za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi jo mož !
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLO VE JVC E V V AMETUK.I
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 34
Wintered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Poet Ottos at Chicago, III., under Act ol March 3rd, 1879
Chicago, 111., 26. augusta 1910
Kdor ne misli svobodno, se ne mor« boriti za svobodo!
Leto IX
Razgled po svetu.
AVSTRIJSKO-OGRSKA.
Iz Ljubljane, glavnega mesta
FRANCIJA.
Parižki “Journal” je razpisal nagrado $40,000 za tekmovalni let med Parizom, Berlin, Brusljem ] in Londonom. Tekma v zrakoplov-Kranjske, se poroča, da je cesar I i,j bode leta 1911. odklonil potrditev župana Hribar- — Prancozki minister mornari-ja ljubljanskim županom. —	ce, Admiral de Lapeyrere, se z vso
Dunaj, 24. avg. Z prepovedjo vnemo poganja za to, da se rabi v izvoza živine in mesa ne bo nič. prihodnje letalne stroje v pomor-Ministrstvo se je več ur posveto-Lfcih bitkah. V neki izjavi je izra valo, toda prišlo do zaključka, da 7\\ admiral željo, da bi zavzemalo je taka prepoved nemogoča, V pr- francozko brodovje v prihodnje v vi vrsti, tako se je konštatovalo, zrakoplovih prvo mesto med dru je ogrska vlada proti. In v dru- gimj državami, kakor ga zavzema, gem je prepoved nemogoča vsled kar se tiče podvodnih čolnov, trgovinske pogodbe z Nemčijo.	“Za stroške ene same križar-
Vendar je sklenila vlada, vsled ke,” je rekel nadalje minister, neznosne draginje mesa, da dovoli | “ imamo lahko tisoče letalnih stro-uvoz živine in mesa iz Argetine,
Ruraenije in Srbije. Državne železnice so za prihodnje tri mesece znižale pristojbine za prevažanje mesa za 50 odstotkov, in du-
jev, ki bi v slučaju morske bitke dobro služili.”
ITALIJA.
V Italiji se je pojavila kolera,
najski občinski svet tudi za toliko ki gospodari strahovito tudi na časa in toliko odstotkov užitnin- Ruskem. Iz Bari na Italijanskem ski davek.	prihaja poročilo, da je tekom 24
ur obolelo v Trani 9 oseb za kole-RUSUA.	r0, in 13 smrtnih slučajev je jav-
Petrograd, Rusija, 24. avgusta, tjenih; v Barletta 10 novih sluča Tedensko poročilo o koleri v Ru- jev obolenja in 4 smrtni; v An-siji naznanja 23,944 novih sluča- dira 3 slučaji obolenja in 1 smrt-jev obolenja, in 10,723 smrtnih ravnotako v Margherita Sa-slučajev. S tem je naraslo število voia, in 1 smrtni slučaj ter 4 obo-na koleri obolelih oseb za to leto lenja v Corignola, kakor tudi v na 112,98E>. Od teh jih je umrlo San Ferdinando.
50,287, torej 44.5 odstotkov. Te Ljudstvo je vse zbegano in pre-številke je naznanil zdravstveni strašeno, in se seli v velikem šte-urad. Poročila Rdečega križa na-1 vilu iz vzgroženih krajev, niigavajo na to, da je v resnici o-bolelo za kolero še več oseb in jih
več umrlo. Sicer pa je, pri taki obsežnosti te nalezljive bolezni, nemogoče, vsak slučaj registrova-ti.
NEMČIJA.
— V Borkum je aretovala poli-
ANGLEŠKA.
London, 24. avgusta. Na pečine Quelport-otokov je zavozila oklpp-na križarka “Bedford” in njeno stanje je tako obupno, da je vsaka rešitev izključena. Častniki in možtvo je rešeno.
Nesreča se je pripetila, ko je
cija nekega mladega Angleža in križarka preizkuševala hitrost v ga vrgla v ječo. Baje je vohun.
Fotografiral je utrdbe pri Borkum, in one na otoku Wangervoog v Severnem morju.
— V Berolinu na Nemškem so imeli pred kratkim zopet lepo svinjarsko obravnavo, v katero so bile zapletene seveda le ‘‘odlične’
vožnji. Kmalu pa je dobila luknjo in voda je pričela vhajati v ladi-jo. Križarka “Bedford” razrine vode za 9800 ton, in je L v.o. izdelana leta 1908 s stroški $3,530,000. Imela je štirnajst 6 palčnih topov in je vozila z hitrostjo 23 vozljov na uro. Možtvo je štelo 537 glav.
osebe, žena bivšega nemškega pp- nesregj je izgubilo življenje o-polkovnika Oersmanna je namreč | semnajst mornarjev.
naperila tožbo proti baronu Ga-gern, vpokojenemu generalu nem ške armade. V tožbi ga dolži, da
AUSTRALUA.
PORTUGALSKO.
Lisbona, 24. avgusta. Časniki je oče njenih dveh, izven zakona I prinašajo vznemirljiva poročila o rojenih otrok. Baron in general zaroti klerikalne stranke, ki hoče Gagern se je namreč pečal z go. padec portugalske vlade, in mesto Oersmannovo, katere mož si ni u- iste vojaško diktaturo, pal, kakor polkovnik, nastopiti “Seculo” trdi, da je privedla proti svojemu predpostavljenemu, velika nezadovoljnost klerikalne Končno pa le ni mogel gledati in stranke z vladno liberalno politi trpeti tega razmerja in se je po-1 ko, isto do organiziranja revoluci-dal v inozemstvo. — Pri obravna- je, ki naj povzroči vladin padec, vi se je nadalje ugotovilo, da je Prvi cilj revolucije bi bil, uničiti general Gagern zapeljal mnogo republikance. ‘‘El Mundo” pravi soprog in 'hčer svojih podrejenih da se je že več polkov pridružilo častnikov, in da ima na vesti smrt gibanju, in da se je vojvoda Opor-nekega slikarja, ki se je ustrelil, to, dedič portugalskega prestola, ko mu je Gagern onečastil neve-[zastražil v trdnjavi. Listi pišejo, sto!	da je vse razburjeno in da je vo-
Oersmannovo, ki je zahtevala v jaštvo in mornarica noč in dan tožbi za odgojo generalovih otrok pod orožjem. Daši vlada molči, se 120,000 mark, je sodišče odkloni- vendar pripravlja na mogočo lo! Morajo vladati res lepe razme- vstajo, re v ‘‘kulturni” Nemčiji, kjer so take in enake svinjarije na dnevnem redu.___	Sidney, Avstralija, 25. avgusta.
Delavska stranka izredno napre »PANSKO.	duje. Po zmagi pri volitvah, ki so
San Sebastian, Španska, 23. a v- spravile ‘‘Labor Party” na krmi-gusta. V Triano je napadlo 200, z lo, prihaja iz Južne Avstralije zo-palicami oboroženih štrajkarjev pet poročilo o novi zmagi delav-2Q mož, ki so delali na progi pre- ske stranke. Delavci so izvojevali mogorovne želznice. Sedem štraj- zmago, dasi so se proti njim zave karjev je ranjenih, 17 aretovanih. zali konservativci z liberalci, ki so V Bilbao, kjer štrajkajo premo- se na vso moč trudili, da bi obdr garji, je položaj jako težaven, žali kontrolo nad državo. Izid vo namreč za vlado, ki je pa vendar litev je bil povsodi, posebno v toliko poštena, da se ne ukloni glavnem mestu Adelaide, sprejet lastnikom premogovih rovov, ki z velikim veseljem, zahtevajo silovito postopanje na- Delavska stranka je že nazna-pram štrajkarjem. Vlada pravi, da nila, da bo pognala požrešne noče prelivanja krvi, in tako “landlorde” iz dežele, da bode štrajkujočim premogarjem za se- truste podržavila, ter v Rusiji zadaj ne grozi nevarnost od strani tirane Jude, in druge zatirane na-vojaštva.	rode v evropskih državah, pozva-
Spor med špansko vlado in la, naj se naselijo.
Vatikanom še ni poravnan. Mini- New South Wales je druga drst rski predsednik Canalejas se žava, kjer pride delavska stranka noče ukloniti, Vatikan pa ne po- v kratkim na krmilo. Vodje sta-dati. Končno se bo pa le moral, rih strank so že izjavili, da pri di-ugače se zna prigoditi, da od- prihodnjih volitvah ne upajo na Jelenka katoliški cerkvi v Španiji I kako zmago. Če zmagajo delavci za vedno . . . Velike škode ne bi l tudi v New South Wales, bodo bilo' za revno in po cerkvi izmož- kontrolirali tri države izmed še gano špansko prebivalstvo . . . »stih, ki tvorijo zvezo.
Iz delavskih krogov.
Premogarski delavci v Illinoisu
so še vedno prisiljeni praznovati, ker se glavni operatorji še niso podali in nočejo ugoditi delavskim zahtevam. — Pri zadnji izredni konvenciji mednarodne pre-mogarske zveze*, ki se je vršila v Indianapolis, Ind. je bil navzoč tudi bivši predsednik organizacije, John Mitehell. Ta se je odločno postavil na stran premogarskih delavcev in je grajal Lewisa, ki je hotel na svojo roko skleniti kompromis. Tako postopanje je po statutih organizacije U. M. W. of A. nepravilno in Mitehell je izjavil, da bi tudi sam glasoval proti kompromisu, če bi bil vposlen v kakem premogovem rovu.
Po glasovanju se je izkazalo, da je pretežna večina zborujočih glasovala proti Lewisovemu kompromisu. Vsled tega se operatorji zelo hudujejo za konvencijo, kar jim pa nič ne pomaga.
Operatorji se nahajajo v velikih škripcih. Kakor vsa znamenja kažejo, ni več daleč čas, ko bodo morali priznati delavske pravice in podpisati pogodbo, katera je bila sprejeta na premogarski konvenciji v Peoria.
Iz pisem in dopisov, ki nam jih pošiljajo naročniki in štrajkarji, razvidimo, da jim večmesečna borba še ni vzela poguma, in da se zavedajo, kako velikega pomena je sedanji štrajk.
V torek je zboroval “Advizory Board" lastnikov illinoiških pi-e-mogovih rovov v Chicagu. Prote-stoval je proti načrtu postave za delavsko varnost, katero je izročil guverner posebni komisiji, da jo izvede. Premogarski baroni so mnenja, da se mora to vprašanje temeljito pretehtati ;v postavo ne smejo priti kake točke, ki bi jim mogle škodovati. Seveda ne! Naj-prvo profit, potem šele življenje in zdravje delavcev — ali pa tudi potem še ne; saj jih je dovolj . . . Tako mislijo delavski izkorišče-alei, ki bodo pa tudi enkrat prišli do prepričanja, da je delavec, ki mu polni žepe, še vedno nekaj več, kakor pes, katerega svobodno tepe . . .
SVINČENKE IN GLASOVNICE.
Razne novice.
Tu podajamo delovanje konvencije v Indianapolisu: Trajala je 10 dni. Delegatov je bilo navzočih 1147. Stroški konvencije znašajo povprečno $100,000.00.
Konvencija je odobrila nastop illinoiških preinogarjev, ter priznala vse štrajke, kot potrebne, in potrdila zvišanje doklad (assessment) v podporo istih.
Složnost med glavnimi in okrožnimi uradniki se pa ni dosegla, ampak se so se isti še bolj razdvojili.
Ulinoiška delegacija se je veselo in zmagonosno vrnila.
Iz Westmoreland štrajkarskega okraja ni nobenih poročil, ki bi javljala, da se je položaj izpreme-nil. Vse je še pri starem. Štrajku-joči premogarji se dobro držijo, prirejajo zborovanja in parade, in tupatam se tudi primeri, da naklestijo kakega skaba. Vendar skabov ni toliko, da bi se moglo v rovih izdatno obratovati. V neza popadljivi trmoglavosti se lastni ki premogovih rovov za sedaj še nočejo podati, ko so se vendar že morali prepričati, da ne pridejo naprej s skabi in da imajo samo izgubo, ki postaja vsak dan večja. Ogromne svote požro najeti depu-tiji in drugi taki, ki skušajo vedno štrajkarje razdražiti, da bi prišlo do spopadov, kjer bi imeli pri ložnost pokazati svojo izurjenost v streljanju. Štrajkarji se zadrže mirno, vendar pri izzivalnem nastopanju plačanih kompanijskih hlapcev ni nič čudnega, če jim tupatam zavre kri in se spoprimejo. — Natančneje je razviden sedanji položaj v Westmoreland okraju v naših dopisih.
Organizirano delavstvo v Columbus, O. dobiva sedaj svinčenke v zameno za glasovnice. To je grozovita istina. Toda brezmiselno bi bilo, se sedaj jokati nad to nesrečo. Raje skušajmo profitirati kaj od tega, ter gledati, ako bi ne bilo mogoče, dobiti še kaj dobrega pa makar tudi od neusmiljenih svinčenk, ki delajo sedaj luknje v delavčevo kožo v Buckeye kapitolu.
Vzrok štrajka je sledeči: Sprevodniki in motormeni na pouličnih železnicah v mestu Columbus so šli na štrajk, da bi tako prisilili družijo, zvišati jim plačo, katere jim mirnim potom niso hoteli priznati. “Ugledni” meščani, ki la-stujejo to in druge korporacije, so se jim postavili v bran. Zupan je razvrstil policijo, ter zaprisegel veliko število novih, ki naj pomagajo streti štrajk. Istotako je naredil sheriff. Guverner je poslal na pomoč državno milico, tri polke, ker je želel, kakor se je sam izrekel, videli štrajkarje stradati. Eden izmed državnih senatorjev je zaprosil, da bi smel voditi vojaštvo, kar se mu je tudi dovolilo. Tn ta senator ni bil nihče drugi, ko oni notorični Dick, autor sam svojega militarizma.
Plača vojakom dnevno znaša $7,642.34. Že z enodnevno plačo vojaštvu bi se lahko odpomoglo, kar bi znašalo za celo leto več, kot kar štrajkarji zahtevajo. Toda ne, sužnje se mora pritisniti k tlom, z denarjem davkoplačevalcev se naj sužnje priklene in izstrada.
Guverner Harmon, ki je dal vojaštvo na razpolago je demokrat in izvolilo ga je delavstvo, drugače bi nikdar ne bil guverner v republikanski državi. Senator Dick, načelnik istega vojaštva, je republikanec, in sedaj voli nezavede-no delavstvo!
Delavci v Columbus, ki ste izvolili Hartnona guvernerjem, in republikansko legislaturo, ki je poslala Dicka v državni senat, dobivate sedaj svinčenke za glasov nice. Prav vam je !
Hoteli so, kakor so takrat re kli, nekaj pokazati za svoje glasovanje. Bogme sedaj to lahko store. Guverner Harmon, polkov-ni-general Dick in župan Marshall so oni, na katere ste lahko sedaj ponosni.
Proti goljufivemu tehtanju
Wilkesbarre, Pa. 21. avgusta. — Nadaljnih 1300 premogarjev ‘Penn. Coal Comp.”, ki so delali r Old Forge majni. je šlo na štrajk, ker so bili pri tehtanju premoga vedno goljufani. Iz istega vzroka je zaštrajkalo pred kratkim 12,000 premogarjev te družbe. 300 štrajkarjev čuva vhode k rovoin in zavrnejo vsakega, ki hoče iti na delo. Družba je brzojavila po konštablerje in posebne policaje, ki naj bi nagnali straže. linijski uradniki skušajo poravnati spor. Delavci so enoglasno izjavili, da se ne pustijo še naprej goljufati pri tehtanju premoga-
Štrajk v delavnicah “Parish Man-ufaetoring Co.” v Reading, Pa.
V delavnicah “Parish Manufacturing Co.” v Reading, Pa. so delavci zaštrajkali. Delavci pripada jo organizaciji “Industrial Workers of the World” in niso mogli dalje prenašati slabega ravnanja v tovarnah, in to za sramotno nizko plačo. Pred nekaj dnevi je pri šel organizator Jos. J. Ettor iz McKees Rocks v Reading, da bi stal na strani štrajkarjev. Komaj je razdal med delavce nekaj leta kov, so ga že pustili tovarnarji a retovati in zapreti. Pomožni sup erintendent Applebee je bil isto tako aretovan, ker je napadel štrajkarje. Trije delavci, ki so razdajali letake, so morali v luk njo. Mayor je prepovedal zbiranje na ulicah.
Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod iiritelji njegovega poštenega prizadevanja!
Prebivalstvo mesta Chicago.
Poročilo iz Washingtona nazna nja, da ima mesto Chicago po le tošnjem državno ljudskem štetju 2,135,000 prebivalcev. Podrobnosti še niso naznanjene.
Velikanski gozdni požari.
Washington, D. C. 24. avgusta.
V zvezinem gozdarskem uradu so naznanili, kako je sedaj stanje v krajih, kjer divjajo gozdni požari. Položaj se je izboljšal v okrožju Missoula in veter ni več tako močan. 33 ognjegascev je smrtno ponesrečilo v pokrajini Lolo in Gour d’ Alene, in dva sta težko ranjena. Življenje je izgubilo mnogo ljudij. a natančnega števila ni mogoče ugotoviti. Mnogo oddelkov, ki se bojujejo proti ognju, je v skrajni nevarnosti. Vsi kraji v St. Regis in Salteze pokrajini so pogoreli. Požari v pokrajini Missoula so pod kontrolo, toda drugo-di še vedno gori. Kraj Troy je sedaj v veliki nevarnosti.
V Montani je baje izgubilo življenje 600 mož, ki so hoteli pogasiti gozdne požare. Usoda 200 ognjegascev v St. Joe River-pokra-jini, 25 milj iztočno od Wallace, Idaho, je naznana. Najbrže so ponesrečili, ker že več dni ni od njih nikakega poročila.
Razun v državi Idaho, so napra-ili požari v zapadni Montani, velikansko škodo. Cele naselbine in mesta so pogorela in v plamenih je našlo smrt mnogo ljudij in živine. Vendar najnovejša poročila niso več tako vznemirljiva, kakor so bila ona pred nekaj dnevi. Deloma so požare pogasili, ali vsaj o-mejili silni nalivi. Vendar mora biti škoda uprav velikanska.
Nesramno delavsko izkoriščanje.
Državni tovarniški nadzorni^: Davies je imenoval slučaj Mrs. A-darine Bazrow, 1233 Penn St. v Chicagu, višek nesramnega delavskega izkoriščanja. Omenjena A-darina Bazrow je bila vposlena v neki tovarni za smodke in je morala delati od 5. ure zjutraj do 6. ure zvečer za “plačo” 40 cen» •' na dan. S tem denarjem je morala preživljati svoje tri otroke. Nadzornik Davies hoče preskrbeti revni ženi drugje službo, in poklicati njenega dosedanjega delodajalca na odgovor. V isti tovarni je delala tudi dvanajstletna Bazro-wa hčerka, ki je zaslužila na teden $1.60, ali manj kakor 27 centov na dan. Delati je morala od 6:45 zjutraj do 5:30 zvečer. S svojim zaslužkom je zvišala tedenski dohodek rodbine na cele $4. Nadzornik Davies je mnenja, da se še drugje delavske moči tako nesramno izkoriščajo in bo nadaljeval z preiskavo.
Rusi v San Francisco.
Honolulu, Hawaii, 23. avgusta. 80 ruskih delavcev, ki niso zadovoljni z tukajšnjimi razmerami, se je ukrcalo na parnik “Wilhel-mina”, ki jih odpelje v San Francisco. Ti ljudje so del velikanske ruske delavske čete, ki je prišla pred nekaj časa na Hawaii, da bi delali na sladkornih nasadih.
Pomoč za Japonsko.
Na vprašanje iz Washingtona, je naznanil poslanik O’Brien v Tokio, da bi darila amerikanske družbe Rdečega križa za vsled zadnje vodne katastrofe na Japonskem, prizadeti hvaležno sprejeli. Mogoče bode začela nabirati amerikanska družba Rdečega kri ža darove.
Labor Day.
Dne 5. septembra je postavni delavski praznik in vršijo se pov sodi priprave, da delavci ta dan dostojno proslave. — Pri tem se spominjamo štrajkarjev v Penn-sylvaniji, Illinoisu, Kansasu in drugod, ki morajo vsled trme kapitalistov že več mesecev praznovati . . .
Dr. Crippen na povratku.
