_____GLASiLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto )X Stev. 11 (2321) ČITATELJ1 IN NAROČNIKI! Kdor poravna celoletno naročnino za l. 1053 v znesku 3.200 lir pred 31. t. m. prejme v dar lepo slovensko knjigo! Poštnitia plačana v gotovini Soediziorn* in abbon Dost 1 er TRST, torek 13. januarja 1953 Cena 20 lir Za dosledno volilnega progr V obrambi gospodarskih, socialni h in narodnih interesov našega podeželskega prebival-5« ir *° *kupi7ie, ki sestavlja-r, j 0 zlovenske skupnosti, Peg, lanskimi volitvami se-tavile in podpisale program, t5rim so nat0 0 vo~ lij1 borbo. V občinah, kjer je sto slovenske skupnosti zma-tntai s-° izvoljeni občinski sve-j 01 nričeli praktično izvali programska načela in so r,r„tlV0jem delu dosegli že v j Ji, mesecih lepe uspehe. rečemo, da ni točke v bi „ enem programu, ki ne či»i ^raksi prišla do izraza boji \vx- en* bodisi na drugi se-žinlSUskih svetov v Nabre-• Zgoniku in na Colu. idj*vpbodilna fronta je v tem 00 t 'Prala nad vse važno viola 0 pr* vsakodnevnem de-p0 na.. terenu kakor tudi tu sustopnikih v okvi- skij, na zasedanjih občin- Pri tem'Uspehi, ki jih je no dosegla so moč- našim ' ,nieu položaj med stvom %°iezelskim prebival- stanUn “ Pri tem se V°~ ^PravilPTaianie: Ali * OF la vse- da bi zadosti- batn !? zahtevam in potre-Ali. .-x,mače9a prebivalstva? Dovnik?ani,9F in njeni pred-rili n občinskih svetih sto- re v obrambo gospodar-Praviž0Claln*rl *n narodnostnih .Č'0.venskega prebival->r pr,'.*oc‘a*ni i in narodnostnih stear° ~*lo.venskega prebival »a in °Knsa]mo dati odgovo Poten^-?.praian]e in ^ njega Oniti določene zaključke. pse ®seb teh vprašanjih, pred-daslel‘a ° bodočih nalogah za ste i izvedbo programa hi. °v. skupnosti so v nede-stankZpravliali na svojem sedeže! vi..°bčinski svetovalci po-VOiTi- občin ob sodelovanju borf-? PTedstavnikov Usvo-Pon fronte. V naslednjem skl/ernam° Blavne misli in " fe' ki so na sestanku pri. *** do izraza. pa čeprav samo uPravnf organ ki ga ima-do. ,n)° Slovenci, so naši po-Vn-. . občinski sveti Poleg vFasanj upravnega značaja, tj'h že ;tak predvideva za-so se naši občinski sveti t,0 večkrat postavili v obraniva UModnostnih pravic Slo-„ "cev, kot nam to dokazuje sij.*-sramotna afera z nabre-činsk\"V', r™1- ko so vsi oo-umen nn*i *zrazili na nedvo-s nrirad..n svojo solidarnost devinskoprebivalstvom Ko je " n?brežinske občine, krneči™ f05?. budo prizadela °bčirisk; prebivalstvo, so naši tovornih zahteval1 ud od-Pri2»rf3 °blasti. da priskočijo •nterven’3 “a Pom°č' in je ta kmetih dosegla, da so Ai. v. ^ vsai H p>1 n n nnma Pbčinski vsaj delno pomagali. btevoi>K1 svel' so postavili za-skm »P° 'menovanju sloven-Pod , r.°k°vnjakov ki naj bi z0r Okriljem Kmetijskega nad-H p .. 8 pomagali in svetova-vin.oS'm kmetovalcem. y deje slf9-nabrežinski občini ki najbolj izpostavljena priti Sku te 5e italijanskega iredentizma, st 1® občinski svet večkrat po-Bi,y.i po robu naklepom šovi-Ven Slede -azlaščanja slo-vei51ce zemlje in zahteval razstavitev rasističnih zakonov, PrlS° ae sedaj v veljavi. Toda ob{>m tem se je poslovanje j n jn razpravljanje na za-ip.^n^h občinskih svetov o-šani- v Slavnem le na vpra-Zakon J” določa občinski umouprava Pred3lv občinski zakonik ne Je ni! določenih postavk, cev j občinskih svetoval-kih' ?a razPravljajo tudi o ta-iesu ^fu^njih, ki so v inte-bivai?. ne in v interesu pre-kih vt!va, sploh. Eno izmed ta. Ptoo™ ani- ki je sicer tudi v občin^u Lss> 3e vprašanje samouprave O tem c!nske le •Vetj, ^ Podeželskih občinskih slei le malo govorilo, 'bčt,, sicer razumljivo, kajti večini primerov bii,1 v upravo ljudje, ki T ^asu p1rernal° poučeni. Toda *ev, sj ki je potekel od voli- seji že predlagal nekaj konkretnih predlogov, a so bili samo vzeti na znanje in se o njih ni razpravljalo. V devin-sko-nabrežinski občin* prihaja v poštev tudi kamnoseška industrija, kar velja tudi za repentaborsko občino itd. Kot skupno akcijo v interesu ob. činskega gospodarstva naj navedemo za primer ustanovitev občinskega avtobusnega podjetja, ki bo neposredno služilo vaščanom. Socialna vprašanja Finančno-gospodarska osamosvojitev občin je torej mož. na, dolžnost občinskih uprav in občinskih svetovalcev bi torej bila, da odkrijejo in predlagajo v izvedbo vse načrte, ki stremijo za tem ciljem. Toda s tem vprašanjem je povezano še drugo, namreč dvig življenjske ravni domačega prebivalstva, borba za izboljšanje kmečkega gospodarstva ter reševanje socialne problematike. . Menda ni treba posebej poudarjati, da bi izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja prebivalstva ugodno vplivalo tudi na gospodarsko osamosvojitev posameznih občin. Glede tega so svetovalci v naših občinskih svetih doslej le malo storili, pa tudi občinski odbori niso pokazali nobene iniciative, da bi načeli to vprašanje. Res je, da noben občinski zakonik ne predpisuje občinskemu svetu ali odboru, da se bavi s takimi vprašanji. Res je pa tudi. da zakonik tega ne prepoveduje. Toda v interesu občine je, da občinski svet in občinska uprava kar najbolj posežeta na to področje in skušata vsakodnevno z nasveti in konkretnim delom na te renu doseči izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja domačega prebivalstva. Z vprašanjem položaja delavcev v podeželskih občinah in socialne problematike sploh, se ni doslej razpravljalo na nobeni seji občinskih svetov čeprav zahteva to vprašanje še poseben študij. Čeprav tudi to ne spada v direktno kompetenco občinskega sveta je-n. pr. tržaški občinski svet posvetil prav temu vprašanju . 1 . - .'j 1 —'.O, ..lil* . Čl. so brezposelnost in ostali pojavi, ki so s tem v zvezi, pereč problem, ki vpliva tudi nn gospodarsko stanje v občini. V podeželskih občinah je piav vprašanje brezposelnosti zelo hudo, saj je samo na uradu za delo v Nabrežini vpisanih več ko 4000 brezpoeslnih delavcev. Temu vprašanju velja torej posvetiti posebno pozornost saj gre za dvig življenjske ravni prebivalstva in tem gospodarske utrditve posamezne občine. Tudi na političnem področju je Osvobodilna fronta v zadnjih mesecih dosegla precejšnje uspehe. Predvsem moramo poudariti njeno borbo za enotnost z vsemi tistimi naprednimi silami, ki se borijo za interese Slovencev in delovnega ljudstva sploh. Kljub temu pa bi lahko bili uspehi še večji, če bi člani OF pa tudi njeni predstavniki v občinskem svetu bili več med domačim prebivalstvom ter konkretno na terenu razpravljali o vsakodnevnih problemih. V zgoniški občini so vprašanje povezave med upravitelji občine in Občinarji deloma rešili z uvedbo vaških sestankov, na katerih je župan podal poročilo o dosedanjem upravljanju občine ter se v diskusiji seznanil s podrobnimi vprašanji. ki težijo vaščane. Tak način povezave med upravitelji občine in Občinarji bi morali uvesti tudi drugod. Vsakodnevno in podrobno delo na terenu je za krepitev in razvoj OF, pa tudi za uveljavitev in uspehe LSS pri izvajanju občinske politike nujno potrebno. O dolinski in miljski občini čega prebivalstva v tovarnah in obratih, ki se gradijo na ozemlju dolinske občine itd. Svetovalci OF bi morali biti vedno na tekočem o teh vprašanjih ter stremeti za tem, da ** v •.-•»im prizadevanjem za koristi j rebivalstva pridobijo zaupanje er s tem omajajo položaj kominformističnih diktatorjev Podobno velja tudi za milj-sko občino. OF in svetovalci Ljudske zveze za neodvisnost občinskem svetu bodo morali napeti vse site. da priborijo Slovencem zanikane pravice, ki jih kominformistična uprava ne priznava Treba bo posvetiti več pažnje vprašanjem socialne problematike, ki je posebno pereča zaradi visokega števila brezposelnih v miljski občini. Gospodarska in finančna o-samosvojitev podeželskih občin. dvig življenjskega standarda domačega prebivalstva ter reševanje socialne proble-tnatike — to so tri stvari, s katerimi bi se morali podrobno pobaviti občinski sveti na prihodnjih zasedanjih, če hočemo. da bodo zastopniki ljudstva upravljali svoje občine tako, kot se zdi domačemu prebivalstvu primerno Zastopniki OF v občinskih svetih bodo stremeli za tem, da se bo to uresničilo. Menimo, da bodo to storili tudi ostali svetovalci LSS in s tem dokazali, da dosledno izvajajo program s katerim so šli v volilno borbo. EGON KRAVS ZA OBNOVITEV POGAJANJ o avstrijski državni pogodbi Nota treh zahodnih vlad sovjetski vladi, v kateri predlagajo, naj se namestniki zunanjih ministrov v kratkem sestanejo v Londonu PARIZ, 12. — Predstavniki treh zahodnih držav v Moskvi so danes izročili sovjetskim oblastem note, v katerih njih vlade pozivajo Sovjetsko zvezo na obnovitev pogajanj za sklenitev avstrijske državne pogodbe. Note treh zahodnih vlad omenjajo resolucijo, ki je bila sprejeta 20. septembra 1950 v glavni skupščini OZN ln s katero se pozivajo štiri zasedbene sile v Avstriji, naj se znova potrudijo, da pride do sklenitve dogovora o besedilu avstrijske pogodbe. Zahodne note predlagajo, naj se napravijo vsi mogoči poizkusi, da pride do sporazuma, in v ta namen predlagajo, naj bi se namesto nadaljnjega brezuspešnega izmenjavanja not v najkrajšem času sestali namestniki zunanjih ministrov, zato da se sporazumejo o pogodbi. Kot kraj sestanka predlagajo zahodne vlade London. De Gasperi se je vrnil v Rim RIM. 12. — Danes opoldne se je De Gasperi vrnil iz Aten v Rim in se takoj začel ukvarjati z debato o volilnem^ zakonu v poslanski zbornici in z napovedano stavko železni- čarjev. O rezultatih svojega obiska v Grčiji je De Gasperi dejal samo, da je z njimi zadovoljen. V -olitičnih krogih pa prevlade, mnenje, da je zunanjepolitic a linija demo-kristjanske vade. ki teži za ponovno vzp ‘tavitvijo vodilne vloge Ital le na evropskem jugovzhodu, -oživela nov neuspeh. NOVI USTAVNI ZAKON PRED ZVEZNO LJUDSKO SKUPŠČINO Edvard Kardelj je obrazložil družbene in politične spremembe v FLRJ Demokratične značilnosti novega ustavnega zakona - Neposredna povezava med zakonodajno m izvršno oblastjo - Zvezni izvršilni svet bo najvišji politično-upravni organ, državna uprava pa bo opravljala administrativno stran izvršne funkcije - Verjetna imena novih državnh sekretarjev v drž vm upravi James Conant novi komisar ZDA v Nemčiji WASHINGTON. 12. — General Eisenhower je danes imenoval sedanjega predsednika harvardske univerze Jamesa Bryana Cona.ita za novega ameriškega visokega komisarja v Nemčiji. Sedanji visoki komisar Walter J. Donnelly, ki je poklicni diplomat, je zapustil svoje mesto pretekli mesec in je odšel v Južno Ameriko, kjer se bo bavil s trgov-skimi posli. Cd takrat je njegove funkcije vršil njegov namestnik Sam fteber. Novi visoki komisar ima 59 let in je znan fizik; od leta 1933 je predsednik harvardske univerze. Bil je med znanstveniki, ki so sodelovali pri izdelavi atomske oombe med zadnjo vojno. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Na današnjem zasedanju jugoslovanske zvezne ljudske skupščine se je nadaljevalo razpravljanje o predlogu ustavnega zakona o zveznih in republiških organih oblasti ter o predlogu zakona o izvajanju ustavnega zakona. Skupščina je začela svoje delo s poročilom podpredsednika prezidija Moše Pijada, V svojem poročilu je Moša Pijade dejal, da sta zakonodajna odbora ljudske skupščine toplo pozdravila prvi člen ustavnega zakona, ki označuje FLRJ kot «socialistično demokratično državo suverenih in enakopravnih narodovs. Zakonodajna odbora sta sprejela tudi nekaj dodatnih predlogov ljudskih poslancev k onim členom, ki govore o pravicah ljudskih poslancev, ljudskih odborov in izvršilnih svetov ljudskih republik, kakor tudi zveznega vrhovnega sodišča. O predlogu ustavnega zakona in osnovah družbene politične ureditve FLRJ je govoril nato predsednik sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti pri zvezni vladi, Edvard Kardelj. V svoji obrazložitvi je dejal, da novi ustavni zakon ne predstavlja samo reorganizacije dosedanjega dr-1 mostojno pravico, da daje žavnega sistema, temveč pome-1 svete za delo gospodarskih ni tudi pomembno novo držav-Struktura oblasti Sklenjena je ustanovitev ..Azijshe socialistične konference" IVoua organizacija bo sodelovala s Socialistično internacionalo in tudi z Zvezo bomoniatov Jugo lav to vprašanje prične je a'30 obravnavati. Zna-lliivij a 80 vse na®e občine hr,a-ar Pomeni, da so ve-J*šlc0 u s' na Zavezniško vo-'iaje k> krije primanj. >e, D°disi na predsedstvo krediti ! določa, kako naj se r*j v porabljajo. Kdor ima ^ili rokah nlatno, lahko po j^olh striže. I>105vrnu^no‘*tosPoderska osa-splošni. občin je torej v ?rebiv3., mteresu domačega kako nai ■■ Vprašanje je le *vojitv!^ ,pr'de do take osamo-ki kaž.i’ pa gredo številke, Ione .deficit, v težke mili- i-de. • - — — innt uoaiuu- ko pa gredo številke, n* defii d' en, fš‘tev tega problema bl0re stavna in se zanj ne Po kstePrav't' enoten recept. Je naj bi se posamez. Vsaic- ™®ke uprave ravnale, eifijv. občina ima svoje spe-točjf-. Pogoje, le v nekaterih »kCj! * . o> kakšna konkretna *adet!