča. Baš v tem je nesreča. Tako pojmovanje je zastrupilo človeško družbo in mu kljub kulturi pritisnilo pečat sebičnega boja. Ta boj ni boj za obstanek, za neobhodni kos vsakdanjega kruha, ampak za «srečo», ki je kupljena s sredstvi, ki jih ni i»ogoČe odobravati. Sebičnost je lakota sitega človeka. Vsi veliki možje, vsi vzgojni-ki pravijo, da je treba sebičnost v človeku zatreti s kulturo. Priznati moramo, da so si vsi veliki možje v resnici prizadevali, da bi človeka odvrnili od malikovanja materijalnih dobrin in ga opozorili na duhovne vrednote, ki bi morale biti podlaga človekove sreče. Ali so nam ti možje z uspehom govorili? Odgovoriti moramo, da ne. Njih besede lepo zvene na naša ušesa, do srca nam ne sežejo. Čas je tak, da slavi velike može, a jih ne posluša. Vzemimo samo en slučaj. To jesen bomo praznovali stoletnico Tolstega. Danes ustanavljajo njemu na čast muzeje, izdajajo posebne izdaje njegovih spisov, pisali bodo članke o njem in prinašali njegove slike, baš tako, kot se je za obletnico svetega Frančiška udeleževal slavja ves svet. Dana bo prilika za lepe besede, sebičnost bo slavila ljubezen do bližnjega, krvoločje bo poveličevalo mirovno idejo, duševna okrnelost se bo klanjala pred modrostjo. Po slavjih bo svet ostal prej ko slej tak kot je bil. Vsi tisti, ki bodo kupili krasno vezane izdaje Tolstojevih del, jih bodo postavili v svoje knjižnice in jih ne bodo brali. In Če jih bodo brali, ne bodo brali njegovih idej ljubezni in nesebičnosti, in Če bodo tudi končno naleteli nanje, jih bodo imeli le za sladko godbo, ki je za praznik, vsakdanje Življenje pa je drugačno. In naši veliki možje, katerih jubileje tako vestno praznujemo vsako leto, svojih idej niso pisali za praznik, ampak za delavnik. Ne za parado, ampak za znoj, ne v zabavo, ampak v resen opomin. Vsi jubileji so šil kakor maškarade mimo ua-». Nismo se zavedali, da jumiejni-ku nismo dolžni puhlic, ampak uresničitve njihovih idej. Mi poslušamo raje žive. Tiste, ki čez toliko let ne bo duha ne i sluha o njih. Ti i>a nas uče duha ! sebičnosti, nevolje, medsebojne- ' ga boja in drugih nemoralnosti, ki razkrajajo človeško družbo. Zaman pišemo in javkamo dan za dnem, da človeštvo pada moralno in duševno, če se notranje nismo spremenili. Kadar bomo preobrnili duha sebično- . eti v duha ljubezni v privatnem i In javnem življenju, bomo postali srečni in zadovoljni« in bomo naredili srečne in zadovoljne tudi druge. Takrat se bo dvignila morala posameznika, družine in družbe in ne bomo obhajali jubilejev mož, ki so slavni radi tega, ker so nas prav učili, a jim mi nismo sledili, ampak bomo obhajali jubileje svoje zmote, položili bomo venec na grob svoje črne, sebične in z žolčem napojene preteklosti in dejali: «Na vekomaj mrtva!» Velikim možem ne bo treba spomina, oni bodo živeli v nas. To je samo par kratkih besed, dale bi se napisati cele knjige o tem. Iz tega ni treba izvajati zaključkov, da je stanje človeštva obupno. Niti zdaleč ne. Obupno bi bilo, če bi vsi skupaj živeli v zmoti, mi in naši nasvetlejši duhovi. Dokler pa največje luči človeškega razuma streme k solncu in kažejo pot navzgor, četudi jih vselej ne ubogamo, je še vedno dobro znamenje in čas, da spregledamo. Verovati moramo, da bo vedno več tistih, ki ne bodo spoznali svoje sreče le v posvetni dobrini, ampak v moči človeškega duha, ne v sovraštvu, ampak v ljubezni, ki ni le za posameznika, ampak za vse ljudi. L. B. LetolcoFerrorlR In Cel Prete v Rln de Jonelro VICTORIA, 5. Italijanska letalca sta odletela včeraj iz Ba-hije z nekim novim letalom, ki jima ga je stavila, na razpolago družba Latecoere. Sem sta prispela sinoči ob 18.35 in tu sta tudi prenočila. Davi kmalu po 8. uri sta nadaljevala svojo pot proti Riu de Janeiro, ki meri 400 km RIO DE JANEIRO, 6. Italijanska letalca Fenarin in Del Prete sta včeraj zjutraj ob 8.10 odletela z letališča v Victoriji. Po treh urah poleta preko Ita-pemirina, Camposa in. trdnjave Santa Cruz sta srečne pristala na letališču Dos Alfonsos v Riu de Janeiro. Z italijanskima letalcema je prispela tudi eska-drilja brazilskih vojaških letal, ki jima je bila odletela naproti skoro do trdnjave S. Cruz. Na letališču so ju pričakovali zastopniki oblasti in velika množica, ki je dolgo pričakovan na letalca navdušeno pozdravljala Z dobrodošlico je sprejel italijanska letalca ravnatelj brazilske aeronavtične šole. Za njim ju je pozdravil v italijanščini zastopnik prefekta, glavnega brazilskega mesta. Končno ju je nagovoril še italijanski poslanik comm. Attolico, ki je poudaril, da bo ostal dan njunega prihoda zapisan ne samo v zgodovini letalstva, marveč tudi v zgodovini italijansko-brazilskega prijateljstva. Po teh govorih, ki so jim sledila odobravanja, sta se letalca v spremstvu poslanika comm. At-tolica in pobočnika predsednika republike odpeljala v hotel Pa-l?ce. Pred hotelom pa se je kmalu zatem spet zbrala velika množica z godbami in zastavami, ki je neprestano vzklikala Femarinu in Del Preteju. Sinoči je bi'1 prirejen v prostorih italijanskega poslaništva obema letalcema na čast svečan obed, ki mu je sledil slavnosten sprejem v italijanski koloniji. Pri sprejemu je bilo nav-zočnih okrog 5000 Italijanov. Manifestacija je zavzela povsem ljudski značaj, ker so se je u-deležili Italijani iz vseh slojev. Poslanec cd. Ovisilo ponovno sprejet v lašistovsko stranko RIM, 6. Tajnik fašistovske stranke on. Turati je proučil položaj in zadržanje poslanca on. Alda Oviglia. Nato je izdal ukrep, s katerim je omenjeni poslanec ponovno sprejet v stranko. O ponovnem sprejemu on. O-viglia v fašistovsko stranko piše «Impero»: «Ko je bil on. O-vigiio po srečnem sklepu on. Farinaccija izključen iz fašistovske stranke, smo bili prav veseli, kot da smo dosegli novo zmago. Po svojem temperamentu se nam je on. Oviglio leta 1924. in kasneje zazdel kot k«.Jc vsiljenec in bilo je prav, da je bil izgnan. Spričo njegovih velikih napak je poscal naš neprijatelj. A danes? Danes so se» časi šoto spremenili. Država je fašistevska, zakoni so f&Sistov-ski. Možje zvestobe, časti in duha, kakršnega je Oviglio, dasi po svojem temperamenta ni ekstremist, so nam v korist.* ItalDaBfko^ortigabkl potni Usti odpravljeni. LIZBONA, 6. Sklonjen je Ml sporazum, po katerem se odpravijo potni listi za potovanje iz Italije na Portugalskio in obratno. Ta sporazum pa ne velja ne za italijanske niti %m portugalske kolonije. EesNto v teoeiksn: Ssisia Trčenj« dveh majhnih Indij. BENT2T5TB, 6. Včeraj popoldne j okrog 16. ure se je pripetila v tukajšnjem kanalu Giudecca te&ka nesreča. Majhen parnik št. 35, last občinskega podjetja za promet po morju, ki oskrbuie redni potmški promet od nabrežja Schiavoni do nabrežja Marittima, je ob omenjeni url ravno priplul v kanal Giudecca, ko mu je privozila nasproti večja motorna ladja St. 3. last pa-ropiovne družbe «Veneta Laguna-le». K nesreči se je bližal ob tistem času Se tretji parnik. ki je prihajal iz Lida. Motorna ladja je zavozila med oba parnika. Ni znano, ali gre za napačen manever ali za morski tok, zgodilo se je, da je motorna ladja zadela z veo silo v pamik št. 35 ki je bil zelo poškodovan. Potniki — bilo jih je kakih 15 — so se z majhnega, že nagibajočega st» parnika • nemudoma rešili na drugi parnik, ki je, kot smo rekli, prihajal iz Lida Trije potniki so se ranili radi padca ki ga je povzročil silen sunek. Potapl iajočemu se parniku so nemodoma prihiteli na pomoč drugi pa miki. P*vno zvečer se je potapljačem iai drugim posrečilo, izčrpati vodo iz spodnjih prostorov ladje in pripeljati poškodovani parnik v ladjedelnico.. Volilna kotanjo o Grflfl Dva Kafandnrtsova pristaša ugrabili politični nasprotniki bllzn Janino ATENE, 6. Včeraj zjutraj so tolovaji ki se kot Vnže brijgajo tucH za politiko, blizu Janine napadi! in ubili dva Kafandari-sova pristaša, kij sta bila baš na potu v neko vas, kjeT je bil napovedan volilni shod. Tolovaje je vodil tsaldarist Cubis. Vest o tem incidentu je napravila v Epiru in tudi tu globok vtis. Venizelos, ki se je ravno včeraj mudil v Janini, je v liberalnem krožku izjavil, da ne more odgovarjati za omajano javno varnost v Epiru, ker je šele pred štirimi tedni prevzel vlado in oblast v svoje roke. Za-trdil pa je obenem, da bo poskrbel, da bo v kratkem vzpostavljena v Epiru vzorna javna varnost. Če mu ne bo to uspelo, bo smatral svojo nalogo kot nerešeno, četudi bi se mu posrečilo vsako drugo delo, in bo izvajal posledice. Tekom dneva je Venizelos sprejel več odposlanstev iz epir-ske pokraiine. Janina, 6. Pri predsedniku vlado Venizelosu so se zgLasili danes protivenizelistovski kandidati in zahtevali, naj vlada plača pet milijonov drahem, ki jih je zahteval Acbis za oba njihova sokandidata Melasa in Milonasa, ki ju je, kot znano, on ugrabil. Obenem ao prosili Ven i zel osa, naj se volitve odgodi jo. Načelnik vlade jim je odgovoril, da bodo volitve v E-piru odgodene, če Melas in Mi-lonas tekom enega tedna ne bosta izpuščena na svobodo. Volitve v Epiru se bodo v tem slučaju vršile še le, ko bo na novo vzpostavljena popolna javna varnost. ATENE, 6. Danes je bilo izdano uradno poročilo, po katerem bo vlada plačala pet milijonov drahem za Melasa in Milonasa, ki ju je ugrabil Cubis. Venizelos je odpotoval v Ar-to, kjer je imel govor o grški zunanji politiki, ki je po njegovih zatrdilih, docela miroljubnega značaja. Lodolomoc «Krasin» na poti v Tromsoe HAMMERFEST, 6. Preteklo noč je priplul v tukajšnje pristanišče ruski ledolomec ♦ Krasim*. ki je