22. t. m. je odplula ladja Me gantic po St. Lawrence reki na odprto morje, z dr. Crippenom in njegovo ljubico, bivšo stenograf ko Ethel Leneve, nazaj na Angleško, kjer ju čaka zaslužena kazen
Carpenterji izgubili štrajk.
Evansville, Ind., 20. avgusta. Po zelo burni seji, pri kateri je prišlo celo do dejanskih spopadov, je bil proglašen štrajk, ki se je pričel v aprilu in pri katerem so bile prizadete vse tukajšnje unije, končanim. Organizatorja Loos, ki je nagovarjal navzoče, naj vstra-jajo, je nek štrajkar napadel, in le pametnim elementom se je zahvaliti, da ni prišlo do večjih ra-buk. —
Konvencija organizacije “Moose”
22. t. in. se je v Baltimore, Md. pričela konvencija organizacije i-menovane ‘Moose' (Moose-jelen). Na konvenciji se je sklenilo, da v naprej ne bodo več v organizacijo sprejemali saloonerjev to je krčmarjev. Tudi “Knights of Pythias” organizacija je to že dav-nej na svoji konvenciji sklenila. Podobno so storile že vse večje organizacije na svobodomiselni in napredni podlagi.
Zdravstveno stanje župana Gay-norja.
New York, N. Y. 25. avgusta. Zdravje napadenega newyorskega župana Gaynorja se je že toliko izboljšalo, da' zdravniki ne bodo več izdajali buletinov. Popolno o-zdravljenje je sedaj odvisno samo še od skrbne postrežbe.
Nadzorstvo izseljevcev.
Washington, 24. avgusta. Zvezni uradniki v inozemstvo ostro »o-pazujejo pojave kolere v Rusiji in Italiji. Izseljenci, namenjeni v Združene države, se morajo podvreči natančni preiskavi. Vsled tega je skoraj nemogoče, da bi se zanesla kolera v Združene države.
Korea v kratkim anektirana.
Iz Tokio na Japonskem poročajo, da bode besedilo konvencije, po. kateri bode Korea anektirana po Japonski, že najbrže v soboto objavljeno. Besedilo listine je drugim vlastem že znano.
Japonska vlada je obvestila Rusijo o predstoječi aneksiji.
Trideset uradnic odpuščenih.
Washington, D. C. 21. avgusta. Od sedaj naprej ne bodo več papirnatega denarja, ko pride iz Bureau of Printing & Engraving” šteli dvakrat, kakor dosedaj. ampak samo enkrat. S tem prihrani vlada na let) $30,000. Trideset uradnic, ki so bile dosedaj vposle-ne z štetjem denarja, zakar so d >-bile letne plače po $1000, bode odpuščenih.
VABILO NA PIKNIK
katerega priredi družtvo “Premo-gar” št. 16 S. S. P. Z. v Clinton, Ind. dne 28. avgusta 1910. Člane tega družtva, kakor tudi druge rojake, vabimo, da se udeležijo te zabave. Vabimo tudi člane družtva Skiila S. N. P. J. Za zabavo in postrežbo bodo skrbeli člani našega družtva.
Z bratskim pozdravom
V. Verhovnik, predsednik.
Dobrega in zanesljivega potovalnega zastopnika iščemo. Zmožen mora biti slovenščine in angleščine. Prednost ima oni, ki je že potoval po slovenskih naselbinah v Ameriki. Plača po dogovoru.
GLAS SVOBODE CO.
1518 W. 20th Str. Chicago, Ul.
DEW V SIIHO DOMOVIKO
potipamo:
za S	10.35.............. 50 kron,
za *	20.50 ................ K»	kron<
za $	41.00 ............... 200	kron.
za t	102.50 .............. 500	kron.
za $	204.50 .............  l000	kr<®;
za $1020.00 ............. 5000 kron,
PoStarina je viteta pri teh srotah. Doma se nakazane a rote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naie denarne poSiljatve izplačuje c.kr.postno hranilni urad r 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali repri stri ranem pismu, večje znesi»* nd Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK »AKSEK CO. za storjeno grozodejstvo umora I	c ortuod »t, n*w *o»n
Crippenove žene.	* «imst. cuir a»«., N. K.	on*
DOPISI.
Claridge, Pa. Spoštovani urednik: —
Štrajkamo še zmiraj. Skabi nam prete in po cestah nas nadlegujejo deputiji na konjih, ter so našemljeni kot državni policisti z koli, revolverji in zadnji čas so dobili tudi karabine. Preračunje-no je, da prideta na vsakega ska-ba dva deputija; kedo jih plačuje, ve vsakdo.
Premog, katerega skabje producirajo, ne pokrije stroškov za hrano deputijev, in kje so njih plače, pijača in druge stvari ? varščine za njih zločine? skabske plače? Seveda, slednji se morajo zadovoljiti z smrdljivim mesom in pivom, o kaki plači pa ni govora; ako kdo kaj zahteva, ga pošteno naklestijo. Ni čuda, da so se jeli skabje puntati, in razbijati kolibe. Pred kratkim je v Claridge dobil neki skab ostanek svoje “plače” $2.00, kar ga je tako razkačilo, da je pričel rassajati in je povzročil malo revolto med skabi. Posredovati so morali deputiji, kateri so garjevce pošteno naklestili. Pred kratkim je neki deputy v prepiru ustrelil - enega skaba. Kako in kaj se je potem zgodilo z njim, ni znano, ker se malo zve iz skabskih barak. Največkrat so vesti pretirane in lažnjive. Vedeti se mora, da skabje niso zadovoljni s svojimi plačami, ker se jim izplača komaj pet odstotkov obljubljene plače. Pričakovati je, da bodo skabje kmalo zapustili svoje gospodarje in se nam pridružili. — Družbe bodo rade ali nerade privolile v naše zahteve, ker jih bodemo mi delavci v to prisilili. Kakor se čuje, je glavni delničar in predsednik Keystone Coal Co. slučajno na poti srečal korakajoče štrajkarje in rekel:	“Dajte tem
lačnim ljudem, kar zahtevajo, jaz ne morem več tega gledati.” Ako je to resnično, bode suša v kapitalističnih blagajnah prisilila družbe, da se bodo udale. Pomislite, koliko tisočakov na dan jim pobero sheriffi, deputiji, bossi hlapci, skabski agentje, detektivi, in zrtfven tega se še “prime” tega ali onega kak desetak posebej.
Ako primerjamo vrednost dnevnega produkta, ozir. vrednost od skabov nakopanega premoga, videli bodemo, da imajo družbe desetkratno izgubo. Na pr. tukaj v Claridge imamo približno kakih 55 skabov, kateri spravijo na dan na površje 50 ton premoga, v vrednosti 300 do 400 dolarjev; kje so pa stroški sto deputijev po 5 dolarjev na dan, 15 bossov z e-nakimi plačami, sherifov “komi-šn” od deputijev, in stroški za vzdržavanje rovov. Se takoj vidi, da imajo družbe dvojno izgubo, pri tem pa še niso vštete “plače” skabov, kateri seveda morajo biti s pivom in whiskijem zadovoljni.
Tako torej vidite, pri čem in v kakšnem položaju so družbe, katere se bodo morale rade podati, ker drugače jim preti polom. Samo držati se treba do zadnjega trenutka, ko bodo družbe poslale svojega zastopnika z naročilom : Ugodili smo vsem Vašim zahtevam, za katere ste se tako junaško bojevali skozi dolgo vrsto mesecev; mi nismo mislili, da bodete vstrajali toliko časa. Vse imate, pojdite na delo katero čaka na Vas, ker mi ne moremo naših rovov operirati brez Vas. Vi ste naši! In podal Vam bo svojo desnico v spravo. Zato držite trdno skupaj, kakor skala, nič Vas naj ne razdraži in to se bode gotovo uresničilo, kar vam zagotavlja Vaš prijatelj in
Petmesečni soštrajkar.
Nokomis, 111. Cenjeni urednik: —
Prosim, priobčite v cenjenim listu nekaj vrstic v prevdarek našim rojakom.
Vsem čitateljem “Gl. Sv.” je znano, da bijejo letos premogarji skoraj povsodi ljut boj proti pre-mogarskim baronom, kakor tudi v Illinoisu. Kdor le nekoliko pomisli, mora uvideti, da si navaden delavec pač ne more na nikak način pomagati, ker, kar zasluži, sproti porabi, v času štrajka pa še one novce, katere si je naravnost od ust pritrgal. Kdor se zanaša, da bo dobil tekom štrajka kako podporo od unije, se jako moti. Umevno je,'da se mnogim čudno vidi, kam gre ves denar, ki ga plačujemo kakor asesment v času dela. In vendar ni to pravzaprav nič čudnega, ako pomislimo, koliko
stanejo konvencije, vožnje glavnih odbornikov, plače lokalnih in glavnih uradnikov. Ti stroški, ki niso mali, so razvidni iz United Mine Workers Journala. Vse stane toliko denarja, da za podpore ne ostane skoraj nič. In zraven tega morate tudi pomisliti, da gre v Ameriki vse za dober “business”, ali za denar, in ker so odborniki bolj prebrisani, kakor delavci, tudi nobeden noče delati zastonj. Seveda, mi tudi ne moremo zahtevati, da bi kdo zastonj delal, in zadovoljni moramo biti, a-ko v boju zmagamo, če smo tudi do zmage lačni. Unije so za delavce vsekakor koristne. Ko bi u-nij ne bilo, bi bilo v majnah še več skabov, kakor jih je sedaj. In če bi bili vsi delavci organizovani, bi bili delavski boji lahki. Ako vse to razmišljujemo, uvidimo, da smo navadni sužnji kapitalistov. Kdor ima priliko, opazovati far-merje, vidi, da je za te še najbolje. Nima nevarnega dela in je na farmi sam svoj gospodar, kateremu ni treba čakati na milost, kdaj ga bodo pustili kapitalisti delati. Za denar, ki ga potroši premogar v času štrajka, bi že lahko kupil kje na zapadu kos zemlje, oziroma bi lahko naplačal farmo, drugo pa odplačeval na obroke. Že lansko leto sem veliko pisal, naj bi se več rojakov združilo, in bi skupno kupili zemljo. Z združenimi močmi bi lahko dosegli to, kar posamezniku ni mogoče. Zemlja postaja vedno dražja in kmalu ne bo več tako ugodne prilike za nakup, kakor je sedaj. Rojaki, ki so se naselili na farme, se zelo pohvalijo. Poznam enega, ki je začel z $170.00. Kupil je 40 »krov, plačal polovico, to je 160 dol. in z o-stalim denarjem, z desetimi dolarji, je začel kmetovati. Zaslužil je za potrebo s postranskim delom na žagi, sedaj, po enem letu, mu pa ni več treba delati postrani, ker je zemlja že toliko obdelana, da se lahko od nje preživi. Vzgle-dujmo se po tem rojaku, ki je dokazal, da se lahko tudi z malim začne. Komur je le količkaj mogoče, naj gre na farmo, kdor pa nima do tega veselja, naj se trdno drži unije, tudi, če sedaj ne dobi podpore. Borimo se nevstrašno za svoje pravice in združimo se, da bomo močni v vsakem ozira.
Pozdrav vsem rojakom, posebno štrajkarjem.
Math Gaishek.
Bogalusa, La. Cenjeni g. urednik: —
Prosim, sprejmite ta dopis v naš priljubljeni list Glas Svobode, da nekoliko opišem tukajšnje razmere. O delu morem naznaniti, da ga je dovolj, a plača je od muh. Kdor ima korajžo, le naj pride delat v tovarno ali žago, za velikansko plačo 11—14 centov na uro! Komandirajo nas bossi tako, kakor komandirajo v stari domovini vojake.
V Bogalusi hodi kompanijski hlapec po kompanijskih hišah, in vprašuje, kje dela ta ali oni. Tako straši, kakor so nas strašili enkrat v stari domovini rihtni ali davčni biriči, ki so nam odganjali živino. Na podoben način delajo tukaj. Pride ti v hišo policman in v eni roki ima gorjačo, dolgo en meter, v drugi pa pištolo pripravljeno. Seveda v žepih polno svinčenega zrnja, ako bi se kdo postavil v bran. Tako postopajo z nami pri Great Southern Lumber Co.
Nadalje naznanjam, da nas je v Bugalusi šele kakih 10 Slovencev, namreč samskih, in ena družina. Življenje ni predrago, tako, da že nekako shajamo.
Končno pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, Tebi Glas Svobode pa želim obilo novih naročnikov in predplačnikov.
Eriko Šik.
Hartshore, Okla. 17. aug. Cenjeni urednik: —
Ker mislim, da bo zanimalo či-tatelje Glas Svobode po jugozapa-du, si jim toraj usojam naznaniti, da je 6. t. m. tvrdka J. W. Grady & Co. drovala $1000.00 vrednosti v grocerijah štrajkujočim majnerjem v Hartshorne. Štraj-karji v Hartshorne se vsi trdno držimo unije in mislimo, ter upamo, da bomo tudi zmagali.
5. t. m. nas je obiskal pod-pred-sednik Cunningham od tukajšnje okrožne unije ter nas lepo nagovoril. Govor je bil sprejet z burno ovacijo od premogarjev in občinstva.
S bratskim pozdravom
Victor S—.
Iz Iowa.
Gospod urednik: —
Ker že dolgo nisem ničesar videl v našem glasilu od tukaj, sem se jaz namenil, spregovoriti par besed o unijonizmu.
V prvi vrsti, mislim, da smo premogarji od okrajne unije št. 13 naredili velikansko pomoto, ko smo podpisali pogodbo z operatorji, in to predno se je doseglo spo-razumljenje med vsemi po širni Ameriki. Pripoznati moram, da naše, 13sto okrožje U. M. W. of A. zalaga z premogom trg, ter tako odjeda kruh bratom na štrajku. Toda iskreno upam, da bomo v bližnji bodočnosti bolj oprezni glede sklenitve pogodbe. Rečem še, da 13to okrožje ne more biti ponosno na svojo sklenjeno pogodbo. Omenim naj še, kar verujem, da ako bi se Iowa vzdržala — z dragimi okrožji na štrajku, bi imeli na kaj ponosni biti; in tudi, ko bi ne bili takrat podpisali, ko smo, bi bilo sporazumljenje med vsemi že davno doseženo.
Well, dragi bratje, žal mi je tudi, ko moram poročati, da delamo tukaj vsak dan, sebi in Vam v škodo; Vam, ker zalagajo vaš trg z našim premogom in sebi ko Vas moramo poleg tega financijelno podpirati, kar pa radi storimo. Naj zadostuje, pa drugič še kaj.
B. Kraintz.
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo že-niti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako -	se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito
ozdravi zastrupljanje krvi aii sifilis, triper, rSfrfcA	slabost, splošna oslabelost, zguba spolne
"~S_—--- ■■■■' moči, nočni gubitek, revmatizem, organske
—----:	bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične
bolezni.
^	Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno
----moc in poživljenje potom te dvagroceue knjižice. Zaloga znano-
---	■ 1 sti je, in vsebuje stvari, katere bi^moral znati vi-ak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, — ■'~1' -rr~s dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zbo-=======■3 leli in kako zadobite popolno in trajno ozdravi jen je. Zapomnite
si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo —tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite mz-~	ločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še
~—danes. Ostalo izvršimo mi.
Pošljite danes.
DR. JOS. USTER & CO.
Au,. 301, 22 F1FTH A VE.. CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
Pittsburg, Pa. 19. aug.
Na vse mogoče, zvite in zahrbtne načine delajo premogarski baroni, da bi strli jekleno voljo 20,-000 štrajkujočih premogarjev v Westmoreland okraju. Kakor rečeno, so kapitalistični lastniki pre-mogorovov stopili v pogodbo s Tanney Detective Agency tu v Pittsburgu, da jim preskrbi 500 najbolj divje-surovih karakterjev mesta, ki bojo prevzeli mesta deputijev in stavkolomeev—skabov.
Danes, ko sem hodil po mestu, sem videl, pri omenjeni agenciji na 4 ave. sto mož, ki so službo sprejeli ter pogodbo podpisali. O-bljubilo se jim je po $10.00 dnevno, ter jim zaeno dali instrakcije, da se naj ne vstrašijo ničesar, s čimer bi potolkli štrajkarje. Revolucionarna vstaja se mi vidi neizogibna, ko vidim velikansko pomanjkanje štrajkujočih premogo-koparjev
ZMAGA
Trinerjero zdravilno Grenko vino
in njih družin na eni strani in ta brutalni izmeček človeštva, oborožen od pet do temena* pripravljen pobiti zavedne delavce, kakor kačo za plotom.
Svobodna Amerika in blažena svoboda tvojega telesa, amen!
Videl sem moža, imenom Mc-Cann, ko je upisoval ljudi, katere je nabral okoli pomola in salu-nih, v imenovani agenciji in vsak-teri izmed teh je podpisal pogod-
Izgubi slasti, oslabelosti, živčni bolezni, izgubi energije, izgubi moči, pomankanju krvi, proti zobasanosti in izgubi teže.
30SEPH TEINEE’S
Dva poročevalca nekih časopisov so insiiltirali, ko sta skušala priti v prostore. McCann sam je vodil vso policijo za nos, ki mu je nameravala zabraniti nabiranje ljudi v te svrhe, dasi ji je bilo strogo zabičeno, paziti na fakine in McCanna. Te capine najprej o-pijanijo, potem jim izroče listke in izkaznice. No, kaj se pa vse ne doseže v Pittsburgu?
Prihodnji pondeljek prične, kakor sem cul, ta drhal z operacijami in kako bodo delali, se bo pokazalo.	Somišljenik.
North Chicago, 111. Cenjeno uredništvo: —
Že dolgo nisem čital nobenega dopisa z naše slovenske naselbine. Zatorej želim sporočiti nekaj vrstic v nam priljubljeni list Glas Svobode, kakšne razmere vladajo pri nas.
Kar se tiče dela, gre bolj slabo, kajti kapitalizem nas tlači, kjer le more. Človek še mora zelo truditi za svoj vsakdanji kruhek in moramo biti še zadovoljni, da ga imamo. Kljub temu, da živimo tako slabo, nas hočejo imeti črno-suknježi za molzno kravico, kar se jim pa vedno ne posreči. Tako je prišel v hišo našega rojaka J. J. in ga začel psovati. Rojak je farja nagnal, ta se je pa zapodil vanj, ga podrl na tla in mu vrh tega še srajco strgal. Torej take dušne pastirje imamo tukaj, in tako delajo z onimi, ki nočejo trobiti v njihov rog. Pa se še dobijo možje, ki gredo na limanice nebeškim agentom.
Za danes naj to zadostuje. Ako se pa še enkrat kaj sličnega pripeti, ga naznanim s polnim imenom.
Iskren pozdrav vsem bralcem Glas Svobode, Tebi dragi
KCCISTCRE»
ter v vseh želodečnih boleznih in neprebavnosti. Je narejeno iz zelišč in nudečega vina. —
Blede in bolne ženske si lahko veliko pomagajo s tem elegantnim in izvrstnim zdra* vilom, ki nima nobenih škodljivih snovi. Vsak požirek zaleže človeškemu telesu. Vzemite ga vsakokrat, kadar se ne počutite dobro in opazili bodete hitro odpomoč.
Zapomnite si, da je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino EDINO GRENKO VINO pripoznano kot ZDRAVILO. Varujte se ponaredkov. Se dobi v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju samem
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashlaod Ave. Cti
Triner’s Angelica Bitter Tonic, je najboljša želodčna grenčica na svetu
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1710 So. Centre Ave,, Chicago,'lil,
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
Se priporoča všim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, ori tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za. pristnost in okusni izdelek naročenih potrotiščin,.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vodo in drugih neopojnih pijač.
82—84 Ftek St, Tel. Canal 1405
zagovor
nik delavskega stanu pa želim obilo naročnikov.	L. S.
j RAZNO IN DRUGO
<---------------'
1
Svetovni kongres ‘ ‘ Svobodne misli” bo letos od 21. do 24. avg. v Bruslju. Predsednika kongresa bosta Ernst Haeckel in slavni francoski pisatelj Anatole France.
Tesarska stavka. 1. t. m. so pričeli v Ljubljani stavkati tesarji. .Zahtevajo boljšo plačo. Stavkar-jev je nad 300.
Kolera na Ogrskem. Budimpešta, 3. avgusta. V enem ogrskem kornitatu se je pojavil en slučaj bolezni ‘‘colera nostras”.