> ahlco združila vse pri-havedB občinske uprave. Naj devin-Lm° nekaj primerov; v Pogoij nabrežinski občini so bi ?a razvoj turizma ugod-lahkn i* ^ občinska uprava ^edet *krajnosti izkoristila. »Vetu avn*k OF v občinskem fPgal !.e ,na neki seji že pred. logov P al konkretnih pred-Jbanie i-*° bi,i 8am° vzet' na ij&lo v je °- ni'h n’ razprav. 'kčiru I devinsko-nabrežinski >a ugodnf •' Z-a razvo^ tu ‘k; m bi jih občin Doslej je bilo govora le o devinsko-nabrežinski, zgoniški in repentaborski občini, torej o občinah, ki jih upravljajo svetovalci LSS. če izvzamemo devinsko-nabrežinsko občino, kjer pa je opozicija LSS tako močna, da mora občinski odbor nujno upoštevati vse predloge in nasvete, ki jih ta prinaša na sejah občinskega sveta Toda vprašanje zase se postavlja za dolinsko občino, kjer je Lista slovenske skupnosti, pa čeprav le za malenkostno število glasov izgubila občino, ip je ta prišla pod kominformistično upravo Dejstvo je. da izvajajo kominfor-misti v dolinski občini diktatorsko in konspiratorsko občinsko politiko, ki stremi za tem da svetovalci opozicije — pa čeprav zaradi krivičnega volilnega zakona v absolutni manjšini — ne morejo nadzorovati delovanja občinske u-prave. Naloga OF je prav v tem. da njeni svetovalci in člani OF razbijejo nedemokratičen sistem, ki so ga uvedli kominformisti v dolinski občini ter . enehno razkrinkujejo vse mahinacije dolinskega diktatorja. Treba bo poživiti delovanje LSS saj je za to listo glasovala polovica Brežanov in predstav.jajo njeni svetovalci voljo polovice vseh občanov dolinske občine. V dolinsko občino čedalje boli posega industrija, ki se območja je danes na plenarni seji soglasno sklenila ustanoviti organizacijo, ki bo delovala v tesnem stiku s socialistično internacionalo ter s socialističnimi strankami neazijskih dežel in tudi z Zvezo komunistov Jugoslavije. Nova organizacija se bo imenovala »Azijska socialistična konferenca«. Sklenjeno je tudi bilo, da bo konferenca azijskih socialistov vsako tretje leto in da bodo ustanovili urad. v katerem bodo zastopane vse socialistične stranke Azije. Tajništvo azijske socialistične konference bo v Rangunu; to tajništvo bo imelo glavnega tajnika in tri pomočnike. Odbor konference, ki proučuje gospodarska vprašanja Azije, je sprejel poročilo, v katerem so navedene smernice za gospodarski razvoj azijskih držav. Ustanovili so tudi pododbor, ki bo uredil vse dosedanje predloge za razvoj azijskega gospodarstva in bo plenarni seji predložil načrt priporočila o agrarni politiki. Odbor za gospodarska vprašanja je sprejel tudi zahtevo za izvedbo agrarne reforme v vseh azijskih deželah. Prav tako je bila sprejeta resolucija, v kateri se predlaga ukinitev fevdalizma in razdelitev zemlje tistim, ki jo obdelujejo. V diskusiji o tem vprašanju je sodeloval tudi jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler. Burmska delegacija je predlagala ustanovitev azijskega gospodarskega sveta, ki bi pripravil gospodarske načrte azijskih dežel in nadzoroval njih izvajanje. V okviru konference je bilo včeraj v Rangunu javno zborovanje, na katerem je bivši britanski ministrski predsednik Attlee izjavil, da je azijskim zahodnim državam potrebno miroljubno sodelovanje. Jugoslovanski delegat dr. Bebler je svaril pred napačnim sovjetskim pacifizmom, ki bi utegnil privesti Burmo k uničenju. Malajski bo Malaje za neodvisnost. Spor med Trumanom in petrolejskimi družbami W ASHINGTON, 12, — Pred. sednik Truman je danes v posebnem pismu glavnemu državnemu tožilcu Jamesu Mac Graneryju zahteval, naj pravosodno ministrstvo spremeni kazensko obtožbo proti petim največjim petrolejskim družbam v civilni postopek. Pet največjih ameriških pe. trolejskih družb je bilo obtoženih obsežne monopolne dejavnosti, ki jo je razkrilo poročilo zvezne trgovinske komisije. Sedaj je predsednik Tru. man v omenjenem pismu pozval glavnega državnega tožil, ca, naj se posvetuje s predstavniki petrolejskih družb. Truman postavlja pogoj, da morajo petrolejske družbe sodelovati v civilnem postop. ku. Pravni zastopniki družb so obtožili Trumana »izsiljevanja«. Predstavnik družbe «Standard Oil« je izjavil da so Trumanovi pogoji nesprejemljivi. Tem izjavam se je pridružil tudi predstavnik družbe «Arabian American Oil Company». Pravosodno ministrstvo je pozneje sporočilo, da bodo petrolejske družbe obtožene monopolne dejavnosti, če ne bo. do sprejele pogojev vlade. Eisenhower se, *; s svojimi sodelavci NEW YORK, 12. - Eisenho. wer se je danes sestal z 22 funkcionarji svoje bodoče u-prave, vštevši člane bodoče vlade. Na sestanku so govorili o notranji in zunanji politiki. Se prej so se z Eisenhovver-jem sestali trije glavni repu. blikanski predstavniki v senatu, med katerimi tudi Taft. Ti razvija *z območja industrij. »ij“ uprava laKv 'j ?ke cone' Pri tem se Postavlja. !' tskoristiualJ*0Jdn skrajno- jo razna konkretna vprašanja, občinskem Pradstavnik OF kot n. pr. razlaščanje in pro-ivetu je na neki l daja zemlje, namestitev doma- Pogajanja o Sudanu med Anglijo in Egiptom Obenem je bil dosežen med Egiptom in štirimi sudanskimi strankami sporazum, ki ne zadovoljuje angleške politike LONDON, 12, — Britanski i šanjih, ki dotlej še niso bila veleposlanik v Kairu, Sir I rešena. Ralph Stevenson, je izročil danes egiptovskemu zunanjemu ministru Mahmudu Fawziju besedilo osnutka za anglo. egipčanski sporazum o Sudanu. To so sporočili takoj za uradnim obvestilom, ki je pojasnilo, da se britanski načrt naslanja na noto egipčanske vlade od 2. novembra 1952. V Londonu poudarjajo, da britanski načrt povzema uspehe dosedanjih posvetovanj med Veliko Britanijo in E-giptom o sudanskem vpraša nju Nekaj ur prej. ko je bil predložen britanski načrt, je prišla v London novica o sporazumu med predstavniki e-gipčanske vlade in sudanskih političnih strank, do katerega je prišlo v Kartumu v vpra* Gre za sudansko socialistično stranko, republikansko stranko narodne enotnosti, na. cionalno stranko in stranko «Umma» Besedilo sporazuma še ni bilo objavljeno, po piša-nju egiptovskih listov pa pred. videva imenovanje kontrolne komisije takoj po proglasitvi sudanske ustave in še pred splošnimi volitvami. Po umiku angleških in egiptovskih čet bi skrb za notranjo varnost prevzele sudanske čete. ki ne bi bile odgovorne gene. ralnemu guvernerju v Suda nu Kot znano, zahtevajo Angle. ži. da bi generalni guverner obdržal oblast v Sudanu še vsa 3 leta prehodnega razdob- so izjavili, d« jim bo Eisen-hower predle i-: imena kandidatov za najvišja mesta v zvezni upravi. Taft je tudi izjavil, da bo izstopil iz senat, nega finančnega odbora in da bo stopil v zunanjepolitični odbor, ker ta odbor urejuje vprašanje proračuna in ogromno breme vojaških izdatkov« Javlja se tudi, da je Eisen-hovver ponudil mesto pomočnika državnega tajnika za medameriška vprašanja Ells. worthu Bunkerju, sedanjemu ameriškemu poslaniku v Rimu. Demokratični voditelj v senatu Lyndon Johnson je danes po sestanku glavnega odbora stranke izjavil, da je obvestil republikanskega vodite, lja v senatu Tafta, da hočejo demokrati omogočiti, da bo prehodna doba čim krajša. Dodal pa je, da demokrati nočejo podpisati «čeka in bianco« novim ministrom. Zaradi tega so od njih zahtevali, naj bi neuradno odgovarjali pred raznimi senatnimi odbori. Senator Wiley kot predsednik zunanjepolitičnega od-bora je povabil posterja Dul-lesa, naj pride na tajno sejo odbora v petek. V prvem tednu novega zasedanja ameriškega kongresa je bilo položenih nad dva tisoč načrtov zakona in resolucij. Trije novi načrti zakona se nanašajo na ameriške programe za pomoč tujini. HILL, 12. — Poveljstvo letalskega oporišča v Hillu javlja, da so nocoj našli razbitine letala C 46. ki so ga pogrešali od pretekle srede. Vseh 40 o-seb, ki je potovalo z letalom, je zgubilo življenje. Zasedanje skupščine Schumanovega načrta SIRASSBURG. 12. — Skupščina evropske skupnosti premoga in jekla je danes nadaljevala z delom pod predsedstvom P. Spaaka. Predsednik visoke oblasti Jean Monnet je podal svoje letno poročilo o položaju v skupnosti in o prvem proračunu. Prikazal Je štiri cilje, ki jih hoče doseči visoka oblast: pripravljanje potrebnih pogojev za uvedbo skupnega tržišča premoga in jekla, razvoj industrije v okviru skupnosti, utrditev stikov z ostalimi državami, prizadevanje za povezavo skupnosti z Anglijo. Monnet je nato govoril o še vedno nezadostnem letnem povečanju proizvodnje jekla v Zahodni Evropi. Keprulu pride 20.1. v Beograd BEOGRAD, 12. — Iz uradnih krogov poročajo, da sta se jugoslovanska in turška vlada sporazumeli glede datuma obiska turškega zunanjega ministra Kepruluja v Jugoslaviji. Keprulu bo prišel na obisk v Jugoslavijo 20. januarja. Med svojim obiskom bo navezal neposredne stike z najvidnejšimi jugoslovanskimi predstarniki in se razgovarjal o številnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Edenovo potovanje v TurčjO >n Grčijo LONDON, 12. — Britanski zunanji minister Eden je nocoj potrdil, da bo prihodnjo pomlad potoval v Turčijo in Grčijo na povabilo tamkajšnjih vlad. Ni pa povedal dneva svojega odhoda, dodal je samo.' da ga bo na potovanju spremljala soproga. Britanska delegacija v OZN je nocoj sporočila, da za sedaj ni na programu nobeno Edenovo potovanje v ZDA. Dodaja se, da bi Edena lahko povabili na obisk v ZDA. samo če bi nastala potreba po važnih angleško - ameriških razgovorih z novo upravo v zvezi s Churchillovim potovanjem. Dodaja se, da je mogoče, da se Eden ne bo udeležil drugega dela zasedanja glavne skupščine OZN. ki se bo začelo 24. februarja. no ureditev, federacije temelji po novem ustavnem zakonu na istih načelih, na katerih je zasnovana tud organizacija ljudskih odborov in osnovnih organov ljudske oblasti. Edvard Kardelj je dejal, da ima zvezna ljudska skupščina, ki bo delovala na osnovi novega ustavnega zakona, edina pravico, da sprejema zvezne zakone, voli in razrešuje najvažnejše zvezne organe, določa zvezni družbeni načrt in proračun, odloča o smeri zunanje in gospodarske politike ter o družbenih vprašanjih in ukrepih notranje politike v okviru federacije. Skupščina sprejema izjave in resolucije o vprašanjih, ki so v pristojnosti federacije, daje priporočila za delo državnh organov, samoupravnih ustanov in drugih organizacij ter odloča, ali se kakšno vprašanje splošnega značaja predloži v ljudski referendum. Zvezna ljudska skupščina jc dvodomni organi, ki ga sestavljata zvezni svet in svet proizvajalcev. Zvezni svet je sestavljen iz poslancev, ki so neposredno izvoljeni na osnovi splošne enake volilne pravice s tajnim glasovanjem prebivalcev po okrajih in mestih, kakor tudi iz poslancev, ki jih volijo iz vrst svojih članov republiški, pokrajinski in oblastni sveti. Svet proizvajalcev je sestavljen iz ljudskih poslancev, ki jih volijo za predstavnike svojih gospodarskih organizacij delavci in uslužbenci gospodarskih podjetij, člani kmetijskih zadrug, obrtniki in obrtniški delavci. Volilni sistem za zvezni svet odgovarja klasičnemu volilnemu sistemu demokratičnih političnih predstavništev z nekaterimi spremembami, ki so posledica bistva jugoslovanske federacije Kot enaKOpravne skupnosti narodov ter položaja ljudskih odborov kot osnovnih organov oblasti. Volilni sistem za svet proizvajalcev pa je popolnoma nov. Doslej ni obstajal niti v Jugoslaviji niti v drugih državah predstavniški organ takšnega sestava in pomena. V nadaljevanju svojega poročila je Edvard Kardelj navedel, da nimata oba doma ljudske skupščine enakih pravic, Vendar v osnovnih nalogah liudske skupščine, ki se nanašajo na volitve predsednika republike, zveznega izvršilnega sveta in vrhovnega sodišča, na vprašanje spremembe ustave, sprejemanja družbenega plana In proračuna, na vprašanja z gospodarskega področja in iz socialnega zavarovanja, sodelujeta oba doma popolnoma enakopravno. Ce bi prišlo do popolnega nesoglasja med obema domoma, se ljudska skupščina v celoti , razpusti. I Svet proizvajalcev ima sa- da daje na-or- ganizacij in državnih organov ter samoupravnih ustanov v vprašanjih gospodarstva in socialnega zavarovanja, pa tudi pravico, da v okviru določbe zakonov sklepa o obveznih odločbah za delo teh organov, ustanov in organizacij. Po novem ustavnem zakonu ne bo več prezidija ljudske skupščine kot posrednega organa med skupščino in vlado, niti ne bo več vlade kot najvišjega izvršnega in upravnega organa oblasti niti ministrstev kot najvišjih politično -upravnih resorov. Edvard Kardelj jc potem pripomnil, da je v zgodovini v težnji za demokratičnimi in protibirokratičnimi organizacijskimi oblikami bilo že več primerov ukinjanja in