,,DOM IN SVET5' 1892, štev. 4.                                   147
občinstvo po vsej pravici občudovalo kot umotvor, kakoršnega do tedaj še ni napravil noben domačin. Vsi domači časniki (»Slov. Narod« dne 22. avg. 1876. »Laib. Zeitung« 23. avgusta 1876, »Slo-. venec« 26. avgusta 1876, dunajski »Patriot« in dr.) so z jako laskavimi ocenami slavili umetnika. Nadalje je slikal podobo Sv. Marjete za veliki oltar v Horjulu in krasno podobo žalostne Matere Božje za novi oltarnaBreznici.
Rajni  knezo-
škof J. Zlatoust
Pogačar,   mož,
ki je bil znan po
svojem  finem
umetniškem okusu, častital je pri blagoslov-ljenju oltarja v Horjulu 1. 1876. s prižnice z jako priznalnimi besedami  slikarju
zaradi podobe sv. Marjete. Pri-šedši   iz   Rima
je v Horjulu olepšal tudi ves prezbiterij s slikami na presno. Delo se je odlikovalo s krasnim koloritom in duhovito kompozicijo; hvalila sta je slikarja Wolf in Franke. Kritika v nekem slovenskem listu pa ni bila toliko ugodna; videlo se ji je, da niso bili le stvarni vzroki — natanko jih nečemo razkladati — glavni povod za mrzko pisavo. Slikar je bil tedaj zastavil vse svoje moči in vse znanje, da napravi monumentalno delo, sebi in
Jan. Suhica ,,Mati Božja" pri sv. Volbenku.
(Po fotografiji urednikovi.)
domovini v čast. A zaradi omenjene ocene je šel meseca marca 1. 1878. ves užaljen na Dunaj z namenom, da si poišče drugodi priznanja in zaslužka. Ne moremo mu zameriti. Umetnik ljubi — seveda — svoje delo, pa je tudi pozna. Lahko umevamo, da ga nemila ocena žali, ker ga potlači duševno in mu škodi gmotno. S Horjulskim delom
Janez sploh ni imel sreče. Danes je skoraj popolnoma končano zaradi vlažnosti te cerkve. Od nekdanjih bujnih in krasnih barv je sedaj komaj sled! — Pozneje je slikal tudi cerkev v Bakru (Buccari) pri Reki. S tem delom seje bavil precej dolgo, a do sedaj še nismo imeli prilike videti do-tične cerkve.
Na Dunaju je vstopil v delal-nico slovečega H. Makarta. Tu je delal iz-prva študije in manjše kompozicije, katere je prodajal trgovcem z umetniškimi tvarinami na Dunaju in drugodi. Tudi je v tem času nastala salonska slika Svete Magdalene za župnika Tavčarja na Dolenjskem. Globoko čustvo in mirna vzvišenost, pravilno risanje in krasen kolorit dičita to sliko, ki je sedaj v lasti ljubljanskega odvetnika   dr. T.   —  Naslikal je   tudi
10*