Nemški cesar obišče španskega kralja. Berolin, 4. avgusta. Iz Madrida dohajajo vesti, da je nemški cesar Viljem sporočil španskemu kralju Alfonzu, da ga obišče v San Sebastjanu.
Velika tatvina. V Berolinu so vlomili v neko trgovino s kožuhovino ter o dnesli za 50.000 kron raznega blaga.
Velik požar. V vasi Csorbafalu je vsled nepaznosti nastal požar, ki je upepelil 50 hiš. Škoda znaša več nego 100.000 kron.
Spodkopane hiše. Saragosa, 4. -avgusta: V nekem manjšem mestu ob reki Ebro je voda tako izpodkopala kakih 50 hiš, da so se zrušile.
Nesreča na torpedovki Kron-
stadt, 3. avgusta. Tukaj se je razpočil na eni torpedovski kotel. E-fekt eksplozije je bil naravnost velikanski. Pri tem je prišlo ob življenje 6 mornarjev, 14 jih je pa težko ranjenih.
Cel vagon prošenj. Petrograj-ska “Ruskoje Znani ja” poroča, da je dobila ruska vlada iz daljnega vzhoda cel voz kitajskih prošenj, v katerih zahtevajo Kitajci več kot 100 miljonov rubljev odškodnine za seno, ki ga jim je baje v rusko-japonski vojski rusko vojaštvo popolnoma uničilo.
VII. vsekatoliški shod. Dunaj, 3. avgusta. Sklenilo se je, da se skliče VII. avstrijski vsekatoliški shod v Inomost. Ker so se pa zlasti radi narodnostnega vprašanja zopet pojavile težkoče, se najbrže letos ta shod sploh ne vrši.
Vlom v Belgradu. V menjalnico Medina, ki se nahaja v najo-hljudenejšem delu belgradskega mesta, so vlomili ter oropali blagajno, v kateri je bilo čez 50.000 frankov in več raznih vrednosti. O vlomilcih nimajo sledu.
Nemški ravnatelj — svinj ar. V Glatzu so aretirali rektorja neke dekliške šole, ker je osumljen, da „je več let zlorabljal svoje učenke. Odvedli so ga v berolinski preiskovalni zapor.
Tatvina v kraljevi palači v Ga-čini. Vse polno carjevega srebrnega namiznega orodja je izginilo. Okradel je carjev lakaj. Njega in nekega trgovca, pri katerem so dobili ukradeno blago, so zaprli.
Korajžni pevci. V Darlachu na Nemškem je šestorica neustrašenih pevcev zapelo v kletki levov neke potovalne menežarije dve pesmi, izpili so kozarec vina in se poslovili od prestrašenih levov. Poročilo ne pove, ali so peli dobro .uli slabo.
Esperanto in zrakoplovci. Zra
koplo/ci so sklenili, da se bodo posluževali novega Svetovnega je zika, Esperanto. V svoji zrako plovni šoli v Mourmelon le-Grand-u uči že Farman zrakoplovne kandidate ta jezik. Esperanto bo torej postal takorekoč občevalni je zik v zraku.
Kitajci in kite. Princ Cai-Tao se je mudil pred par tedni v Evropi Imel je lepo, dolgo kito. Sedaj jo je pa v Pekingu odrezal. Kitajci se počasi modernizirajo in posebno častniki željno pričakujejo kitne reforme.
Vojska med Turško in Grško Atene, 5. avgusta. Grška se očitno pripravlja na vojsko s Turčijo Posebna oficirska komisija se je poslala na Ogrsko, da nakupi za grško armado 2000 konj.
Nova ministerstva v Čmigori Povodom predstoječega proglaše nja kraljevstva v Črnigori sklene črnogorska narodna skupščina v izrednem zasedanju, da se število ministerstev pomnoži na sedem.
Japonska ekspedicija na južni tečaj. Dne 1. t. m. se je podala iz 25 članov ekspedicija iz Tokia na južni tečaj. Prehiteti hoče ba je kapitana Scotta in zasaditi na južnem tečaju japonsko kot prvo zastavo. Stroške 41.000 jenov je baje dovolil parlament.
Okradeno denarno pismo. Dunajska podružnica češke industrijske banke je poslala na neko
ljubljansko banko denarno pismo s 15 bankovci po 1000 K. Pismo pa je bilo med potjo okradeno in namesto bankovcev vloženi koščki papirja. Kje se je tatvina zvršila, se še ne ve. Banka ne trpi škode, ker je bilo pismo zavarovano pri “Assicurazioni Generali' na Dunaju.
Znak zmage. Iz Novega mesta pišejo: Bojeviti ‘‘krščansko misleči” junak in slomškarski general Štrukelj, ki se nahaja sedaj na Grmu pri Rudolfovem, dobil je po pošti strahovito morilno orožje: nov pipec, na čigar rezilu se je svetil rdeči barvi napis: ‘‘In hoc signo vinces”. (V tem znamenju boš zmagal.)
Strela je udarila dne 5. t. m. po-
poludne okrog 5. ure v jagnjet posestnika Iv. Jelarja na Zg. Brniku ter odletela v slamnato streho tik njega stoječega skednja, ki je pričela takoj goreti. Vrlo gasilno družtvo zgornjeberniško je ta požar s čudovito hitrostjo pogasilo, tako da ni druge škode, razun kar je je pri strehi.
Koliko stane v Avstriji en vojak na leto? Stroški za vzdržava-nje vojakov so pri različnih vrstah vojaštva različni. Pri infan-teriji stane en mož na leto 445 K, pri lovcih 452 K, pri konjeništvu (kavaleriji) 816 K, pri artileriji 700 K, pri ženijskih četah 492 K in pri trenu 1000 K. En infanterijski polk stane na leto povprečno 625,-660 K, kavalerijski polk 837.124 K, ena artilerijska brigada 1,095,-610 K. V teh številkah pa vojaška oprava ni vračunjena.
Lov na tate v Dravski dolini. V Ribnico in Brezje je. odšlo 33 o-rožnikov, da bodo ulovili tate, ki strašijo zadnji čas po tej okolici.
V Ribnici so zadnji čas po noči u-kradli enemu posetniku vola, a ta jim je ušel nazaj domu. Ustavili so neko dekle in mu spili mleko, katero je nesla; neki ženski je hotel vzeti neznanec denar, a ko mu je pokazala, da ima s seboj samo dve dopisnici, jo je spustil.
Špijonaža? Pulj, 6. avgusta. Pet avstrijskih torpednih* čolnov je zasledovalo daleč na odprto morje neko nemško jahto. O celi zadevi uradi najstrožje molče. Vendar se govori, da se gre za špijo-nažo, glede katere se pa še ne ve, na korist katere države.
Hrvaški sabor razpuščen. — —- Razpust hrvaškega sabora je že sklenjena stvar in se izvrši tekom prihodnjega tedna. V krogih srbsko-hrvaške koalicije se splošno jako ugodno sodi o političnem položaju na Hrvaškem, ker je gotovo, da bodo Hrvatje in Srbi tudi v bodoče složno nastopali.
Nemiri na Turškem. Carigrad, 3. avgusta. Brusi so napadli tri vasi, v katerih prebivajo kristjani, vasi zažgali in izropali ter kristjane morili in zasledovali. Včerajšnji ministrski svet je radi tega sklenil, da odpošlje na lice mesta vojaško kazniško ekspedicijo.
Tajna reakcijonarska zarota na Turškem. Berlin, 3. avgusta. “Lo kalanzeiger” poroča iz Carigrada, da je policija aretirala tudi orož nika Mustafo, ki je bil član tajne reakcijonarne zarote in je nasproti zarotnikom javil, da je pripravljen pomoriti en del od teh zaznamovanih članov mladoturškega komiteja.
Diplomatska pogajanja med Avstrijo in Italijo radi mejnih konfliktov. Dunaj, 6. avgusta. — Med Avstrijo in Italijo se vrše di-plomatična posvetovanja, kako naj se za bodoče odstranijo neljubi mejni spori radi prekoračenja meje po vojaških patruljah.
Poroka katoliškega duhovnika. Zopet je izstopil duhovnik mona-kovske škofije iz katoliške cerkve, dr. Otto Siekenberger in se poročil. Škof mit je grozil v imenu papeža z ekskomunikacijo. Na to grožnjo je odgovoril Sicken-berger z odprtim pismom na nad škofa, v katerem govori o sužen-stvu duhovnikov in o hinavščini v katero se sili duhovnike.
Bombni atentat. Pariz, 5. avgusta je šla v predmestju Levallois-Perret mimo neke na samem stoječe hiše policijska patrulja, ko je eksplodirala bomba, ki je celo hi šo podrla. En policist je bil težko ranjen. Ko je policija začela preiskovati stvar, je našla pri hiši še eno bombo. Policija je mnenja, da se gre tukaj za osebno maščeva nje.
Korupcija v ruski intendanturi.
Petrograd, 5. avgusta. Energični senator Garin nadaljuje z vso
na Ruskem in neusmiljeno odkriva velikansko porupcijo, ki je vladala med intendantskim uradništvom. Tako je konštatiral v Tambovu, da je od 32 tamošnjih intendant-skih uradnikov bilo soudeleženih na poneverjenju 29 in da so v teku zadnjega desetletja poneverili vsega skupaj nekaj nad en milijon rubljev.
Umetnost v parlamentu. Avstrijski parlament dobi prihodnje leto umetniško okrasje. V centralno dvorano, v takozvano hišo na stopnicah in v atrij, pridejo podobe v visokosti dveh metrov, ki bodo zavzele 126 metrov dolžine. Delo je poverjeno akademičnima slikarjema Lebiedckemu in Schra-
mu.
Spor med Angleško in Kitajsko.
London, 6. avgusta. Kitajska vlada protestira proti angleški nameri, poslati v Tibet angleško vojaštvo, da na ta način varuje angleške interese v Tibetu. V Tibetu pa postopajo Kitajci s Tibeča-ni jako kruto. Načelnika protiki-tajskega gibanja v Tibetu, ki se je zavzemal za izgnanega Dalai Lamo, so baje Kitajci obsodiil na smrt.
Viharji in nalivi na Norveškem.
Dne 3. t. m. so v južnem delu Norveške divjali silni viharji. Poleg tega je bil dež, kakor da bi se trgali oblaki. Na neki železniški progi je voda izpod tira odnesla vso podlago. Ko je prišel tovorni vlak, se je proga sesedla, vlak pa se je zvrnil in se zatrkljal šest metrov od proge. Dva železniška uslužbenca sta ubita, več pa je težko poškodovanih.
Lepa ženska. V Varaždinu so zaprli neko žensko, o kateri pišejo listi, da je nenavadno lepa. Omo-žena je z nadkontrolorjem državnih železnic, Czerczmakom, kateremu je pa že pred meseci pobegnila z nekim žepnim tatom, katerega so tudi te dni v Pragi aretirali. Pri njej so dobili 100.000 K. Žena pravi, da ji je denar dal njen mož, ta pa pravi, da ji ni dal niti vinarja.
Dvojen strah. Mož (ki se je
pred kratkim oženil, zvečer v gostilni) : Moram iti domov, se bojim, da moja žena že spi. — Drugi mož (že dalj časa oženjen): Jaz pa ne grem domov, ker se bojim, da moja stara še bdi.
Orožje v španskih samostanih. Madrid, 5. avgusta. V samostanu ‘k svetemu srcu Jezusovemu’ Tarragavi so se zabavali menihi s strelnimi vajami. Naenkrat se p Martinu Feranu po nesreči izpro-ži puška ter zadene kroglja šest-deset-letnega priorja Feliksa Tor-nerja v prša, ki je na mestu obležal mrtev. Prebivalstvo je zaradi tega silno^razburjeno, ker je s tem dokazano, da imajo v samostanih pripravljeno orožje in streljivo.
O cesarju Jožefu. Ko je cesar Jožef enkrat obiskal neko kaznilnico, so pripeljali pred njega vse kaznjence. Vprašal je vsakega posebej, kaj je naredil, da je zaprt, toda vsak je zatrjeval, da ni ničesar zakrivil in da je po nedolžnem zaprt. Le eden je skesano priznal, da je zaslužil kazen, ker je nekega ubil. Cesar se obrne k ravnatelju in ukaže:	‘‘Hitro izpustite tega
lumpa v prostost, da se ne bodo drugi nedolžni pohujšali.”
Vrednost inseratov z ozirom na druga reklamna sredstva se je zo pet pokazala očividno s sledečim slučajem. Neki zlatar v Parizu je razposlal 20.000 reklamnih pisem kar je veljalo z markami, ovitki pisanjem naslovov 2295 frankov Vsled te reklame je dobil 29 naročil, pri katerih je imel čistega dobička 495 frankov. — Nato pa je tvrdka inserirala v časopisih za 1700 frankov, in kmalu nato je dobila 1100 vprašanj, kar je po vzročilo 634 naročil z dobičkom 3700. Čisti dobiček je znašal z ozi rom na inseratne stroške 322 od stotkov.
Nemci smejo pozivati k bojkotu
Na Dunaju je izšla knjižica ‘‘Wie ner Slaven”, katero je izdal nem ški “Volksrat” in v kateri so o značene vse slovanske gostilne slovanska družtvena zbirališča itd. V tej knjigi se vse nemško prebivalstvo na Dunaju opozarja da se v vseh teh lokalih goji poli tika, ki je sovražna Dunaju. Ne verjetno je, da je dunajska cenzura dopustila to. knjižico, v kateri se direktno poživlja k bojkotu in napadom na slovanske lokale. Kakor še vidi, za Nemce ne velja znana Bienerthova protibojkotna naredba. Nemcem je v Avstriji
5?
A
Tl?
A
*
I
v-ti
Cortlandt St.,
ali na njeno podružnico
6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
& il) il) il) il) il) ;li .¡j ## »S	#

3?
*
&
*
*
$
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
M denarje v staro domovino
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh.
Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser
82
Co.
New York, N. Y.,
S
[11
a
a
a-
a
a
a
a
a
®
®
®
®
®
m
a
a
a
1
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
mm aa asa® aaaaaaa® aa
'Moji živel so bili raz trti, razdraženi in tako oslabeli, da nisem mogel držati ničesar v svojih rokah,” pravi g. Szymenski iz Parkersburga, Pa. — “Rabil sem Severov Ner-voton, ki mi ni le utešil in okrepil živčevja, marveč mi je donesel stalno olajšbo.”
a
SPOČITI ŽIVCI
in hladna glava so dragocen imetek za vsacega moškega in vsako žensko. Nagla, hitra dejanja nedostojne besede, in hitra razdraženost naznanjajo, da je živčevje oslabelo, raztrto.
a
a
a
e
a
a
a
a
a
a
a
a
Severov NervotonS
uživan po predpisih pomotja in teši razburjene in razdražene živce, jim povrača mir in pokoj v naravnem spanju, sploh poživlja in krepi živčevje. Bolj vam očvrsti duševno energijo, nego katerokoli drugo zdravilo.
oje:va. #i.oo.
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
Na prodaj v lekaruah. Kadar kupujete zdravila, recite odločno, da hočete “SE FEROTIH”. Odklanjajte nadomestila. Kupujte pristna, zanesljiva zdravila tvrd e W. F. Severa Co.
Deset dnevno
uživanje zdravila je zadostovalo za ozdravljenje obistne neprilike, kakor piše g. J. J. Posinksi, Richards, Texas, ki pravi: “Užival sem
SBVBROVO
Zdravilo za obisti in jetra
samo deset dni in sem bil popolnome ozdravljen nadležno obistne bolezni. Najrajši bi glasno zapel v slavo temu imenitnemu in čudovitemu zdravilu.” Ozdravlja večino navadnih bolezni jeter, obisti in mehurja. Cena SOc in $1.00.
Pospešuje bolezni
Redka, slaba, pičla in nečista kri povzroča in pospešuje mnogotere bolezni vštevii ulje-sa, ture, priščo, kožne opahke in utrujenost.
SEVEROV
KR1ČISTILEC
je pripravljen v izrecno svrho čistiti in množiti in krepiti kri, in njegov popolni uspeh neprestano dokazuje njegove zasluge. Izvrstno notrenje zdravilo za kožno srbečico in zdravljenje kožnih bolezni.
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
W.I	F. S	EueD A Oa CEDAR RAPIDS EVERA WO. Iowa
		
ODVETNIK	PATENTI j	
GARL STROVER
1009-140 Washington St.
Til.. 3989 MAIN
CHICAGO.
Dobra Unijska Gos1i1na,k3er*e
_____ dobi
r'SÜS Jos. S. Stastny
vestnostjo revizijo vojaške uprave l pač vse dovoljeno.
2005 Bine Island Ave.
delikt Dvorana za druStvene in unijske seje, in Vraga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo «rejenim kegliščem in sveže Sehoeuhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
887 Bta» Island Ave. Chicago. UL
r ’’
I «
«j	.	. ¡v
VN potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj W 4^ pridite k nam. Največja zaloga moške obleke, srajc klo- » 43 bukov in spodnega perila na zapadni strani.	^
Cene zmerne. Unijsko blago. jj£ ^ Izdelujemo obleke po naročilu. ^
«j J. J. DVORAK & Co. |
U	1853-55 Blue Island Ave.
««
Glas Svobode
(Thb Voice op Liberty)
WEEKLY
99
Fühlished by The Glas Svobode Co., IS18 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.________________________
’Glas Svobode;’ izhaja vsaki petek
______________in velja ---—-----;-------
ZA AMERIKO:
Za celo leto...............*- 00
za pol leta................•*•00
ZA EVROPO:
Začelo leto................
za pol leta................el .zn
Kablov za Dopisb is Poíiljatvz jz
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH ST..	CHICAGO. ILL
Pri spremembi bivališča presimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Štabi naalov.
ZASEBNE BANKE IN NOVA POSTAVA ZA DRŽAVO NEW YORK.
Postavodajnica države New York je sprejela pred ne dolgo tega zakon, ki bode v veliko korist neizkušenim naseljencem, posebno onim, ki zaupajo svoj denar zasebnim bankarjem, da ga odpošle-jo v staro domovino. Če je tak bankar pošten, je še dobro. Drugače pa je, ako leffliomiselno dela. razkošno živi in špekulira z zaupanim denarjem, ker se je že mnogokrat pripetilo, da so se ljudje obrisali za svoj denar pod nosom. (Slučaj hrvaškega bank ar j a Zot-t.ija, ki je zafučkal nad pol milijona denarja, je še vsakemu v spominu.) Torej take zasebne bauke bode nova postava vredila.
“Nacionalne banke” so organizo vane na podlagi zveznih postav in so tudi pod vladnim nadzorstvom. Predno se otvorijo, morajo dokazati posest gotovega kapitala in izpolniti druge predpise. Zavezane so, imeti v primeri z vlogami, vedno gotovo svoto kakor varščino, ne smejo posoditi več, kakor določene odstotke kapitala, in so tudi še drugače omejene. Na zahtevo morajo vsak. čas predložiti Zveznemu nadzorniku knjige in od časa do časa preiskujejo poslovanje nacionalnih bank posebni u-radniki. Na podoben način so ^>r-ganizovane tudi državne banke, na podlagi državnih postav, in so podvržene pristojnim državnim o-blastim.
Zasebne banke so pa dosedaj veljale kakor popolnoma privatni posel, prost in neomejen, kakor so grocerije in prodajalne s čevlji. Kdor je le hotel, je lahko napravil napis “banka”, ali “bankar”, je smel sprejemati vloge, prodajati menice in voditi druge bančne rosle. V zvezi s tem prodajajo taki bankarji čestokrat tudi širi karte, zastonjsko reklamo pa de lajo listi, katere so sami vst ano vi-
li.	(A la Zotti.) Oklie na “rojake” igra pri tem tudi veliko vlo go. Naseljenci, ki so tujci med tujci, in nezaupljivi napram vsemu tujemu, sc najraje ^ornejo do rojaka, s katerim se lahko sporazumejo, s katerim morejo občevati v svojem jeziku. Zaupajo mu svoje prihranke, mu dajo denar, da ga pošlje v staro domovino, ali za povrnitev vožnjih stroškov ako naj pridejo ostali za njim. —
In, dasiravno je večinoma poslovanje v teh malih bankah pošteno, jih je zraven teh mnogo, pri katerih ni tako, ali kjer se vodi ta posel tako malomarno, mogoče celo brez lastnega kapitala, da nastane prej ali slej polom. So slučaji, da se v takih bankah, dasiravno je velik promet, niti pravilno ne vodi knjig. In če pride potem polom, ali jo nepošteni bankar popiha, se morajo lahkoverne-ži obrisati pod nosom.