kritiziranja sistema kabinetov, vlad in ministrstev, tako n, pr. med francosko revolucijo. Kardelj je dejal, da je dosedanje jugoslovansko stališče izhajalo iz načel enotnosti oblasti, toda zaradi pogojev in potreb prve revolucionarne faze so se vendar dajala velika pooblastila in samostojnost upravnim organom. Zaradi tega ukinitev prezidija ljudske skupščine, vlad in ministrstev, ki jih predlaga ustavni zakon, ni samo izraz načelne privrženosti revolucionarnim demokratičnim tradicijam, temveč je tudi dokaz upravičenosti te demokratične tradicije v praksi družbenega in političnega sistema, v katerem zahtevajo novi družbeni politični odnosi na osnovi samoupravljanja prebiva!cev in delovnih liudi v krajevnih skupnostih čvrsto in dosledno povezanost zakonodajne in izvršne funkcije, pa tudi omejevanje funkcije državne uprave v administraciji. Zvezna ljudska skupščina zaupa predsedniku republike in zveznemu izvršilnemu svetu predstavljanje zvezne države v zunanjih odnosih in v ctržavi sami, skm za izvajanje zakonov, nadzorstvo nad delom zvezne državne uprave in druge izvršne posle iz pristojnosti federacije. Predsednik republike in zvezni izvr. šilni svet, ki sta organa ljudske skupščine, izhajata iz skupščine in sta njej odgovorna. Opravljata samo tiste posle, ki spadajo v politično izvršno funkcijo, ki je določena in omejena tako z ustavnim zakonom in drugimi zakoni, kot tudi s stalnimi medsebojnimi odnosi skupščine ter pred. sednika republike in zvezne ivzršilnega sveta. Predsednik republike ored. stavlja Jugoslavijo kot državo; hkrati je tudi predsednik zveznega izvršilnega sveta in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Predsednik republike ima samostojno pravico, da začasno zadrži akt sveta, s katerim se ne strinja Vendar je dolžan o spornem vprašanju takoj obvestiti ljudsko skupščino, kateri je pridržana končna odločitev. Predsednik Bidaultova posvetovanja z glavnimi Irancoskimi poslaniki Moyer spopo/ni/ svojo vlado - Maurice Schuman ostane podlaimk v zunanjem ministrstvu - Francoski načiti o dodatnih protokolih k pogodbi o evropski obrambni skupnosti - Adenauerjeve izjave PARIZ, 12. — Ministrski zakasnitve njene ratifikacije. LONDON, 12. V razgovoru zi dopisnikom ameriškega tednika «U. S News and World Report« je britanski finančni minister Butler izjavil, da bi britanski funkcionarji lahko potovali v ZDA in tam skušali konkretizirati novo načelo «več trgovine in nič pomoči«, po katerem teži politika londonske vlade za ureditev gospodarskih vprašanj. Butler pravi dalje: »Politika ki bolje pristoja državi upnici, kakor so ZDA je v tem da se pustijo odprta vrata za uvoz in da tuje blago konkurira z do- predsednik Rene Mayer je včeraj spopolnil svojo vlado z imenovanjem državnih podtajnikov. Podtajnik v zunanjem ministrstvu je postal M. Schu-man, član ljudskega republikanskega gibanja. Mayer je imel daljši razgovor z novim zunanjim ministrom Bidaul-tom o evropski obrambni skupnosti in o dodatnih protokolih, ki jih zahteva v tej zvezi nova francoska vlada. Predstavnik zunanjega ministrstva je nocoj izjavil, da je Bidault pozval v Pariz na posvetovanje tudi francoskega poslanika v Rimu in francoskega poslanika v Moskvi. Danes se je Bidault razgovarjal tremi glavnimi francoskimi poslaniki v Londonu, Wa-shingtonu in Bonnu. Bidault se je’ razgovarjal tudi s francoskim predsednikom začasne komisije za evropsko vojsko Alphandom. Na podlagi francoskih načrtov naj bi dodatni protokoli omogočili: 1. svoboden umik državnih kontingentov iz evropske vojske v primeru potrebe; 2. tesno sodelovanje med evropskim poveljstvom in francosko vlado, s tem da bi francoski kontingenti v skupni vojski in francoske čete v Indokini pripadali istim silam; 3. francoski kontingenti naj bi lahko služili na sektorjih. ki ne bi bili tisti, ki zadevajo pogodbo o evropski vojski; 4. tesnejša povezava med Anglijo in evropsko o-brambno skupnostjo. Nemški kancler Adenauer je v krožku nemškega tiska Bonnu Izjavil, da bo njegova vlada zvesta pogodbi za ev- 1 mačimi proizvodi, ne da bi se . ja od proglasitve ustave do I proti temu postavljale umet- j ropsko vojsko in da ne misli popolne neodvisnosti. ne ovire« I dovoliti v nobenem primeru Dejal je. da je treba_ to pogodbo kolikor mogoče hitro potrditi, ker da vsako zavlačevanje utrjuje upanje Kremlja, da bo uspel s svojo politiko. Dodal je med drugim, da bo vedno mogoč sporazum med Vzhodom in Zahodom v škodo Nemčija, dokler ne bodo te pogodbe ratificirane, in da bo on pomirjen samo tedaj ko bodo izmenjane ratifikacijske listine. Z druge strani pa je Adenauer izjavil, da je naklonjen sestavi dodatnih protokolov, ki pa se smejo nanašati samo na nebistvene točke in jih je treba podpisati šele po ratifikaciji dogovorov ter ne smejo te ratifikacije zakasniti. Dalje je Adenauer izjavil, da Velika Britanija odkrito podpira načrt za evropsko vojsko in da tudi Francija ne misli povezati saarskega vprašanja z ratifikacijo pogodbe o evropski vojski. Dodal je. da je treba zadnji Mayerjev govor tolmačiti tako. da Mayer želi naglo rešitev saarskega vprašanja. V svojih izjavah je Adenauer omenil tudi, da sta mu bivši fiancoski zunanjih minister Schuman in ameriški državni tajnik Acheson dala razumeti, da bi se stališče Francije in ZDA do Nemčije lahko spremenilo, če bi načrt za evropsko vojsko propadel po krivdi Nemčije. Adenauer je nato ponovno poudaril, da je edina izbira ustanovitev evropske vojske in da popolnoma zavrača drugo alternativo, t. j. ohranitev državnih vojsk, kar bi pomenilo tudi obnovitev nemške državne vojske. 1 Z druge strani pa je izjavil, da je naklonjen »pametnim« pogajanjem med štirimi, toda za ta pogajanja je treba biti močni. Kancler je tudi izjavil, da je proti zahtevi opozicije, naj bi volitve razpisali prej. kakor je bilo določeno. Fri tem je pojasnil, da mnenje vrhovnega ustavnega sodišča nikakor ne obvezuje vlade in tudi ne parlamenta. Glede morebitne razpustitve sedanje zvezne zbornice, kateri naj bi sledile nove volitve, je kancler izjavil, da bi to samo zakasnilo do začetka leta 1954 uveljavitev pariških in bonn-skih dogovorov. Tri zahodne zasedbene sile so danes sporočile, da bo njihovo nadzorstvo nad nemško civilno industrijsko proizvodnjo prenehalo, takoj ko bosta Zahodna Nemčija in Francija ratificirali pariške in bonnske dogovore. Sedaj je namreč potrebno dovoljenje treh zasedbenih sil za zvišanje proizvodnjo nekaterih industrijskih proizvodov (trgovinske ladje sintetični gumi, sintetični bencin, mineralna olja. kroglični ležaji itd.). S tem hočejo tri zahodne vlade verjetno pritisniti na nemško vlado, da bi čimprej ratificirala omenjene pogodbe. RIM, 12. — V italijanski poslanski zbornici se še vedno nadaljuje razprava o volilnem zakonu Na vrsti so številni predlogi popravkov in dodatkov k prvemu odstavku vladnega zakonskega načrta. Večinoma gre za majhne formalne spremembe, ki imajo svojo važnost samo v okviru obstrukcije. ki jo je proti spremembi volilnega zakona napovedala opozicija. republike opravlja samostojne funkcije tudi v svetu na. rodne obrambe, kateremu predseduje. Zvezni izvršilni svet je po svojih pravicah in po svojem položaju neposredni izvršni delovni organ skupščine oziroma neka vrsta političnega iz* vršnega odbora. Njegovo delo je, da izvaja zakone in odločbe’ ljudske skupščine. Svet ja politično odgovoren za svoje delo skupščini in ji je dolžan o njem poročati. Skupščina lahko sprejema resolucije in priporočila . izvršilnemu svetu in lahko mu svetuje, naj uki; ne ali spremeni, lahko pa tudi sama ukine tiste ukrepe izvr. šilnega sveta, o katerih sodi, da niso v skladu z zakonom. Razen ljudske skupščine, predsednika republike in zvez. nega izvršilnega sveta kot izvršnih organov skupščine pred. videva novi ustavni zakon tudi zvezno upravo, ki jo sestavljajo državni sekretarji, samostojne uprave ter uprav, ne ustanove. Člani zveznega izvršilnega sveta in državna sekretarja za zunanje zadeve in za' narodno obrambo so ljudski poslanci, ostali državni sekretarji, ravnatelji samostojnih uprav in upravnih u-stanov pa osebe, ki imajo izključno uradniški status. Cia. ni zvezne uprave delajo po navodilih zveznega izvršilnega sveta, ki jih postavlja, in praktično opravljajo administrativno stran izvršne funkcije. Edvard Kardelj je dejal, da bo ustanovitev zvezne uprave ne le zmanjšalo število glavnih zveznih organov uprave, temveč tudi njihove kompe. tence. Za sedaj je predvidenih samo pet državnih -ek-etor-jev, ki bodo opravljali izrazito upravne posie iu spadajo v pristojnost federacije. Državni sekretarji in drugi organi zvezne 'uprave so odgovor, ni zveznemu svetu neposredno, ijuJsai inupsclm pa posredno. Ko je govoril o pravicah in dolžnosti federacije, je E. Kar. delj dejal, da spadajo po u-stavnem zakonu med te pravi, ce tudi zaščita neodvisnosti in ozemeljske celovitosti zvezne države, organizacija oboroženih sil, vzdrževanje mednarodnih odnosov, zagotovitev enotnosti socialističnega družbenega ustroja in pravnega sistema, enotnosti gospodarske, ga sistema in plana razvoja narodnega gospodarstva kot celote, zagotovitev samouprav-Ijanja proizvajalcev in prebivalstva ter zagotovitev demokratičnih svoboščin in pravic človeka in socialistične zakonitosti. Izvajanje zveznih zakonov in drum izvršni nos') soa^aio po pravilu v pristojnost ljudskih oauorov ikrdjevnui o»sa-nov oblasti) ter republiških organov oblasti. Zvezni organi oblasti neposredno izvajajo samo zvezne zakone ter o-pravljajo ostale izvršne posle samo na ustavno določenih področjih. Ustavni zakon predvideva prednost zveznih zako-nov pred republiškim zakonom v primeru nesoglasja, vendar daje hkrati ljudskim republikam, ljudskim odborom in samoupravnim ustanovam možnost, da pred zvezno ljudsko skupščino načno vprašanje skladnosti zveznih ali republiških zakonov z zvezno ustavo. E. Kardelj je nadalje dejal, da bo za izveuDo organizacije in sistema po novem ustavnem zakonu potrebna daljša doba. V najbližji prihodnosti bo pr. va naloga, da se sestavi novi zvezni izvršilni svet, da se u-stanovijo državna ’ tajništva, upravne ustanove, samostojne uprave in drugi organi. S tem bi bilo treba končati do volitev v novo zvezno ljudsko skupščino. Ce bo sedanja ljudska s''uoš’’na snre)e’a novi volilni zakon z zvezni svet in svei proizvuja.eev uo Konca prihodnjega meseca, bodo lahko volitve v novo ljudsko skupščino na ta način že sre-di letošnjega maja. Med tem časom pa bodo ljudske republike sprejele svoje ustavne zakone v skladu z načeli novega zveznega ustavnega zakona. V dobro obveščenih krogih v Beogradu zatrjujejo, da bodo ob reorganizaciji državne uprave v smislu novega državnega zakona imenovani za državnega sekretarja za zuna. nje zadeve Koča Popovič, sedanji načelnik generalnega štaba JLA, za sekretarja za notranje zadeve Svetislav Stefanovič, sedanji pomočnik notranjega ministra, za sekretarja za proračun Kiro Gligorov, sedanji pomočnik predsednika zveznega gospodarskega sve. ta, za sekretarja za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak, sedanji namestnik obrambnega ministra m za sekretarja za gospodarstvo Vlajko Begovič, pomočnik predsednika zveznega gospodarskega sveta. Državna sekretarja Koča Popovič in Ivan Gošnjak bosta hkrati tudi člana zveznega izvršilnega sveta. a. a — J — 13. januarja 195S Sebe samega zataji, živel boš ko 'v raji! DRAG. JESENKO p Dares, torek 13. januarja Veronika, Bogom.r Sonce vzide ob 7.43 m zatone ob 16.45. Dolžina dneva 9.02. Luna vzide ob 6.02 in zatone ob 14.05. Jutri, sreda 14. januarja Felik:, Neda DANES SPLOSNA STAVKA tržaških in italijanskih železničarjev Zaradi pritiska vlade in demokristjanov so „ svobodni" sindikati (C IS L) zapustili borbo Danes so železničarji v Trstu in v Italiji proglasili 24-urno splošno stavko ki ho trajala do polnoči. O razlogi i te stavke smo že obširno pisali. Glavna zahteva je. da se železničarji ločijo od državnih nameščencev- glede kategorizacije ir; klasifikacije, to je določitve plačilnih razredov. Poleg tega zahtevajo železničarji združitev mezdnih postavk, zvišanje plač itd. V začetku so bili vsi sindikati soglasni glede proglasitve stavke. Na pritisk vlade in de-mokrščansi;e stranke pa se je Zveza svobodnih itaiijanskin sindikatov (C1SL), to je demokristjani umaknila in izjavila, da se stavke ne udeleži, češ da je vlada pristala na glavne zahteve železničarjev Ta izjava pa ni nikogar prepričala, saj je Zveza izjavljala, da se bo udeležila stav.ce. tudi še potem. ko so bili že znani vladni sklepi. To vsekakor potrjuje. da so demokrščanski sindikati podlegli pritisku in se umaknili iz borbe zgolj iz oportunizma. Potemta..em se bodo udeležili stavke vsi člani Sindikata italijanskih železničarjev (CGIL) in