privlekel s seboj tudi poškodovano nemško ladjo «Monte Cervantes». Davi je ledolomec nadaljeval svojo pot proti Tromsoe j u in Stavanger-ju, kjer bo sam popravljen. SejaMtmto ur. ftmUe1 Sknpš&ttsU odbor za nnttnnske konronrijo predložil svoja po-ročilo BEOGRAD, 6. Skupščina je dane« zasedala dopoldne in popoldne. Takoj spočetka je radi-kalski poslanec Milutiinović predlagal, naj se vsem poslancem, ki ne sodelujejo pri zakonodajnem delu odvzamejo dnevnice. Spričo tega je prišlo do prerekanja med vladno večino in zemljoradniiki. Predlog ni bil sprejet. Zatem je predložil skupščinski odbor za nettunske konven-r cije svoje poročilo o teh dogovorih. Zunanji minister je skupščini predložil predloge o ratifikaciji konvencij, sklenjenih s Poljsko in Grčijo, ter jugoslo-vensko-grške trgovinske oogod-be. Popoldne je vladna večina stavila z dnevnega reda narodne skupščine vse predloga, ki jih je stavila KDK pred 20. junija t. 1. Hat u tapfca novinarja v Zapira Novinar Ristovič mrtev, detektiv Plantozar in zasebni uradnik Matišić ranjena ZAGREB, 6. V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen atentat na novinarja Vladimira Ri-stovića, urednika beograjskega. «Jedinstva». Atentator Šuni-č je ob 2. ponoči sprožil proti njemu sedem strelov cz samokresa. Trije so smrtno zadeli Ristovi-ća, drugi trije so ranili detektiva Plantozar j a, poslednji pa zasebnega uradnika Matišić a. Novinar Ristovič je prispel v Zagreb v soboto ob 17. popoldne. Ni znano, čemu je prišel v Zagreb. Vsekakor pa so opazili ljudja, da se je neprestano kre-tal okrog «cGrand hotela», ob 23. uri pa je prijel na vrt resrtavnv-cije «Ro4o», kjer ga je spoznala skupina hrvatskih omiadincev. Eden izmed njih ga je pozval, naj se odstrani, češ da takih ljudi- Zagrebčani ne morejo trpeti v svoji sredi. Ker pa Risto-vič ni odšel, so ga omladinci ob-! koiili in pričeli pretepati. Poklicanemu policijskemu stražniku se je posrečilo, Ristovića obraniti pred omladinci. Ristović je nato odšel s svojimi prijatelji z vrta restavracije na ulico. Tu pa so ga začeli omladinci in drugi ponovno pretepati. Končno se mu je posrečilo, da je pobegnil. Omladinci so tekli za njim in kdorkoli ga je dohitel, ga je udaril. Slednjič je zasledovalcem izginil izpred oči. Okrog 1.30 ponoči je prispel , pred kavarno «Korzo», kjer je J skočil v neki avtomobil in. naročil šoferju, naj ga nemudoma odpelje v bolnico, ker je bil ranjen na desnem ušesu in ves krvav po glavi. V tem trenutku so pa že spet pritekli omladinci ter ga pričeli znova pretepati. Neki detektiv Plantozar se je vmešal v prepir ter pričel zasliševati Ristoviča in omladince. Reda pa ni mogel napraviti Končno je odpeljal ranjenega novinarja na policijo. Ker pa je bil Ristović, kot smo že omenili, krvav na glavi, ga je službujoči policijski uradnik poslal z detektivom Plantoearjem v bolnišnico, da bi ga tam obvezali, nakar naj bi ga detektiv pripeljal nazaj na policijo. Ko sta se pa Ristović in Plantozar vračala iz bolnice /n prispela ravno na vogal Jeiačiće-vega trg-a iai Petrinjske ukice, je skočil iz neke veže mladenič ter oddal iz samokresa sedem strelov. Ristovića so pogodile tri krogle in se je takoj mrtev zgrudil na tla. Detektiva Plan-tozarja so istotako zadele tri krogle in je padel težko ranjen. Sedma krogla- pa je zadela v roko zasebnega uradnika Andiijo Matišića, ki je bil v tistem hipu v neposredni bližini atentatorja. Plantozar in Matišić sta odšla v bolnico, kjer jima je zdravnik takoj pregledal rane in sta bila pridržana v kirui-gičnem oddelku. Malo kasneje je bil pene-šen v bolnico tudi Ri3tović, toda zdravniki so mogli ugotoviti samo še njegovo smrt. Atentator je pobegnil v neko sosednjo hišo in se skril v tretjem nadstropju, kjci pa so ga policijski agentje kmalu izsledili In aretirali. Na policiji je ' | izpovedal, da mu je ime Josip Šunić, da je bil rojen 1j05. v Vrpolju in da je po poklicu ključavničar prt državni železnici. Dejal je, da je v petek prišel v Zagreb, da poišče zdravnika, ker je bolan. Še istega dne se je vračal v Jasenovac, kjer je zaposlen pri- popravljanju tamkajšnjega železniškega mostu. Med potjo je n& neki postaji zagledal v vlaku, ki je prihajal iz Beograda, Ristović a, katerega je spoznal že pred kakima dvema letoma v Beogradu. Ko ga je zapazil, se je v trenutku spomnil na njegovo kampanjo v «Jedkistvu» proti Radiću in Pribićeviću, o katerih je pisal, da ba ju bilo treba ubiti. Spričo tega srečanja se je takoj vrnil nazaj v Zagreb, ker je domneval, da je Ristić prišel iz Beograda z namenom, da izvrši to. kar je zahteval v svojem iistu. Priznal Jo svojo krivdo Pokojni novinar Ristović je bil star 36 let in je bil rojen v Šabcu. Včeraj se je njego\o truplo obduciralo, danes popoldne pa je bilo prepeljano v Beograd. lotila ioKeiisggova praiiveiBa jegofii čičerinova izjavo o pripravljenosti Rusije, da »©podpiše pogodbo MOSKVA, 6. Čičerin je sprejel inozemske novinarje in jim dal sledeče izjave gled*> ruskega stališča .napraan Kielloggovem protivojnera predlogu: «Kelloggova pogodba je vzbudila splošno pozornost diplomatskih krogov. Ze od 1. decembra preteklega leta se vodijo pogajanja med raznimi velesilami za sklenitev omenjene pogodbe, a nobena izmed teh velesil se ni domislila, da bi poklicala k sodelovanju tudi ZSSR. Spričo tega si moramo predstavljati, da je pogodba naperjena proti ZSSR in da je njen glavni namen, osamiti sovjetsko unijo.» Cičerin je nadalje povedal, da mu je Litviix*v ob svojem povratku iz Ženeve pojasnil Kel-loggov predlog. Po Lit vino vem mnenju je Kelloggov predlog le besedna igra, ki ne pomeni obsojanja vojne kot sredstvo nacionalne politike, marveč predpripravo vojne kot sredstvo svetovne protirevolucije. Tudi ameriška vlada sama je izjavila, da je vsaka država svobodna, da sklepa, ali gotove razmere zahtevajo obrambno vojno ali ne. in da bodo tako državo, ki se bori za svoje pravice, podpirale vse ostale. Z ozirom na dejstvo pa, da so nekateri nemški, angleški in tudi francoski li3ti izrazili željo, da bi se podpisa pogodbe udeležula tudi ZSSR je Čičerin izjavi^ da ni za tak podpis se prepozno. Pogajanja z ZSStt se lahko še vršijo. Pravi namen pogodbe bo razviden baš iz tega, ali bodo druge velesile stopile v pogajanja z ZSSR ali ne. Sovjetska vlada je pripravljena, podpisati pogodbo- Izid pogajanj bo odvisen od raznih okolščin, vendar je sovjetska vlada mnenja, da možnost podpisa ni izključena. Za sedaj pa ni dobila vlada ZSSR še nika-kega tozadevnega vabila, niti prepisa pogodbe iin raznih dodatkov drugih velesil. Šele ko bo dobila ZSSR uradno povabilo, bo mogoče pričeti ž njo za~ devna pogajanja. Neuspel prekooceanski polet poi]sklh letalcev cMaršal Pilaudskl« padel v morja v bližini portugalske obalo Letalca rešila nemška ladja «Samos» OPORTO, 6. Pc-ljsko letalo »Maršal Pilsudski», ki je nameravalo preleteti Atlantski ocean, je padlo v morje v bližini portugalske obale. Kakor zn.Lno, sta odletela letalca Inzikowski in Kuhala, s pariškega letališča Le Bourget v petek zjutraj ob 5.48. Letalo, ki je imelo letalno avtonomijo 7800 km, ni imelo na krovu brezžične radiopostaje, zato ni bilo dolgo ča^a ni kakih vesti o letalcih. Šele v soboto zjutraj sta ga zapazili ladji «A mak ura» in «Aznec». Iz poročila, ki ga je oddal parnik «A-ma;kura» je bilo razvidno, da se letalo vrača proti' Evropi. Koj za tem pa je došla vest, da je letalo padlo v vodo v bližini ' nemškega parnika «Samos», ki 1 je vozil kakih 70 milj južno rt* FtnisteTreja. LetaJca sta bil« vkrcana na ladjo, ki ju je prepeljala v Leixoes na Portugalskem. Kubala je povedal novinarjem sledeče podrobnosti o po-letu: «Vzrok, ki naju je prisilil, da sva se odrekla poizkusu, je bđllo fSlaJx> defiovanje dovodno cevi za olje. Poškodbo nisva mogla popraviti tekom poleta, zato sva se odločila, da se vrneva v Pariz. Ko sva se tako vračala, pa se je na letalu nekaj pokvarilo — kaj, še sedaj nisva mogla ugotoviti — tako da je ietalo nenadoma treščilo v morje. Sreči se imava zahvaliti, da je vozila v bližini ladja *Samos», ki naju je zapazila. Vendar je bila naša rešitev precej težavna. Letalo se je pri padcu močno poškodovalo, kljub temu pa se je na vodi vzdržalo. Ko se nama je približal rešilni čoln, sva skočila v morje ia splavala do rešiteljev. Potem je bilo tudi letalo pripeto k ladji, ki je koj za tem odplula proti Leixoesu». Kuhala se je na ladji ranil v roko. Čim je stopil na krov ladje, se mu je izpoddrsnilo, da je padel na tla in se pri tem ranil ob nekem steklu. V Leixoesu so mu rano izprali in obvezali lnzikowskeinu> pa se ni pripetilo ničesar. Letalo «Maršal ^Pilsudski* se je vzdržalo v zraku 38 ur. Antlmilltaristična manifestacija pariških komunistov se jo zaključila s popolnim neuspehom PARIZ, 6. Protimilitaristični dan, ki so ga napovedale francoske revolucionarne organizacije, se je spričo energičnih korakov francoske policije zaključil s popolnim neuspehom. Manifestacija je bila sicer že v naprej prepovedana, vendar so jo hoteli francoski komunisti kljub temu uprizoriti. Policija pa je obkolila mesto in aretirala vsakopar. ki se je zdel le količkaj sumljiv Izvršenih je bita vsega skupaj kakih 1340 aretacij. Arttirani so bili zvočer izpuščeni, je osem oseb jo bilo pridržanih. Tujci; ki so se manifestacijo udeležili, bodo izgnani iz Francije, slabosti. Politične beležke Velik komunistični proces v Finski Pred najvišjim sodiščem v A-bo se je te dni: začela razprnva proti 47 komunističnim vodite-licm, ki so bili zaprti v spomladi. Med obtoženci so tudi finska poslanca Jrjo Enne in Te-tve Latva, generalni tajnik delavskih zvez Arvo Tuominen, in veliko urednikov komunističnih listov. Obtoženi so veleizdaje in da so pripravljali državni prevrat. Večina obtoženih komunistov je absolviralo komunistično propagandistično šolo v Leningradu, ki so bili poslani po dokončanih študijah v Finsko. Veliko obtoženih je bivalo na Finskem protipostav-no. Glavna središča komunistične i*ropagande bi bila glasom obtožnice sledeča mesta: Helsingfors, Abo, Uleaborg, Vi-borg, Kuopio in Wasa. Obtoženi so dobival i redno vsak mesec denarno podporo iz sovjetske Rusije. Eden izmed obtoženih se je v zaporu zastrupil koj po aretaciji. Čitanje obtožnice, ki sestoji iz nekaj zvezkov, je trajalo par dni. Med prvimi so bili ^zaslišani takozvani «sovjetski študentje«, izmed katerih se trudi neki Adolf Taim, da bi po možnosti vrgel vso krivdo nase, da reši ostale. Proces bo trajal par tednov. Češki list o jugoslovenskih razmerah Praški list «N&rodni Listy» z dne 2. t. m. prina.