Narediti v tem spremembo in nuditi strankam vsaj nekoliko sigurnosti, zahteva newyorška postava, da si mora vsak zasebni bankar dobaviti državno licenco, ki se izda samo proti položitvi varščine. Če se ne motimo, je najmanjši znesek te varščine $15,000; v mestih, kjer je več, kakor milijon prebivalcev, (torej mestu New York), se zahteva $100,000. Poleg tega mora vsaka banka gotove čase poročati državnemu uradniku o svojem poslovanju in naznaniti finančni položaj. Tzvzeti od predpisov te postave so lastniki hotelov, ekspresne in brzojavne družbe, katerim bode še v nadalje dovoljeno pošiljati denar brez licence ali drugih omejitev.
Dne 1. septembra postane postava pravomočna. V New Yorku je že en zastopnik take banke zahteval v zveznem sodišču izdanje sodnijske prepovedi, ki naj prepoveduje v poštev prišlim državnim uradnikom izvesti postavo proti predlagatelju. Svoj predlog utemeljuje zasebni bankar z protiustavnostjo postave. Že okoli 20 let, pravi, ima ta posel, ves svoj prihranjeni denar je založil vanj, banka se je lepo razvijala, a sedaj ne more dobiti varščine, kakoršno zahteva postava. Če je pa ne položi, mu bode vzeta po postavi njegova lastnina in dobro ime, ali se pa izpostavi vednemu kaznovanju in poniževanju. Če ga prisili postava, da zapre banko, bode “v protislovju ustave” oropan ustavno si pridobljenih pravic, brez pravega pravnega postopanja. Nadalje ugotavlja, da je v takih bankah običajno, manjše zneske v večjo sigurnost, sprejemati, in potem, ko narastejo, poslati sorodnikom ali drugim osebam, ponajveč v inozemstvo.
Ker pa dovoljuje postava, v nasprotju z bankami, hotelirjem, ekspresnim in brzojavnim družbam, razpošiljanje denarja, so jim zagotovljene s tem predpravice, kar je tudi protiustavno.
* *. *
Ni pričakovati, da bi ti ugovori napravili na sodišče kak utis. Če bi se šlo mesto bank za “salonsko” vprašanje, sploh nobenega ne. Sodišče bi v tem slučaju enostavno reklo, da je prodaja opojnih pijač v zvezi z veliko nevarnostjo za družbo — nevarnostjo za mir in nravnost itd. — da za obrat takega businessa ne more nikdo zahtevati “naravne pravice” in da je iz tega vzroka omejiti ali popolnoma zatreti — ne da bi bila vlada primorana, oškodovanca odškodovati, dasiravno je i-mel preje pravico, voditi tak posel.
Toda državna oblast, ki pride pri tem vprašanju v poštev, tako-zvana policijska oblast, države, ni omejena na saloone in prodajalne opojnih pijač. Razteza se dejansko na vse, kar more obvarovati državljane pred škodo v medsebojnemu občevanju. Kakega businessa ni treba podvreči državnemu nadzorstvu, ker je “sam na sebi nevaren”. Zadostuje, da se dogajajo pri poslovanju neredi, 'vsled katerih trpijo poedinci. V ta razred spada na vsak način, celo v prvi vrsti, bančno poslovanje, kamor spada iz enakih vzrokov tudi zavarovalno poslovanje.
če se vodi tak posel nepošteno, je škoda večja in obsežnejša, kakor pri drugih goljufijah. Bančno poslovanje zahteva v prav posebni meri zaupanje, zaupanje v poštenost in zanesljivost v vodjo ali lastnika banke, ne da bi se posamezni vlagatelj mogel prepričati, je li njegovo zaupanje na mestu ali opravičeno. Da je sedaj new-yorška postavodajnica sprejela zakon, vsled katerega bode raznim zasebnim bankarjem skoraj onemogočeno, varati ali oslepariti svoje vlagatelje, moremo le pozdravljati. In varščina 100,000 dolarjev, v zvezi z državnim nadzorstvom, je kamen, nad katerim se bode spodtaknil marsikak nepošten bankar, strankam pa ne bode več treba zaupati trdo prislužene-ga denarja švindlarjem Zottijeve-ga kalibra . . .
Po chicaški “Abendpost. "
VOJAŠKA POZICIJA ZDRUŽENIH DRŽAV.
Pri, na nekak način vojnem svetu visokih uradnikov v Washing-tonu, so pred kratkim sklenili, da se pomnoži moč armade Združenih držav za 88,000 mož. To je gotovo že precejšnje pomnoženje. — Postava daje pravico predsedniku Združenih držav, da določi moč armade; toda nad 100,000 mož ne sme iti; in če kongres ne dovoli sredstev za vzdrževanje vojakov, z pomnožitvijo ni nič.
Povprečno stane Združene države na leto en vojak tisoč dolarjev, v vročih krajih celo 1200. Stroški armade bi torej, če se izvede was-hingtonski ukrep, 100 milijonov dolarjev najbrže presegli. In če se izvede, je odvisno od delavskega trga. V dobrih časih ni mogoče dobiti za regularno armado in raor-narično inožtvo niti 60,000 mož, kljub zapeljivim oglasom v časopisih in lepakom v' kričečih barvah na reklamnih deskah. Če se pa časi ne izboljšajo, se bode sko-
raj gotovo oglasilo zaželjeno število ljudi, ki hočejo služiti stricu samu za $16.00 na mesec.
Popolnoma proč vržen je denar, ki se ga izda za armado. Nekako tretjina je je v zunanjih posestvih in mora pač tam biti, za drugi dve tretjini pa ni, izjemoma obrežnega topništva in tehničnega oddelka, niti sence, vzroka, da sta, če se ne udarno misli, da sta pripravljeni za “notranjega sovražnika.”
Na to, da bi napadla Združene države kaka tuja armada, ni niti misliti. Mexika je veliko preslaba, da bi se mogla sprijeti z Zdr. državami. Anglija ne bode tudi nikdar več vodila vojske proti Zdr. drž., ker bi samo izgubila, pridobila pa nič. Torej tudi od canadske strani ne grozi nobena nevarnost. In misel na invazijo od evropejsko-kontinentalske ali azijske strani bi bila neumna. Proti vsaki evro-pejsti vlasti bi bila Anglija očita ali tiha zaveznica Združenih držav. Morala bi biti, ker bi drugače izgubila Canado. Iz Azije bi bili edini mogoči sovražniki Japonci, ki pa radi Kitajske ne morejo ničesar storiti.
Združene države so naravni pokrovitelji Kitajske. So edina dežela, ki ni učinila kakega hudodelstva v kitajski državi. Sicer so se udeležile bokserske vojske, a samo, ker je bil poslanec v Pekingu v resni nevarnosti. Niso izsiljevale od Kitajske denarja, kakor druge države, ampak so hotele imeti povrnjene samo resnične stroške. Zahtevale niso nikakega posebnega dobička od Kitajske in so se tudi vspešno zoperstavile izkoriščanju po drugih vlasteh. Kulijem sicer ne dovoljujejo naselitve, toda kitajski mandarini so dovolj nrevdarni, da uvidijo v tem pravilno postopanje.
Sovražnika Kitajske sta Rusija in Japonska. Rusije se mora sama ubraniti, pred Japonsko jo pa morejo braniti Združene države. Če gospodarijo Združene države na morju, more poslati Kitajska milijone vojakov na -Japonsko. To pa seveda le tedaj, če bode Kitajska svojo vojsko res modernizirala, in to se sedaj dogaja.
Kitajska in Združene države sta naravna zaveznika. Če delata roko v roki, je Japonska brez vse moči. Vsaj toliko časa, dokler vladajo Združene države na morju, in prekaša Kitajska -Japonsko-vojaštvo. Združene države morajo tedaj imeti močno mornarico. To je brez ugovora gotovo. V resnici je mornarica, ki jih ščiti. Velike armade pa ne potrebuje, in denar zanjo je stran vržen. Bolje bi bilo, Kitajsko denarno subvencionirati, da bi mogla svojo armado izpopolniti. Deset milijonov dolarjev na leto zaleže na Kitajskem prav veliko. Kakor hitro bo imela Kitajska milijon modernih vojakov, in Združene države še enkrat več bojnih ladij, kakor Japonska, bo ta km-alu obmolknila, in nič več se ne bo govorilo o “japonski nevarnosti. ’ ’
TRAGEDIJA SVOBODOMISELNEGA PRINCA.
K proglasitvi Ivan Ortha mrtvim.
Razne pripovedke, nanašajoče se na bajno osebo avstrijskega nadvojvode Ivan Salvatorja, ki se je odpovedal vsem častem in premoženju, ter se podal pod navzetim meščanskim imenom Ivan Orth, kot kapitan lastne ladije, v svet, se te dni spet čujejo. Minilo je ravno dvajset let, od kar je Ivan Orth izginil, in brezdvomno je našel s svojo ženo vred smrt v valovih Tihega morja. Sicer še do danes ni dokazana njegova smrt, toda v Avstrijj imajo postavo, po kateri je mogoče koga proglasiti mrtvim. Rok. katerega določa zakon za proglasitev Ivana Ortha mrtvim, je potekel in dediči zapadlega premoženja so se priglasili. Ivan Orthov nečak, nadvojvoda Jožef Ferdinand, je uvedel potrebno zakonito postopanje.
To postopanje obrača spet pozornost na izginulega habsburškega princa in njegovo romantično zgodovino. Nadvojvoda Ivan Sal-vator se je porodil v Florenci na Italijanskem; rojen je bil 25. novembra 1852 kot naj mlajši sin toskanskega vojvode Leopolda II. Odgojevali so ga, po izgubi očetove dežele v bitki pri Magenti in Solferino, na Dunaju. V novi domovini se je kmalu udomačil in ljubil je Avstrijo- vedno. Seveda je, kot nadvojvoda, hitro napredoval. S 26 leti je bil imenovan bri-
gadnim generalom, udeležil se je okupacije Bosne ter dobil zatem, kakor feldmaršal lajtnant, divizijsko poveljništvo. Gotovo je, da je bil jako dober in nadarjen častnik. Spisal je neko vojaško knjigo, ki ga je spravila o konflikt z upljiv-nim nadvojvodom Albrehtom, in princa so prestavili v provinco. V Linču nadvojvodi tudi ni dala žilica miru. Kmalu je o njem vse govorilo, toda, dasiravno je uganjal razne neumnosti, je vendar ostal dober vojak.
Njegovi svobodomiselni politični nazori spominjajo na, pozneje istotako tragičen način umrlega cesarjeviča Dudolfa. Skupno z njim je razkrinkal na Dunaju nek špiritistični medij, kar je provzro-čilo velikansko pozornost. Nek A-merikanec, Harry Bastian, je prirejal v aristokratičnih krogih špi-ritistične seje. Nadvojvoda Ivan ga je povabil, naj pokaže svojo u-metnost v njegovi palači. On in cesarjevič Rudolf sta izdelala načrt za razkrinkanje, kar se je tudi popolnoma posrečilo.
Oba princa sta presenečenim gostom naenkrat pokazala živega “duha”, ki ni bil nikdo drugi, kakor v mistično črno obleko oprav ljen Harry Bastian. Nadvojvoda Ivan se je potem še nadalje ukvarjal z vedo četrte dimenzije in je tudi izdal neko knjigo, ki je vzbudila obilo pozornosti
A vsi družabni in pisateljski u spehi niso zadostili princu. Hotei je igrati vlogo v veliki mednarod ni politiki, seveda ne na podlagi realnih idej. Pred vsem je sanjaril za oprostitev Rusov carskega despotizma po Avstriji. Dogodki na Balkanu so ga vedno naganjali k političnemu delovanju. In, ko mu niso dali krone bolgarskega prestola, za kar se je leta 1887 poganjal, je pa vso moč podpiral kandidaturo Ferdinanda Kobur-škega. Takrat se je nadvojvoda Ivan celo sprl s cesarjem Franc Jožefom, katerega je inače vedno obožaval. Končno je prišla katastrofa. Nadvojvodi Ivanu so vzeli zbog njegove samosvoje politične delavnosti divizijsko poveljništvo. Ko je bil skoraj istočasno umorjen njegov prijatelj, cesarjevič Rudolf, se je res spremenil. Izpre-memba v njem se je zgodila v samoti romantičnega traunskega jezera, na gradu Orth pri Gmunden. Sklenil je, da se odpove vsemu blesku cesarskega princa; kakor navaden meščan, kakor Ivan Orth, je hotel živeti ob strani ljubljene soproge. Dne 18. oktobra 1889 se je odrekel vsem naslovom in nadvoj-vodskim častem, in poročil je svojo ljubico, Mily Stubel. bivšo operetno pevko gledališča “Theater an der Wien.”
Pri opisu Orthovega" življenja ne smemo prezreti njegove soproge. Mily Stubel je bila pristna Du-najčanka. Njena sestra Lory Stubel. svoječasno slovita gledališka pevka, živi še sedaj ua Dunaju in vodi neko gledališko šolo; tretja sestra pripada dvorni operi. Mily, ki je bila zelo muzikalična, je prisostvovala kot mlada deklica vsak dan gledališkim predstavam dunajske dvorne opere, in sicer z četrte galerije. Tam zgodaj jo je o-pazil mladi nadvojvoda, ki je tudi zelo rad pohajal v gledališča, iz dvorne lože. Nekega dne je prišel —- seveda nepoznan, — na galerijo. in je dekleta nagovoril. Prvi sestanek sta imela “Mily in Žani” v nekem kotu garderobe. Pozneje je zahajal nadvojvoda v hišo Stu-blove rodbine ter se materi predstavil, ker se je zavzel, da poroči takrat šestnajst let staro Mily. Kmalu jo je vzel v svojo palačo, kjer je bivala pod imenom Schmidt. Bila je princu vedno zvesta in udana ljubica. Tudi ko jo je skrivaj poročil, se ni hotela poviševati in ni nikdar mučila svojega soproga z ljubosumnostjo. Zakon je ostal brez otrok. — Kmalu po poroki se je podal Ivan Orth na potovanja. Mimogrede je bival v Švici in Berolinu. V Londonu se je še enkrat javno poročil, ter s tem potrdil tajno zvezo; to poročilo se je šele sedaj potrdilo.
Ivan Orth si je izbral mornar-stvo za poklic, ki ga je že dolgo mikal. V mirnem alpskem gradu je proučeval navtiko in na malih vožnjahpoSredozemskem morju si je pridobil precej znanja. Vendar je menda pri kapitanski skušnji, ka/tero je napravil v Trstu, njegova oseba mnogo vpljivala. Za vožnjo okoli nevarnega rta Rog mu je manjkalo še izkušenj veščega mornarja. —	__.
Z Londona je odplul Ivan Orth na ladiji “Santa Margareta”. Naložil je cement za Buenos Aires in nameraval je, nadaljevati vožnjo ob zapadnem jugoameriškem o-brežju. Možtvo je bilo sestavljeno izključno iz prinčevih rojakov, 21 mornarjev iz dalmatinskega obrežja in treh častnikov. Angleški mornarji, ki so srečali “Santa Margareto,” so izjavili poziieje, da omžtvo ni bilo najboljše, ter slabo plačano. Poleg tega se kapitan s svojimi častniki očividno ni razumel. Ivan Orth je pač hotel povsodi prodreti s svojimi nazori in za nasvete od druge strani ni nič dal. Posledica je bila, da so se častniki v Buenos Aires poslovili. Za temi je prišel drug gost na krov: Mily, ki skraja vsled strahu pred morsko vožnjo ni hotela z Ivanom, toda ni mogla dolgo prebiti brez ljubljenega moža in mu sledila z drugo ladijo v Ameriko. Zapustila je Dunaj z temnimi slutnjami.
“Otroci,” je dejala pred odhodom sestram, “čuvstvo imam, da se več ne vidimo. ’ ’ Iz Buenos Aires je pisala še enkrat domačim. Tudi Orthova zadnja pisma so iz tega mesta. 12. julija 1890, torej pred dvajset leti, je pisal svojemu dunajskemu odvetniku: “Še danes razvijem jadra in nastopim, kakor kapitan, potovanje okoli rta Rog.” Kljub svarjenju, da je mnogo nevarnega leda okoli rta Rog, je vstrajal pri svojem sklepu, in “Santa Margareta” je odplula iz
buenos-aireske luke.----O ladiji
in poveljniku ni od tega časa ni duha ni sluha ....
Po skrbno vodečih preiskava-njih se je “Santa Margareta” potopila pri vožnji okoli rta Rog v izredno viharni noči od 20. do 21. julija 1890 z vsemi živimi bitji. Na skalnatem obrežju takozvane “Novoletne dežele”, so našli nekaj železnih kosov — zadnje o-stanke “Santa Margarete.” Sod-nijsko postopanje na Dunaju se tudi drži dneva 21. julija 1890 kakor smrtnega dneva Ivana Orth, njegove žene in vsega možtva.
Dasiravno je vest o nesreči že pred dvajset leti vznemirila ves svet, vest o Ivan Orthovi smrti ni našla verjetnih ušes. Fantastična in najneverjetnejša poročila, da avstrijski princ še živi, se pojavijo sedaj tu, sedaj tam. V mislih nekaternikov živi kakor Robinzon na samotnem otoku; potem se zopet čuje, kakor farmer v Ameriki, kakor živinski trgovec v Avstraliji, potem zopet kakor zlatoiskalec ob Klond.vke. Nikdar trudna domišljija slika Ivan Ortha enkrat na čelu jugoameriških insurgen-tov, ki pripravljajo v. Chile revolucijo proti predsedniku republike Nekdo ga je že “najdel” v Parizu, a se je kasneje izkazalo, -da živi tam neki Ivan Orth, rojen na El-zaškem. A nobeno poročilo ni potrjeno in danes je brezdvomno, da zagrinjajo Ivan Ortha, njegovo ženo Mily in dalmatinske mornarje valovi Tihega morja . . .
KATOLIŠKI MODERNIZEM.
-Mnogo ljudi se je čudilo, ko je izšla takozvana boromejska enciklika, da more katoliška cerkev še v naših časih govoriti tak jezik, kakršen je bil sicer zelo navaden v srednjem veku, ki pa se pričakuje v naših dneh kvečjemu še od kakšnega, hribovskega kravjega pastirja. Toda temu se ni bilo prav nič čuditi. Katoliška cerkev je srednjaveški zavod iu tak ne more govoriti drugače kakor po srednjeveško. Boromejska enciklika je le nov dokaz za to, da je cerkev neizpremenljiva. Ali obstane taka, kakršna je, ali pa propade. Srednje poti ni.
Bilo je zadnja leta mnogo vernih duš, ki so spoznavale, da se mora vse, kar hoče živeti, prilagoditi napredku, pa so hoteli tudi cerkvi podaljšati življenje s tem, da bi jo spravili v soglasje z novo dobo, zlasti z znanostjo in njenimi uspehi. V času, ko spravlja znanost vedno nove dokaze na dan, ni mogoče, da bi se ohranilo, kar nasprotuje jasnim dokazom. Nihče ne bo mogel verjeti, da je božji u-kaz, verjeti neresnico, pa zaničevati resnico. Z napredkom ljudske izobrazbe prihajajo polagoma tudi dokazi znanosti med ljudstvo in tudi najširšim slojem se mordjo odpirati oči, da ni vse tako; kakor trdi duhovnik, njegove pridige in njegove knjige.
Modernisti so hoteli rešiti cerkev. Namesto podlage, ki je v dol-
gi dobi strohnela, so jej hoteli dati nov, čvrst fundament. Svoje zmote naj bi cerkev odkritosrčno priznala, kar je znanost dokazala, naj bi sprejela, svojim ljudem naj bi dovolila, svobodno raziskovati dejstva, da bi čim lažje našli resnico. Modernizirati so hoteli cerkev; to se pravi: Namesto srednjeveške cerkve so hoteli postaviti cerkev nove dobe, ampak vsi temeljni nauki krščanstva, vsa krščanska etika naj bi ostala ohranjena. Tako naj bi se omogočilo tudi tistim, ki ne morejo verjeti na komando, ker imajo odprte o-či, da bi ostali kristjani, ali pa, če so že zapustili cerkev, da bi se lahko vrnili vanjo.