UIL (socialdemokrati). Poleg demokristjanov so se odrekli stavki tudi funkcionarji železniške uprave. Računajo, da se bo zaradi stavke ustavilo okoli 6.000 potniških in tovornih vlakov. Vlada je seveda organizirala stav-kokaštvo s tem da bodo vozili namesto vlakov avtobusi in celo letala, kar pa ne bo strlo odpora železničarjev. Ta stavka bo imela vsekakor več uspeha kot zadnja, saj se je udeležuje tudi UIL Da bi odvrnila železničarje od stavke, je vlada v zadnjem trenutku javila, da je stopil s 4. januarjem v veljavo zakon o nekaterih odškodninah železničarjem, ki je bil sprejet že 15 maja 1952. Le čemu je vlada taiio dolgo čakala z njego* vo uveljavitvijo? Seveda ne bo uspela nit' ta vladna spletka, ker imajo železničarji z vlado in z železniško upravo že dovolj izkušenj. Proleslna stavka de'avcev skladišče ali v ta oddelek, sicer da ga bodo odpustili. Preddelavec Saher je med vsemi delavci zelo priljubljen, kar potrjuje že sama njihova protestna stavka Vedno je vestno opravljal svoje delo, bil pa je vedno tudi na strani delavcev, kar najbrž ne ugaja raznim inženirjem. V livarni so namreč še . trije pred-v oddelku .ivarne lovaine strojev £eIavci- ki se z vodstvom bo-_ 1 ,lje razumejo. Delavci so še šli Včeraj je v livarni Tovarne ! protestirat strojev, in sicer v delavnici litega železa ves dan stavkalo okoli 100 delavcev. S stavko so protestirali proti premestitvi preddelavca Sa^erja Romana iz delavnice litega železa v oddelek za bron. Inženir mu je dejal, ali naj gre v _ inženirju ki je redil premestitev Saherja, inženir pa jim ni hotel dati zadoščenja. Tudi ta dogodek kaže, kako delodajalci v tovarnah vedno bolj pritiskajo na delavce, od^ar je zavladala med njimi sindikalna pasivnost Tudi Pip ir ImiBiaio atto jtovietoiclie* Včeraj so tudi Ricmanjc sklenili bojkotirati avtobus podjetja sAutovie Carsiche«, ki vozi na progi Ricmanje-Trst. S tem se je bojkot, ki so ga pred dobrim tednom napovedali in ga se sedaj izvajajo Dolinčani in Boljunčani, razširil na obe zgoraj omenjeni vasi, tako da vozijo avtobusi podjetja «Autovie Carsiche« skoraj prazni po vseh vaseh dolinske občine. Cas bi bil, da se lastnik podjetja odloči in zopet zniža cene. kajti prebivalstvo je na nedvoumen način pokazalo, da je povišanje cen močno prizadelo gospodar, sko stanje posameznih delavcev, mlekaric, peric in dijakov, ki se morajo dnevno voziti v Trst in nazaj. Osvobodilna fronta SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OF V sredo 14. t. m. ob 19. uri bo seja izvršnega odbora OF v nro stori.h v Ul. R. Manna 29 PO ZAPRAVLJANJU ČASA S POLITIZIRANJEM j DANES NA OBČINSKI SEJI razprava o socialni pomoči V lrstu je še vse preveč revnih ljudi, ki uživajo premajhno podporo, ki jim pogosto ne zadošča niti za vsakdanji kruh Zaščitna dela nad cesto Semedela Izola Danes zvečer se bo. prvič rahljali za premikanje želez- MnSrisJet NaStdaLtneamlre°dbu' j ™kih jagonov in ki bi morala je mnogo zanimivih vprašanj,! mal° kasneje odriniti z glavici so se nakopičile zaradi dol- nega kolodvora, iz do sedai še cionaiističnih strank in kom-! metrov od signalne kabine iz-infOrmisti postavljali na dnev-širila in prekinila ves nadalj- ni red namesto,, da bi razpravljali o upravnih zadevah. Najvažnejša točka dnevnega reda današnje seje bo po- nji promet. Kljub temu takoj začeli V OKBOZflHT RAZŠIRJENI V TOVA It N AII Razredni sindikati seznanili pristaniške delavce z novim zakonikom Klavrna skupščina pristaniških delavce v7~ki ne zaupajo ved svojemu kominforniističneiiiu' vodstvu Pristaniški delavci so še vedno razburjeni zaradi raztegnitve italijanskega zakonika o plovbi in pravilnika o njegovi uporabi glede dela v pristanišču. Kominformistični voditelji pristaniških družb in sindikata pa se sploh ogiblje, jo vsakega razpravljanja o zakoniku in hočejo pritegniti vso pozornost delavcev samo k vprašanju ureditve pokojninskega sklada. V nedeljo ob desetih dopoldne so sklicali v Domu pristaniških delavcev .zredno skupščino, toda niso niti z besedo omenili nobene- IZ POROČILA ZDRAVSTVENEGA IN H GiENSKEGA ORADA Visok presežek umrljivosti nad rojstvi v decembru 1952 Upadanje m xaže na škrlatinke in drugih na!e2'|mh bolez fioijšanje splošnega 2dravst Igo ni bilo Zenita-ra na sodišču toda nekega dne se ie zopet po'avil. Kakš na raz ika: prej zgovoren m udaren sedat skrušen in sko-ra> brez glasu. Kratek o* brambni govor ga le u*rudi!. Ko je zapuščal sodno dvorano je bil videti še bolj falo-sten in skruien K niemu so pristopili novinarji, sodni kronisti. s kaferimi ie bil vedno is''ren vriiatelj in mu stisnili roko. "Hvala fantje* so bile njegove zadnje besede. Več ni monel in aanjen je počasi odhajal. Kako priljubljen je bil »o kojni odvetv.'k Zennaro dokazujejo številne komemoracije ki so bile včeraj v raznih sod nih d nora na h naše rta sodišča Isto ie dokazala tvdi ude'"*'''’ na vrpraišriiem rtoareh* kate-rena so se rtoieo sod ni^ov in ^ i*aliin'**i'ih venski odve*ntki vpiv-o JSforj. to delavcev in dmnih me**" nov. Svojcem tudi naše iskreno tožalje. je bilo 2314 glav živine. Predstavniki tržaškega pas-iega rodu so za konec leta ugrizli 39 ljudi od kateri-, je bilo 32 cepljenih proti steklini ga zakona. Skupščine se je u-deležilo zelo malo pristaniščni-kov, ker so že siti tega mlatenja prazne slame. Na skupščini so govorili Muslin, Ghetz in Tominec. Muslin je poročal o razgovorih na uradu za delo, Ghetz je poudarjal potrebo po enotnosti, Tominec pa je dejal, da so pristaniški delavci najbolj strnjeni in enotni, tako da jim ostale stroke to celo zavidajo. Priporočal je tudi delavcem, naj odslej plačuje, jo naročnino za list aUnita O-peraia», češ da mu primanjkuje denarja. Delavci pa sploh niso posegli v diskusijo, tako da je vladalo na tej slabo obiskani skupščini pravo mrtvi-1°. Delavci imenujejo zato te skupščine «assemblee fune-bri». Ker kominformovski sindikati in vodstva družb niso do. slej seznanili delavcev z novim zakonom, so Rrazredni sindikati naslovili na delavce o. krožnico, v kateri navajajo siavne člene zakona,, ki kažejo, kako škodljiv je za de-'avce. Nekatere člene, ki so ‘najbolj Usodni za delovanje pristaniških družb, smo J.e navedli v prejšnjih člankih o tem vjprašanju, - zato objavljamo le kratek izvleček okrožnice. Clen 142 govori o nalogah u. radov pristaniškega dela. Ti uradi hranijo sezname delavcev, ustanovne listine družb, nadzorujejo upravljanje in delovanje družb, določajo kriterije za usmerjanje delavcev na delo in za izmene, skrbe ib. izvajanje določb, nadzirajo opravljanje pristaniških del, pregledujejo račune, skrbe za izvanianje sklepov svetov pristaniškega dela, opravljajo \rse nadoge, ki jih določa ta zakonik in pravilnik itd. Po členu 143 predseduje svetu pristaniškega dela ravnatelj tirada pristaniškega dela, svet pa je sestavljen iz ravnate, lja pokrajinskega urada za delo, ravnatelja pokrajin- skega urada za trgovino in industrijo , načelnika carinskega urada treh predstavni- kov pristaniških delavcev in treh zastopnikov delodajalcev; trogovcev, industrijcev in plovnih družb. Clen 150 go. vori o seznamih pristaniških delavcev; člen 152 pa o pogojih za vpis v te sezname. Med drugim sprejemajo v sezname samo delavce med 18. in 35. letom starosti, italiianske državljane. Clen 153 določa pogoje za nameščanje delavcev, ki jih sprejemajo na osnovi lavnih natečajev, pri čemer velja nekaka prednostna lestvica, ki jo seveda določajo oblasti. Clen 156 določa postopek za črtanje delavcev iz seznamov, Slovenski trgovci in obrtniki, ne pozabite si nabaviti koledar Dijaške Matice l Na sinovem grobu jo Je zadela kap A/fjfta/ minut prej /e prišla na pokopališča in pulužita na smuv grub sveže cvetje Neki uslužbenec uprave pokopališka pri Sv. Ani je vče-. raj zjutraj nekaj minut pred 10. uro Kakor vedno pregledoval grobove, ko je opazil nedaleč od groba na polju št 12 neko žensko, ki je 10 minut prei prišla na pokopališče, ležečo na tleh, £ obrazom proti zemlji, ki ni dajala nobenega znaka življenja. O zadevi so takoj obvestili Rdeči križ. ki je poslal na mesto dr Alua. Zdiavnik je na prvi pogled ugotovil nastop smrti zaradi srčne kapi in izstavil o, tem tudi potrdilo. Tudi policijski zdravnik, ki je prišel na mesto jf bil istega mnenja kot dr. Alu- Policijski agenti kriminalističnega preiskovalnega oddelka so na podlagi osebne iz- | npkaj kazmee ki so jo našli pri po- urada, kom. identificirali žensko za 65 letno Valerijo Višn.evif por Milazzi stanujočo na št 20 v Ulici Pagliericci Milazzi eva je ležala kaka 2 metra od groba, '■ katerem je pokooan sin. ki je umrl 1943 leta. Na grobu je bilo sveže cvetje kar po- meni, da je ženska bila na grobu sina kjer je položila cvetje, ko se je vračala ji je postalo slabo in je padla ter istočasno izdihnila. Truplo pokojne Milazzijeve so po uradnem pregledu odpeljali v nrtvašnico splošne bolnice kjer je na razpolago sodnim oblastem. Požar na vo’;škem letahSCu pri Proseku Danes je v začasni leseni ba raki vojaškega letališča blizu Prose a nastal požar. Ogenj je uničil del barake, kakor tudi pohištva in opreme Poročajo, da je pričelo goreti na mestu kjer je cev peči Tnoei.iana v zid. Osebje ali leta a niso utrpeli nikake škode Na'?lnik vojaških gasilcev yodi preiskavo (POI-TRUST) člen 158 pa govori o primerih, ko je treba te sezname zaradi zmanjšanja prometa skrčiti. Clen 167 vsebuje določbo o -nadziranju urada pristaniškega ! cev. ki dela nad družbami in o n'*e. Pom°č Zavoda za socialno za-govi_ skrbi, da družba izvaja I yarovanje. Vsi ti ljudje so bi-dolocbe zakonika in pravilni- i ^ svojih mladih letih aktiv-ka ni člani delovne družbe. Da- Iz členov 173 in 174 je jasno nes.. Pa s,° ^ostali izčrpani na razvidno, da morajo konzuli' <'f>' ' in vicekonzuli družb opravlja, ti dolžnosti, ki jim jih nalaga so delavci ... ... , - z delom, je bil rocilo občinskega odbornika ; promet dehlo prekin = en ; l Benussija o vprašanju javne,,. socialne pomoči. To vprašanje i ■ m°rali voziti po pro- je tako obširno, da se bo razpra-istem tiru. so imeli od 22 do va o njem verjetno nadaljeva- 90 minut zamude, la se-na prihodnjih sejah. Ker | je javna socialna pomoč veli- , =—-.......... - " —— ice važnosti, pričakujemo, da! bosta tako poročilo . občinske- j ga referenta, kakor tudi nadaljnja razprava rodili kon-! kretne sklepe, kako pomagati in kako rešiti vprašanje pomoči tisočem revežev, ki so danes te pomoči delno že deležni in tistim, ki so še vedno j prepuščeni cesti in splošnemu j pomanjkanju. Sicer imamo v mestu mnogo ustanov in zavodov, ki se ukvarjajo s pomočjo revežem, slepcem, otrokom, sirotam itd. Toda ne smemo pozabiti, da je še mnogo ljudi, ki jim nihče ne pomaga; da je še mnogo takih, ki jim pomoč ne nezadostuje za vsakdanji kruh in da je piedvsem mnogo starih delav-dobivajo nezadostno Oddelek za gozdarstvo pri okrajnem ljuds :em odboru v Kopru je pričel z zaščitnimi deli na hribu nad cesto med Semi.-delo in Izolo, ki jo ogrožajo plazovi. Sedaj sadijo borova drevesca nakar bodo postavili tudi male kamnite pregrade. Razen teh zaščitnih de' je v načrtu za letos tudi pogozdovanje nekaterih predelov v okolici Dekanov in Tinjana, kjer povzročajo hudourniki znatno škodo z nanašanjem raznega materiala na ceste in z odnašanjem plodne zemlje. Pri Ospu pa je glavni namen pogozdovanja zaščita poljskih pridelkov pred burjo Letošnji predlog družbenega plana predvideva 8 milijonov dinarjev investicij za pogozdovanje ter melioracije najbolj ogroženih hudourniških področij in 800 tisoč dinarjev za postavitev gozdne | drevesnice. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA V0JAŠKKUA SODIŠČA Prijatel]* iz carjevih časov mu je plačal liter vinčka Ruski begunec Ponamarenko-stalen gost sodišča zorodi pijanosti zakon, in sicer po smernican oblasti, ki skrbi za disciplino v pristanišču. Člena 180 iti 181 določata naloge nadzornega odbora, člen 189 govori o imenovanju zrednih komisarjev, člen 190 o nameščanju uradnikov, člen 193 o disciplini n» delu. Med drugim pravi ta člen, da konzul in vodja skupine odgovarjata neposreuno pristaniški oblasti za reaen potek dela. plen 194 določa, Kako je treba ravnati z dnev-ničarji (priložnostnimi delavci). Vsi ti čiem jasno kažejo, da bi njih izvajanje pomenilo kunec demokratičnih pridobitev nristoniških" detevr.ev in:: uvedbo na pol vojaik* disciplint v pristanišče. Z.ato se okražni, ca končuje a- zahtevo :po suspendiranju veljavnosti ukaza ZVU št. 1, da bodo delavci v pristaniških družbah in sindikatih najprej podrobno proučili in predjskutirali zakonik in nato o njem odločali. i cesti, v bedi. Z miloščino’, ki 1 jo dobivajo kot starostno pokojnino. Mnogi od njih pa niti te miloščine riso deležni. Poleg tega je na dnevnem redu razpravljanje o novi cesti proti ladjedeJnicam, o proračunu avtonomne turistične ustanove, o deležu za pokojninski sklad občinskih uslužbencev ACEGAT o razsvetljavi v nekaterih predelih mesta in o drugih manjših vprašanjih. Pričakujejo, da bodo na današnji seji predložili tudi začasni načrt občinskega proračuna za letošnje prvo šestme-sečje, ker občinski odbor že ni pripravil celoletnega proračuna. [jz JUGOSLOVANSKE CONE STO DELAVSKA PROSVETNA DRUŠTVA predstavljajo prelomnico v prosvetnem delovanju Letni obČR’ /bor S ovensko hrvatske prosvetne pod;vete za koprski okraj. 