ša na uvodnem mestu obširen Članek pod naslovom «Mir mrtvim, a odgovornost živim». Napisan je ob priliki otvoritve beograjske narodne skupščino, na kateri je predsednik dr. Ninho Perić obsodil zločin poslanca Puniše Račića. List pravi, da ni ta javna obsodba samo formalen akt, s katerim se ta tragedija zaključuje. Pod vtisom smrtnih strelov se nahaja vsa situacija kraljevine SHS. «Narodni Listy» pišejo: «Poli-tične osebnosti kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev si morajo biti v svesti, da zavisi bodočnost države od tega. ali se najde med tremi vodečimi državnimi narodi razumni način sodelovanja. Lahko obstojajo A~3TOI-£ t 3 Mt rs AtV-1 J LL « EDINOST* V Trstu, dno 7. avgusta 1928. parlamentarne ve Fine, a opozicija ne sme voditi nikoli svoje borbe na škodo države. Naravno je, da morajo dati 01J, ki so feneli in Imajo v rokah vladno moč zadoščenje s tem, da obsodijo uboj kot sredstvo politične borbe in da napravijo vse potrebno, da se v politični javnosti ne razširi strast politične borbe. Ali še večja odgovornost, kot odgovornost za preteklost, je odgovornost pred bodočnostjo. Pri tem pa se ni mogoče opirati na sredstva vladne moči na eni strani in nepomirljive borbe na drugi strani. Pač pa bi bilo potrebno, da bi obe stranki delali in mislili na to, kako se otresti te tesnobe in kako stopiti na plan » velikimi načrti za celo državo in za njeno prebivalstvo. Jugoslovanska držar va ima geopolitični položaj, ki veliko obeta bodisi ekonomsko kakor zunanjepolitično. Ta pa pride lahko do pozitivnega izraza le s složnim sodelovanjem Srbov, Hrvatov in Slovencev, zakaj le sloga med njimi da državi ono moč, ki se do sedaj še ni razvila. Stalne notranje borbe pa kvarijo notranjo konsolidacijo in zunanjepolitični položaj.* Ob koncu pravi člankar: «Po-liti-čni voditelji jugoslovenskih strank, tako vladnih kakor o-pozicijskili, morajo imeti vedno na umu, s kakim trnjevim naporom so dosegli Jugosloveni svoje ujedinjenje. Ravno te dni je minilo 50 let, odkar so prekoračila avstrijske čete meje Bosne in Hercegovine, da zavzamejo deželo, ki je bila na berlinskem ' kongresu dodeljena AV-stm-OgTski. Bosna in Hercegovina, ki jo je Avstrija upravljala kot svojo kolonijo, je bila ona nemirna dežela, iz katere je vznikla svetovna vojna In vsi ti spomini na težko preteklost ustvarjajo odgovornost, ki ne sme nehati v današnjih notranjepolitičnih borbah. — Predsednik skupščine je včeraj zaključil svoj govor: „Mir prahu mrtvih!" Da. Mir mrtvim, a odgovornost živim.» — Reforma ruskega pravopisa Stari ruski pravopis, s katerim se je pisalo vse do leta >1917., je biH za časa začasne vlade nadomeščen z novim. Ta pravopis se je uveljavil po vsem sovjetskem ozemlju. Nekateri izseljenci pišejo sicer še vedno s starim pravopisom, a Časopisje ruskih socialističnih izseljencev piše že z nekim pravopisom, ki je mešanica starega in novega pravopisa. Spričo starega znači novi pravopis |>oenostavljenje. Odstranjen je bil trdi znak in to tudi tam, kjer je bil potreben. Odstranjen je bil «jat» in nekaj drugih črk, ki so se rabile samo v cerkvenem jeziku. Sedaj pa bo izpremenjen tudi ta pravopis. Pravopisna komisija pri komisarijatu narodne prosvete je po dolgem posvetovanju in razpravljanju prišla do zaključka, da je treba vzeti v obzir tudi vse ono, kar je revolucija napravila na polju ruskega jezika, in v tem smislu predlaga različne izpremembe v pravopisu. Nove izpremembe so sledeče: Ponovno se uvede trdi' znak v sredini besede in sicer pred mehkimi soglasniki (t. j. pred ju, j a, jo) in v zloženkah. V besedah, ki so nastala za časa? revolucije, kakor na primer: Koanjačej-ka (sestavljenka iz: komuni-stičeskaja jačejka) odpade pred «ja» trdi znak. Apostrof se odstrani popolnoma, ker ne odgovarja duhu ruskega jezika. Odpravijo se navednice po u-vodu v govor, puščajo se pa tam, kjer bi spričo tega lahka nastalo nesporazumi j en je. Čisto revolucionarne skrajšanke se u-porabljajo lahko lc tedaj, ako so splošno znane. Na primer «VUZ>r t. j. avišeje učebnoje za-vedenije» ali visoka šola, dalje «sovnarkom», «komintern» in slične. Obdržijo se tudi skrajšanke kakor «CIK» t. j. centralni izvrševalni odbor, SSSR t. j. sojuz sovjetskih socialističeskih respublik. Velike črke se smejo uporabljati le v prvi besedi zloženih nazivov in to ne samo v pojmih, stvor j enih za časa revolucije, pač pa tudi v uradnih nazivih, kakor na primer «So-vjet narodnih komisarjev« (ne kakor prej aSovjet Narodnih Komisarjeva), ali « Vojna in mir» (xn ne «Vojna in Mir»), itd. Dokaj izreden je sklep, da se vrši delitev besed, pri katerih je natrpano sogiasnikov, lahko poljubno. Tako se lahko deli beseda sestra: ses-tra, sest-ra. Omenjena pravila se bodo u-porabljala v vseh knjigah izdanih s strani državne založbe (Gosifcdat). Pozneje se bodo ta pravila razširila tudi na« druge tiskarna in se bodo začela predavati tudi v šoli. Drobne vesti 25JH dolarjev zrn vojni roman. V Ameriki t j. v Zedinjenih državah Severne Amerike nimajo So nobenega literarnega spisa o svetovni vojni. Zato se je oficiehio glasilo ameridkih bojevnikov «The American Legion Monthly» odločilo in razpisalo nagrado v mesku nič manj ko 25.000 dolarjev t. j. 475000 lir za najboljši ameriški vojni roman. Dejanje romana naj se vrši med svetovno vojno in naj ima vojno samo kot saledje. Roman mora biti pisan v angleškem jeziku, dolg pa mora biti najmanj 70.000 besed. Še nikdar se ni razpisala tako velika nagrada sa kako literarno delo. Kdor dobi izmed ameriških pisateljev to nagrado, bo lahko srečen, kajti k tem 25.000 dolarjev se pridruži še odstotke, ki jih dobi od vsake razprodane knjige. Letalstvo se razvija V enem samem tednu se je odpravilo z angleškega letališča Croydona devet tisoč potnikov z angleškimi, francoskimi, ho-landskimi in nemškimi letali na poti na kontinent. DNEVNE VESTI liMijrirta Kot smo že javili, je izdal tržaški poteštat sen. Pitacco obširen odlok, ki vsebuje razne določbe za borbo proti muham, ki tvorijo, kot znano, veliko nevarnost za družabno zdravje. Določbe predpisujejo v gornjo svrho posebno ravnanje mestnega in kmetskega prebivalst\a na ozemlju tržaške občine. V naslednjem hočemo na kratko navesti vse te določbe. Smeti se morajo po vseh hišah držati vedno v posebnih za to pripravnih posodah iz kovi» ne ali lesu. Te posode morajo biti tako pripravljene, da smeti ne uhajajo iz njih, morajo torej biti oele, brez špranj ali lukenj. Smeti se morajo redno spravljati iz hiše, in sicer na ta način, da se posode izročajo pred posameznimi stanovanji ali lokali uslužbencem kr skrbijo za javno snago. Od 1. maja do 1. oktobra se bodo smeti pobirale vsak dan, ob delavnikih in praznikih. Strogo je prepovedano hraniti po stanovanjih ali lokalih smeti skozi več nego 24 ur. Izjeme so dovoljene le glede o-nih dni, ko podjetje, ki je pooblaščeno za odvoz smeti, jih ne pride pobirat. Prepovedano je pušSati posode za smeti1 po vežah, stopnicah, hodnikih in ob vratih hiš. Strogo je prepovedano metati smeti in odpadke na ulico, dvorišče ali na katerakoli druga mesta. V mestnih okrajih je tudi prepovedano spravljati odpadke v sode. po smetiščih itd. Samo onstran okrajev, do katerih vozijo vasem podjetja za javno snago, je dovoljeno imeti smetišča, katera pa morajo biti skrbno zgrajena in se morajo redno izpraznjevati, preden se napolnijo. Taka smetišča se morajo nahajati, če le mogoče, v senci, morajo imeti betonirano dno in betonirane strani, ki naj ne bodo tanjše od 25 cm; strani morajo biti dalje na gladko o-metane s cementom, a smetišča sama morajo biti pokrita s težkim kovinastimi ploščami, ki naj imajo odušnike. To poslednje pa ni obvezno tedaj, če se smetišča nahajajo daleč od človeških bivališč. Za snago na ulicah, dvoriščih in na drugih prostih prostorih morajo skrbeti solidarno gospodarji dotičnih hiš in prostorov. Proete prostore morajo opremiti z ograjo, tako da se prepreči, da bi kdo spravljal nanje odpadke. Hišni gospodarji morajo dalje nadzorovati snago na vseh prostorih, ki jih skupno rabijo vsi najemniki (po stopnicah, dvoriščih itd.). Industrijska podjetja morajo do 31. avgusta poskrbeti, da bodo opremljena s posodami o-ziroma smetišči ali s posebnimi prostori za spravljanje smeti, ki rade gnijejo. V tem poslednjem slučaju morajo imeti smetišča neprepustno dno, enake stene, ki morajo biti tako napravljene, da se lahko pomijajo, in smetišče mora biti zaprto s kovinastimi