Ljudje so imeli lepe namene, ampak krvavo so se zmotili. Cerkev se noče modernizirati in — če se prav premisli — se tudi ne more. Ustanovljena ni bila v naših dneh, ne za naše dni, ampak v minulih časih, in še takrat ne za potrebo svojega časa, temveč le za potrebo posameznih ljudi, ki so z njeno pomočjo hoteli vladati. Go-spodovalec je značaj katoliške cerkve in zato je bilo povsem v redu, da je papež pred štiridesetimi leti razglasil svojo nezmotljivost. Katoliška cerkev mora biti avtokratska in na čelu ji mora biti brezpogojen avtokrat; čim bolj se izpreminja svet in življenje vseokrog, tem bi-ezpogojneje mora cerkev vztrajati na stališču preteklosti in svoje neizprememb-nosti.
Rimski papež je v pravem pomenu naslednik rimskih cesarjev. Seveda, Rim je propadel in moč rimskih cesarjev je izginila. Ali dasi je tisoč znamenj kazalo bližajoči se pogin, je rimsko cesarstvo do zadnjega konca ostajalo, kar je bilo. In tako je moralo poginiti. Tudi sedaj se kažejo znamenja; Rim ostaja, kar je bil. Modernizirati se ne more. Tistim, ki hočejo cerkev sprijazniti z novim časom, kaže vrata, ali pa jih moralno sili, da jo zapuščajo sami.
Pred kratkim je znani nrofesor Schnitzer, eden najbolj znanih “modernistov” na Nemškem, ki mu je cerkev že prepovedala ma-ševanje iu ga tudi hotela spraviti ob kruh, napisal, knjigo, v kateri dokazuje, da papeštva ni ustanovil Jezus, Te dni je vodja italijanskih modernistov Murri, ki je bil tudi že suspendiran “ab divinis”,, slekel duhovniško suknjo. Tako se zaključujejo vsi poizkusi moderniziranja cerkve z neuspehom. Cerkev ne vidi, da podi od sebe svoje najboljše prijatelje, tiste, ki zastavljajo svoje najboljše moči, da bi jo rešili. Tem pokazuje vrata, ker ji hočejo izgladiti pot v novo dobo. V njej ostaja, kar je-srednjeVeškega.
Vpričo tega ne more biti dvoma o koncu. Srednjeveški Rim gre po tisti poti, po kateri je korakal stari Rim. In konec bo enak.
“R. P.”
Pozor.
Veliko ljudi po raznih krajih Združenih držav se vznemirja radi nenavadno veliko smrtnih slučajev na bolezni prebavnih organov. Mi V£m hočemo dokazati vrednost zanesljivih zdravil, katere bi morali vedno imeti pri roki ter jih rabiti, kakor hitro bi najmanjši znak, bodisi kakršnegakoli nereda opazili pri prebavnosti. Trinerjevo ameriško zdravilno* grenko vino je zdravilo, katero bi morali rabiti v takih slučajih, so-sebno v slučajih nepravilnosti v želodcu in nerednega prebavijo-nja, v katerih je to zdravilno grenko vino gotova odpomoč. Ono hitro odstrani vse nečistosti iz krvi, zaeno pa ojači cel prebavni zistem, ga spravi v naravno stališče ter-da telesu prijeten čut zadovoljnosti. Vsako odlašanje pri znakih bolezni prebavnih organov postane lahko velika nevarnost za drobje iz katerega nastane občutljiva bolezen. V vsakem takem slučaju rabite takoj Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino. Ono Vani bode pomagalo.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, Tli.
| Vsak slovenski delavec | I in napredno misleč človek j 1 bi moral brati “Glas Svo- j | bode” in se nanj naročati, j
Slovensko Delavsko Podporno in
urr^Penzijsko Društvom
T T V f
Ustanov.
• » m +	*
W
21. nov. 1909

DABRAGH, PErVNSYl.A ANIA
GDAV1NI ODBOR:
PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsbung, Pa. Box 51.
TAJINTK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGiAJlNIK: Jos. Klavžar, Ada msburg. Pa. Box 88.	, ,	,
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adan»burg. Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM. Aroma, Pa.
Iti2¿ú
:. ¿ ’ .-¡pri?.
1. ir*-
DC STARE DOMOVINE.
Izvirno poročilo.
(Dalje in konec.)
Ne da bi Lesjaka, župnika v št. Jerneju, sodišče pozvalo, uaj se odzove zaradi božje poti ali zaradi obtožencev, je poslal ta, ko je izvedel, da so obtoženi ovadeni sodišču v Novem mestu, sledeče pismo :
Slavnemu c. kr. okrožnemu sodišču v Novem Mestu.
V kratkem mislim bode pri sl. c. kr. okrožnem sodišču glavna razprava proti Karlu Piletič et consortes. Skoro gotovo se bode vprašanje dotaknilo tudi tu vsluž-benih duhovnikov, kako stališče zavzame nasproti tem “lurdskim” zmešnjavam tukajšni farni predstojnik? Zato podajam od infor-mationem sl. okr. okrožnemu sodišči! sledeče poročilo:
I.	Vsi tu uslužbeni duhovniki smo bili in smo nasprotniki tem lurdskim burkam. Nobenega tozadevnega dopisa v “Dol. Novicah” ni pisal kak duhovnik. Izjemo dela pri tem le gosp. Leop. Kolbe-zen, bivši kaplan tu, sedaj v Mirni peči.
II.	Zakaj so K. Piletič etc. taki lurdski gorečniki? Iz same —• dobičkaželjnosti. Parcela, na kateri je studenček in podoba, je last njegovega očeta -Jerneja Piletič. Tu je napravil sin ali oče o-št arijo — buschensehank — kjer se prav krepko popiva. On je pa tudi — in to je poglavitno — “šacmeister” — ondi nabrane miloščine, ki ni mala.
Jakob Bukovec ima blizu ondi malo bajtico, Rakovnik štev. 3 in je tudi nekak pomagač pri izprazil je vanju ondotnega nabiralnika. Tomazin Viktor, po poklicu sobni slikar, sedaj pa prodajalec raznih devotionalij ter nad vse goreč razširjevalec lurdskih “čudežev”. — Zato bi bilo prav, da se pri tej priliki
Til. kliče Karol Piletič na odgovor :
drugim maščevati, kar je razvidno iz tega, da je pismo jako sovražno pisano. To pismo ni škodilo obtožencem, — ker se na pisma duhovnikov še ne ozirajo naši sodniki, — ali v jezi je Lesjak izgubil svojo razsodnost in mesto, da bi pomagal svojim faranom iz nevarnosti, kar bi vsak duhovnik bil storil, jih je hotel potisniti v nesrečo. In imenoval je pri tem češčenje lurške matere božje v Rakovniku, katero je on sam bil upeljal, — burke in rabo vode studenčka v Rakovniku, ki se je pod njegovo asistenco namešal z vodo iz Lurda, in blagoslovil pod njegovo asistenco, goljufijo, varanje ljudi. Naj si bodi kakor že, vsakatero češčenje je praznoverje ; kat. duhovniki vodijo ljudi na eateško božjo pot, vodijo jih k “Mariji pomagaj” na Gorenjsko, na Luša rje na Koroški meji in škof celo v Lurd na Francoskem. Raz leče oznanjajo naši duhovniki ob vsaki priliki veliki pomen sv. Marije, pravijo in pišejo, da je I Marija najveeja pomočnica pri ! bogu in da ona pozna vse vede, u-j eenosti sveta in nebes; meseca majnika opravljajo večernice Ma-| riji na čast; — njej v čast postav-i ljene kapelice in jih blagoslovljajo Brez češčenja Marije slov. duhovnik ne bi mogel biti; to mu daje največ gradiva za pridige in tvarine za vnemanje deklic in fantov za njegovo cerkev. Pravijo, da so nekateri posvetni duhovniki in mnihi ljubosumni na boga, ker i-ma Marijo pri sebi v nebesih, in jo nimajo živo tukaj na zemlji. Pri pravlja se baje v vodstvu kat. cerkve dogma, to je nauk cerkve.' katerega morajo vsi verniki priznati, da je prišla Marija živa v nebesa! V Marijinem eeščenju je za niožke tudi češčenje onega, kar v ženski možke na-se vleče. Človek ustvarja svoje bogove po svojem mišljenju, jim daje lastnosti, kakor jih sam želi, — ima. — Pre berite Lesjakovo pismo in izvede-
li boste, kako je v jezi kat. duhovnik izbletal, kar misli v resnici o češčenju matere božje. “Burka,” je pisal kat. duhovnik, je tako čaščenje, in raba blagoslovljene vode je goljufija, varanje ljudi. On sam pa je te burke in te goljufije vpeljal v veliki svečani procesiji. V cerkvi krstijo z blagoslovljeno vodo. Tedaj je po mnenju tega kat. duhovnika bodisi kako češčenje Marije burka, in raba blagoslovljene vode goljufija, varanje ljudi. — Anton Lesjak je kat. duhovnik, je župnik v št. Jerneju; iz št. jernejske fare prihajajo župniki za kanonike v Ljubljano; ta bo menda že vedel, kaka burka je češčenje Marije in kaka goljufija je raba blagoslovljene vode!
Napisal sem to, da bralci izveste, kako se pri nas doma kak duhovnik iz ljudstva norca dela, kako ga vodi v procesiji s podobo matere božje okoli, a čez nekaj časa pove pobožnemu ljudstvu, da je vse burka, goljufija, varanje pobožnih ljudi.
V tem primeru vidite, kako je potrebno, da se reši kmet iz rok teh ljudi, teh učenikov, voditeljev. Ni lepo, ako je kako ljudstvo preveč zarukano v kako verstvo; dobro je v našem zdajšnem svetu, da ima odprte oči in naj posebno gleda na razna češčenja, katere proglaša kat. duhovnik za svet.otaj-st.va kat. verstva, v jezi pa jih proglaša kot burke, goljufije ljudstva. —
JETIKA V OTROŠKIH LETIH.
Jetika ali tuberkuloza je v o-troških letih pogosta. Pojavi se kot pljučna ali kostna jetika ali pa se loti le posameznih delov o-troškega telesa, n. pr. členkov, kože, žlez itd. Nekatera tuberkulozna obolenja, kakor vnetje možganske opne, se pojavljajo po pretežni večini le v otroški dobi. In slednjič tudi tako razširjena skrofulo-za kože in žlez.
Jetiko provzroea silno majhen, prostemu očesu neviden životvor, bacil tuberkuloze, ki se ua vse mogoče načine lahko vrine v človeško telo, n. pr. po sopilih, prebavilih, skozi kožo itd. Glavni razširjevalec bacilov tuberkuloze je jetični človek, in sicer izločuje bacile po-največ s pljunki.
Jetika se ne podeduje, temveč otrok oboli, ker se je okužil. Zaradi tega pri naši mladini v premnogih slučajih lahko preprečimo razvoj jetike. Skrbno jo moramo varovati okužbe.
V prvem letu starosti se moramo ozirati predvsem na ozko doti-ko z babico, materjo in pestunjo. Kako lahko je ena teh jetična in prenese svojo bolezen na otroka. Ravno tako jo prenašajo drugi ljudje, ki poljubljajo otroka in ga pritiskajo k sebi. Nikdar več v svojem življenju ni človek tako zelo izpostavljen takoimenovani o-kužbi po kapljicah, kakor v prvem letu svoje starosti.
Pozneje igrajo važno vlogo različne otroške razvade. Otroci lazijo in se igrajo po tleh in valjajo
celo svoje jestvine po prahu. V prahu pa se bacili tuberkuloze naj-trdovratneje drže. Tako se otrok posredno ali neposredno okuži s prahom. Ravno tako opasna je ta-koiinenovana okužba po nesnagi (Schmutz- und Schmierinfektion), ki provzroea jetiko pa tildi mnoge druge otroške bolezni.
Ko je otrok nekoliko dorastel in je začel hoditi v šolo, pride zopet okuženje od osebe do osebe v poštev. Od prijateljev in sošolcev, ki kašljajo, na katere pa nihče ne pazi. se naleze otrok jetike.
Ce hočemo našo mladino obvarovati te strašne kuge, pa moramo paziti tudi na to, da se ojači naravna odporna sila, ki jo ima vsak človek in ki ga ščiti pred boleznimi. Dajajmo otrokom zdravo, tečno hrano, navajajmo jih na zrak, krepimo jim telo s telovadskimi vajami in primernimi športi. Velike važnosti je tudi zdravju primerna obleka. Slednjič moramo gledati na to, da se nikjer v obliž-ju otrok ne nabira prah in ž njim zalega bacilov. Otroška soba naj bo kolikor mogoče priprosta, brez blazin in preprog, oprava gladka in svetlo pleskana, da se nikjer ne more nabirati prah, tla iz trdega lesa ali še bolje preprečena z linolejem, ki se da temeljito pomiti.
Dr. B.
POSLANO.4
V predzadnji številki “Gl. Sv.” je pisal readinski dopisnik, kako hudo sem se pregrešil čez socializem. Med drugim piše nekaj o 2. mračnjakih, ki da sta prišla iz bližnje slovenske naselbine Steel-tona, beračit za novozgrajeno cerkev. Dopisnik se pri tem huduje na človeka brez načel itd. Jaz mu povem prav tiho na uho, da so moja načela že prava in če sem o-hiskal moža, ki je moji prvi hčeri boter, nobenemu nič mar. V dopisu me napada kakor človeka brez pomena. Da nimam sedaj za njega pomena, je že mogoče. Imel sem ga pa pač takrat, ko sem mu poslal denar, da je prišel v ’Ameriko in koliko sem mu še drugače dal, polagal zanj varščine; itd. je “hvaležnež” menda že pozabil. — Za danes samo toliko, a če mu ni dovolj, mu lahko postrežem še s čim drugim.	Anton Košmerl
~ Vsako “Poslano” smatramo za plačan oglas, za katerega ni odgovorno ne uredništvo, ne uprav-ništvo.
Listinca uredništva.
V. Z, v Clinton, Ind. Dopis priobčimo v prihodnji številki, ker nam nedostaja v današnji prostora. —
— Dopisnike prosimo, naj nam pošljejo dopise vsaj do ponedelj ka. Na dopise, ki pridejo šele v torek ali celo v sredo, se uredništvo žal ne more ozirati in jih mo ra odložiti za prihodnjo številko.
Celoletna naročnina na “Glas Svobode’”je $2.00 (dva tolarja)
I Največji čudež današnjega dne. §
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Tehgrafično pošiljanje denarja v stari kraj za 50 centov.
Vsaki, kateri plaža 50 centov več, kakor je navadno plačal pri pošiljanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele-grafično v stari kraj.
Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan » čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemnik denarja v starem kraju ne plača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
Puskusite in prepričajte se
Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila.
Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo.
IVAN NEMETH,
BANKIR
Blv. cesarski in kraljevski konsul. agent.
457 Washington Street, flew York, N. Y
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
-	T
n 4* 4* 4* 4* 4* 4* *1*4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*4*4* 4*4» 4* 4*4»®
IV času dela in. jela. spomni se' |na ne-delo in ne-jelo.—
$ Zemlja za kmetije, in kmetije
§ MISSOURI!	MISSOURI'
jSj Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake it 5- vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 ¡sr dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25—50 dol. ct Sjj! aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. ¿j jSf Kmetije 16—30 dolarjev aker.	flr
(?) Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos fiL Q zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah (j) enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz flt Q ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko- (s/
§reninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih fiL laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov (3) (?) zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na fit 0 pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se (5) ^ mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.	^
| F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. g
AVSTRO'ÄMEPtlKäNSKÄ-LINiJA.
i\ ft m
NOVI PAR03R0DI VOZIJO iz AVSTRO-OGZRSXE V NEW YORK in OBRATNO
m?
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORK A:
M. Washington 31. Aug. 1910 Argentina......14. Sept 1910
Oceania...............5. Oct.
Alice............12. Oct. 1910
P iruiki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 5Jte ceste v Sjuth Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co., S;JL
2 Washington St.,	New York, N. Y.

a.	) kje je dobil dovoljenje, da je ondi napravil nabiralnik (Op-ferstock^, kar nasprotuje dvornemu dekretu z dne 16. 6. 1784. Cf. Dnbr. pg. 520.,
b.	) Kam so zginili tisočaki darovanega denarja? Po našem računu bi to znašalo že okrog 3000 K v posojilnici je pa samo 488 K,
c.	) Kedo mu je dal oblast sploh ondi denar pobirati brez vsega nadzorstva;
d.	) Kje je dobil dovoljenje ondi zidati in z basenom in vodo ljudi varati, ko mu je farno pred-stojništvo pisalo, da se ne sme nič započeti, dokler knezoškof. ordi-narijat v tem kaj ne vkrene.
O drugih nerednostih ondi se bode poročalo e. kr. okrajnemu glavarstvu. Zdelo se mi je potrebno sl. ckr. okrožnemu sodišču vso zadevo pojasniti. Tako ne more dalje iti, da bi se toliko svote zaupale ljudem, — ki so vedno v denarni stiski in to brez vsake kontrole.
Farni urad v Št. Jerneju, dne .13. junija 1910.
Anton Lesjak rnp. župnik.
V tem pismu se je duhovni mož večkrat naravnost zlagal. Le duhovniki so razbobnali v “Dol. Novicah” božjo pot, in ta list urejuje kanonik. Gori povedano svedoči, kako- se je Lesjak sodniji a tudi drugem lagal. S tem pismom se je hotel Las ja k nad Piletičem in

KEeeouj/Js
ustanovitelj
Ako trpite na:
Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate reumatizem, glavobol), škrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomazano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E.C. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem ! brezplačno.
Popolno Resnico in ne prazno Govorjenje
DOKAZUJEJO TSKUŠENI ZMOŽNI IN VEŠČI ZDRAVNIKI. Ni dovolj biti samo zdravnik ter imeti razne oglase po časopisih. Naš ubogi, bolni Slovenski narod potrebuje, dobre vešče in izskušene zdravnike kateri jim zamorejo v bolezni tudi resnično pomagati, ker naši bolni Slovenci ne morejo njih težko prisluženi denar v neuspešne svrhe proč metati ter prazne žepe neveščih zdravnikov polniti ter si z njih slabimi zdravili bolezen še bolj poslabšati.
ROJAKI! ne verujte sladkim in lepim besedam takih zdravnikov kateri se v malih oglasih in časopisih samo hvalijo in pisarijo o njih veščnostih, kateri ne morejo niti jednega povoljnega slučaja njih zdravljenja dokazati.
Zdravnik. THE COLLINS NE V YORK MEDICAL INSTITUTE so dobro poznati med vsem Slovenoem. Ti zdravniki se žrtvujejo že monogo let za naš bolni Slovenski narod ter njih dobroto in zadovoljnost. Učili in prakticirali so mnogo, mnogo let rako da so sedaj zmožni, z najboljšim uspehom ozdraviti vsakovrstne bolezni najsibode še tako zastarana in zanemarjena vsled nepravilnega zdravljenja in slabih zdravil, drugih zdravnikov. Na tisoče in tisoče zahvalnic, ter veselje in zadovoljnost mnogobrojnih družin Yam to dokazujejo ter hvalijo požrtvovalno m uspešno delovanje teh zdravnikov.
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE sprejema samo najboljše, najvešče in najiskušene zdravbike kateri prakticirajo zdravila. Tu ga ni bolnika, katerega bi ti zdravniki odpustili nezadovoljnega in da bi mu ne bilo pomagano. Zailravila katere zdravniki tega zavoda predpišejo so najboljša na svetu in katera nikdar svojega oilja ne zgreše ter vedno pomagajo proti bolezni.	@
Ako toraj trpite na kakoršni koli bolezni, najsibode nova, akutna zastarela ali kronična, ne čakajte dokler se ista še bolj ne poslabša in da ne postane neozdravljiva, temveč poiščite si pomoč takoj in nemudoma.
Ako zahteva Vaša bolezen takojšnjo pomoč, pišite ali pa pridite brez obotavljanja in čakanja. Ako ne veste »ami prav gotovo kaj da Vam manjka in na kakej bolezni da trpite vprašajte zkravnike The Collins New York Medical Institute pismeno ali osebno nakar Vam bodejo isti z veseljem in to popolnoma brezplačno razložili ter svetovali.