24 prosvetn h in ku turno umetnikih društev inad 2000 č v redu. Izbe-rite ali dan zapora ali plačilo. V tem primeru vam ostane še 10 lir. Ponamarenko — V redu. Plačam 400 lir. Bayliss — V redu! Pojdite in upam, da v bodoče ne boste našli še kakega kitajskega prijatelja. S tem je Ponamarenko odšel v taborišče, na vrsto pa so prišli 4 begunci: tri ženske in en moški vei obtoženi pijanosti. 3. januarja so jih v taborišču zalotili do skrajnosti pija. ne in jih predali sodišču. Razprava bo 15. t, m. seje iztirila na kolodvore Zsradi nezgode so imeli vsi jutranji vlaki zamudo od 22 90 minut Včeraj ponoči okoli 8.45 ure se je lokomotiva, ki so jo upo- iiedentisti —- je povdaril tovariš Vilhar — ki so soodgovorni za zatiranje našega ljud-stva, se danes jezijo, ker si gradimo svoje gospodarstvo ln 0 Prosveto in v svoji zaslepljenosti ponovno sanjajo o vrnitvi starih časov. omenil, da decentralizacija uprave in gospodarstva ugodno vpliva tudi na razvoj prosvete in kulture, bodisi ker prosvetna vpraša-rešujejo občinski ljudski odbori sedaj hitreje in bliže ljudstvu, bodisi ker se postavljajo prosvetna društva tudi finančno vedno bolj-na lastne noge. Pregled dela SHPp od zadnjega občnega zbora do danes je podal tajnik podzveze tevariš Jernej Humar, Dejal je, da je sedaj v ko- kateri odobravajo sklep vlade FLRJ o prekinitvi diplomatskih odnosov z Vatikanom. Z letne skupščine so kulturni in prosvetni delavci poslali poveljniku anglo . ameriške vojaške uprave v Trstu oster protest zaradi diskriminacijskega ravnanja do slovenskega življa v coni A- IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Obtoženci «Lege» t besedah zagovornikov Včeraj so se na kazenskem sodišču nadaljevali govori zagovornikov v prid obtožencev z zvezi s sladkorno afero Lege nazionale, proti katerim je državni tožilec zahteval globo v I/. pnlicajf!i/ega stanni/anja ukradel zlate in srebrne prstane Kratkotrajna prostost mladoga tatiča - MhH preiskavo so v njKgovBtn staoovaniu našli tudi samokres z nabojHma Predvčerajšnjim zvečer je prskem okraju 20 prosvetnih la^^rDoliciiski’ a cent'1 tele" društev, tri kulturno - ; - -m P01lcl}slc> a*ent tel.e niška društva, svetno društvo «Svoboda» ki štejejo skupno 2.027 članov. Važna prelomnica v prosvet- - - . ... nem delu je ustanovitev de-tj?? „ J neznan' zlikov- lavskega prosvetnega društva ■? - ? njegovo odsotnost- «Svoboda» v Kopru ter priprave za ustanovitev teh delavskih društev v Izoli in v Sečovljah. Tudi vaška društva — je povdaril tovariš Humar — se bodo morala, po vzgle- . . — ----------- — au »Svobode* bolj zavzeti za pn , ,mer so razbili šipo in se prevzgojo svojega članstva 2,t?'3e*; umaknili po isti v naprednem socialističnem smislu, V zadnjem času so se plasti izkazala v samoiniciativnosti in organizacijski trdnosti mladinsko kulturno - u-metniško društvo iz Svetega Petra - Nove vasi kulturno -umetniško društvo iz Krkavč ter društvo p.lanko Premrl -Vojko« iz Kort. Prosvetna društva koprs1'«-okraja imajo 17 izobraževanih in drugih tečnjev. IM niižnic 2> pevcih zborov. S orkestre 13 godb na pihala 4 društvene šole, fio igralskih ki je v pritličju in izginil v temo. Poropata so agenti za-. . . slišali in fant je končno pri- bi poslalo v njegovo bivališče j znal, da je tatvino izvršil 19-na Miramarskem drevoredu št. letni Ed..ardo Corsi, stanujoč 43 agente, ki bi pregledali sta- delavskoU1£r£ ?°nsko. »»Prosil poveljstvo, da v Ul, Doda 9, medtem ko je bil on za čuvaja. Fapt je na-____________________________ dalje izjavil, da sta med sprejo vdrli vanj in mu odnesli j hodom po Miramarskem dre-zlate in srebrne prstane ter : voredu opazila da je tema v zapestnice v skupni vrednosti ' stanovanju in stanovalci ver-106.000 lir. Ko so prišli agenti , jetno odsotni. Ker je bila prili-na mesto so se prepričali da j ka ugodna sta se domenila za so zlikovci vdrli skozi okno, poti Stellij pa je tedaj izroči’ agentom v varstvo 18-let-nega Paola Poropata stanujočega v Ul. Battera, ki je stal na vhodu veže. Ker se je agentu zdelo njegove vedenje sumljivo ga je takoj povprašal kaj dela tam. Fant je odgovoril, čaka zaročenko, ki stanuje v bližini vendar se ;e Stelli zdel odgovor neverjeten. Zdelo se mu je namreč, da fant vseka or kaj ve o tatvini kajti ob njegovem vstopu v stanovanje je opazil, da je nekdo z vso naglico skočil skozi okno. tatvino ki sta jo takoj izpeljala. Na podlagi Poropatovih izjav je policija v prvih jutranjih urah aretirala Corsija na domu in ga po hišni preiskali, med katero so našli tudi samok.-es Beretta kal, 7.65 s saržerjem in dvema izstrelkoma, odpeljali na poveljstvo, kjer je fant priznal tatvino. Zlatnino je nato skril v ne em gozdiču za vilo De Angelis v bližini Ul. Baiamonti. Corsija so agenti takoj odpeljali na mesto, kjer so res na.šli ukradeno zlatnino ki so jo izročili lastniku meitem ko bodo oba mladeniča predali sodišču. višini 20 milijonov lir. Takoj v začetku so prekinili razpravo, da bi komemorirali odv. Guida Zennara, ki je v nedeljo zjutraj umrl. Odv. Mussaffia-Tiberini je na krat. ko opisal pokojnega moža, ki je bil med odvetniki zelo pri. ljubljen. Tudi državni tožilec Pasčoli se je poklonil spominu pokojnega Zennara, katerega so vsi čislali kot odločnega odvetnika in odličnega pravnika. Ko se je tudi predsednik sodišča Zulmin poklonil spominu pogojnika, so nadaljevali z razpravo. Vsi odvetniki — Ccen za Gaberja, Uglessich za Codiglio, Puccilla in Turnška ter Tibe. rini za Primija m Janezicha — so zahtevali oprostitev svo. jih klientov. V glavnem so odvetniki diskutirali o financ, nem zakonu za uvoz carine prostega blaga. Vsak. ki je dobil zavoj ga je lahko prodal naprej in takega ni mogoče sodno preganjati, ker ni š tem kršil nobenega zakona. Na. snrotno pa nade od^ov^rno^t na tiste osebe, ki so uvozile blago. Na podlagi te u^oto-vitve bi moralo sodišče Oprostiti vse obtožence, ker niso 'Izvršili dejanja. :9toJdansfca' razpravo -so: .govorili tudi ostali :cdvet-•rflki, medtem ko bo med naslednjo razpravo, ki bo 20 ali mord^ 22. t; m, povzel besedo odv. Poilucci, nakar bo izrečena razsodba.' Predsednik Zulmin, tožilec Pascoli, zapisnikar Magliacca. RADIO TOHEK, 13. Januarja 1953 AV**KI. C U .V K I' km . \ 254,6 m alt 1178 Rc Poročila so ob: 7.00; 13.30; 19.00; 23.30. 6.54 Kaj je danes novega. 7.15 Slovenske narodne. 13.45 Lahka glasba in objave. 1430 Strani naše zgodovine. 14.40 Domači zvoki. 17.30 Motivi Iz revij. 17.40 I-grajo in pojo hrvaški narodni ansambli in solisti. 18.00 Poročila v hrvaščini. 18.15 Koncertne uverture. 18.40 Iz zakladnice priljubljenih samospevov: Pojo slovenski solisti. 20.00 Benjamin Britten: «Peter Grirnes» opera v 5 dejanjih s prologom. 22.00 Glasba *a ples ln razvedrilo. 23.10 Glasba za lanko noč. 23.30 Zadnja poročila. 23.45 Zaključek večerne oddaje. ms* » u. 306.1 m a>l 980 kc-sek Poročila ob: 7.15; 12.45; 14.00; 19.45 in 23.15. 7.30 Jutranja glasba in koledar. 8.30 Zaključek jutranje oddaje. 11.30 Lahki orkestri. 12.00 Novi svet. 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Glasba po £e-Ijah. 14.15 Znane melodije za Štiri klavirje. 14.30 Pregled tiska. 14.45 Zaključek opoldanske oddaje. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Glas Amerike. 18.15 Max Bruch: Koncert St. 1. 18.40 AmerišKi zbori 19.00 Tehnika in gospodarstvo. 19.15 Pestra glasba. 19.25 Angleščina po radiu. 20.00 Priljubljene melodije. 20.30 Aktualnosti. 20.45 Lahke melodije. 21.00 Dramatizirana povest. 21.30 Večerne melodije. 22.00 Dvorak: Simfonija St. 3. 22.40 Pestra operetna glasba. 23.00 Walter Gleseking. 23.30 Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.32 Polnočna glasba. 24.00 Zaključek večerne oddaje. i II M '■ i. Poročila ob; 7.30; 13.30; 20.00 iri 23.15. 7.45 Jutranja glasba. 11.00 Šolska oddaja. 11.15 Orkester Suddeutscher Rundfur.-ka pod vodstvom Helnza Schroederja. 12.15 Orkester T. Ferrari. 14.00 Variacije za godalni orkester n* temo Čajkovskega. 14.25 Pojeta Karmen Castillo In Frankie Lal-ne. 14.45 Glasbena kronika. 15.00 Borzne vesti, pregled britanskega tiska 17.30 Angleščina. 18.00 Napolitanski orkester. 18.30 Operetna In revijska glasba. 19.25 Lahka glasba. 10.35 «Manon Lescautu, lirična drama v 4 dej. glasba Giacoma Puccinija, dirigira Franco Capuana. 22.45 Južnoameriški ritmi. 23.00 Jazz. t X I, O % » N I J A 327,1 m, 2U2.1 m, 212.4 m Poročila so ob: 5.45; 12.30; 15.00; 17.00 in 22.00. 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo. 11.30 Šolska ura za viSJo stopnjo: V mariborski tovarni avlomobilov. 12.00 Obisk orl Antonu Foersterju in Davorinu Jenku 12.40 Med glasbenim sporedom kulturni drobiž. 14.20 V pesmi in plesu po naSi deželi. 15.10 Zabavna glasba. 15.30 Pavel Sivic: Klavirska glasba skozi stoletja — VIII. Prva sonata, Pa-squlnl, D. Scarlattl. 16.00 Popoldanski koncert slovenske simfonične glasbe E. Osterc: Klasična uver.ura; M. Bravničar: I. simfonija; B. Arnič: Pesem planin. 17.10 Melodije In ritmi. 17.45 Tečaj angleškega jezika, 18.00 Pojo naši amaterski zbori. 18.30 Kulturni pregled. 18.40 Čelist Ivan Poljanšek in pianistka Ksenija Ogrin Izvajata skladbe J. Bacha In J. S. Brevala. 19.00 Radijski dnevnik, 19.20 Glasbena medigra. 19.40 Igra Zabavni orkester Rad a Ljubljana. 20.00 Radijska univerza: O uvedbi pouka o moralni vzgoji. 20.15 Mozart — Rossini, o-perna skladatelja. 21.00 Literarna oddaja — Irving Shavv: Mladi levi. 21.20 Plesna glasba. 22.15 Nočni komorni koncert: Brahms: Trio v cis-molu, op. 87; P. Hin-demith: Tretja sonata. 23.00-2-1.00 na valu 327,1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino. KINO t ■» II S* « I Ross«tti. 15.00: «BeIa gospa*, J. AUyson,' A. Kennedy Excelsior. 14.30: «Odrske luči«, Charles Chaplin. Nazionale, 16.30: «Angeli brez ne. bes», A. Sheridan, R. Reagan. Fetice. 16.30: «Alan. črni grof«, C. Laughton, B. Karloff. Mladini izpod 16 leti prepovedano. Fllodrammatico. 16.00: »Oddalje- ni bobniš, G. Cooper. Ar cc ti a. eno. 15.30: »Pesmi pol stoletja)), Rascel, S. Pampanini. Astra Rojan. 16.00: »Charlotov festival«, Charles Chaplin — komični film Grattecoto (Ul. Battisti 10). 15.15: (tDrugi časi». Vstopnina 250 .ir. Alabarda. 15.30: «Tam, kjer reka pada«, J. Stevvart, J. Adams. Ariston. 15.30: ((Pomladni veter«, C. Grant, M. Loy. Armonia. 15.30: «Ne klonim pred nasiljem«, M. Carey, A. Smith. Anrora. 15.00; «Mirni mož«, J. Wayne, M. 0’Hara. Garibaldi. 15.00: «Kenguru», P. Lawford, M. O Hara. Ideale. 16.00: «Rdeče pero«, L. Darnel, C. Boyer, Impe-ro. 15,00: «Mirni mož«, J. Wayne, M. 0’Hara. Italia. 16.00: «lrma gre v Holly-vvood«, C. Calvet, J. Lund. Via!c. 16,00: ((Francis na akademiji«, D. 0’Connor. Kino ob morju. Danes zaprto. Massimo. 16.00: aRumeni plaz«, Carlson. Moderno. 16.00: «Mesto je rešeno«, H Bogart. Savona. 16.00: (tRdeče peščine«, V Mayo, K. Douglas Secolo. 16.00: «Dvojna igra«, Y. De Carlo, B. Lancaster. Ferroviarlo. Zaprto. Viltorio Venelo 16.00: nTri pre povedane zgodbe«, E R. Drago. Mladini izpod 16 leti prepovedano. Azzurro. 16.00: ((Osvajalci«, L. Olivier, L. Howard. Belvedere. 16.00: «Strah na odru«. M. Dietrich, J. Wyman. Marconi. 15.30: aVeliki Caruso«, Mario Lanza. Novo cine. 16.00: «Maščevalčeva •krinka«, J. Derek, A. Quinn. GScon. 15.00: »Nedolžnost«, Eleo-nora Ro:si Drago. Mladini izpod 16 leti prepovedano. Radio. 15.30: «Kon . Tiki«. Ljudska prosveta ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Tajništvo sklicuje za sredo 14. t. m. ob 18. url redno sejo v običajnih prostorih. P D LONJER - KATINARA priredi danes 13. t. m. ob 20. url v društvenem prostoru predavanje.. Predaval bo prof. Zorko Jelinčič nO narodnih nošah in o slovenski hišin. Predavanje bodo 'Spremljale skioptittiei -sllUe,! '« koncu .pa bo predvajan film <(Ročni tisk domačega' platna«. PREDAVANJE V DOLINI V sredo 14. t. m. ob 20.30 bo v društveni dvorani v Dolini predaval prof. inž. Miran Pavlin »Od sladkorne pese do sladkorja« Predavanje bodo spremljale skioptične slike in na koncu film »Tovarna sladkorja«. PROSVETNI KROŽEK SV. KRIZ priredi v četrtek 15. t. m. ob 20.30 v drušlvenem prostoru uVečer kulturnih filmov«. Na programu: Ivan Cankar in nRazne vrste morskega ribolova«. Člane in prijatelje gornjih prosvetnih društev vljudno bavimol SMUČARSKI IZLET Mladina organizira smučarski Izlet v Crni vrh dne 25. t. m. Informacije in vpisovanje vsak dan od 17. do 19 ure v Ul. Machiavelli 13 do vklju~.io 18. t. m. IZLET V CRNI VRH PDT organizira UI.1953 smučarski izlet v Crni vrh Vpisovanje do 22. I. vsak dan na od 17. in 19 uro v Ul Machiavelli 13-11. Razna obvestila TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeti križ; #8 - 60 Gasilci: 2-22 Policija 2 - 23 NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, Viale XX set-tembre 4; Godina, Čampo S. Gia-como 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmau-ra 10;: Vielmetti Trg della Borca 12; Harabaglla v Barkovljah tn Nicoll v Skednju. RAZDELJEVANJE DRV BREZPOSELNIM Občina obveSča, da s 17 t. m. preneha sedanji turnus razdeljevanja drv brezposelnim, revežem In upokojencem. Z novim razdeljevanjem drv istim kategorijam se bo začelo 19 t. m. in sicer po .