vrati z odušniki, kateri pa morajo biti opremljeni z gosto mrežo, tako da ne morejo muhe do smeti. Za odvoz smeti, ki rade gnijejo, je prepovedano rabiti katerikoli voz, ki ni bil prej odobren s strani občinskega zdravstvenega urada. Prevoz živinskega *moja in sploh stvari, ki hitro gnijejo ali sploh razširjajo smrad — razen glede hišnih smeti in smeti iz industrijskih delavnic — je dovoljen po mestu od aprila do septembra samo od polnoči do šestih zjutraj, a od oktobra do marca od desetih zvečer do sedmih zjutraj. Gnoj in smeti, kl^ so potrebne za poljedelstvo ali" ki se imajo odposlati po železnici, oziroma po morju, se lahko prevažajo tudi po dnevu, toda pri tem mora iti prevoz po poti, ki jo v mestnih okrajih določi od slučaja do slučaja poteštat. Ta prevoz se sme vršiti le v vozovih, ki so odo-breni s strani občinskega zdravstvenega urada. V kmetskih krajih občine se morajo spravljati hišne smeti in gnoj na kup*s ali na gnojišča. Kupi in gnojišča pa morajo biti vsaj 50 metrov proč od stano- posoda, žlice, vilice, serviete i. dr. * omenjenih prostorih in tudi ▼ onih, kjer se jedače in pijače podajajo in zauživajo, morajo biti na varnem pred muhami In vsakim onesnaženjem. Izložba jedač je dovoljena le v notranjosti lokalov, in sicer v steklenih omarah ali pod steklenimi klobuki ali v posodah iz kovinaste mreže. Po lokalih, kjer se prodajajo živila na debelo ali na drobno, in po zalogah, po javnih obratih, na trgih in drugod morajo biti meseni izdelki, slaščice, sadje, zelenjava in vse ono, kar se uživa nekuhano in nelupljeno, stalno zavarovano proti muham bodisi s steklenimi napravami, steklenimi klobuki ali s kakim drugim izdatnim sredstvom, na pr. s papirjem ali pajčolanom, toda tako, da ne pride papir ali) pajčolan nikjer v dotiko z živilom, ki ga brani pred muhami. V delavnicah, kjer se živila izdelujejo, morajo imeti okna in odprtine vseh* shramb zavarovane proti muham. Kršitelji teh določb se bodo kaznovali po čl. 3. zakona od 29. ari Irca 1933, št. 858 (globa od 200 do lOuO lir), a pri ponovnih prestopkih se tudi odvzame dovoljenje ter sekvestrira deloma ali v celoti kavcija. Vse te določbe so v veljavi od včerajšnjega dne dalje. - Dež Po tednih in tednih neizprosne suše se je končno ^ebo usmililo po mokrem blagoslovu hrepeneče zemlje. Včeraj zjutraj kmalu po šesti uri so se oblaki nad deželo strnili in načeli sipati gost dež. Dež je bogato padal nad eno uro časa, nakar se je nebo zopet zjasnilo. Pozneje predpoldne okoli e-najste ure pa se je usul drug bogat dež, ki je trajal kake pol ure Vendar je prišel toliko pričakovani in zaželjeni dež za premnoge kraje dežele prepozno, kajti po več okrajih so vsi poletni pridelki popolnoma uničeni. Da bi se nalovile nove zaloge pitne vode tam, kjer so se vodnjaki izpraznili pa ga je bilo mnogo premalo. Vendar pa je upati, da bo vsaj trava zopet malo oživela, tako da se bo mogla živina Se nekaj tednov pasti. Drugo upanje, ki ga je porodil včerajšnji dež v srcih vseh kmetov, je, da morda pomeni vendarle konec nesnosne vročine, ki je pritiskala letos z izredno silo in vztrajnostjo. 2al pa moramo zabeležiti, da je takoj po včerajšnjem dežju začela pihati precej močna burja, katei-a bo znatno skrčila njegovo že itak prepičlo izdatnost. IX. OLIMPIJADA V AMSTERDAMU Štirideset držav je še v mrzličnem bo j u ki bo breadvomno trajal 6e precej časa. Vendar se bo pa boj krčil v svoji sliki, kajti polagoma se začenjajo izločevati atleti, ki ne morejo stati v isti vrsti s «championi» vseh mogočih panog sporta. Malokrat kot letos je svet pokazal toliko novih olimpijskih prvakov, katerih rezultati gTedo tupatam v presenetljive višine nad svoječasno postavljene rekorde. Naj omenimo, oziroma naštejemo lepo vrsto novih prvakov, ki bodo za najmanj tri leta nosili ta naslov v svoji specialiteti: Veliki Finlandec Nurmi je po-metel vse konkurente v teku na 10.000 m in prekosil svoj lastni svetovni rekord; met uteži je dosegel najlepši Kuck (Združene države); najvišje je skočil King (Zdr. države); v tefcu na sto metrov je postavil nov svetovni rekord Williams (Kanada); v teku na 400 m je zmagal L. Burghlejr (Angleška); Irec O' Cailagbaw je zmagal v metu kladiva; skok v dolžino je trofej Hama (Združene države); v teku na 800 metrov je zmagal Lowe (Angleška); na 200 metrov Wil!iams (Kanada); met diska je dosegel najdaljši Houser (Združene države); skok s paiico Carr (Zdr. države); tek * zaprekami na 110 m Atkinson (Južna Afrika); met kopja Lundqvist (Švedska); troskok pripada Japoncu Oda; tele na 1510 m Larva (Finlan-dija); tek na 5C00 m Ritola (Fin-landska); tek na 400 m Babutri (Zdr. driave). — V prosti rokobor-bi so zmagali: Petelinja teža: Makinen (Finska); peresna teža Morrison (Zdr. države); lahka teža Kepp (Estonska); srednja teža Kiburz (Švica); sred.ijelahka teža Kaalviston (Finr ska); težki Sjortet (Švedska); najtežji Richtoff (Švedska). Dviganje uteži je imelo sledeče prvake: Andrysek (Avstrija), Hel-big (Nemčija), Roger (Francija), Noisser (Egipt) in Strassberger (Nemčija) V ženskj lahki atletiki so zmagale: Konopacka fPoljska) v metu diska (39.63 m nov svetovni rekord in skoroda nepremagljiv), Robinzon (Združene države) v teku na 100 m in Radke (Nemčija) v teku na 800 m. V sabljanju je skupinsko zmagala Italija, dočim si je individuel-no prvenstvo priboril Gandin (Francija). Italija stavi velika upanja na tržaškega plavača Ivana Perentin (Edera), ki je tudi v resnici posta- vil na olimpijadi nov italijanski državni rekord na 1500 m. Došei .pa je na cilj drugi za Japoncem Atai. Perentin je rabil za progo 21 minut 42 sekund in znižal državni rekord za osem sekund. V ženskem plavanju na 400 m je s presenetljivim sprintom zmagala Američanka Norelini; rabila je za progo 5 minut in 45 sekund in zniiala svetovni rekord za 6 sekund. Toda imela se bo v finalih boriti Se z zmagovalkami baterij Mc Gery, Mc Kim (Zdr. države); Steward in Tanner (Anglija); fc&l-ler (Nova Zelandija) in Van der Gras (Južna Afrika). V finali veslanja je «yole» na štiri s krmarjem druStva «Pulli-no» (Italija) potolkla Nemčijo ki se spravila v finale. Moderni penthatlon so zmagali Šveda Thofelt in Lindm&nn in Nemec Knol po redu. V rimskogrški rofcoborbi mora Se priti do finalnih srečanj. Italija ima precej šans. vanj, vodnjakov, vodovodov in drugih človeških naprav. Ku^i' in drugačna gnojišča morajo biti na neprepustnih tleh in napravljeni tako, da se voda gnojnica ne razteka okoli njih. Ako bi bili kljub vsej previdnosti okolici škodljivi, se mora gnoj odpraviti na drugo mesto v skladu s tozadevno odredbo pristojnih oblastev. Vsi sedaj obstoječi kupi in gnojišča se morajo zavarovati proti muham. V to svrha morajo biti pokriti z vejevjem in gospodarji jih morajo dati vsaj vsakih pet dni enkrat poškropiti s kako tekočino, ki mori muhe. Na vsem občinskem ozemlju je prepovedano hraniti in kopičiti smeti in odpadke, ki se imajo uporabiti v industrijske svrhe. To je dovoljeno le na smetišču v Zavijah, kjer se smeti zaJkopujejo. — V sporazumu z zdravstvenim uradom poteštat lahko dovoli, da se držijo smeti in gnoj v majhnih kupih tudi v notranjosti mesta. To pa izključno za gnojenje travnikov in vrtov in pri tem sc morajo prizadeti držati predpisov glede smetišč in vseh drugih odredb oblastev. V središču mesta, ki ga. omejujejo ul. Ghega, Fabio Severo, Francesco Rismondo, Roesetti, Pieta, Parini, Caccia, Corso G auri bal d i, Gor so V. E. III., San Se-ba-stiano, Gavana, Lazzaretto veccbio, Promontorio in morje, je prepovedana gradba vsakršnih hlevov, konjušnic, svinjakov in gnojišč. Ob meji o-menjenega središča in v coni A načrta za ureditev mesta poteštat od slučaja do slučaja lahko dovoli samo konjušnice. V posebnih izjemnih slučajih (na pr. za prehrano novorojenčka) se lahko dovoli, da se smejo držati koze, ovce, krave in oslice z mlekom. Izven središča in njegove periferije so dovoljeni hlevi in konjušnice vseh vrst, ako da zdravstveni urad povoljno mn-enje in pod pobojem, da odgovarjajo predpisom zakona. Konjušnice in hlevi v mestu in mestnih okrajih morajo ime-•ti okni