To je smoter in požrtvovalno delovanje zdravnikov tega zavoda, potom katerega postajajo vedno bolj priljubljeni '.n slavni. Vsa pisma naslovite na: Dr. S. E. Hyudmann M. D. of
The Gollins New York Medical Institute
140 W. 34th Street - New York City.
Uradne ure za osebne obiske so; vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan
in vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure.
V OHUN.* * * * *
SPISAL J. F. COOPER.
(Nadaljevanje.) Šestindvajseto poglavje.
Ko je bila Henriku naznanjena razsodba, so ga pustili nekaj ur še pri očetu in sestrah. Gospod Hvarton je objokaval strašno sinovo usodo v nevtolažnem obupu in Fanikino dušo je zmlevala bolest, ki je ni opisati. Edino teta I-vanka je. bila razmeroma mirna, kajti ona je imela slepo zaupanje v VVashingtona. Bil je doma z iste naselbine kakor ona in dasi se nista bila nikdar v življenju sešla, je vendar poznala, zelo dobro njegove čednosti in je vedela, da je •¡sicer strog, toda pravičen in dobrotljiv mož. Vrhu tega je vedela gospodična Petnova, da je Henrik nedolžen na zločinu, katerega je bil obtožen, in v naivnosti, ki cesto prebiva v plemenitih srcih, ni ■ mogla zapopasti, da bi popolnoma nedolžen človek zares mogel trpeti kazen.
Proti poldnevu je od reke gor dospel ua polje pred hišo, kjer je bil Henrik v zapora, oddelek brambovcev — imel je prisostvovati jutršnji eksekuciji angleškega vohuna.
Dunwood se je bil povrnil k svojemu eskadronu — ni mogel prenesti tega, da bi bil priča obupa Hvartonovih. Tudi on je stavil, kakor gospodična Petnova, velike upe na Washingtonovo milost, dasi so ga v drugih trenotkih zopet napolnjevali naj krutejši dvomi in bojazni. Bil je dobro znan z vojnimi zakoni in bolj vajen soditi Washingtona kakor generala nego kakor človeka.
Nestrpno je čakal na kurirja iz glavnega tabora, ki je moral dospeti vsak čas, kajti glavni tabor je bil nedaleč na zapadnem bregu Hudsona. Poročnik Mazon, ki je odhajal na rekognosciranje proti sovražnemu oddelku, pomikajoče mu se ob reki navzgor, ga je našel v najveeji razburjenosti.
“Ta negotovost ine ubije!” mu je potožil major. “Ne ljubi se mi nobena stvar . . . Ah, da bi že prišel enkrat!”
“Na, glejte ga!” pa je v istem hipu vzkliknil Mazon. “Tu drvi gor po cesti — gotovo prinaša dobro vest. Da bi le! Nič prav rad bi ne videl tega korajžnega fanta plesati v zraku.”
Dunwood je slišal le malo te rahločutne izjave, kajti že je bil skočil čez plot in je stal pred kurirjem.
“Kaka vest?”
‘ ‘ Dobra, ’ ’ je odgovoril sel in izročil majorju pismo.
Dunwood si ni vzel časa, da bi Čital. V ogromnih skokih je drvil proti hiši in planil v sobo, kjer je bila zbrana Hvartonova družina.
“Ah, Dunwood?” je zavpila Fanika in mu stekla naproti. “Iz-gledate tako veseli — ali prinašate pomiloščenje?”
“Tukaj Fanika. . . tukaj, Henrik . . . tukaj,” je sopel Dunwood skoro brez sape in s tresočimi prstmi prelomil pečat. “Tu je pismo — poslušajte! ’ ’
In vsi so posluhnili napeto — a tu so videli, kako se je radost na Dunwoodovem obrazu hipoma u-maknila topi grozi.
V zavitku ni bilo dragega kakor smrtna obsodba vojnega sodišča, pod katero so bile zapisane besede:
“Potrjeno — Jurij Washington.”
“Izgubljen je, izgubljen je!" je kriknila Fanika in omahnila v te lino naročje.
“Moj sin, moj sin!” je ihtel stari mož. “Na zemlji ga ni usmiljenja — samo v nebesih! Naj bi Washington nikdar sam ne potreboval milosti, ki jo odreka mojemu nedolžnemu sinu”.
“O, kruti Washington!” je zadonelo tudi iz gospodične Petno ve ust. “ Preveč se je že navadil prelivanja krvi — to je njegov značaj čisto predrugačilo.”
‘Ne grajajte ga!” je rekel Dunwood. “General je odločil tukaj, ne človek! Zastavljam svojo glavo, da ta udarec, ki ga mora zadati, njega samega boli."
“O, kako sem se varala njem!” je tožila Fanika. “On ni odrešenik svoje domovine — on je mrzel, brezsrčen trinog! O', Don wood, Dunwood, kako slabo ste mi ga opisali.”
Mirujte, draga Fanika. Za božjo voljo, ne govorite tukaj tako ! On je samo čuvaj in izvrševalec zakona.”
“Imate prav, Dunwood,’ je povzel zdaj besedo Henrik, čigar junaško srce pod strašnim udarcem ni omahnilo. “Jaz . . . jaz sam ga ne morem obsojati ... na robu groba nečem biti krivičen. V času kakor je sedaj — ko je Vaši stvari še-le pred kratkim vsled sramotnega izdajstva grozila poguba — se Washingtonovi nevpogljiVosti ne čudim. A jaz ne morem storiti zdaj drugega nego da se pripravim na svoj strašni konec, ki je tako blizu . . . Vam, major Dunwood, velja moja prva prošnja.” “Govorite,” je ječal Duwnood, Henrik je pokazal na očeta in rekel:
Bodite staremu možu tu sin — bodite slabotnemu siromaku opora in ščit zoper nadloge, ki mu jih utegne nakopati na glavo moja sramotna usoda. Nima veliko prijateljev med voditelji te dežele — naj bi bilo Vaše vplivno ime med njimi!”
“Bo.”
“In ta nedolžna sirota,” je nadaljeval Henrik, kazoe na Saro, ki o vsem tem, kar je pretresalo druge, ni razumela ničesar. “Jaz je ne morem več maščevati . . . ali, proč s takimi mislimi, ne spodobijo se v tej uri. Pod Vašim varstvom, Dunwood, naj bi našla zavetja in miru.”
“Bo,” je šepetal Dunwood. “Naša teta Vam je v sorodstvu, tu je nepotrebna vsaka beseda, ali tukaj —” pri teh besedah je prijel Faniko za roko in pogledal ljubeče v njen objokani o-braz. “Tukaj je naj dragocenejši zaklad. Sprejmite jo na svoje srce in gojite jo kakor bi gojili nedolžnost in čednost.”
Major je segel ognjevito po roki ljubljene deklice, Fanika pa se mu je umaknila in skrila obraz na tetinih prsih.
Ne, ne,” je šepetala. “Nima prostora v mojem srcu, kdor je pomagal uničiti mojega brata.” Henrik jo je gledal nekaj časa resno in sočutno.
Dragi Henrik,” ga je prosil major. “Vidim, da je najbolje, da se zdaj ne dotikamo te stvari . .. Bojim se,” je nadaljeval z žarečim obrazom, “da ima gospodična Fanika slabo mnenje o meni — in izpremeniti to mnenje, ji je morda komaj več mogoče.”
Ne; ne, ne!” je brž vzkliknila Fanika. “Tista zmota je pojasnjena, major Dunwood — Izabela je razgnala vse moje dvome s svojim poslednjim izdihom.”
Blaga duša,” je šepetal Dunwood. “Ali Henrik, prizanesite zdaj svoji sestri, da, prizanesite mojim lastnim čutilom.”
Preveč težko mi je,” je rekel Henrik, objemši Faniko, “zapustiti sestri brez varuha . . . Njiju dom je razvalina, usoda jima skoro ugrabi zadnjega zaščitnika,” — pogledal je na očeta — “in li morem mirno umreti, če pomislim na nevarnosti, katerim ostaneta izpostavljeni? . . . Dobra gospodinja te hiše je že poslala po duhovnika, ki me naj pripravi na poslednjo pot. — Fanika, ali mi hočeš olajšati poslednjo uro in privoliti, da te ta duhovnik združi z Dunwoodom?”
Fanika je nemo odkimala. “Zavoljo tvoje nesrečne sestre zavoljo mene —.”
“Tiho, Henrik, srce mi raztrga vaš,” je prosila Fanika razburjena, trpinčena. ‘1 Za nič na svetu ne bi mogla v takem trenutku sklepati tako svete vezi. Storilo bi me nesrečno za vse življenje.”
“Ne ljubiš ga!” je vzkliknil Henrik očitajoče.
Fanika si je pokrila z roko oči, podala drago bratu in šepetala “Motiš se.— motiš se.”
“Tedaj mi obljubi, da pozneje, ko ti postane spomin na mojo žalostno usodo milejši, njemu, najboljšemu mojemu prijatelju, po dariš roko, in pomirjen bom.” “Obljubim!” je rekla Fanika s povešenimi očmi, Dunwood pa je nemo, a vroče pritisnil na usta njeno roko.
“Teta, ali naju hočete pustiti trenutek s prijateljem sama? I-mam se pogovoriti z njim o atva-
reh, ki bi Vas po nepotrebnem razburjale.”
Morda bi pa jaz le še utegnila poiskati Washingtona ?5 ’ je menila zdaj teta.
“Zakaj bi se ne mogli obrniti na Harperja?” je vprašala Fanika, ki se je bila naenkrat spomnila besed, ki jih je govoril takrat pri slovesu neznani gost na Kobiljeku.
“Harper!” je hlastno ponovil Dunwood. “Harper! Kaj je z
njim? Ali ga poznate?” “Bil je
dva dni pri nas,” je povedala Fanika, “takrat ko so vjeli Henrika.”
“In — in — odkod ga poznate?”
“Nismo ga čisto nič poznali. Nekega večera je prišel k nam popolnoma tujim mu ljudem — m ostal pod našo streho med hudo nevihto. Kazal je zanimanje za Henrika in mu obljubil svoje prijateljstvo.
“Kako?” je ostrmel major “On je poznal Henrika ?”
“Gotovo; on, Harper sam, je povzročil, da je odložil Henrik svojo masko. ’ ’
“Ali,” je dalje izpraševal Dunwood in prebledeval od razburje nja. “Harper gotovo ni vedel, da je Henrik častnik kraljeve arma de
“Gotovo da je vedel!” je vzkliknila gospodična Petnova. “Saj nas je še posvaril pred nevarnostjo, ki preti Henriku!”
“ Ponovite _mi še enkrat. . . Kaj je rekel? Kaj je obljubil?” je nadaljeval Dunwood z mrzličavo hlastnostjo in nestrpnostjo.
“Pozval je Henrika, naj se v morebitni nevarnosti obme nanj, in je obljubil, da poplača gostoljubnost očetovo na sinu.”
“In je rekel to, ko je vedel, da je Henrik angleški častnik?” “Gotovo — in ravno z ozirom na pretečo mu nevarnost.”
“O,” je vzkliknil Dunwood pre-radosten, “potem je vse dobro ---potem ga lahko rešim! Da, gotc-vc, Harper ne pozabi nikdar, kar je obljubil! ’ ’
“Toda — ali ima tudi moč?" je
vprašala Fanika dvomeče. “Li mo re omehčati Washingtonovo tirno?”
“Da li more?” je vzkliknil major. “Ako bi on ne mogel, kdo sicer bi bil v stanu to? Vsi naši prvaki skupaj niso nič v primeri s tem Harperjem! Toda — Vi imate njegovo obljubo 1 ’ ’
Njegovo prostovoljno, slovesno obljubo —- potem ko mu je bilo znano vse.”
Potem bodite mirni — zakaj Henrik je rešen! ’ ’
In brez nadaljnega pojasnila je zdrvil ven, pustivši Hvartonove največji osuplosti, in minuto pozneje so ga videli galopirati čez polje.
Henrikova usoda se je — kakor je bilo videti — obračala na bolje in vsem je postalo lažje pri srcu Posebno pa Faniki, ki je vendar tako slepo zaupala ljubljenemu Dunwoodu! In ko si je poklicala v spomin še vso blago, ljudomilo Harperjevo prikazen, se je udala prosto vsa nanovo-vzcvetelini u-pom . . .
Z okna, pri katerem je stala, je uživala svoboden razgled na goro, na kateri je bila medpotoma zapazila tisto skrivnostno kočo. Pobočje te gore je bilo strmo in pusto, tu in tam je rasel kak pritlikav hrast. Vznožje te v koničasti obliki se vzdigajoee gore je bilo oddaljeno komaj deset- minut od hiše — in tam zgoraj je zagledala Fanika ta hip moža, ki je stopil izza skale, a pri tej priči zopet izginil.
To se je ponavljalo, večkrat, kakor da ima begunec (za takega ga je smatrala Fanika) namen, re-kognoscirati gibanje vojakov spodaj.
Faniki je px-išlo takoj na misel, da je krošnjar; vsekakor je bila to ista postava, kakor jo je Inla videla sinoči pri kččici. Harvey pa je bil v njenem spominu v tako tesni zvezi s Harperjem, da se je globoko zamislila.
“O,” pa je zdajci vzkliknila in tekla k durim. “Dunwood se je vrnil!”
Hip pozneje je vstopil major — z mračnim obrazom.
bilo mogoče najti ga . . . Vendar ga bom videl lahko še nocoj ...” “In-li niste bili pri Washingto-nu” je vprašala gospodična Petnova.
Dumvood jo je razstreseno gledal nekaj časa in odgovoril potem z obotavljanjem:
“Vrhovnega poveljnika ni bilo v glavnem taboru. Toda, Fanika, povejte mi še enkrat vse, vse okol-nosti Harperjevega obiska — sleherno vseh njegovih besed — vse, vse, nakar se le morete spomniti! ’ ’ Potem ko je izpolnila deklica njegovo željo z natančnostjo in s čudovito dobrim spominom, so se zopet razjasnile Dunwoodove poteze.
M
‘Rešeni smo, rešeni smo!” je zvenelo veselo iz njegovih usten.
Tu ga je prekinil glasen prepir zunaj pred durmi.
Dalje prihodnjič.
Fanatični verniki “of holly rollers” pred sodiščem.
Verniki sekte takozvane Holy Rollers, postanejo čisto divji ka dar jih obsenči sv. duh kakor si to domišljujejo. Vpijejo, skačejo trgajo oblačila raz sebe in uga njajo podobne budalosti. Tako se je godilo v Atlanta, Ga. 14. t. m. kar na ulici, in policija je aretirala 70 teh rollerjev obojega spo la radi kalenja javnega mira in redal. Sedaj1 pa pride šele najlepše Ko so jih privedli pred policij skega komisarja, obsedel jih je hudič znova, in burka se je priče la v dvorani na magistratu, in sicer, kakor pravi amerikanec, ' free fight for all”. Stoli, mize, vse so polomili. Po dvorani je bilo polno raznih predmetov. Policija je bila brez moči, poslušalci, ki so prišli gledat in poslušat obravna vo so pobegnili, dvorana pa je iz gledala, kot bi v njej divjal hud vihar. Vendar, ko so se mameluki upehali, došla je draga policija na pomoč in še, ko so jih zaprli v ce lice, so nad eno uro tulili, rjoveli in upili, da je odmevalo po vsej .ječi.
Kedaj pridejo sedaj na drago ozir. na glavno obravnavo, poroči lo ne pove. Prav gotovo jih bo sodnik, ako ni sam roller, temelji to poučil, da je tudi vera, ako blazna, v svobodni Ameriki kaznjiva.
LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRDSTVO
V RAVENSDALE, WASHINGTON
VstAnovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash Tajnik: CIRIL ERMENC, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash.
POROTNI ODBOR:
RUDOLF PEČNIK	JOHN MAHKOVEC
FRANK PUSTOSLEMŠEK.
Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju.
7i\

Cernu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svcie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433,
m'
•0
M. A. WEISSKOPF, M. D.
------ ZDRAVNIK IN RANOCELNIK ------
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojini domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujuih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m
s
NA PRODAJ.
Dve dobro urejeni hiši, v bližini mesta z 17.000 prebivalci, in v bližini dveh tovarn, sta na prodaj.
Ena hiša ima štiri sobe z vso o-pravo, druga 9 sob, veliko klet in je pripravna za vsako trgovino. Obe liiši sta odaljeni samo 5 minut od kolodvora B. & O. R. R. in Pa. R, R.
Lepa prilika za vsakega Slovenca ali Hrvata.
Za pojasnila se obrnite na lastnika Jokob Bosiek, East Cambridge, Ohio.
Vam
je!
!”
je
“Izjalovilo se vzkliknil Henrik.
“Ali ste videli Harperja?” je hitela vpraševati Fanika.
“Ne — prišel je sem čez reko, ravno ko sem se prepeljal jaz na oni breg. Križala sva se — ni mi
it
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor-ti rano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina In stnodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18-ni.

AAA a’1
I
<
I
<
The Gutsch Brewing : =Co.=
Pivovari vloženega piva in znanega
KOIBUSSER WEISS PIVA
Sheboyg-an, Wise.
Telefon 90.

■*r	y i

Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
Za zunanje oglase ai odgovor no uredništvo ne upravništvo.
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19 ul.-
VLOGE 33,000,000.00
GLAVNICA . 3200,000.00 PREBITEK . . 3100,000.00
Prve I« edina češka državna banka v Chioagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele ■veta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
L
J
OTTO HORACEK
Diamanti, ure, stenske ure in zlatnina
Blue Island Avenue,
L
*
išt
I I *
K
S
£ OČI pregledamo zastonj
vb
Chicago, ID. i
Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in	o»
druge zlatnine.
Izdelujoči zlatninar.
:
!
*
** fr	ÍKS4* WttWtrt» H* Í» H* «* HA
Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Scblitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20c. Večerja s pijačo samo I5c.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bine Island Avenne
vogal 19. ni.
Gostilna "Slovenski Dom"
na
2230 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22. Mladič & Krampats.
GOSTILNA
kjer je največ zabave in največ vžifka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dolbi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, DL
Telefon Canal 1439.
ITALIJU
i
ADRIATIC
po staroj i najsigurnijoj
CUNARD LINIJI
POSTAVLJENA 1840 GOD
(Ma-AmurirMa migi
Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste
Novo Moderni utvrdjeni Šifovi CARPATHIA, -	13,600	TONS
PANNONIA, -	10,000	TONS
»ULTONIA, -	-	10,400	TONS
x Jedne Close Cabina $60 (dolara) do Naplest $60.00 (dolara) do Triesta I Fiume
CUNARD STEAMSHiP GO., Ud.
S. E. Gor. Dearborn & Randolph Sts.
CHICAGO
lil kod svakog obližujeg agenta.
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljhna leta 1888
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave., Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBan
Slovenska Svobod smisel Po d p. Zveza
USTANOV.
1908
INKORPORINA
1909
Chicago,
Illinois.
GLAVNI ODBOR:
ANTON5 MLADIČ, predsednik; 2848 Blue Island Ave., Chicago. MATU GAISIIEK, podpredsednik, Box 227 Nofcomis, Dl.
JOSIP WAN&EK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, Ul.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20tb St., Chicago; 111.
FVAti K ALAIN, blagajnik; 841 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZDRNIK3:
.JOSS!' BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ Box 271, Grand Works, 111.
LOUTS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
FOtROrPNIKI:
JAiQOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquarbers, Utah. ANTON DULLER, 3012 W. 25th St., Chicago, 111.
JOS. MATEO, Box 481, Claridge, P*.
POMOŽNI ODiBOR:
TV AW MLADIČ, 2236 Wood St.. Chicago, HI.
IVAN GHSHELL, 2470 Bine Island Ave., Chicago, 111.
WHJjSAM BUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
»r. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati Ba tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiijatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, W'is.
Uradno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu
V POJASNILO.
Neradi se spuščamo v osebne debate, posebno še z ljudmi, ki nas naravnost smrtno sovražijo, ne samo radi našega svobodomiselnega prepričanja, ampak kakor »sebe. Našim zvestim bralcem je znano, kako so se zaganjali v nas enkrat eni, drugikrat drugi. Na vse načine so se trudili, da bi u-propastili delavski list Glas Svobode, preganjali so ga potom sodnije, hoteli ugonobiti in v ječo poslati njegovega vstanovitelja in ga moralično in gmotno ubiti. Vse te nakaue, izvirajoče iz nesramne zavisti, strankarstva in lastne do-bičkaželjnosti, so se izjalovile, in list zavednih in svobodomiselnih slovenskih delavcev v Ameriki, Glas Svobode, stoji še vedno trdno in bo še v nadalje zagovarjal iu čuval delavske koristi slovenskega naroda, kateremu hočejo razni ljudje pod različnimi pretvezami, škodovati in ga izkoriščati . . .