‘0 kg na vsakega upravičenca. Kraji in urnik razdeljevanja ostanejo nelzpremenjeni. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. m 12. januarja 1953 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 25 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 80-letnl Angelo Daniele Brun, 57 letni Silvio Bizjak, 77-letni Guido Zennaro, 70-letna Marija Ogrizek vd. Osvald, 70-letnl Ferdlnando Velise, 91-letna Frančiška Lavrenčič vd. Pascotti-ni, 5-Ietni Romano Gaspardis, 75-letni Francesco Zennari, 71-letna Adolfina Volfert. 43 letni Rugge-ro Cheber, 69-letni Vitalino Ga-ron, 75-letna Marija Metlika vd. Žigon, 81-letna Elvira Petronio, 65-letni Ernesto Vertovec. 81-let-ni Giovanni Babudri, 85-letna Paollna Zlmarelll vd, Toplikar, 28 letni Ezio Torrlsl, 70-letna Jo-sipina Pečar por. Perossa, 54-let-ni Giuseppe Prester, 61-letni Al-clde Frasson, 65-letni Glusto Žagar. 79-letna Maria Mlcolaučich vd. De Franceschi, 75-letnl Antonio Franca. 59-letni Luigi Stoko-vac. Katarina Ferran vd. Šinkovec. riAJBIM IHATICfl V iHhTU Sezona 1952—1953 IV. KONCERT Jutri, 14. januarja 1953 ob 21. uri v AVDITORIJU ANITE MEZETOVE (sopran) in STANOJA JANKOVIČA (bariton) soiistov opernega gledališča v BEOGRADU Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15/11. (SHPZ> dnevno od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure. tfltQ ZA TRŽAŠKO OZLMUE PREDSTAVE v AVDITORIJU v TRSTU V soboto 17. januarja ob 17. uri V nedeljo 18. januarja 1*** ob 15. uri l mladinska rgra v osmih slikah Spisal: Pavel Golia - R®" žiser: Jožko Lukeš * Scenograf: Jože Cesar V nedeljo 18. januarja 1953 ob 20.30 uri K T K i** drama v štirih dejanji!* Spisal; Pero Budak - Pre" vedel; prof. Ivan Savli ' Režiser; Ljudevit Crnobo” ri - Scenograf: Jože Ces*> 24., 25. in 26. JANUAR^ SMUČARSKI IZLET NA B1.ED Vpisovanje do 17. t. 01 25. JANUARJA IZLET V DUTOVLJE Vpisovanje še danes- •» 31. JANUARJA IN 1. FEBRUARJA v DVODNEVNI IZLEt PAZIN 1. FEBRUARJA v ENODNEVNI I/.LET 0BR0V0 PODGRAD Vpisovanje do 17. t. & pri «Adria - Express», F. Se vero 5-b - tel. 292^' Za vedno nas je zapuS^ naša draga mati, sestra in ^ Jožefa Grgič v starosti 75 let, ^ Pogreb bo danes ob 1®- (, iz hiše žalosti v Padričah t j Zalu'oči: hči Marija-Marija in Milka, vn«*1 ostalo sorodstv0, Padriče, 13. januarja . »ADRIA KXPHESS)> ORGANIZIRA zi?iova\ji: »a Bledu, Pokljuki, v Bohinj*’' Planici in Kranlttki gori Lepi smučarski tereni — vzpenjača — drsanje na Hoteli (n domovi M#9 Informacije pri »Adria Expreas». 'tel 29243. Ul. F. Severo r. ** j SIZIFOVO DELO italijanskega imperializma Znano je, da vodi italijanska | motili, vendar vse skupaj ni buržoazija odkar je na obla. | kaj prida zaleglo. Sele Hitler-tli, izključno na pesku graje• jeva intervencija, namreč vpad ‘no zunanjo politiko, še poseb- | njegovih divizij Grkom v hr• n° nasproti svojim sosedom; te pravi, da te politike nikoli gradila na trdnih realnih *leht na solidnih postavkah, u. poštcvajoč predvsem vsako■ kratne objektivno obstoječe Politične okoliščine in dejstva, marveč je skoro v vsakem primeru plavala a nekakšnih nedosežnih višavah najbolj varljivih • iluzij in vizij, toliko bolj nevarnih, ker je bila nji■ °va vsebina pretežno izpolnje-ha z najbolj nevarnim, narav. nost mrzličnim imperialistih-n‘m hotenjem. Vzemimo za primer njene Pajnovejše odnose do Balkana, točneje njeno stališče do te-*enj in naporov balkanskih Porodov, da bi si ohranili svo-1® politično in gospodarsko ne-odvisruist, da bi si' z vsestran-konstruktivnim medse, ojnim sodelovanjem zagotovi. * blagostanje in napredek, se *“t>ar0I;ali pred vsakršnim mo-^ tnim napadom, ki.bi izpo-a*il nevarnosti uničenja nji-°bo nacionalno svobodo in Pzavuo suverenost. Konkret-. °> gre za njeno stališče do u-movičenih in razumljivih te■ (ey Jugoslavije. Grčije in Tur. -ki se posebno zadnji čas vsemi silami trudijo, da bi v medsebojnih odnosih za-. trav toliko stičnih n ’ ^kor jih je pač potreb-a. bi se mogla med njimi tri U?nt’ čim trdnejša prija-]ska vez in obenem neoma. n °brambni zid proti vsake. w u s°vrainemu navalu, kar e skupaj predstavlja dokaj-” doprinos k utrditvi miru ter medsebojnemu sodelovanju narodi nasploh, v tem jjdelu sveta pa še posebej. It ° ■ današnje uradne 2° ‘je je popolnoma napačno . razlogom, ki bi nam pojas-j ’ zakaj je to njeno stališče ksno, nt treba bogvekako namerno stikati; razlog je v tem, .a se Italija, kljub lekciji, ki 0 le nedavno tega prejela, še ^anes noče odpovedati določe. ‘m imperialističnim utopijam, 1 So tokrat ponovno in pred. sem Usmerjene proti Balka-P- In, ker je tu vmes Jugo- * Pv‘ju, ki je po mnenju današ-llb krmarjev Italije osnovna »ut'a za uresničenje teh njiho-b megali manskih načrtov , jo treba, seve, čimprej in čim temeljito izolirati. *° bi tudi bil osnovni cilj, 4 rv<1 naloga, ki bi jo De Ga-Pbuiv moral rešiti s sim jim je v Atenah Gotovo pa dokler .ne bo mogel rešiti stična, 0 ostale imperiali-njp n osnove italijanske zuna-Politike. Kajti, kolikor so nHh z.attl^eiresirani, da bi se ialt °Vt °^nos‘ 2 Italijo izbolj-jatrt Vendar stalno povdar-°> da so jim. dobri-odnosi ugoslavijo še potrebne jši. glaven tega je še nekaj, na r se ne sme pozabiti, ko je j°Vora 0 odnosih med Grki in ' - In če je to italijan- kcmu ministrskemu predsed-n‘ku ušlo iz spomina, bi težko Verjeli isto tudi za Grke. Grki namreč ne bodo nikdar Pozabili podlega napada, ki ga 3e bila leta 1940 proti njim, n‘aJhnemu in slabo oborože. hen‘u narodu, izvršila mogoč. 710 imperialna Italija. Menda n‘ bilo v zgodovini tako sra-‘‘‘vtnega dejanja kot je bilo 0n°, ko so po številu in orož-8 stokrat močnejše italijanske divizije planile s svojih al. b°hskih oporišč proti skoraj Oolnrokim Grkom, da bi jih Pomendrale in nato razobesile Jfojo trikoloro na atenski A-i^P.ot. Seveda, kot je če v a tJanški traaiciji navada, se e zgodilo prav narobe. Mesto a bi s slavo ovenčani italijan. ski Pini »e granatien, bersaglieri, al- lld. vkorakali V Atene, so (,r Ptorali pred zagrizeno o-p “mbo in silovitimi protina-ur, 1 grških borcev na vrat na IH® Uniakniti v Albanijo, kjer ti skoraj morali poskakali 'Porje. Mussolini je be-n0 J ‘zrekel — kot je razvid-ka J4'*’ i2 Cianovega dnevnika rnJXaibolj umazane psovke n« svojih ejunakovs, ki Pred vsem svetom osra- *o 0a bet (iz Bolgarije), je Italija, ne rešil iz sramotne zagate. No, potem ko so Grki podlegli premoči najmočnejše armade v Evropi, potem da, potem so se tudi Mussolinijevi vojšča. ki izkazali. Grki gotovo še pomnijo, kako so gospodarili ter ropali po njihovi deželi. Takšne stvari se težko pozabijo. To pa še m vse; še marsikaj je česar ne bo moglo grško ljudstvo Italijanom tako kmalu odpustiti. Recimo, n. pr. krf-ski dogodki iz leta 1923. Avgusta tega leta je bila iz Pa. riza na kraj sam odposlana vojaška komisija, ki je imela v smislu mirovnih sporazumov, izvesti razmejitev med Albanijo in Grčijo (od te razmejitve je imela precejšnje koristi prav Italija, ki je smatrala Albanijo za svojo bazo za bodoči vdor na Balkan) V nekem gorskem predelu je bil izvršen na komisijo napad. p'i čemer je bil ubit italijanski general, predsednik komisije, dva oficirja in šofer. Mussolini je obdolžil zločina grško vlado in zahteval zadoščenje. Predvsem bi se bila morala grška vlada ponižno opravičiti. Nadalje bi se morala v A. tenah brati maša zadušnica, ob prisotnosti vseh članov vla. de, grška mornarica bi bila morala posebej pozdraviti italijansko zastavo, preiskava bi se morala izvesti nakasneje v roku petih dni, krivci obsodi- povi po mirnem kriškem pre. bivalstvu, baje zato, kot ie bi. lo službeno objavljeno, ker niso hotele grške oblasti na tem otoku na njegov poziv izobesiti — kolikšna drznost! — bele zastave, Lahko bi še kaj povedali o tridesetletnem vladanju italijanskih imperialističnih »kul. turonoscevs na Dodekanezu, in še marsikaj, kar zadeva od. nose in stike med Grki in Ita-lijani v preteklosti, ki se ob njihovem spominu vsakemu Grku stisne srce, pa bo to, kar smo povedali zadostovalo da se moremo prepričati, kaljo težko bo imperialistična Italija prepričila Grčijo, da je njena bodočnost v podpiranju italijanskih imperialističnih teženj in ne v prijateljskem s6-delovaniu z ostalimi balkan, skimi narodi, predvsem s tisti, mi, ki so bili kot Grki, žrtev nikdar javno obsojenega neiz-vanega roparskega napada nanje. ? r>. pf y j. * v,. : i, sv :: Motiv iz Sv. Križa piri Trstu (Foto Magajna) SLOVENCI SO VEDNO NAŠLI SREDSTVA ZA SVOJE DIJAKE Stara Dijaška Matica Bilo je pred dobrimi 30 leti, ko je v Trstu vzklila misel o ustanovitvi »Dijaške Mati-;e». Čas, v katerem se je po. •odila ta misel je bil silno neugoden za take podvige. Poetične borbe v Italiji — in aaravno tudi v Trstu — so postajale že od 1918., ko se je j.ončala prva svetovna vojna, vedno ostrejše in bližal se je .renutek, ko bo zavzel fašizem politično oblast v državi. Naš larod je imel že pred prvo svetovno vojno obilo političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij širom po Julijski krajini in 1’rstu. Ko je pripadla Primorska Italiji, ni zgubil naš narod poguma, temveč ie neutrudno izgrajeval svojo organizacijo dalje. Nad 600 osnovnih organizacijskih enot je štela mreža naših organizacij v Julijski krajini oo nastopu fašizma. V predfa- gale zgolj narodnobrambno | načrte: da ne bomo mogli o. nalogo ter ustvarjale viije go- I hraniti naše organizacije niti spodarske in kulturne vredno. ■ na goli stopnji narodne obram- te. Z nastopom fašizma se je pritisk ob»asti neznansko povečal; namesto posameznih po. žigov društev in napadov na posameznika namesto manga-nelov in ricinusovega olja, je stopilo sistematično onemogočanje naših organizacij ter iz. podkopavanje ekonomske baze organizacij in posameznikov, ki so v organiza, ijah delali: društva niso smela nastopati in so s tem zgublja a na svojem pomenu in osta ala brez sredstev; posameznik«, ki so bili količkaj odvisni od oblasti, niso smeli biti nikjer odborniki. ker smo morali vse odbornike prijavljati policiji, ki je na vsakega odbornika, ki je bil direktno odvisen od oblasti, izvajala pritisk itd. O- be, kje še, da bi kulturno u stvarjale in doprinašale svoj delež v kulturno zakladnico slovenskega in hrvaškega naroda. Na osnovi takega razmiš. ljanja se je rodila misel o »Dijaški Maticis. Med našimi organizacijami je bilo v Trstu tudi akademsko društvo »Balvan», v katerem so se zbirali visokošolci iz Trsta iz širše okolice t. j. Slovenci in Hrvati, ki so študirali na Ekonomski visoki šoli v Trstu «Balkanci» — kot smo se kratko imenovali člani »Balkana« — smo bili tesno povezani tudi s svojimi stare, šinami t. j. absolventi visokih šol, ki so za časa študij bili člani »Balkana«. Narodno-obramna miselnost je bila v »Balkanu« posebno močno raz- bramba, zagrizena obramba j vita in najvišii princio dru- šistični dobi so se te organiza-1 narodnih pozicij je postala e- štva. Zato so «Balkanci» pri. cije — kljub vsemu pritisku, I dina parola vseh naših organi- ----- ------------------ ki so ga že takrat izvajale ita. lijano.Te oblasti na naš narod — še lahko kolikor toliko razvijale in so marsikdaj prese- zacij. In pri tem žilavem odporu, smo bridko občutili, da nam bo pomanjkanje izobraženih ljudi prekrižalo vse naše MESTO GANGSTERJEV V DRUŽBENEM Tu bomo pisali o bivšem žu- ti na smrt, grška vlada pa pl a- čati 50 milijonov lir odsko- \ na svetu vsega tega pa ne dnine. mislimo pisati o njem kot o Grki so vse te zahteve lepo | osebi, ampak nas to zanima odbili Za kazen je Mussolini j bolj kot pojav, ki je v Ame-bombardiral otok Krf ter ga ! nki nekaj povsem normalnega, okupiral Bilo je nad sto mr- j Pa četudi se neki krogi borijo ginila. r„ 1 B3\sa ■■ Kot običajno se je Uahjanska kaj. ce,) sam 0-Dw e vojska obnašala zelo ezmago-slavno», izvajajoč najbolj nezaslišan teror nad domačim prebivalstvom. Kasneje se je sicer moral Mussolini na pri- „Raketarji posredno vodiio kraievno politiko, jo tinansiraio ali pa onemogočajo svoje nasprotnike - ludi sindikalna gibanja izpodkopujejo od kapitalistov najeti gangsterji - Do danes so ob tasti žele malo uspeha . o ka- ne govori več. toda še danes razni politični krimina ci, ka- valni sodnik Amen je za’ teval terem bomo pisah ni v vsem najdete v ZDA gangsierja, ki tere je podpiral iz svojega v dokaz malverzacij, da se pojavu nikaka odločujoča oseb- vam bo po naročilu in za do- žepa pregleda knjigovodstvo sindi- nost, nekak subjekt ampak bro plačo umoril nezazeieno Le’la 1932 so 0’Dwveria ime- katov. Ko so v vodstvu sindi-skoraj bi rekli le objekt. osebo. Se več. Celo javnosti i novah -^a sodnika nekega di- katov odbili to zahtevo, je za- Ze veliki ameriški pisatelj je bilo znano, da so imeli v strin«, ,, c-«,,,!