  • -riško bolnišnico. PRAPRETNO BRDO Dež, ki je že dolgo časa predmet največjega pričakovanja naših po-ljedelcv, da jih reši pogubonosne suše katera so je vedno bolj in bližala popolnemu uničenju vsega, jo tekom meseca julija in avgusta večkrat padal, toda vsakikrat koristil Ie malo, kajti veter med padanjem dežja je kaj kmalu raz-gnal deževne oblake in razjasnil nebo. Vendar pa je vselej nekoliko koristil, tako da so poljedelci za-mogli posejati ajdo in repo, in je dal koruzi in krompirju še toliko moči, da nista podlegla v boju s sušo. Med drugim pa se je zadnje dni pojavilo skoro po vsej naši planoti pomanjkanje pitne vode in vode, katero dajejo živini. Bre« dvoma bi se bilo pomanjkanje te v par dnevih .razširilo skoro med vse poljedelce in jim naložilo neznosnega trpljenja, ker so pri nas studenci le redki pojavi da ni včeraj zjutraj začel boJj vztrajen dež, ki je padal delj časa mirno in se pred poldnem še ponovil. Bogzna kako vztrajen tudi ta dež ni bil, ker po mnenju naših izku- šenih poljedelcev — hi moral sedaj, ako bi hotel spraviti nadaljne pridelke v normalno stanje, padati vsaj dva dni — nepretrgano. Vendar je prinesel s seboj začasno velike koristi, zlasti pri nas, kjer niso pridelki še tako uničeni kot drugod, kjer so koruza, krompir in fižol tako prizadeti, da jim za letos ni. več pomoči. Pravzaprav pri nas letos ne moremo še govoriti o taki veliki suši ker nam razen otave ni uničila še ničesar. Vsaj v upanju lahko še živimo, da nam obrodi koruza, deloma krompir in fižol, in če nam obrodita v jeseni tudi ajda in repa, moramo biti hvaležni takorekoč za dobro letino. Znanost inumetnost Mil® tamp olja I. 1927. o čokoladni bonbonćki, jako okusni in brzo učinkujoči. Delujejo sigurno in so edino nedosegljivo sredstvo proti glistam. Izvrstno zdravilo za vsacega, velikega in malega. Otrokom velja za slaščico, prinaša družinam zadovolnost veselje in srečo. Kupi se v vseh lalromah v seteoift zcvojttuh po KJro Ponovno smo se že bavili na tem mestu z vprašanjem tega tekočega kuriva in smo spoznali, kako skušajo izrabljati sleherni vir in kako gre in sicer z uspehom sodobna tehnika za tem, da pretvori razmeroma manj vredno trdno kurivo (črni in rjavi premog) v tekoče. V to sili predvsem utemeljena bojazen, da bodo kmalu vrelci kamenega olja iz»*rpr>ni, zlasti ko je uporaba čimdalje večja in raMe z neverjetno hitrostjo. Kadi tega zveni kakor ironija, ako sliši človek, da izkazuje ravnokar preteklo leto nadpro-dukcijo kamenega olja, ki je bila. naravno združena s krizo produkcije sploh. Leta 1920. je znašala celotna svetovna produkcija 695 milijonov 281 tisoč barrels (sodov) po 159, lani je bila že dvakrat tolika, namreč 1.248,697.000 bar-rels. (L. 1926. je znašala 1.098,309.000 barrels). Ti in sledeči podatki so povzeti po porcčiiu J. Filhola v «Annales de TOffice des Combu-stibles liquides». Na čelu vsem državam glede produkcije stoje Združene države Severoameriške, ki so v letu 1927. z 903,850.000 barrels proti 770,874.000 1. 1926. predstavljale 72.23% svetovne produkcije. Da se je produkcija celo v tej kritični dobi povedala, ima dvojen vzrok. Na eni strani je kljub najstrožjim omejitvam močno poskočila produkcija v Teksasu, kjer so odkrili nova polja v Ya-tesu in Hendrieksu, ki so dala ob začetku leta po 65.000 bamrels na dan, ob koncu leta pa 280.000 barrels dnevno. Celotna letna produkcija v Teksasu je poskočila v zadnjem letu od 172 milijonov na 220 milijonov barrels. Drugi vzok se moru iskati ▼ sistematičnem izkoriščanju vrelcev pri Seiftinoleju v Okla-ho»mi, ki so jih odkrili marca' meseca i. 1926. Dočim so dali prvo leto 177,651.000, so dali leta 1927. že 276,022.000 barrels. Pri tem se je začel uporabljati nov način pridobivanja, po katerem se vbrizga namreč v petrolejska ležišča voda ali plin. Baje je ravno temu novemu produkcijskemu načinu pripisovali glavno krivdo na nad produkcij i kamenega olja. In vendar je ravno Črpanje iz teh vrelcev najstrožje nadzorovano in tako sistematično urejeno, kakor nikjer drugod. Poleg tega pa so v Združenih državah odkrili še nova ležišča v Kaliforniji, ostali vrelci pa so malo ali nič izpremenili svojo produktivnost, tako da ni pričakovati v Združenih državah pojemka, temveč celo nadaljni prirastek produkcije. V 1. 1927. pa se je tudi izvoje-val boj za drugo mesto v vrsti in sicer med Rusijo in Meksiko. Dočim je namreč 1. 1926. znašala produkcija Mehike 90 milijonov 421.000 in Rusije 64 milijonov 311.000 barrels, je 1. 1927. ruska produkcija poskočila na 71,166.000, mehikanska pa pala na 64,119000. To nazadovanje Mehike ni morda povzročeno po izčrpanju vrelcev, temveč po pedpisih novega zakona, ki silno omejuje raziskovalno delo. Dejstvo je, da se je produkcija v bornih, petih letih skrčila na tretjino. Toda odkrili so se novi vrelci in omenjeni zakon se bo gotovo omilil, tako da bo tudi Mehika izkazala zopet večjo produkcijo. Rusija pa je ne samo dosegla, temveč celo prekosila svojo predvojno produkcijo, to pa pa predvsem radi tega, ker je zabela nekatera polja okoli Ba-huja in Groznega bolj intenzivno izkoriščati. Pojavil pa se je nov nevarni tekmec, Venezuela. L. 1918. je producirala le 300.000, 1. 1926. že 37,220.000, lani pa kar dvakrat toliko, namreč 63,390.000 barrels. In vrelci ne kažejo, da bi usahnili. Tako so dali le vrelci (70 po številu) okoli Lavunil-las, ki so jih odkrili 1. 1925., 29 milijonov barrels. Drugod so hote omejili produkcijo. V vzhodni Venezueli pa so izsledili nova bogata ležišča. Sicer pa. izkazujejo tudi1 druge ameriška države silen prirastek produkcije. Vsem na čelu stoji vsekakor Kolumbija, kjer se je prvič začel pridobivati petrolej 1. 1921. L. 1926. pa je znašala produkcija 6,444.000 barrels, lani pa že kar 14,000.000. S tem je zavzela Kolumbija osmo mesto med produkcijskimi državami in je prekosila celo Peru, čigar produkcija je radi lastnih omejitev ostala n^izpre-menjena (1. 1927. 10,500.000, leta 1926. 10,762.000 barrels). Sicer je tudi Kolumbija skušala brzdati svojo produkcijo. Tudi Argentini ja izkazuje razmeroma velik prirastek, od 6,500.000 barrels v L 1926. na 8,190.000 barrels v 1. 1927. Trinidad pa kaže, da je po hitrem skoku v zadnjih letih dosegel višek produkcije (1. 1926 5,270.000, 1. 1927. 5,380.000 barrels). Produkcija izvenevropskih držav se ni, razun v Rusiji, o čemur 9coo že više gori govorili, skoro nič izpremenila. Tako izkazuje Perzija za 1. 1926. 35 milijonov 460.000, za leto 1927. 35,749.000 barrels, Romunija pa 23,314.000, odnosno 26,555.000 barrels, Vzhodna Indija 8.728.000 odnosno 8,000.000, Poljska 5 milijonov 844.000, odnosno 5 mili-12.000 in Sarawak 4,942.000, odnosno 5,000.000 barrels. Radi tefra velikega prirastka produkcije je nastala precej huda kriza. Da se prepreči, da bi ta kriza predolgo trajala, so povsod skušali omejiti produkcijo. S temi odredbami so se morda reŠHi krize začasne nad-produkcije. S tem pa niso nikakor zavrnili večje ne varnosti, ki i preti neizprosno, da se namreč že v doglednem času izčrpajo petrolejska ležišča. Kot edina rešitev pride tu v poštev umetna produkcija petroleja iz premoga. L. C. Kulturni vestnik Šerpe) Rudolfovlč Minclov. Sergej Rudolfovič Minclov je nadarjeni ruski pripovednik, ki živi na Litvanskem in je obhajal štirideseti etnico svojega literarnega delovanja Začel je kot znanstvenik in je šele pozneje našel pot v literaturo. Bavi se istočasno z geografijo, arheologijo in bibliografijo. Njegova zgodovinska raziskovanja so ga pripravila do tega, da so je za'čol tudi slovstveno uveljavljati. Nastali so romani *Car Berendej», ki je preveden v slo-venščiio. «Po stopinjah mrtvih duš», «cZemske sanje», «V viharju« «Sveta jezera«, «Šumljanje hrastov« in drugi. V teh romanih slika Minclov življenje ruskih podeželskih plmenitašev z zelo drastičnimi barvami. Pisatelj je še danes zelo plodovit in izdaja nove knjige pripovedne in znanstvene vsebine. Cabanes. Znani francoski pisatelj dr. Cabanes je umrl. Ta je bil avtor cele množine znamenitih zgodovinskih del, ki imajo v Franciji vrsto stalnih čitateljev. Njegovo prve knjigo so bile: «Nepoznan i Marat« in «Prezreti Balzac«. Sledile so knjige: »Indiskrecije zgodovine*, «Le- gende in posebnosti iz zgodovine«, »Revolucionarna nervoza«, «Intin>-ne šege preteklosti*, »Kronani norci«. «Ejskulap pri umetnikih«, »Zdravniške posebnosti«, «Skriv-< nostne smrti svetovne zgodovina«. 2e po naslovih spoznamo, da morajo biti te knjige za neko vrste čitateljev prav zanimive Henrik Podam. Pred kratkim je umrl Švicarski pisatelj Henrik Federer. Njegove novele in romani so znani dalefl izven Švice Največji uspeh je doživela njegova knjiga »Sisto e Sest o». Ta knjiga je doživela tudi slovenski prevod; prevedena je skoraj v vse jezike Znane so še njegove knjige: »Hribi in ljudje«, »Mala Terezija«, »Umbrijske pove-stice«, »Potepuh nad potepuhom«. Henrik Federer je bil rojen leta 186G. v Brienzu. •Vestnik inozemske literature«. »Vestnik inozemske literature« se imenuje mesečnik, ki izhaja ie od novega leta v Rusiji. Ta mesečnik ima namen, da seznani svoje čitatelje z najboljšimi socialno usmerjenimi pisatelji tuje literature. V reviji so zastopani v prvi vrsti komunistično ali revolucionarno navdahnjeni pisatelji. Sprejeta pa so tudi dela, ki niso strogo revolucionarna in ki bi drugače težko našla pot med ruske prole-tarce. Na vsak način je za ruskega, čitatelja kot tudi za ruskega pisatelja, ki se na ta način od inozemske literature lahko kaj nauči, to dejanje zelo pomembno. MALI OGLAS! VINO ISTRSKO na boljše vrste, pristnost zajamčena, dobite založn ki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burjfundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiljatev se izvrši takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pare nzo. 692 VIPAVSKO VINO. Kmetijsko društvo v Vipavi ima veliko zalogo izvrstnega do-ma'ega, namiznega :n desertnega vina it refoška. Kupci se vabijo. 760 PEKOVSKI učenec, krepak, od 14—16 let star. s« sprejme takoj. Viktor Jejčič, Dobravlje 105, pri Ajdovščini. 824 POSTREŽNICA ali pastreinik za urade se iš6e. Ponudbe pod «Postrežnik» na tržaSko upravništvo. 825 VPELJANA TRGOVINA z mešanim blagom v prometnem kraju blizu Postojne, s hišo in gospodarskimi prostori, even-tuekio tudi polje, se da radi družinskih razmer v najem trgovcu ali trgovki, pod jako ugodnimi pogoji. Prilika za začetnike in mlade trgovine vešče ljudi, ker zadostuje jako majhen kapital. Naslov pri tržaškem upravništvu 809 BREZPLAČNO želi mesta gospodična s pokojnino, srednjih le* — govori slovensko in nemško — k otrokom ali kot opora gospodinje v boljši hiši, najraje v Gorici. Naslov pri tržaškem upravništvu. 815 POZOR! Radi selitve prodam vse manufakturno m galanterijsko blago, po zelo znižanih cenah. Cenjeno občinstvo ima sedaj najugodnejšo priliko nabaviti si za mal denar najboljše blago. Pridite ha prepričali se bodete! Pavel Kunstek, Šturje pri Ajdovščini. 