Vedno smo stali na stališču, — in da imamo prav, mora priznati vsak razsodno in trezno misleč človek, — da je duševna svoboda, v dosego delavskih stremljenj, predpogoj vsega. Brez te svobdde ne moremo nikdar doseči kake osebne svobode. Brez duševne svobode si druge niti predstavljati ne moremo, ker le svobodno misleč človek more preso-jevati in soditi! Da smo povsodi in vsikdar zagovarjali to stališče, je vsakemu znano in tega nam tudi nikdo ne more oporekati: Vsaj poštenjak ne. In sedaj eujte, kaj piše chieaška “Radnička Straža”* v številki 34. z dne 12. augu-sta pod vzglavjem ‘‘Iz v jest a j slo-venskoga izaslanstva" v poročilu prvega jugoslovanskega sociali stičnega kongresa v Ameriki, ki se je vršil dne 3. in 4. julija v Chicagu.**
V tem poročilu je govor, ako zasluži to ime, sodruga Frank Petrič, ki je povedal med drugim, da sta prišla iz zapada dva človeka, imajoča svoj list, ki se je kazal prijatelja delavstva. Pri listu sta sodelovala Jos. Zavertnik, Frank Petrič in drugi iz socialnega kluba. Ti so potem odstopili, ker so se prepričali, da delata lastnika lista samo za profit, in se nista strinjala z agitacijo, katero so razvili Zavertnik in tovariši za socialno demokracijo.
To je tako grdo zavijanje resnice, da jo moramo odkriti. Res sta prišla leta 1903 Konda in Medica, na. izrecno prošnjo chicaških Slovencev, iz zapada, in izdajala potem v Chicagu list Glas Svobode, kakor sta ga že prej v Pueblo, Colo. Toda Glas Svobode se ni kazal prijatelja delavstva, ampak je bil že od vstanovitve
* in podobno tudi slov. list 11 Proletarec”, z dne 16. avgusta.
** Tu morapio pripomniti, da sismo dobili o kongresu nikakega •bvestila; štev. omenjenih listov »am je prinesel somišlenik v u-redništvo. _ „m i r m. fnjai.
delavski list, ne pa delavski prijatelj. Pri listu sta bila nastavljena, in za svo^ delo plačana Jos. Zavertnik kot urednik, Frank Petrič kakor potnik, kateri je, mimogrede omenjeno, prodajal tudi slike papeža Leona XIII.
Jos. Zavertnik in tovariši so kinali začeli spletkariti proti listu Glas Svobode in njega lastniku. Imeli so tajne seje, na katerih so ukrepali, (se učili anglpški . . .), kako bi lastnika prevarili in dobili list v svoje roke. Zavertnik je šel tako daleč, da je hotel upravitelja M. V. Konda prisiliti, da hi mu pokazal upravne knjige. Ko mu je ta odgovoril, da se nima za upravništvo nič brigati, je ‘‘odstopil”. (Jasneje bi se izrazili, če pravimo, da mu je upravnik pokazal prostor, kjer je pustil zidar luknjo!) Za Frank Petriča ni bilo, ko je prišel z potownija, mesta, in ta si je res prostovoljno poiskal službo. To je torej resnica o odstopu!
•Jezni, da se jim ni posrečilo dobiti lista, o katerem so že bobnali okoli, da je njihov, so vstanovili začetkom leta 1906 list "Proletarec”, seveda v upanju, da bodo Glas Svobode takoj uničili. (Pod-vzbujevalna pisma, katera je pisal John Petrič raznim zaveznikom, zakletnikom in sovražnikom Glasa Svobode, sosebno ona g. Pet-chetu, jasno kažejo, zakaj in kako se je vstanovil ‘‘Proletarec.”) Začeli so zoper Glas Svobode strahovito gonjo, ki pa mu ni prav nič škodovala, ampak mu še celo koristila. Trajala je nad 3 leta, in sedaj so se sodrugi in obersociji pri Proletarcu za nekaj časa odpočili, ter se pripravili na nov, brez-vspešen boj, ker brez vednega prepira miroljubna drhal ne more živeti. Izzivajo, in če jim par krepkih povemo, da jim brenči po ušesih, zaženejo vesoljni krik: Cini so začeli ....
In če je Glas Svobode “kšef-tarski list,” kakor ga blagovoli i-menovati ‘Radnička Straža,” prepuščamo sodbo našim bralcem.
Za Petričem je govoril hrvaški sodrug M. Glumac-Jurišič, ki se še vedno izdaja za urednika ‘‘Rad. _St.”, dasiravno je moral tam že davno vzeti slovo. Kakor poroča ‘‘Rad. S.” je Glumač razjasnjeval pomen kongresa in nato navajal težkoče, ‘‘katere so imeli slovenski sodrugi, ko so se morali boriti proti M. V. Kondi, ki je hotel slovenske soeialiste izrabljati
v	svoje svrhe. ” Vprašali bi Glumača, ako je bil on pri vstanovit-
vi	Proletarca v Chicagu ali sploh v Ameriki, da ve toliko o grabežljivosti vstanoviteljev Glas Svobode in početku ‘‘Proletarca”. Sodnik še le takrat sodbo izreče, ako ni podkupljen, ko zasliši obe stranki. Glumaču valda ne zamerimo, da nas tako sodi, seveda iz hvaležnosti, saj je ravno takov kakor i oni, ki so se zakleli, da morajo uničiti Glas Svobode. Nadalje vprašamo g. Glumača, ako je on kot bivši uradnik “R. S.” brezplačno delal? Gotovo ne! Ra-
čunil si je dobro, saj hrvatski narod rad da. Kaj ne g. Glumač, to je istina!
Sicer pa je znano, da privede o-sebna mržnja in sovraštvo človeka jako daleč. A da je mogel izustiti take besede socialist (recte anarhist) Glumač, ki je vžival od Kondata le dobrote, ki se je pustil od njega podpirati in preživljati, presega že vse meje. Ali je Glumač pozabil na čase, ko ni i-mel niti ficka v žepu, a se je ravno Konda trudil in pehal zanj, da mu je dobil mesto, ter mu med o-nim časom pomagal, da je čimprej “njegovo” glasilo izšlo? ter ga podpiral kakor brat brata. No, takrat je bil Konda druže, a za zahvalo, ko je od njega odhajal, mu ni rekel niti “piš’ me v uh’!” Ali ni to res, sodrug M. Glumac-Jurišič ? —
Spominjamo se pri tem sledeče dogodbice:
K staremu in poštenemu župniku je prišel mož ter ga prosil, naj mu posodi nekaj denarja.
Župnik ga vpraša:
“Ni res, midva sva prijatelja?”
“Seveda,” odgovori mož vesel, v upanju, da mu ho prijatelj takoj dal denar.
“No, ravno, ker sva prijatelja, ti denarja ne dam. Ker, kakor hitro ti posodim denar, se me boš ogibal, kakor hudič križa, bi postal torej moj sovražnik, jaz pa prijateljstva nočem razdirati!”
Ravno, ker vemo, da so naši o-pravljivci tudi naši osebni sovražniki, se za očitanja nič ne zmenimo. Ugotavljamo in vprašujemo samo sledeče:
Kdo je vstanovil po propadu Zore in z njo soc. kluba novi soc. klub? — Ali ne “ljudje okoli Glasa Svobode ? ” — Ali morda Glumač, John Petrič in Zavertnik, ki še o Ameriki sanjali niso.
Kdo je poklical v življenje socializem med slov. delavci v Ameriki? — Ali ne “kšeftarski” list Glas Svobode? —
Kdo dela še sedaj največ v pro-speh in korist slov. delastva v A-meriki? -— Ali ne Glas Svobode, “ki je hotel slov. socialiste izrabljati v svoje svrhe,” a sta si morala vstanovitelja časih posoditi denarza «bed !-----------
Ali se ne bori Glas Svobode vedno za delavce, ali jih ne opominja vedno k združenju, in ali ni svobodomiseljnost temelj socializma? Le izpodkopavajte ta temelj — posledice si pa samim sebi pripišite . . .
Besede, ki izvirajo iz osebnega sovraživa, nas na poti, katero smo si začrtali, ne motijo in ne vzru-jajo. Gorejšnje pojasnilo priporočamo slovenskim delavcem y premislek in prevdarek, nasprotnike pa poživljamo, naj nam na stavljena vprašanja stvarno odgovorijo, in potem se bomo dalje pomenili ...
Predno Zaključimo, naj še enkrat omenimo, da ni bil na prvi jugosl. soc. kongres v Chicago povabljen noben pristaš Glas Svobode, ker so se oni, ki so kongres vodili, bali. da jih ne bi kdo, ko so prav grdo lagali, prijel za dolgi in lažnjivi jezik.
Da delajo zahrbtno, smo davno znali, in tudi že večkrat dokazali.
Slov. delavstvo v Ameriki ve, s' kom ima opraviti, in zato tudi primerno plačuje — no zaslugah !. ..
DOPISI.
Greensburg, Pa. 6. aug. Dragi urednik: —•
V prvi vrsti mi oprostite, ko pošiljam to poročilo tako pozno, ker bi imelo biti priobčeno že v predzadnji štev. a je pomotoma počivalo v mojem žepu. Vendar prosim, da ga priobčite, ker bi me drugače sodrugi tukaj opravičeno zlasali, a tega si bogme sedaj, ko že tako ali tako veliko trpim, ne želim. Toraj k stvari!
Na zgoraj označeni dan, namreč zvečer zbralo se je tukaj okolu 8.000 premogarjev iz vseh krajev tega zakletega okrožja. Nameravali smo prirediti veliko parado v vzgled ter vspodbudo štrajkujo-čim, ter grozo in trepet skabom. Unijski uradniki so zagotovili vladne organe, da naj bodo brez vse skrbi, ker se bo parada vršila v najlepšem miru in redu, kakor se tudi je.
Druga parada 400 štrajkarjev se je vršila v South Greensburg, tudi danes. Na čelu parade so korakali 4 člani državne policije. Marealo se je proti Export minam,
da bi skabom pokazali svojo moč, ter jih, ako možno, navdahnili s človeškim čutom, da bi pustili nehvaležno delo, ter se nam pridružili. Bližajoči se omenjenim pre-mogorovom, se približata procesiji tudi dva automobila, polna oboroženih deputijev, kateri so nam, ko so nas vstavili, ukazali, da se moramo vrniti. Toda oni štirji člani državne policije so jim odgovorili, da bodo ako bi skušali zabraniti nadaljevanje obhoda, lahko kaj zastonj dobili. Nato so se deputiji osramočeni vrnili, mi pa smo nadaljevali z'parado, ki se je završila najlepše.
Premogar na štrajku.
Waukegan, 111. Cenjeno uredništvo: —
Prosim, odmerite mi mal prostorček v cenjenem listu Glas Svobode, da sporočim v našemu delavskemu listu razmere v wau-keganski naselbini.
O delu ne bom razpravljal, ker se dela bolj po malem, kakor menda povsodi v Ameriki. Meseca februarja se je vstanovilo v Wauke-ganu podporno družtvo št. 4, spadajoče k S. D. P. in P. D. v Dar-ragh, Pa. Res, pričetek je bil bolj težak, toda sedaj stojimo trdno in korakamo po začrtani si poti naprej. Napredujemo tudi v številu članov. Ker želimo večjega napredka, je sklenilo družtvo na zadnji mesečni seji, da prispeva vsak član po 25c na mesec v druž-tveno blagajno. Iz teh prispevkov bode družtvo plačevalo po $2.00 na teden bolniške podpore. To je jako lepa podpora, če pomislimo, da znaša sedaj bolniška podpora v slučaju bolezni skupaj *8.00 na teden. Sest- dolarjev se dobi iz glavne blagajne, kamor se pošilja asesment, ki znaša $1.00 na mesec, $2.00 bode pa plačevalo tukajšnje družtvo.
V Waukeganu je še mnogo drugih družtev, ki pripadajo raznim •Jednotam. A tako lepe podporne menda ne daje nobeno, in to pri tako malem asesmentu. Rojakom v Waukeganu je sedaj dana lepa prilika, da se zavarujejo za slučaj ponesrečbe ali obolenja. Pristopnina znaša z asesmentom vred samo $1.75. Ko nride do prve konvencije, bode pristopnina gotovo povišana in vpeljani bodo tudi razredi po starosti. Torej kličem vsem rojakom po širni Ameriki, vstanovljajta družtva in priklopite jih S. D. P. in P. D. v Darragh, Pa. To družtvo je velikega pomena. Za pojasnila se obrnite na sobr. Jos. Hauptmana, Box 140, Darragh, Pa. On da rad vsakemu
frebna pojasnila.
Koncem svojega dopisa pozdravljam vse rojake po širni A-meriki, posebno sobrate F. D. P. in P. D., Tebi vrli list pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.
John Gantar.
Listu v podporo.
•J. Švigelj 25e, J. Bozovičar 15e. L. Basel lOc. J. Inkret 25c. — V Clinton, Tnd. so darovali sledeči rojaki: Andrej Brišar 20c, V. Rusell 10 e, Ivan Šmalc 25 c, Martin Škedel lOe, Alozij Grebel-njak lOc, Frank Ropoš lOc, Martin Mohar lOc, Bartel Žaubi lOe, Ivan Frajla 25c, Jakob Kranjc lOc, Marija Kranjc lOc, Viktor Zupančič 30c.
IŠČEMO

-s svoBoo
151« West 20th St. Chicago, 111.
£
j
9
i
r
t
f
?
i
OBVESTILO!
Vsem društva , obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo 9 tudi	±
društvena pravila in prevode
f
f
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom ? lista	^
'Glas Svobode”

dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.

?
?

«P 1 W w • w/T*™
EDINA VINARNA
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga pripeljemo na dom — brezplačno!
Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave.
/	Telefon Canal 842.
ZE VEG KOT 18 LETMO UREDOVAKJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj
NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU
Vam je dosti dokaz, da je naš slavni svetovani
DR. J. E. THOMPSON
NAJBOLŠ1 ZDRAVNIK, in ima popoinu izkušenost v zdravljenju vsih bolezni.-Že dosti velika nesreča za svakega je, ako ga napadne bolezen, a še večji siromak je oni, kateri zaupa svojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku:
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper. čankir sifilis, impotenco, pulucijo ali gubitek moškega životnega soka ; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca. glave. grla. ušes, ledic, pljuč, prs. mehurja ; kilo ali bruh; Vse spolne bolezni nanotarnji ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje ; beli tok. padanje maternice, neplodivost;Vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, uši na spolnih delih. i. t. d,
ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vse druge podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
DR. J. E. THOMPSON
342 W. 27th ST.,
NEW YORK, N. Y.
I Pijte najboljše pivo |
M
Peter Schoeniioffen Brewing Co. g
PHONE: CANAL 9
U
CHICAGO ILL.
Alojza Bahovec, doma iz Save pri Litiji. Star je 39 let in srednji velikosti. Pred 8 leti se je nahajal v Lozerni co. in potem je odpotoval v staro domovino, od koder se je vrnil v Ameriko. Sedaj je nekje v Rosyln, Wash. Prosimo rojake, ki bi mogoče vedeli zanj, naj nas obvestijo, ali se nam naj iskani sam javi. Upravništvo Glas Svobode, 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
POZOR SLOVENCI.
80 akrov ravnine ob železnici, gozd, kateri plača čisto zemljo, najfineja zemlja, vedno suha. 1 miljo oddaljena od mesta, zraven najfineje kmetije, aker 18 dolarjev. 8 dolarjev je treba plačati takoj, drugo kadar se hoče z 6% obresti.
F. Gram Reality Co.
Naylor, Mo.
Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo I t. j. “Glas Svobode!”
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine........22.000 HP
La Touraine........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP.-
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE TV. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.

Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
revolucije do , Napoleona.
Fostavodajha skupščina.
V tem poči’ v nedeljo dne 2. septembra glas, da so Prusi vzeli imenitno trdnjavo Verdun, in da bi v treh dneh mogli biti pred Parizom. Mestno, starešinstvo dalo je kar takoj plat zvona biti in po ulicah bobnati, da so ljudje skup leteli, kakor o kaki veliki nevarnosti. Sovražnikov še ni bilo videti, pač pa so jakobinski oblastniki dali vjetnike prepeljavati iz ene ječe v drugo, da je pohajajoči svet imel kaj gledati. Najprej peljali so kakih petdeset duhovnikov, a njihovi stražarji sansculotti so neprenehoma hujskali na nje radovedno množico. “Vidite”, rekli so, “to so izdajalci, ki so nam imeli poda viti žene in otroke naše, kedar bi mi odšli na bojišče”! — Duhovniki so mirno trpeli grdo zasramovanje, kar plane hudobni Maillard z oboroženo druhaljo nad nje ter jih vse pokolje. Mestni starešina je pristopil k morilcem ter jih pohvalil za grozno dejanje, Maillard pa jim mogočno zapove: “Tu smo gotovi, pojdimo h kar-melitancem.” V nekdanji karmeli-tanski cerkvi bilo je kakih sto in šestdeset duhovnikov zaprtih. Morilci pognali so jih v samostanski vrt ter jih vse postreljali. Tako je Maillard s svojim krdelom hodil iz ene ječe v drugo ter neusmiljeno streljal in moril nedolžne ljudi. Bilo pa je tudi drugih krvd.lokov, ki so se kar skušali drug z drugim. Nekateri so prav zato nosili rodeče kape, ovratnike, jopiče in pase, da so se lože j krvi privadili. Kakor da bi se igrali ali zasmehovali sodišče, ločili so se na sodnike in rabeljne. Sodniki so s krvavimi rokami jeli in pili, se pijani in trudni zverali po klopeh ter čakali žrtve, katerim so imeli soditi; ra-beljni pa so obsojence polagali na giljotino ter spuščali na nje seki ro loputnico. Kedar so se rabeljni utrudili, vsedli so se na sodnjo klop, sodniki pa so prevzeli njihovo delo, med tem ko je zaslepljeno ljudstvo veselo vriskalo ter skakalo in plesalo okoli mrličev. Pripetilo se je tudi, da so kakega obtoženca spoznali nedolžnega. Opata Si-carda izpustili so zato, ker je ute meljil zavod za mutce; mlada de klica rešila je svojega očeta s tem, da je pred morilci izpila poln kozarec gosposke krvi. Takošne groze godile so se po vsem Parizu od 2. do 5. septembra, v nekih okrajih celo do 7. dne istega meseca Najzvestejši kraljičini prijateljici odsekali so glavo, jo nasadili na drog ter jo pri oknu kazali zaprti kraljici. Bilo je med istimi Jako binci mož, ki niso odobravali stra hovitih moritev, ali nihče se ni zmenil za njihove besede, a ko je narodna skupščina tirjala odgo vor, jej je mestnO starešinstvo zavrnilo, da je zdaj mir v Parizu Marat pa je hotel istega Rolanda dejati v zapor, zato ker je grajal morilce. Danton je za zdaj Rolam da rešil in zopet so se vsi pomirili in molčali o moritvah. Prav nič se ne more reči, koliko je takrat v Parizu poginilo ljudij; nekateri cenijo jih na dve tisoče, drugi na več, nekateri pa celo trde, da jih je bilo deset tisoč. Revolucijonar no sodišče, ki je osnovalo grozno klanje, razposlalo je pisma po vseh departementih, ter naročilo da se imajo povsodi pomoriti na sprotniki republikancev; ali po de želi ljudje niso tako zdivjali, ka kor v Parizu, in samo v Lyonu Orleansu, Rheimsu in še nekih manjših mestih našlo se je jako binskih krvolokov, ki so posnemali pariške tovariše svoje. Naposled so se Girondisti v narodni skupšči ni vendar ohrabrili in obveljalo .jim je, da so razpustili revolucijo narno sodišče. Toda Jakobinci so popolnoma dosegli svoj namen Ljudje bili so čisto preplašeni, in ker so ravno takrat bile volitve narodni konvent, se nihče ni upal voliti po svojem, prepričanji. Naj več jih je doma ostalo, a kdor je šel na volišče, dal je svoj glas ti stemu, ki je mogočnim tedanjim o blastnikom bil po volji. Zmagali so torej Jakobinci; toda le v Pa rižu izvolili so same “besne”, departementih pa so veliko večino dobili Girondisti, ki so zdaj zmer nejši postali.