-],,,,,, m„ tr, hteval. da jih sodno prisilijo gangster A. Anatsazij dal umoriti starega pristaniškega de-lavca čigar truplo so našli v močvirjih New Jerseya. Nekoč je bil zaprt gangster Reles in čuvalo ga je v hotelu 6 po- ili. so ponoči vsi jonskega generalk Solarija, ki je mirno streljal s svojimi to- „jUda“ - liim. Pričelo se je snemanje filma »Aidaii po istoimenski Verdi-■jevirsperi..-Glavne vloge bodo Imeli Sofia Lojen (Aida), Loiji.^^vv9lL.(A.mner^ Lu-ciano Della Marra (Radamer,). Antonio Casineili, Afro Poii. Enrico Formichi in plesalka Alba Arnova. Z baleti in sploh koreografsko obdelavo se bo ukvarjala Margareta Wall-mann. Računa se, da bo delo trajalo 75 delovnih dni. Film bo v barvah. iška politika roko omenienesa Ariamisa Ce bi cer b i Ponavljamo, da se nekateri v roki s kriminalom. «Rake- O Dw'ye'r ne bti «človek s ka- °’D'wy a terji« sv n. pr. odobrili ter ce- terim se ne bi dalo nič sto- Se leta u lo denarno podpiral, izvolitev rUi«™ bi gotovo’ne^ biMzvoljen ^pTTe* p?I 1 sP°znaI r hf L a k o r T nS "pr ^ d r ž a vne " a" t pl ** t0, ™St0- Je -t0rej ormskalf p\,VoK V" k^tičPn^ “ezane‘eers ja kaKOr n. pi auavne^a avrgel okon na 0’Dweria m -------- ,— „ pozneje s e. q n ~ -f . . kj L>-wyerja, Pavla O i wyerja krogi posebno v zadnjih letih terji« sv n. pr. odobrili ter ce- terim7-- “ “it« V®J? sprejel nalogo ter preželo ostro borijo proti temu J----------------- —■*-*—” ’’ in ta drastični primer velja bolj za polpreteklo dobo ven- ja Kakor n. pr. državnega to- »vrgel oko« na 0’Dwerja in ^"“'Še te‘V'stvar "v»e“al dar smo se zeio daleč od tega, zilca, sela policije, sodnika ali po petih letih službe je bil o'Dwvrr CaLnisi so nisali da da bi lahko rekli, da se je ta celo župana. postavljen za sodnika naj- S eS no ravna pojav znatno omilil. Primer že V zadnjem letu tako rekoč v;šjega sodišča v Brooklvnu in . V,y sterii t|r' aa ie v prej omenjenega 0’Dwyerja dnevno lahko čttamo v ame- sicer na kriminalni odsek. noči pozanrl nad sto sin- nam bo to potrdil. riškem tj^a, da je bU odstra- gjpmaj.dve Mi za tem pa je alkalnih članov sindikata Ca- Kdor pozna vsaj do neke njem s svojega položaja n. pr. zapustil to mesto, pa četudi, je B0DiSj so tuc]i pisali da ie meje razmere v ZDA, se tse soanik, šef policije, državni bil izvoljen za dobo 14 let. ; O' wver dobil zahtevane knii-bo nit, malo začudil, ko bo tožilec ali podobno. Motivacija 193g ^ Je gilyerner države' ge Ktenh ni mogel dobiti zvedel, da je obstajala v ZDA odstranitve je. bil je v zvezi New york imenoval'posebnega Amen kot član yrhovnega so-družba za ubijanje ljudi, ki z raketerji in dobival od njih 3odnj^a kj naj 0jjstj Brooklyn dišča Toda te knjige so bde £r?£d«8 rv*"COr' ^“irl,^ Vdb ra° vsega kriminala. To nalogo je v tem času ponarejene, tako pora d». )e bl 0 nekaj po- pozapili piecejsn.e število ra pbveril John Amenu ki ie de- <3a ie i-a no.na racija in pre-vsem normalnega. Kdor je ho- keterjev, ki so bil, do pred fal ® a* Jda irirebi organi- »skava bila le bluf. kajti po tel. da neka oseba zgine s po-. kratkim cenjeni državljani, ki zoch0 raketeriev te,- celo or- pregledu ponarejenih kniig je vrija, je plačal določeno vsoto so uživali vso svobodo Toda gaXcffo M^er incorpora- sodišče imelo samo indicije in tista oseba je dejansko iz- J*««. onoostn dnema saiuzacijo «.viuraer incorpora _. o ,------------------------------------------,---- v-5' r. c še danes se pogosto dogaja, da se neka raziskovanja v tem ga »zaspali« Se leta 19<2 je neki policaj na ulici gansterja Roga dal zapreti. Uro so Romea izpustili češ, da niso iskali njega. Sef ter nekak finančnik gangsterstva. katerega imenujejo v teh krogi »ministrs i predsednik«, je Franc Costel-!o Ta človek je zelo bogat, gospodar mnegih podjetij, jn restavracij v New Yorku, njegov je tudi najelitnejši no. ni plesni lokal v Kew Yorl;u «Copa Cabana«. Zupan O’ Dwyer je bil njegov prijatelj. Postal je celo župan zato, ker je Costello megovo izvolitev odobril ter celo finansiral. Se ko je bil 0’Dwyer v vojski in valnih uradih. Pogosto se dogaja, da se tudi povsem New Jerseya zaradi istih stvari. In to ni edini in verjetno tudi ne zadnji primer politične kriminalitete v ZDA Slika kaže, kako tovorijo na prekooceansko ladjo »Athenio v londonski luki 3 km dolg kabel, ki so ga izdelali v Veliki Britaniji za novozelandske podmorske brzojavne zveze. ed». V začetku je kazalo, da m pa lmeIo dokazov in ;e mo- Dre(jno .e kandidiral za žu-1 v ne bo Amena zaustavil na nie raI° vse osumljence oprostiti-1 se Preon° je Kanaiairai za mis.u začno in da se nenado- 2austavU n8 n3«; pana, je obiskal Costella na ma prekinejo. Zakaj? Gang-' vdzeJ“ vred. | v žasu zadnje vojne bu mesto in bil postavljen za am- nenadoma je bil 0'Dwyer v Italiji kot general I basadorja ZDA v R.ehikt. Tudi D Dwyer izvoljen za državne- jn načelnik ekonomske komi- 16 tega mesta je zletel, toda po,.en preiskovalni sodnik loti ‘ ^ » T?f * s‘5e- 1943- leta 3e bil izvoljen 1 pstal je vseeno v Mehiki. Pred z vso vnemo Dreiskovalnega “lyna' kjer je bll° PaJveč z o- za javnega tožilca in ko se je kraUur. se je začela podobna dela vendar pa nima dovolj namrpb v pristanišču 1945 leta vrnii v ZDA je od- r?zprava tudi proti županu odločnosti, da bi speljal zade- J?h .Brooklyna. Prvo delo klonil ta položaj ter se kan- vo do konca kajti noče pla- ODwyerja na novem položaju didiral za župana Ned Yorka. čati svoje vneme s svojim po- 3e, bll°. imenovati za šefa Guverner države New York ložajem ali celo s svojo glavo, artmumusticnega odseka Jo-, je imenoval Badlocka za jav- nesa J. Morana. In ta Moran je nega tožilca torej na mesto, bil desna roka 0’Dwyerja in je ..atero je 0’Dwyer odklonil ter lahko prekinil vsako razpravo, mu zadal nalogo, da pregleda ki določenim krogom ni bila problem raketarjev, prijetna. Tako je bilo Amenu; Ko je Badlok hotel preveri-„i.ii i i- i « , onemogočeno vsako nadaljnje tj dokaze o tisti znani nočni rekli, da bomo pisali, je začel delo. In v tem je odgovor, za- j raciji sindikalistov, je prišel svojo kariero leia 1917 v polt- kaj je bil OT>wyer, ki je bil iz-1 do zelo čudnih dokazov Spro-t 5°°^ nu' , voljen za 14. let za sodnika, že žil je tožbo in dokazal, da sta ? Je °an opravljal ptl dveh letih zapustil svoje 0’Dwyer in njegov pomočnik policijsko siuzbo, ponoči pa je rnesto. | Hanley imela konferenco z študiral 192o. leta je položil i j Amen katerega je guver-; Emilom Camaradom ter drugi- advokatski izpit na katoliški ner' države Ne\v York postavil, i mi visokimi uslužbenci sindi-untverzi v Bronxu. Govori se, da razišče raketersko delova- i kalne unije in da je on pri-, -le , prXih. pet,‘et svoie nje v Brooklynu, je ugotovil, kril vso zadevo o raketarjih, službe kot sodruk zelo marljiv dr, imajo raketerji v svojih Neki Haferman je priznal, da ter da mu ni kaj očitati razen rokah vsa najvažnejša tnesta so fonde unije kontrolirali tega, da je imel precej znan-1 v brooklinških sindikatih pri-, gungsterji. Haferman je po- PO« * •*« » I ; l.„ a1 ... . A.- 1 „ 1 t 1 • padali vsem političnim smerem: družil jih je pa skupni imenovalec — odpor proti zatiranju slovenskega naroda. Ni čudno zato, da se je ravno v krogu «Balkancev» — starih in mladih — porodila misel olajšati študentom iz Julijske krajine in Trsta študije in jim na ta način dati ekonomsko o-snovo, da bodo lahko živeli in delali na domaših tleh v Julijski krajini. To je bilo pa zato tako potrebno, ker je bila ve. čina naših študentov siromašnega rodu in bi ne mogla študirati v vedno težjih razmerah, ki so nam jih fašistične oblasti ustvarjale. V takratnem političnem položaju pač nismo predvidevali, da bo na. šel fašizem sredstva, da bo pa. raliziral tudi to našo akcijo in da samo dovršeni študij ne bo mogel dati vsem poklicem dovolj trdno ekonomsko osno. vo za obstoj v Juliiski krajini. Sicer je že prej obstajalo Dijaško pedoomo društvo v Trstu, a ni bilo tako široko zasi. drano. da bi moglo vrditi akcijo širšega obsega. Naša misel je bila. n-j bi nova organizacija bila kar najbolj množična, da bi na ta način po. trebe nrših študentov približala slehernemu Slovencu in Ttrv->tu v Julijski krajini. Ta široka baza bi potem nedvom. no labko zbra'a tudi potrebna sredstva za učinkovito širokopotezno akcijo. Pravila smo sestavili po pravilih neke podobne — mislim — poljske or. ganizacije. Ustanovni občni zbor je bil januarja 1923. leta v dvorani Delavskega konsum-nega društva pri $v. Jakobu, kjer je bil eden na:živahnejših slovenskih centrov v Trstu. Kmalu se je začelo novo društvo uveljavljati, ker je uživalo podporo vseh naših orga. nizacij širom po JuMjski kra-jipi. Društvo je imelo v krat-em ves tisoč članov' iz vseh slojev našega naroda silcu točne podatke o njegovih potrebah. Srednješolcem je odobra^l podpore glavni odbor drcJfva sam. Visokošol. ci, ki so bili člani društva so si pa na visokošolskem zboru izvolili svoj visokošolski odbor, ki je reševal prošnje vi-sokošolcev. Visokošolski odbor je zelo resno in strogo presojal potrebe, posameznih prosilcev. Ce bi bilo društvo obstajalo nekaj desetletij, bi bilo postalo ekonomsko zelo pomembno, saj bi absolventi visokih šol vračali podeljena posojila in bi bila zaradi tega akcija Di. jaške Matice vedno bolj učinkovita. Društvo pa je obstajalo samo nekaj let, in je bilo poz mi 1923 med prvimi žrtvami, ko je fašistična vlada razpustila vse naše organizacije v Julijski krajini. Posojila, ki jih je Dijaška Matica dajala, niso bila majhna in je mogel visokošolec tudi v tujini z njimi skromno izhajati. Podpiranih visokošol. cev smo imeli okrog 60, podpiranih srednješolcev pa okrog 240. Poleg članarine, ustanov-nine in darov, je prejela Dijaška Matica tudi nekaj volil in zapuščin in si na ta način ustvarila ekonomsko bazo za akcijo. Društvo je izdalo v najboljšem letu okrog 200.000 lir podpore in posojil. No. kakor smo se Slovenci m Hrvati v Julijski krajini zavedali važnosti tega društva, tako so se tega zavedale tudi fašistič. ne oblasti in zato ni čudno, da je bila Dijaška Matica prva žrtev njihovega besnenja proti slovenskim organizacijam v Trstu. Dr. JOSIP BOŽIC Prispevki za Dijaško Matico Puntar Karlo 50, Eertot Olga 100. Gerbec Marija 15v, Fonda Ana 100, hepinc 100, N. N. 50, Pahor 150, Skaoar 150, Moran-dini 100, Martelanc 50, Prašelj Tereza 100, Gambini 150, Ljudmila Aroan 200, Vigini Elisa 200, Vida Jagodic 200, Kocjan Nada 200, pertot Matilda 500, Martelanc Tončka 500, Dekleva 500, Holski Anton 100, Pertot Guština 50, Rado Strukel 300, Civardi 50, Sosič 100, Martelanc Rada 200, Makovec 200, Genanc Marij 250, Turko Ferdinand 200, Vecchi Marija 100, Vecchi Marija 50, Nardin Anton 500, Pertot Ivan 200, Vecchi Lidija 500, Pobočnik 200, Cenčič Ana 500, Lapel 100, N-N. 200, Žnideršič 100 Starc Danica 230, Starc 100, Martelanc 100, Martelanc 100, N. N 500, Terčič Marija 100, Kriščak Dia- dbor. Princip podpiranja je bil ta. da se dajejo visokošol. ce:n brezobrestna posojila na menico, povračljiva po dovr. šitvi študijev. Poleg menice pa je moral vsak visokošolec tudi podpisati izjavo, s katero se je zavezal, da bo — po do-višenem študiju — služboval v Julijski krajini. Srednješolci na so dobivali podpore brez vsake obveze. Pogoj je bil samo ta, da so člani Dijaške Matice ali sami ali pa njihovi starši. Da bi mogli čim pravičneje in zato čim uspešneje razdeliti podpore smo — s pomočjo naših gospodarskih organizacij — organizirali širom po Julijski krajini mrežo zaupnikov, ki so nam dajali o vsakem pro- Kako je t),Uicyer poslal Supan OT)wyer, o katerem smo cev iz vrst sodelavcev velikega 6taniških delavcev, gangsteiskega «bossa», agospo- j Pristaniške delavce so rake. Wirjv^u ™ V3’. kl ,e! tarji terorizirali ter jih prisi- t 1 »J poznan pod imenom mi da so podvzeli tudi sin-Joe Adamis m ki je danes v dikalna gibanje, ki so bila v znal vse te raketerje, toda ni jih hotel izdati, ker mu je tako naročil 0’Dwer. 0’Dwyer je za to našel izgovor, češ da je spremenil preiskavo zato, zaporu. Joe Adamis in Costello njihovo škodo. 