816 BABICA, diplomirana, sprejema noseče, govori slovensko. Bodulich Ana. Via Madonna del Mare 19/11.., 817 BABICA, avtorizirana, spre.ema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 322 Proti TRAKULJ! Ugledni ztfrsvniki priporočati« j t. več let in predpi^ujeio kot sredstvo Z GOtovim in takojšnjim učinkom TEN1PIIGO VIOLAM ki ga iz<'ett<}e kemik-lekarnar G. VIOI ani v Milanu iDaiMm«BBi ŠINITE „Naš glas" Mesečno družinsko revijo ! Naročnina za celo leto 15 L Naslov: Trieste, Casella postale 343 N/MGAZIONE GENERALE ITALIANA I PRIHODNJI ODHODI (razen sprememb) V NEW-Y0RK (iz Genove) 14. avgusta (i) s s ROMA 32 600 ton 28. avgusta m n AUGUSTUS 32 630 ton (Iz Neapelja dan pozneje) (1) 17. avgusta iz Gibraltarja V JUŽNO AMERIKO (iz Genove) 30. avgusta (i) s s DU1LIO 24.500 ton 19. septembra (I) OIULIO CESARE 22 ooo ton. (D Isti dan iz Viilairanca f mm luno in Tim m (poštni iz Genove) 30. avgusta m n ORAZIO 12.000 ton V fiUSTRHIID 7. septembra s/s UHA lil GENOVA (i/. Livorna dan pozneje* Pojasnila in vozm listki pri N. G. I. potniški urad v Trsiu. V»a Mercato vecchio 1. Zastc puik za Gor co RENATO HAFPACHER IBBEaOS PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: (158) Pajčevina Roman v Štirih delih Iz ruščine prevedel 1. V. Po odhodu Dmitrija. Pavloviča je grof za-ničljivo pripomnil: — Spoštovani Derevnin je žel samo aad svojega «rodoljubja». Izgnal je iz Turova vse ino-zemce in ti so kajpak domnevali, da hujska proti njim kmete. — O, ti bi drugače sodil, Ce bi recimo kakšen Poljak streljal na tvojegra novega gozdarja, ker jih tako pritiska, — je odgovorila posmehljivo Nfilica. — Sicer pa ste se tako privadili naši ponižnosti, da smatrate za zločin vsak odpor proti tevtonskemu pritisku. Toda pozabljate, da vsako potrpljenje ima svoje meje. Naslednjega dne sta se javila Milici Osvald Mil-er in Fric Liberman, da ji pojasnita položaj; Miler je zafcel s tem, da bi šlo mesto umrlega Libermana njegovemu sinu Moricu kot nagrada za škodo, žeUost in sorodnikovo smrt. Po mnenju dobrega Osvalda je bila grofica dolžna se na ta način oddolžiti spominu svojega zvestega oskrb-nika. Milica ju je posluSala, ne da bi ju prekinila, na-to je odločno izjavila, da namerava združiti upravo obeh posestev v Dere\ninovih rokah in da hoče razen tegra izvršiti korenite izpremembe na posestvu, zato odpoveduje službo tudi Milerju, njegovi ženi Malvini, njih nečakinji in Se nek&> terim Nemcem, ki so bili v službi v Vsesvjatskem. Ta izjanra je potrla nemška odposlanca, ki sta odšla, in vesela vest o skorajšnjem izgonu pijavk se je naglo raznesla na pristavi. Dan je prešel v mučnem razpoloženju. Grof je bil nervozen in slabe volje, ker pred obedom ga je bil posetil pastor, in častiti služabnik cerkve mu je precej brezobzirno očital, da ne zna izrabiti oblasti žene in preprečiti preganjanja Nemcev, katere je grofica strašno potisnila, pozabljajoč, da je nemška podanica in bi zato ne smela kazati take sovražnosti napram njim. Ostri pastorjev nastop je zadel Berenklava v živo, zato mu je tudi ostro odgovoril in ločila sta se v napetih odnošajih. Zvečer, po čaju, ko sta bila za&onca sama, ji je grof povedal, kar je videl na svojem izprehodu. — Položaj teh revežev, ki so ostali bre« strehe in skoraj brez slehernega imetka, je strašen, — je zaključil opis slike pogToma. — Ker so vsi delavci v tvojih tvornicah, tedaj bi jim morala pomagati in jim popraviti bivališča Pa tudi kolonistom, ki so utrpeli škodo po tvojih ljudeh, bi morala pomagati; del kmetov je bil iz tvojih posestev. Dovolj si premožna, da moreš to napraviti, ne glede na to, da napraviš s tem dobro in pravično delo, kar bi pomirjevalno vplivalo na okolico. Milica je vzkipela in odločno odmajala * glavo. — Ne pade mi v glavo, da bi kaj dala kolonistom, in zdi se mi smešno plačati Merderfeldu škodo, ki si jo je povzročil s svojim oderuštvom. Sicer pa umiri se: za Nemce najde vlada vselej dovolj denarja, da jih nagradi za pretrpelo škodo. Iz verodostojne strani sem zvedela, da je gur bernator poslal v Šarlotental deset tisoč, državnega denarja seveda, za nemške delavce pa se že pobirajo darovi. Videl boš, da bo ta punt zanje Še dobičkanosen. Grof je neodobravajoče zmajal z glavo. — Ti si slepa v svojem sovraštvu! Liberma- nova smrt im Kranzejeve rane se ti zde dobičkonosna stvar? — Kranze je prejel zasluženo kazen. Herin-gova zopetna namestitev je bilo podlo izzivanje ljudstva, tem več, ker sem mu jaz strogo prepovedala sprejeti ga v službo. Libermanovo smrt si ti sam maščeval, ker si ubil njegovega morilca. Ti si postal njegov sodnik, ne da bi raziskal, kakšne muke, preganjanja in zasramovanja so pogradi tega človeka do tega nečloveškega čina. Kdo pa bo skrbel za družine dveh sto aretiranih in zaprtih ljudi? Seveda so to Rusi, zato morejo po mnenju naše uprave umreti za gladom; no, jaz sem tako nazadnjaška ženska, da se zanimam baš za te nesrečneže, ki nimajo nobene podpore. ZaAo bom žrtvovala tudi deset tisoč, toda saiao za uboge otroke in žene in sploh poskrbim za to, da dobe tu kos kruha naši. Pogovor se je končal tako, da je ostal vsak na svojem stališču v tej zadevi. Od tedaj ye vladalo v Vsesvjatskem težko o-zračje, ker Milica je vkljub odkriti moževi nevolji trdovratno in brezobzino izvajala «oiščenje» Vsesv j atskega- Vsa Liberrnanova in Milerjeva rodbina je bila odslovljena. Osvald z ženo, Greta in Moric so sklenili, da se vrnejo v domovino, frau Mina se je nameravala preseliti s sinom kam drugam, a ostali izgnanci so sklenili poiskati si drugje primerne službe. Končno se je vsa družba pobrala, zatajujoč v sebi jezo, ker so morali zapustiti svoja «gorka mesteca*, katerim so se tako privadili; «gospod» Fric pa je šel v svoji jezi tako daleč, da je izrekel grožnje, o čemer je Dunja obvestila zvečer grofico. Vkljub zadnjemu pogromu je šlo iz Vsesvjat-skega več velikih vozov, polnih blaga «izgnan-oev», kar je jasno dokazovalo, kako so zrastle in se razmnožile na mastni ruski zemlji njih maj- hne culice, ki so jih prinesli s seboj iz Nemčije. Z rastočo nevoljo je grof zasledoval korenite ženine ukrepe proti svojim lojaJcom. Dokler je žena zamenjevala v hiši nemške posle z ru-kitni, se je grof omejeval samo na posmehljive opa.zke in dovtipe; ko pa je žena začela od sla vi jat i Nemce tudi na posestvu in ko je nameravala odsloviti tudi vse inozemske delavce, ni grof več vzdržal in začel se je resno upirati ženinemu početju. — Ne morem več molčati na to, kar počenjaš. Pozabljaš, da si postala nemška podanica, ko si me vzela za moža, zato nimaš pi^vice tako odkrito nastopiti proti koristim svoj*; nove domovine in svojih novih rojakov, — je pripomnil z nevoljnim glasom. — Prikliči si v spomin, kako so mene sprejeli in kako so z menoj ravnaj i v tej nevi demo-vini, — povdarila je zadnje besede, — priklici si v spomin vso lažnivost in škodoželjnost, s katero so name tam navalili, in žalitve, ki sem jih morala tam požreti, tedaj boš pač razumel, s kakšnimi občutki me je vse to prepojilo. Sicer pa se jaz v Krenici popolnoma izogibljern vsega, kar bi utegnil smatrati kot vmešavanje v tvoje zadevo ali za sovražnost proti Nemčiji; tukaj, v svoji hiši, pa si pridržujem pravo, jemati v službo ljudi, ki so meni po godu, in nisem zato nikomur dolžna dajati odgovora. — Nikakor se ne upiram temu, da oh?ipuješ svoje kmete z vsemi blagri; toda kot nem-ka podanica in žena pruskega častnika ne smeš preganjati Nemcev in jih v takem številu, brez izbire, odslavljati samo zaradi njih narodnosti. Tvoje ravnanje utegne imeti zame najhujše posledice: kot tvoj mož sem jaz odgovoren za tvoja dejanja, pri' nas pa se ne šalijo z onimi, ki škodujejo koristim domovine. Miličino obličje je zalila rdečica in oči so ji jezno zabliskale. IV. •EDINOST* V Trstu, dne 7. avgusta 1928. Zgodba mladostne krivde. Ivan \Verfel je nemški pisatelj, Pražan in katoMk. Katolik tudi po svojem pisanju. Izmed pisateljev nemško povojne moderne stoji na prvem mestu. Njegov roman *Vsrdi« je dosegel velik uspeh, znano so tudi njegova drame in njegove pesmi. Vsako leto izda po par knjig. To knjige stoje na prvem mestu v novejši nemški literaturi. Ne samo, da so pisane moderno, tudi veliko umetniško oblikovalno in idejno silo očitu jejo- Zadnja njegova knjiga se_ imenuje «Dan abiturijentov». Označena je s podnaslovom «Zgodba mladostne krivde». V tem romanu nastopi sodnik, preti katerega pride zločinec, ki je obdolžen, da je umoril žensko, in sicer baš tistega ki ga je on kot dijak pohujšal. to-rumpiral in ga potisnil v blato. Vest se je z veliko silo prebudila v njern. Še istega večera je sklenil, da se izpove pred zločincem in prevzame krivdo nase. To je tudi sioril. ČudDo pa je bilo, da zločinec ni mogel spoznati v sodniku svojega bivšega sončnica, kar pa tudi ni bi i. Bila je samo podobnost imena in obraza. Zadeva se je zapletla Še bolj, ko se je izkazalo, zločinec sploh ni zločinec. ampak so ga dolžili umora po nedolžnem. Sodnik je na ta način izpovedal svojo krivdo tujim ušesom. Vest je o' tala nepotola-žena, krivda nekaznovana. To čudovito snov je obdelal \VerfeI globoko in pretresljivo. Revolucija in knltnra. Od novega leta dalje izhaja v Moskvi dvakrat na mesec revija "Revolucija i kultura». Ta revija ima naii^o-n, da obravnava ruske probleme pod strogim merilom komunizma in revolucije. Revija je skrbno urejevalna. Ona brezobzirno razkriva ruske kulturne razmere. posebno v področju ljudske izobrazbe in nravnosti. Njena kulturna kronika je izvrstna in podaja vsakomur obilico bogatega gradiva, na podlagi katerega si je mogoče ustvariti la«tno sodbo. Nova ruska dela. Moskovska revija «Novi mir» jo prinesla v pomladanskih številkah dve drami in sicer «Mrak» od Ba-bela in «Nutilovsk» od Leonova. Obe drami na odru nista doživeli posebnega uspeha, dasi se bereta zelo lepo. Na zunaj je posebno sijajna Babelova drama, dejanje napeto. dijalog mojstrski, odlikuje jo sijajen opis miljeia. To je umetniško zrelo delo. Druga drama je nekoliko slabša, a pride pisateliev klasični jezik pri branju do popolne veljave. Ta revija je prinesla tudi povestico Beresajeva pod naslovom «Isanka». Pisatelj se je skušal v tem delu približati najbližji sedaniosti in jo obdelati umetniško. Opisuje mlado deklico, ki je doživeJa prve pomladne viharje in se v današnjih ruskih razmerah docela posrenissima» se nadaljuje. Anton Debeliak ic- prinesel v provodu prizor i 7. d ran. o <;Fevlra», ki jo jo spisal francoski dramatik Kacine ki je bil radi svoje milino francoski «Virgi!