Narodni konvent.
Dne 21. septembra 1792 je po-stavodajna skupščina sklenila zborovanje svoje in še isti dan je ‘ narodni konvent” imel prvo sejo. Še so vsi poslanci bili enih mislij in brez najmanjšega ugovora so kar takoj odpravili kraljestvo ter Francosko oklicali republiko. Ta sklep zdel se jim je začetek nove srečne dobe, in že drugi dan sklenili so, da se leta ne bodo več ste la od rojstva Kristusovega, ampak od začetka francoske republike t. j. od 21. dne septembra 1792. Takoj potem pa se je razdrla edinost v narodnem konventu in vnel se je hud boj med strankami, ki so se zopet ločile v desno in levo, akoprem so prav za prav vsi bili Jakobinci. Na desni strani sedeli so zmerni Girondisti, na levici besni Jakobinci ali “hribovci’ . a sredi med obema strankama je zopet bila neodločna “nižava , ki so jo pozneje prekrstili v “blato Girondisti so po večjem bili bistroumni, učeni in sprevidni možje, ki so hoteli biti pravični vsem in so le to želeli, da bi v narodnih zborih ter v državnih in srenjskih službah bili samo omikani ljudje. Kakor so odločno bili zoper to, da razuzdana druhal predrznih tatov in postopačev strahuje ves narod, ravno tako nikakor niso odobravali, da bi se vsa Francoska morala ravnati po ukazih in sklepih mestnega starešinstva pariškega; ampak zahtevali so, da v republiki francoski glavno mesto ne sme i-meti večje državne veljave, kakor vsak drug departement. Tudi moritev septembra meseca niso mogli pozabiti in tako ostro so zarad njih napadali besne Jakobince ali ‘hribovce”, da sta celo Robes-pierre in Danton umolknila in bila v toliki zadregi, da se niti besedice nista upala ziniti v zagovor svoj in stranke svoje. Tu se vzdigne grozovitni Marat in rekel je, da on sam vzame odgovornost na se za vse, česar dolže njegovo stranko. “Če sem kriv,” dodal je, ‘pa naj me narod sodi! Ali je mar greh, da sem ljudstvo budil in hrabil, naj s sekiro ugonobi izdajalce domovine, ki je bila že čisto na kraji propada? Ljudstvo je čutilo, da je ni druge pomoči, in prav po mojem nasvetu rešilo je sebe in očetnjavo. Kdo izmed Vas bi se upal trditi, da ni bilo dobro tako! Nihče.” — Takošni odločnosti in predrznosti Girondisti niso mogli kaj, in ker so bili preslabi in skoraj bi rekli tudi prepošteni, da bi s pomočjo departementov spravili na se vrhovno oblast, niso mogli iste vzeti niti nasprotnikom, ki so tako le še bolj povzdignili svojo moč.
Vse drugače mislili so besni Jakobinci. Njim ni bil noben pomo-ček niti preslab, niti nepošten, če so ž njim dosegali namene svoje.
Svoboda in enake pravice vsem ljudem!” bilo je njihovo načelo, in niti siromaštvo, niti neznanje ne bi nikomur smelo kratiti teh pravic. Dovolj, da narod komu zaupa, in sme mu podeliti najvišje državne časti. Takošno republiko zahtevali so “hribovci” in verjeli so, da bi se mogla obdržati. Na čelu te republike imelo je stati pariško mesto, v katerem so šteli največ privržencev svojih in v katerem bi vsak čas mogli nabrati potrebne druhali, da bi ž njo strahovali nasprotnike, sebi pa čuvali vrhovno oblast. Res je bilo, kar so Girondisti trdili-in očitali “hribovcem”; Robespirre, Danton in Marat bili so tisti trije možje, ki so takrat vladali na Francoskem, a prijatelji njihovi delali so na to, da bi prvega razglasili diktatorja francoske republike. To ni bilo nemogoče, kajti Robespierre je imel največ veljave pri ljudstvu, nad katero se nikdar ni povzdigoval, ampak vedno se je štel njemu enakega, nikdar si ni prilastil niti trohice tujega blaga, nikar da bi se kedaj od koga dal podkupiti. Tudi to je ljudstvu bilo po volji, da je brezobzirno sumil in natolceval vsakega, kdor mu je bil na poti. Sicer pa je ves njegov pogum bil na jeziku; le z besedo u-drihal je po nasprotnikih svojih, kakor hitro pa so se stranke zgrabile, zginil je z bojišča in nisi ga videl, dokler se boj ni odločil na eno ali drugo stran. Daši je torej Robespierre v resnici bil prvi' med
Jakobinci, sam si ni lastil nobene vrhovne oblasti, niti ni hrepenel po njej.
Narodni konvent bi Francosko imel prephrediti: v republikansko držaVb inrže so Girondisti izdelali potrebne črteže za novo ustavo. Toda Jakobinci nikakor niso dali, da bi konvent sklepal o teh osnovah, ki so jim bile premalo svobodne, pa so z drugimi nujnimi predlogi ovirali obravnave zastran ustave. Da bi Girondiste v zadrego spravili ter jih očrnili pri prostem ljudstvu, silili so v eno mer, da se ima najprej odločiti, kaj s kraljem. Poročila z bojišča kjer se je sreča obrnila na francosko stran, ohrabrila so jih, da so čim dalje predrznejši postajali ter na vso moč hujskali zoper kralja. Tudi jim je dobro došla železna o mara, ki so jo našli vzidano v tui-lerijskem gradu in v kateri je kralj hranil tajna pisma svoja. Ta pisma razodela so zdaj vsemu sve tu, da je Ljudevik XVI. res skri vaj dopisoval s tujimi vladarji ter jih prosil pomoči zoper francoske prevratnike. Besni Jakobinci so tako zdivjali, da so le tistemu še zaupali, ki se je mogel skazati s takimi dejanji, da bi ga obesili, ko bi se povrnil stari državni red. V klubu in v konvetu vpili so, da treba soditi kralja, ki mu zdaj niso drugače rekali nego Ljudevik Capet; in ravno tako so razdražene druhali po ulicah kričale. Nazadnje se je v konventu vzdignil tudi Girondist Valaze ter govoril tožbo zoper kralja, ki ga je imenoval trinoga in grozno pošast. Dolgo so se prepirali, če ima sploh kdo pravico kralja soditi, in kdo da jo ima. Večina Girondistov trdila je. da je kralj po postavi nedotakljiv in da torej za svoja dejanja nikomur ni odgovora dolžan. Poslanec Morisson je iz starih in novih postav dokazal, da za kralja ni sodbe ne kazni. Njemu je ugovarjal mladi Saint-Just, ki je spolnil komaj tri in dvajset let. Govoril je tako hladno in brez srca, da je stare može bilo kar groza pred njim. Jedro njegovega doka zovanja je to: “Kaj treba kralju pravde in sodbe? Ubijmo ga, kakor ubijamo sovražnike na bojiš-
mur naj bi coprnica odpomogla. Je prišel seljak in je potožil, da mu že dalje časa boleha vol, orati bi moral, pa mora čakati polje in vse ostalo delo, Naprosil bi soseda, pa ima itak sam opravka/vec kot potreba. In coprnica je prinesla suhega zelišča, napravila nad njim par čudežnih znamenj ter ob enem izpregovorila nekaj tajnih nerazumljivih besed in veselo in prikritim nasmehom stisnila svetlo “cvancgarco” ali pa svinjsko pleče, kar pač je ravno kdo mogel dati.
In pomagalo je včasih slučajno. Seljak pa je takoj raznesel vest po vsi vasi, češ, kako je coprnica pametna, mogoče se bolj razume na živinske bolezni kakor sam živinski zdravnik, ki se je mudi! pred enim letom v Podgorju. Pri ljudeh je vsled tega rastlo zau panje v tajno moč, ki jo je imela ccnrn ca v Polančevi bajti in pri-najali so zanaprej še češče.
Tudi stara Borovnica je prišla tožit, da ji je odnesla lisica to vi gred že pet najlepših kur. Dobro ima zavarovane, pa ta zvitorepka jih iztakne povsod. Ali bi ji more biti ne mogla nasvetovati kakšno izdatno sredstvo proti temu ? Seveda Borovnica ni vedela, da so se bili že pred enim mesecem na stanili cigani v Koprivnikovem lesu in so bili oni tiste zvitorepke ki so ji odnašale kure. Coprnica pa ji je nasvetovala čudno sred stvo, ki edino bi moglo še kaj pomagati.
“Ali imate še petelina pri hi ši” je vprašala.
' ‘ Da, tega nam še hvala bogu ni odnesla. Zelo lep je in škoda bi ga bilo najbolj,” je odvrnila Borovnica.
Ciganki so se zasvetile črne oči v tajni radosti.
“Veste kaj”, je nadaljevala nato, “ako hočete, da vam bo lisica zanaprej pustila vašo kurjad pri miru, morate zaklati še peteli-
ci! Ce tudi ne bi bil ničesar pre
grešil: bil je kralj in že samo za* o |pa prinesite meni. zaslužil je smrt!” To je bil človek, kakoršnega si je želel Robes pierre, ki ga je ljubil kakor sina svojega. Prav iz dna duše mu je govoril. Poprijel pa je tudi Robes-piene sam besedo, ter dokazoval, da so kralja obsodili tisti trenutek, ko so oklicali republiko. F-deu mora biti kriv; če je kralj ne doižen, je pa republika pregreha.
Zate treba kralja kar brez sodbe uh’ti. da se ohrani republika. Toda večina jima le ni pritrdila, am pok po nasvetu Petionovem je sklenila, da bo narodni konvent kralja sodil.
COPRNICA.
(Črtica. Napisal Danimir.)
Po celem Podgorju je že bilo znano: Coprnica je prišla in se naselila v Polančevi bajti. Vse je bilo pokonci. Stare ženke so postajale ob vogalih in si šepetale tihe, skrivnostne'besede, prav kakor bi se bale, da jih kdo sliši in zve za njihove tajne naklepe Jer jih obdolži celo, da so v zvezi s darovnico, dekleta so se šalila in nagajala druga drugi, češ, gotovo je že bila tam v bajti in si pustila prerokovati od ciganke. Vaški paglavci pa so se boječe o-zirali, ali ne pride od nekod nenadoma in skrito in jih začara v o-studne žabe, v strupene kače, ali mogoče celo v . . . .
Te besede si niso upali izgovoriti.
In res! Čudne stvari so se namreč pripovedovale otrokom, zlasti, kadar so bili nagajivi in niso hoteli ubogati. In prav radi tega so se coprnice tako bali, že ob samem imenu so vzdrhteli, misleč, da vse sliši, kadar kdo izpregovo-ri njeno ime in se pojavi lahko vsak hip ter jih kaznuje. Zato pa so bili otroci v tem času, ko je bila coprnica v Podgorju, povsodi tako pridni in ubogljivi, da so i-meli stariši kar veselje ž njimi. In če se je le tupatam kateri izpoza-bil, ga je bilo treba samo opomniti na coprnico v Polančevi bajti, pa je postal iz njega hipoma zopet priden in nedolžen angelček.
In Podgorjanci so pogostoma zahajali tja v bajto. Skoraj vsa kemu je ležalo nekaj na srcu, če-
“Kaj, petelina naj zakoljem!” se je zavzela Borovnica.
“Da, da. edino to še more kaj pomagati, vse druge poškušnje bi bile zastonj. In sicer napravite ta-ko-le:	Petelinu odsekajte glavo,
izrežite mu drob in mlin, drugo Vse to pa se mora zgoditi zgodaj zjutraj, še prej nego bo petelin prvokrat zapel. Glavo takoj obesite nad kur-jakom. drob z mlinom pa pokopljite tam, kjer je petelin dan poprej poslednjekrat zapel. Ali ste vse razumeli?”
Borovnica izpočetka ni odgovorila ničesar, preveč škoda se ji je zdelo petelina.
“Nikakor vas ne silim k temu, toda edino od vas je odvisno, ako hočete, da se vam ohranijo še o-stale kure! ”
“Poskusiti hočem”, je po daljšem presledku dejala Borovnica, “saj imamo še mlajšega petelina doma. Ce Je kaj pomaga, pa je dobro.”
Cigankine oči pa so iznova zažarele ognjevito in bliskoma'Veselila se je pač že zanaprej na tol stega petelina, ki ga ji prinese ju tri zjutraj Borovnica.
Vse, kakor ji je naročila coprnica, vse natanko je izpolnila Bo rovniea, toda skrivnosti ni razo dela nikomur drugemu. Ustala je ob dveh zjutraj; po celom Podgorju je bilo še mirno, nikjer se še niso oglašali petelinčki. — Drugi dan pa so Borovnikovi po sli zmajevali z glavami, ugledavši petelinovo glavo visečo nad kur jakom. Nekam čudno se jim je zdela cela stvar, zlasti ker Borovnica ni porekla k temu niti bese de, doeim je tedaj, kadar ji je bi la izginila v noči kakšna kura, jadikovala kot bi bila poginila cela krava.
Coprnica v Polančevi bajti pa je sleparila dalje. Tudi mlajši so prihajali k nji po svet. Njihove bolečine in težave so bile najbolj tajne, nikomur drugemu bi jih morda ne bili razodeli. Coprnici pa lahko priznajo vse, so si mislili, saj morebiti itak kmalu pojde odtod in se ne pobriga za nikogar več. Mogoče pa le pomaga.
In v tej nadeji je prišla nekega dne Pihlerjeva Lenčka v bajto. Skrivnost ji je ležala na srcu a bala se je odkriti jo nekomu. Pa tudi v bajti si izpočetka ni upala govoriti naravnost, po ovinkih še le je skušala priti na stvar samo
Tedaj pa jo je prehitela copr niča, rekoč:
“Vem, vem, po kaj si prišla. Z Žagarjevim Tinetom bi se zopet rada spravila, kaj!”
In zavzelo se je dekle, kako da je mogoče, da je coprnici znana že vsa njena skrivnost. Ni vedelo namreč, da je bil dan poprej Ža-i garjev Tine ravno v tej zadevi v; bajti in ji je razložil celo stvar.
Na pustni torek je bilo, ali pravzaprav že na pepelnico zjutraj, ko sta se sprla Tine in Lenčka. Odbilo je polnoči in ljudje so 'zapuščali plesišče. Tudi Lenčka je hotela domov, kakor vsi dobri kristjani, takoj po dvanajsti uri. In tudi Tineta je menila spraviti domov, pa nikakor še ni hotel. Pregloboko je bil pogledal v kozarec in ni mogel verjeti, da je pust že minul. Silil jo je celo, da naj osta ne še ona, češ, začelo bo postajati šele prav veselo. A ker se le nikakor ni hotela vdati, je postajal trd in sirov in končno je dejal:
“Če ti ne ostaneš, saj je še drugih deklet dosti za ples, morda še lepših kakor si ti! ”
“Že dobro. Tine, ne pogledam te več,” mu je odgovorila in odšla proti domu.
Tinetu pa je bilo žal tistega večera, začutil je, da se je prenaglil, da jo je globoko razžalil. A vendar si ni upal približati Lenčki, preveč ga je bilo sram. Toda tudi nji je bilo hudo. Vedela je pač, da Tine tega ni nameraval storiti, malo natrkan je že bil, pa mu je ušlo kar nehote. Ali vendar se ga je doslej vedno skrbno ogibala, četudi ste bili obeh srci v veliki in čisti ljubezni drugo za drugega.
Čarovnica pa je zopet vse popravila. Svetovala je Lenki, naj gre v soboto točno ob sedmih zvečer dol k studencu in se trikrat po licu umije s čisto studenčnico. Pa bo prišel odnekod Tine in se bo začudil njeni lepoti ter jo poprosil odpuščanja.
Medtem pa je bila coprnica tudi Tineta obvestila o celi zadevi, na ročujoč mu, da naj se v soboto ob sedmi uri zvečer poda proti studencu, kjer se bo umivala Lenčka.
Zgodilo se je tako. Baš ko se je hotela Lenčka že odpraviti nazaj proti domu. je prišel Tine. Ni se mogel ogniti. Odpuščanja jo je rosil, ona pa mu je bila odpustila že davno, davno. V nedeljo jutro pa mu je cvetel za klobukom zopet rdeč nagelj iz okna Lenčki nega.
Bila je lepa poletna noč, vse tiho naokoli. Le tupatam je zalajal res na vasi, ozval se mu je njegov sosed tam ob koncu sela. pa je bilo zopet mirno.
n v to tiho noč poletno se je naenkrat oglasil plat zvona. Ljudje so vstajali, le po napol oblečeni so hiteli iz hiš, meneč da je ogenj domači strehi. Pa je gorela Po-lenčeva bajta, ki je hvala bogu stala izven vasi, tako da za sosedne domove ni bilo nevarnosti. Ko so prispeli prvi gasilci k bajti, je poknilo in strop se je podrl. Visoko k nebu so zletele iskre.
“Kje je coprnica, ali se je rešila?” so povpraševali nekateri boječe, kakor bi izgubili ž njo bogvekaj.
Toda nikjer je ni bilo.
Najbrže je zgorela, lznenadil jo je ogenj in jo zadušil,” so menili drugi.
In tako so ugibali sem in tja, za bajto pa se skoro nihče ni hrigal, saj itak ni bilo kaj rešiti več! Vse je bilo že razpalo,,nekaj let sem nihče ni več stanoval v njej.
Tačas pa je bila coprnica že onkraj hribov, raztezajočih se ob Pogorju.
Prišle so tisto noč k bajti tri temne postave z Žaklji na hrbtu in gorjačami v rokah. V bajti se je zasvetilo. Coprnica je namreč prižgala svetiljko, ti trije prišleci so napolnili vreče s stvarmi, ki jih je starka nabrala pri Podgorjan-cih. Ko so bili pripravljeni za odhod, je vrgla coprnica svetiljko v seno, ki ji je služilo kot ležišče, te tri postave in ž njimi tudi starka pa so izginile v temni noči in se skrile kmalu v gostem lesu. Prav tisto noč pa so izginili tudi cigani iz Koprivnikovega lesa, dolgo časa nadloga in strah širni okolici.
Črna gora in Srbija. Dunaj, 5. avgusta. Urednik dunajske “Neue Presse”, ki se nahaja na Cetinju in ki je bil sprejet od črnogorskega kneza Nikite, poroča o svojem razgovoru s knezom med drugim tudi o razmerju med Črno g. in Srbijo. Knez Nikita se je nasproti njemu izrazil, da vladajo med Črno goro in Srbijo prijateljski od-nošaji, da ga pa žalosti, ker pri slavnostih kralj Peter ne bo osebno navzoč, da bo pa sprejem kraljeviča Aleksandra tem prisrčnej~ ši. Med Orno goro in Srbijo ni ni-kakega naspotstva.' Vse govorice o napetem razmerju med Srbijo in Črno goro je pripisovati le nekaterim slabo informiranim listom.
NAZNANILO.
Vsem cenj. članom druživa Zo-rislava št. 5 S. S. P. Z. v Darragb, Pa. naznanjam, naj se zanesljivo udeleže izvanredne seje, ki se vrši 28. avgusta. Pri seji bode volitev delegata za prihodnjo konvencijo, ki se vrši meseca oktobra. Vsaki član, ki se ne udeleži seje, bode kaznovan z 50c globe. Kazen ne zadene onega, ki je oddaljen za 5 milj, ali je prost ali bolan.
Pozdrav vsem sobratom S. S. P. Z.	Jos. Hauptman.
DR
M«*«*
Paite na varstvsco znamko v sidrom.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111.
tool IPETRTJ PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje piro iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAOER | MAONET | ORANAT |
Razvaža piro v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
TAINEXPELL0
Človek, ki trpi bolečine, je ravnotato brez pomoči, kakor razbita ladiia na pečinah. Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenjuitd. poskusi vdrgaenjez
PAIN-EXPEL L ER J EM, priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
‘F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York-
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plač*.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
Me In spomladim Mi
Angleščina
brez učitelja! Slovensko - Angleška Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo #1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA
538 W. 145 St.. New York. N. Y.
Pišite po cenik knjig!