>k nazvan. Račine je, da to vemo. med tremi prvimi francoskimi dramatiki sedemnajstega stolet a. Prvi je b1*? Corneilie, drugi Mol i ere, a tretji Račine, risar liul»zni in druirih ženskih strasti. «Fcdra>> je edrn plavnih njegovih u^tM', ,« "P"! cl m"** i odlomek v verzih je krasen Med književnimi poročili prinaša revija kritiko knjig Izidor a Cankarja «Z?odo-Vina li1 ovne umetnosti v zahodni Evropi«, drugi snopič. Krit1ko p=še Balduin Caria, ki se v nekaterih stvareh ne strinja s Cankarjem, vendar pa dostavlja da ostane v knjigi še dovolj teja, s čimer moro čitatelj soglašati. «Tudi oni, ki pisatelju ne more pritrjevati v vsem, bo dragoceno, po budno in v mojstrskem jeziku pisano knjigo hvaležno pozdravil.» Poleg tega se peča kritika tudi s petim zvezkom Jurčičevih Zbranih spisov, ki jih ureja Ivan Prijatelj in izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani. Anton Debeljak je spisal kritiko o 2u-pinčičevem prevodu Svete Ivane od Bernarda Shawa. Kritik je imel težko nalogo, povedati je moral vsebino drame, izreči Žal besedo, da ni bil preveden tudi uvod in se glede prevoda samega omejiti samo na stavek: sPrelagatelj je še vedno odličen tvorec in vešč zbiralec besed, kar je treba v dobi «bonzit-nadmila» ponovno poudarjati.» — Med kroniko je natisnjeno poročilo o kolektivni razstavi pokojno Ivane Kobilce; poročilo je spisal Fran Mesesnel. Sedma številka «tMladike» prinaša na'daljovnje Jalenovo povesti «Ovčar Marko». Matija Malešič se je oglasil z novelico «Zapeslnica», Anion Komar pa s povestico «Ho-hoj», ki je že v tej številki konča-ra Empe pa je prispei prevod «Povesti o Hristohoru», ki jo je spiral Aleksej Remizov. Mirko Kunčič in Jožo Pogačnik sta dala po par pesmic. Če omenimo še nadaljevanje Londonove povesti «Kralj Alkohol«, smo z leposlovjem pri kraju. Med pou<čnimi in znanstvenimi članki srečamo Cirila Jegliča ki nam razlaga cvetice. To pot so prišle na vrsto «Enoletne cvetice». Med njimi so cekmčkl ali lepo očko kitajski na-greljček, petunja, lobelija. Ti članki so lep donesek v naši vrtnarski literaturi. Janez Plečnik nadaljuje članke iz anatomije. To pot piše «0 mezgovnicah». Iran Ogrin je spisal članek «0 deželi brez zime«. Ta dežela je Brazilija. Marsikateri Slovenec se nahaja tam ali vsaj tam blizu., zato bo članek marsikoga zanimal. Pisatelj opisuje deželo v kratkih poiezah, a vsestransko, da vzbudi zanimanje. Med novimi knjigami srečamo oceno Bevkovo knjigo ^Kresna noč» in prevoda «Tomek Baran». Malo pozno sicer, a vendarle. Nekatere revrie še danes niso storile svoje dolžnosti Zdi se, da so knjige, ki pri nas izidejo, rade pozabljene. Biti bi moralo baš nasprotno. O «Kresni noči» pravi kritik: «Izvirnost snovi in nadvsakdanji, skorajda strastni prijem nekega kosa življenja sta nedvomno vrlini te povesti«. Dalje: «Kar se oblikovne strani povesti tiče, pa moram reči. da ie premalo dognana in da ni še končnoveljavno izdelana...« List prinaša tudi kritiko Pregljevih «Tolmincev» in pravi: «To ni roman, kakršenih smo vajeni, kronika je. Ne zgodba posameznikov, temveč povest rodu, kakor pisan mozaik sestavljena iz kamenčkov-usod poedincev ki vse skupaj tvorijo mogočno in živo podobo daljne dobe». Sledi kritika Pregljeve kniige ^Otroci soln-ca». Meti gospodarskimi članki srečamo sledeče: «0 zajedavcih sadnega drevja«, «0 vzgoji-ne-vzgoii otrok«, «Post - zdravilo«, «Modna norost in žensko zdravje«. Ker bodo nekatere čitateljice, ki ne berejo «Mladike», radovedne, kaj je v tem članku, jim povemo, da se neki »Črnogledi« profesor hu-duj« nad tem, ker se ženske prelahko oblačijo in se radi tega pre-hladijo, ker jemljejo razjia sredstva, da bi bile vitke, kar je tudi škodljivo, ker uporabljajo za kožo kvarijivo šminkanje, kor kadijo, kar tudi ne koristi zdravju. Na koncu lista sledi kotiček za smeh in za ug-anke. Tedenska revija oživljen je in. svet». Štiri številke v juliju vsak teden ena. V leposlovnem delu je nekaj izredno lepega novela «Orli-ce», ki jo je poljski spisal Przer-va-Tetmajer. Vsebina je preprosta. Preprosti kmetic ima tri hčere, a slabo zemljo, da se ne more preživeti. Gredo v Tatre, kjer postanejo vsi skupaj razbojniki, ubijejo končno 5e nekega lovca, ki jih je bil izsledil, in se povrnejo v prvi zimi s plenom v dolino. Snov je preprosta, toda pisana je tako ždvo in napeto kot redko katera druga novela. Par Številk revije se bavi z rodbinskim življejem poslednjega ruskega carja in t. umorom carske družine po boljševik i h. Dve nadaljni številki prinašata kratek obris zgodovine ruske države in njenih stikov z Evropo. V članku «Kako bodo ljudje potovali na luno«, je opisana ta strahotna pot na način, da človek misli, da se že vozi po vsemirju. List nas seznanja s češkim mestom Brnom in 7. njegovo razstavo, nato pa nas popelje tudi v Plzenj ki nam ga popiše. Med jubileji se je revija spomnila Rousseaua in Gradca V zadnji julijski številki se je neki tiankar dotaknil tudi nesrečne in neuke Rousseaujevo žene, ki jo je bil po pisateljevi smrti premotil neki lakonmež in jo je znal tako izrabljati, da je klju-b izrednim nod poram trpela pomanjkanje. Tega ali one-ga bi utegnila zanimati dva članka iz eksotične Indije prvi popisuje prizoro v bom-ba'skem krematoriju drugi pa «Kopelj v /svetih vodah Ganpra»; ta članek je spisal znani pisatelj Kellermann. Zanimiv je tudi članek ameriškega poslanika v Bcl-gradu pod naslovom «Prosveta prenavlja ameriški narod«. Piše o osnovnih m srednjih tiolah ter o vseučiliščih v Zedinjenih državah. Ob priliki žalostne vesti, da je v severnih poljanah izginil Amund-sen. je prinesla revija odlomek iz njegove knjige o ekspediciji leta 1925. «Moj prvi polet na severni tečaj*. Tretja julijska Številka prinaša poleg narodopisnega Članka "Med papuanskimi ljudožerci in čarovniki« Se zanimiv spis «Od tovarniškega delavca do pisateljem. Ta pisatelj je Slovenec Ivan Molek, ki živi ki piše v Ameriki in ki je, kot trde, največji med ameriškimi Slovenci živeči slovenski pisatelj. Članek posebno ostro poudarja resnico: američki Slovenci tonejo v angleškem morju... Kaj naj rečemo o nadih priseljencih, ki gredo v južno Ameriko? Pretresljivo pisan je tudi članek (Dolina smrti», ki opisuje strahoto kraja, ki ima največjo gorkoto na zemlji. List prinaša nadalje Se članek «Kako sem postal raziskovalec«, ki ga jo spisal Ainundsen, in zanimiv članek Prana Tučana »Kamenje pripoved u je...» Pisatelj razlaga iz kamenin pretekle dobe naše ožje zemlje. Četrta julijska številka revije prinaša kratek spis znanega nesrečnega švedskega u-čenjaka Malmgre»3na «Robinzona-da v snegu«. Spi« očituje jasno, kako je pisatelj gorel za svoj poklic raziskavanja že kot dijak. Danes, ko vse drvi z avtomobili in zrakoplovi po svetu, je zelo zanimiv tudi članek «Kako smo se izgubili v vroči Sahari«. Da imamo Slovenci tudi svojega zvezdoz-nan-ca, ki pose '2 svoj lastni observatorij, smo }>o večini izvedeli šele sedaj iz članka «Obisk pri slovenskem zvezdoznancu Tomcu». Ta mož živi v Kamniku in se resno bavi z zve^doznanstvom. Zadnja leta posebno opazuje solnčne pege. Iz njih sklepa tudi na zemske katastrofe. On pravi: «Avgusta in septembra je pričakovati vročih dni; ponekodi bo temperatura naglo padla*. Se vročih dni! Mislili smo, da jih je bilo že zadosti. Zanimiv je tudi članek «Na mrtvi straži sk>vanstva». Članek govori o lužiških Srbih. Ta slovanski otok v Nemčiji se krči od dne do dne. Kakor vse kaže bo polagoma izginil. — »Življenje in svet« ni globoka revija, tega namena tudi ne zasleduje, a vendar moramo reči, da prinaša tu pa tam leposlovne in znanstvene sestavke, ki so ji v vso Čast. List je v celoti zabavno in zdravo čtivo. Vsaka Številka prinese tudi po eno umetniško prilogo slik krajev naše domovine. Sedma Številka «Grude». Na uvodnem mestu se nadaljuje Lo-vrenčičeva povest «Pereči ogenj«. Prizor pred sodnijo se zdi presuh prepis sodnega postopanja in aktov; umetniško nedoživeto. «Ku-kunjanski župnik«, lepa črtica Al-fonsa Daudeta, je končan; ob enem prinaša ta številka pričetek nove-lice «Gospodične in pastirji», ki jo je spisal Ivan Krsto Primcžič. Članek «Kdo je proti narodnemu idealu« ne spada v ta list, ne glede vsebine ampak po načinu, kako je napisan. Nadaljni članki v listu so ^Vprašanje kmetijskih zbornici*, aOpazke povodom sklepa novo trgovinske pogodbe z Avsirijo«. «Vrboreja in nje pomen za naše kmetske gospodarje«. Sledi organizacijski vestnik. Pavel Bojan. Razne zanimivosti Na s mit ebsejen parnik Kitajski potniški parnik «JIai-Ling» je oprav i jul komaj petnajst let svojo službo. V tem Času se je pa pripetilo na tem parniku toliko nesreč, da so sklenili njegovi lastniki pogin nesrečne ladje. Po vsaki nesreči so bili sicer izpremenili ime ladje, kar pa ni nič pomagalo, zopet je prišla nova nesreča. Večkrat je parnik ob reki Jank-cekjangu nasedel na peščini, da ni mogel ne naprej ne nazaj, večkrat so eksplozije pri strojih zakrivile smrt strojnikov in Še pred kratkim je izbruhnila na parniku, ko je vozil ob kitajski obali, skrivnostna bolezen, ki je zahtevala več ko dve sto žrtev. Na obrežnem ozidju Šanghaja se je gnetla velika množica, ko sta vodila dva vlačilca na smrt obsojeni parnik iz luke ven na odprto morje. Samo ena oseba je stala na poveljniškem mosti-ču in vtis, ki ga je napravil parnik na zbrano množico, se je dal primerjati z vtisom, ki ga napravi zločinec, ko ga peljejo pod vešala. Ženske so se prekri-ževale, moški so pobledeli. Pri izhodu iz luke sta se vlačilca ustavila, vzela osebo s parnika s seboj in se vrnila v Šanghaj. Še nekaj časa so se začrtovale lepe oblike parnika v obrisih na obzorju, nato se je pojavil majhen, bel oblaček iz ene izmed lin, nekaj sekund nato je stresla velikanska detonacija luko in mesto Šanghaj in nesrečni parnik se je pogre^nil, razstre-ljen na drobne kose, v morje. Naravno čndo V Belevu, mali vasici na Angleškem, se je skotil prašiček s sedmimi nogami in sicer je imel prašiček le dve prednji nogi, vse druge, torej pet, so bile zadnje noge. Prašič je živel le deset ur. toda v tem času je romalo iz vseh bližnjih krajev nešteto ljudi gledat to čudo. Zoološko društvo v Londonu je kupilo prašička in plačalo zanj tisoč šterilngov (93.000 lir). Taka kupnina se doslej še ni nikdar dala za prašiča. Škoda, da imajo nekatere živali, ki človeku prav nič ne koristijo, po sto nog, druge pa le Štiri kakor prašič. Koliko bi šele stal prašič, če bi imel toliko nog kakor stonoga, če so že tri noge nad navadnim Številom ta ko dvignile ceno prej omenjenemu prašiču! Kaj zmore naš organizem? Človeško telo mora opravljati neprestano izredna dela. «Leip-ziger Illustrierte Zeitung» primerja to delo s številkami, da ga laže pojmimo. Tako napravi srce vsak dan delo, ki bi se u-jemalo s silo, ki bi dvignila težo 20.000 kilogramov en meter visoko. Prt tem se odpravlja vsak dan povprečno 7200 litrov krvi. V enem dnevu gre torej vsebina polovice železniškega vagona, napol njenega s krvjo s hitrostjo pol metra na sekundo skozi srce iti se nato zažene v krvni obtok. Za to delo rabi srce približno pet odstotkov skupne energije, ki se dovaža človeku, in ta potreba energije bi se dala kriti s šestimi kockami sladkorja. Čutni vtis, ki ga vodijo živci našega do možganov ali spodbuda, ki jo oddajajo mišice, ima hitrost od pet in tridesetih do osemdesetih metrov v sekundi; ako izračunamo to na uro, je to povpi*ečna hitrost letaJa s 180 do 200 kilometrov. Posamezni deli telesa žive ir:a.nj časa kakoir ves organizem. Rdečo krvno telesce živi kvečjemu deset tednov, dolg ženski las tri do pet let, kratek las na trepalnici celo samo štiri tedne. Množina krvi v človeškem telesu ZTi?aža trinajsti do dvajseti del telesne teže, povprečno p-et litrov; pri izgubi dveh tretjin nastopi smrt radi izkrvavitve. medtem ko si telo pri izgubi 00-lovice krvi še lahko opomore. Kako se da organizem prilagoditi, kaže dejstvo, da se pri izgubi samo ene četrtinke normalne množine krvi ne pojavi niti trajen upad krvnega pritiska. Nor« odkritja iz Tntankame-nove grobnice Pravkar je izšlo v Kairi poročilo o zadnjih najdbah Tutan-kamenove grobnice. Poročilo je pisano v arabskem jeziku. V njem našteva Hjvvard Carter vse predmete, ki so se odkrili v zadnjem času v omenjeni grobnici. Med predmeti, ki so se dobili v tretjem prostoru grobnice, navaja Carter mornarico osemnajstih malih ladij, na katerih bi moral p-o stari še H odjadrati umrli kralj na svoTe sveto romanje k'boginji Oziridi. V Štirih malih krstah so se dobile dedniške stvari iz rod b'ne tega vladarja, med temi majhen zlat kip faraona Ami-nhotepa. III. in koder kraijice Tyi-je. Te stvari izvirajo od stare matere malega kralja, kateri je bil Tu-tankamen zadnji dedič, kaj+i- on fe bil zadnji vladar iz redbine Amenhotepa III. Medtem, ko je bil v tretjem prostoru grobnice velik red, je bilo v četrtem prostoru vse'v neredu. Ta nered so napravili roparji, ki so se sprli pri razdelitvi plena. Četrta soba je bila določena, da hrani olje, vina in živila za umrlega vladarja V tem prostoru so se nahajale tudi postelje in stoli, črevlji, koši za sadje, posode iz alabastra, vrči za vino, orožje in igrače in razni zaboji. Tu je bila tudi posebna omarica s č»e-veeom vladarja Tutankamna. Ta omarica je bila izdelana iz z»apol prodornega alabastra, stala je na zlatem podstavku in opremljena je bila s srebrnimi ročajL V tei omarici so bile štiri posode za črevesa. Pokrovi na teh posodah so bilt tudi iz alabastra in so predstavljali človeške glave, podobne Tutankame-novi. V vsaki teh štirih posod so bile zlate krstiće in komaj v teh je bilo mumificirano črevo. Te male krstiće predstavljajo višek egiptovske zlatarske in ju-velirske umetnosti in so točni posnetki velike zlate krste, v kateri je ležala mumija kralja Tutađikatnena. Na vsaki krstići je bilo vdelano ime božanstva, ki je ščitilo dotični del črevesa, od znotraj so bile pa vdolbene molitvice, s katerimi so se prosili bogovi za zaščito. Hrib se pogreza Prebivalci arbedske doline v tičtnskem kantonu v Švici so dobili ukaz od oblasti, naj takoj zapuste svoja bivališča, ker se gora Arbino, visoka 1668 m, bolj in bolj pogreza, udira. Gora se nahaja na skalnati planoti, ko- je povrSina meri štiri štirjaške kilomete. Prvič so opazili, da se gura niža, leta 1888. V sedemnajstih letih se je znižala gora za dva centimetra in pol, v nadaljni dobi se je udri a že za o-sem in dvajset centimetrov. V bližini leži mestece Bellinzona, ki šteje deset tisoč prebivalcev, ki se bo pa- rešilo, ker ga varujejo trdne skale, tako vsaj menijo strokovnjaki. Prebivalcem »Bellinzone še ni došel ukaz izpraznitve. To bo najstrašnejši udor, kar jih pozna svetovna zgodovina. Darovi Namesto napitnine kuharici na svatbi v Dolini št. 36 je daroval N. N. šolskemu društvu L 5. — Srčna hvala! Avtomobilska proga Trst-Lokev-Divača-Senožeče PODJETJE BRUNELLJ Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 15. junira do 39. septembra. Delavnik: Odhodi iz Trsta: 12. in 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Sen« žeč: 7. zjutraj in 18.30 zv. Nedelja: Odhodi iz Trsta: 7.3u, 14 3^ in 16. Dohodi v Senožeče: 9., i6. in 17.30. Odhodi iz Senožeč: 7., 18.30 in 18.35. 1 ibtki za tj* in nazaj: Tr^t-DivaČa in nazaj L 13'—. Trst-Senožeče in nazaj L 164— Avtomobilska prega Ghiozza-VJlta Revoltella-Cacciatore Vsa*o nedeljo in prpo/,nan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3. - s povratkom L 5.— • M m\m I is Mm rtgMiovtM zadrug« z o.n*j poroštvom uradu Je v lastni hiši (Ha Tcrre hlcnca 19,1. Telefon štv. 25-67. Sprejema navadne hranil. ?loge na knjižice, vloge na '»ek. račun in vloge na čekovni promet in iih obrestuje po 4 % Večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE* na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zaved som. • Daje posojila na vknjižbe, mcriice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. Nq razpoi&go varnostne celice (sme) Uradne nre za stranke od 8*30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah Je urad zaprt. itserlraite u „Edinosti" Odhodi lo prihodi oloKoo Trst m Tržič • Porlogruaro • Bo* netko (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 (0), 9.55 (b), 11.25 0), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-Buje-Poreč (Državni kolodvor) Odhodi: 5.— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m). Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m). Trst-Herpelje-Pnla (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 (b*), 19.- (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 10.36 (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o). •) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača . št. Peter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: i.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1). 9.03 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 'b). 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b). 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trs t-G orica-Knuin« Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasa - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Št. Peter na Krasn Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o). 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o,. Gorica - Prvačina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzo vlak, m — mešani vlak, 1 — luk^usni vlak. llSPElil EM mm lil afiSSflflaaNMaiaacidsiiiiCiB s«m a s^aBa« to*«BB«aKa»wv* □ □ □ U □ 8 □ B □DDDD0D00D00D □ a a a □ g n □ B B izvršuje t so tiskarska odo v najmoderae Jen stila. - Razpolaga z oajHioOcra^jimi Črkami. okraski 1. 1 I. ■■■■■■■■ Usotopf, stereotupi- jo ter roiac. strojem. NaroČila se Izvriajejo lotil« In po zmernih cenah. - Telefon n-S7. ■■■■■■■■■■■■■■■■■ IBST. HL. San FRANCE SCO d'ASSISI 20. □ □ a □ □ □ □ □ □ a □ □ □ □ □ □ a a □ □ a B n □ □ □ □ □ □ D □ □ B □ n □ □ n □ □ B □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □DDODOgDDODnn