'Kapitalisti pa|ker Je a tem labko »uničil or-s!a_ nekaka leaderja gangster- so Se posluževali raketarjev, ganizacijo Murder incorpora. stVa na obali Atlantika. Ada- da so držali pristaniške delav- ted*-P115 3e..lPe* v enem izmed naj- ce na uzdi. Pri vsega tem pa temnejših predelov Brooklyna so morali pristaniški delavci nočni lokal, kjer se je zbirala še celo plačevati odškodnino OT>wyer je osebno poznal šest voditeljev newyorških in brooklinških voditeljev rake- ... Angleško podjetje »English Electric Company» Je izdelalo za novozelanske železnice 7 takih električnih lokomotiv. Poleg vagonov za potnike lahko vleče ta lokomotiva še tovorne vagone s tovorom do fOO ton z brzino 48 km na uro. Njena največja brzina je 48 km na uro. Društvo je imelo svoj glav-!na 100. Mila Bole 50, Skrjanc ni odbor in svof čišbkošolski j Stefi 200, Regent Marija 50, - — Knez Ivanka ICO, Ščuka Alojzija 5C0, Ferluga Anica 100, tiegent 100. Besednjak Marta 50, Grbec Anamarija 100 Grbec Miika 100, Jež Nives’ 100, Jež Rosana 50, Milič Manja 200, Milič Franc 3.0^ Milič Savina 50. Pertot Milena 100 Gi-zela Meden 300, Pipan Marta 100, Martelanc Klara 100, Pertot 100, Pertot Ana 100 Pertot Manja 1.0, Pertot Rožka ICO, vodopivec Ivanka 200 Mozetič Elza 200, Pertot Gilda 500, Kralj 200, Pertot Anica 100, Pertot Pina 100, Pertot Marija 100, Kocjančič 100, Pertot Marjo 200, Bratina Stefan 100, Barič Emil 100, Kovačič Vida 100, Pertot Lenka 100, Martelanc 100, Starc 50, Pertot Stanko 500, Pertot Marica 500, Tro-šelj Rafaela 200, D M, 300, Pertot A. 300. Martelanc Vida 100, Pertot, Marcela 300, Milič 500, Zora 200, Godnič 100 Samec 3C0, Ščuka Tončka 200, Nazor Mate 2000, Kosmina Manja 200, Mlekuž Eva 300, Baje Zora 300, Toros Ljubo 200, Ivo Doles 250, Ivan Velenik 150, Branko Pertot 100, Vrtovec Tončka 300, Janoušek Ladislav 1000, A. P. 500, Mila Karis 500, N. N, 1000. O. F. 5000, Ludvik Josip 100, Ludvik Egon 100, Ksantidis’lvan 100, Vrh Josip 50, N. N. 1000, Bogovič 1000, Soba 500 Ukmar 1000, Bordon 500. N. N. 500, Sila Marij 500, Pertot Josip 100, iiutar Deli 200, Cesar Slavica 200, Smeraldi Ivan 100. Fakin Angel 200, Stok Viktor 100. Pe-stotnik Janko ICO, Bucik Alojzij 200, Adamič Miro 300, Volk Pavel 100, Ban Ivan 100, Bucik Terezija 200, Barovina Ana 200, Sancin Mara 500, Ii.argi Zalokar 300, Jaklič Svetka 300, (‘harleb Mičken,) 180. Pruviidcl prof. dr. Fr. P.radar. ^ 4Ali nimate morda ’esa za perico? Poznam izvrstno peri-W odt°d in hodi po moje stvari dvakrat na teden - s . or nalašč! - danes je ravno njen dan. Ali naj ji dam o0jiml sbvarmi tudi kaj vaših malenkost.? Toda ne govori-ga] naQlegovanju! To bi bilo lepo. da ne b: gentlennan poma v stiski gentlemanu!« gei tem sovorom se je tlafll gospod Smangle. kar je mo brit , borht in oči so mu žarele od ognja najnesebičnejšega ‘Jateljstva bi pa' n 1 mate h ničesar, kar bi hoteli dati snažitl? Dal Ip8L» je nadaljeval gospod Smangle n!-- T*rjatu.» je rekel za gospoda Plckwicka Sam. b blu Pr^etn za use stranke. «e b se dau edn ud nas teki de se b na bIu treba 161,111 uzr.emirjat kokr je »Ah, to sem si precej mislil,* je rekel gospod Roker, zaprl knjig® in podal gospodu Pickw ck košAek papirja. »Tu je vaš listek, gesped.« Gospod Pickwick je zelo strmel, da se ravna z njim kakor z vsakim drugim; vmil se je v sobo in prem.šljai, kaj naj stori. Zdelo pa se mu je primerno, stopiti, preden štor druge korake, v osebni stik s tistimi tremi gospedi, ki so mu bili določeni za sostanovalce, in zato je šel v tretje nadstropje —G-io je bredi po hodniku in se trudil, da b pcečltal številke sob, ker je bilo slabo razsve..j:no. S.ednjič se je cbr..il na natakarja pri jetniikem restavratorju, ki je opravljal ravno svoje jutranje delo: pobiral je cinaste skodelice po celicah. »Kje je štev.iKa 27, pr.jatelj?* je vprašal gospod Plckvvick. »Peta vrata dol;.* je rekel natakar. »Zunaj so s kredo narisane vislice z obesenjakom, ki kadi pipo.* Gospod Pickwick je šel v to smer po hodn ku in dospel slednjič do opisane slike nekega gentleman.a; po.ik.,1 ga je po obrazu s sklepom kazalca najprej čisto lahno, po em pa nekoliko glasneje. In ko je to proceduro nekol kekrat in brez uspeha ponovil, je gospod Pickwlck odprl vrata in pogledal v sebo. V sobi je b 1 mož, ki se je nagibal skozi okro in s čudovito vztrajnostjo pljuval dol na klobuk nekega kolega. In ker ni pomagalo ne govorjenje, ne kašljanje, ne kihanje in trkanje, da bi ta mož opazil, da je nekdo v sobi, je stopil gorpod Plck-wick k njemu in ga na lahko potegnil za škric. Mož se je obrnil v sobo, premeril gospoda Plckw cka od glave do nog. ga zlovoljno vprašal, kaj - in tu je izrekel nekaj, kar diši po peklu ho e tu. »te se ne motim * je rekel gospod Pickvv ck in pogledal na listek, »je to soba št. 27 v tretjem nadstropju.* »In dalje?« je rekel gentNman. »J z sem pr šel zato, ker so mi dali tale listek,* Je rekel gospod P.ckw.ck. INaaaljevanit sledi) 8^ . Vremenska napoved za danes: ® m-* Zaradi vdora mrzlega zraka hladno in pretežno oblačno vreme z burjo. — Temperatura v upadanju. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 3.5; najnižja pa 1.1 stopinje. TRST, torek 13. fannKrja 1953 PRIMOR 1NEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 20.00: Benjamin Britten: «Peter Grimes«, op. v 5 dej'. Trst II.: 22.00: Dvorak: Simfonija št. 3. Trst I.: 20.35: G. Puccini: «Manon Lescauts, op. v 4 dej. Slovenija: 15.30: Pavel Sivic: Klavirska glasba skozi stoletja. Gozdno bogastvo v TersKi dolini MESTNI MUZEJ V ČEDADU. Banes Slavka železničarjev Naveličali so se obljub in zahtevajo zvišanje mezd GORICA, 12. — Delavska zbornica in Svobddni sindikati so napovedali splošno stavko za 13. januar. Stavka naj bi bila izraz nezadovoljstva italijanskih železničarjev, na katerih zahteve vlada in uprava državnih železnic nista hoteli pristati; sicer sta ponudili Sindikatom železničarjev nekakšno izboljšanje mezi, vendar so železničarji ponudbe stvo, Delavske zbornice in Svobodnih sindikatov ostali pri svojem sklepu, da bo stavka v torek 13. januarja. Tovorni kakor tudi potniiki vlaki se bodo ustavili danes ob 24. uri ter bodo zaieli zopet voziti v torek po polnoči. Zaradi napovedane stavke sporoča uprava tržaških železnic, da bodo potnikom v primeru popolne stavke na raz- Poleg tolikih vprašanj gorskega predela Furlanije je treba poudariti veliko važnost, ki jo ima gozdarstvo. Doslej je bila ta panoga zelo razvita v Karniji, v zadnjem času pa skušajo tudi v Beneški Sloveniji pogozditi goličave. S tem delom so pričeli že pred petdesetimi leti in nadaljevali vse do danes Uspehe vidimo zlasti v Terski dolini in dalje proti pogorju Mušci, kjer sedaj šumijo lepi gozdovi. Ker pa je kronika zlasti v zadnjem času zabeležila večje število gozdnih požarov, je s tem nastala velika nevarnost za uničenje gozdnega bogastva. Poleg tega predstavljajo veliko nevarnost davki, katerim je treba na tem mestu posvetiti nekoliko več pozornosti. Plačevanje dohodninskega davka odpade pri izmenjavah med proizvajalcem in kupcem v glavnem na luksuzne predmete. Sem naj bi spadalo tudi iglasto drevje. Nedvomno predstavljajo smrekovi gozdovi največje bogastvo te'i krajev. Poudariti pa je treba, da ne raste razen smrek nobeno drugo drevo, ki bi prinašalo več gospodarskih koristi, kakor se dogaja v ostalih predelih Alp Kjer rasejo iglavci ni mogoče črpati iz zemlje nobene druge dobrine. Zato so te kra-| je proglasili za «mrtve pasove* Do 31. decembra lanskega leta so uvedli 3 odst. do- ki so v večini primerov občinski predstavniki so šli prvi trije odst., medtem ko so si ostala davčna bremena razdelili posamezni posredovalci, ki so v opeharili samo potrošnike. Z ministrskim odlokom, ki stopi v veljavo z novim letom, bo dohodninski davek zvišan od 3 na 12 odst., ki ga bodo plaiali pri prvi prodaji med gozdnim lastnikom in industrialcem. S tem postopkom, ki je že nekaj časa v veljavi, si bo država prihranila razne neprijetnosti zlasti pri sklepanju pogodb s posameznimi ustanovami in industrialci KRATKE VESTI iz beneških vasi Tajpana ___________________ V petek zjutraj so nekateri pravem smislu besede imetje, so šli na delo, našli v obcestnem jarku truplo pokojnega 55-letnega Valentina Slondera iz Athena. Pokojnik je bil živčno bolan in je večkrat ponoči odšel od doma, zaradi hudega mraza pa je zadnjič iskal zavetišče v obcestnem jarku in tam zmrznil. Brdo Za zastopnika naše občine v okrožnem svetu Zveze obrtnikov v Tarčentu je bil imenovan g. Giusto Boppera iz Brda, po poklicu mizar in dobro znan obrtnik v Terski dolini. odbili. De Gasperi je pred od- polago za prevoz avtobusi. Iz hodom v Grčijo naslovil na predstavnike železniških sindikatov telegram, v katerem jih obvešča, da bo svet ministrov na bodoči seji in v okviru splošnega zakona o državnih uslužbencih proučil tudi zahteve železničarjev. Vendar so De Gasperijev telegram sprejeli samo člani Svobodnih sindikatov, kateri se napovedane stavke ne bodo udeležili, medtem ko so člani, oziroma vod- Preskrbite si nove useone izkaznice! (j^RIOA, 12. — Goriška občina oovešča vse občane naj čimprej obnovijo svoje osebne izkaznice, če so bile izdane pied tremi leti. Kot je znano predvideva člen 3 zakona policije veljavnost osebnih izkaznic samo za dobo treh let. Zastarele izkaznice ne veljajo in jih njihovi lastniki ne morejo uporabljati. Vsak naj si zato čimprej obnovi zastarelo osebno izkaznico! Trsta (Ulica Flavio Gioia) bo odpeljal avtobus v Gorico ob 8.10, 14.10, 19.5, iz Gorice pa ob 10.50, 19.10, 23.10. Šolska kuhinja za revne otroke GOjtt.CA, 12. — S pomočjo šolskega patronata goriške občine, podpornega društva in uprave mednarodne pomoči, so danes v goriiki občini prijeli razdeljevati dnevni obrok hrane 6d8 šolskim otrokom, katerih družine živijo v slabih gospodarskih razmerah. V ta namen bo aelovalo 12 kuhinj, v katerih bodo otroci iz mesta in dežela dobivali toplo hrano štiri mesece. Za vsako šolo so določili sledeče število potrebnih otrok: Ulica Cappuccini 68, Ulica Leopardi 22, Ulica Marconi 55, Ulica Cappella 80, Ulica Mameli 40, Ulica sv. Chia-ra 8. Ulica Codelli 31, Ulica Palladio 45, Stražice 40, Rojce 50, Ulica Croce 19, Ulica Ran-daccio 15, Standrež 40, Ločnik 70, Podgora 45, Eevma 40. Umrla ie starka iz Orev. 0’Annunzio GORICA, 12. — v mestni bolnici Brigata Pavia je včeraj zvečer okoli 18. umrla 80-letna Romana Štrukelj, ki jo je neka njena prijateljica našla v četrtek zjutraj nezavestno na tleh. Štrukljevo so domači nemudoma odpeljali v mestno bolnico, kjer so jo sprejeli na opazovanje; zaradi komplikacij in srčne hibe pa je starka včeraj umrla. cer ob 10. uri z glavne postaje Ribi s povratkom iz Stra-žic ob 10.20. uri. Uničevanje borovega prelca V FRANCIJI PROCES proti SS-morilcen Nemci in Alzačani so obtoženi, da so z mitraljezom pobili šest sto dvainšt.rideset oseb in jih sežgali BORDEAUX, 12. — Danes se i čen sodni postopek. Predsed- dišču, ni povzročila zast*#' je tukaj pričel proces proti 22 ! nik sodišča Marcel Nussy pa Nemcem in Alzačanom, ki so j je dejal, da «bo to proces pro-obtoženi, da so kot SS-ovci le- ] ti Hitlerjevi miselnosti in pro- Ahten Pokrajinski odbor je določil podporo za ustanovitev zdravniške ambulante v naši občini, j pristojne oblasti na strošv-e tistih lastnikov, ki niso za to poskrbeli Kršitelji bodo še posebej kaznovani po zakonu. GORICA — Goriški župan opozarja vse lastnike borovih nasadov, posameznih ali skupno zaraš-enih v parkih in vrtovih, naj nemudoma poberejo gnezda borovega prelca in naj jih uničijo najkasneje do. 31. januarja t. I. Lastniki nasadov naj pobe- ieg njih pa je bilo rejo in uničijo gnezda v prvih jutranjih urah. Pri tem pa opozarja naj jih sežgejo v neobdelanem kraju, da s tem preprečijo nadaljnjo škodo v gozdu. Po preteku tega roka bodo za uničevalna dela poskrbele Čedad Pokrajinski odbor je pod predsedstvom podprefekta dr. De Vite odobril posojilo 5 mi-hodninskega davka na vse pro-ilijonov lir čedadske občinske daje. V breme lastnikov gozdov, I uprave pri Ljudski posojilnici. Nov vozni red avtobusov v Strižce GORICA, 12. — Z današnjim dnem se je število voženj na avtobusni progi od glavne postaje Ribija v Stražice povečalo od 16 na 18. Ob delavnikih bo ena vožnja več. Avtobus bo odpeljal ob 13.20 z glavne postaje in se vrnil ob 13.35. Drugič pa bo odpeljal ob 16.20. Dosedanji vozni red ostane neizpremenjen. Tudi ob nedeljah bo ena vožnja več in si- K I N O VERDI. 16.30: «Naši prihajajo® in variete. VITTORIA. 17: «Svet v mojem objemu«, G. Pečk in A. Blyth. CENTRALE. 17: «Legenda o Genovefi«, R. Brazzi in A. Varnon. MODERNO. 17: «Sabu, tatinski princ«, V. de Sica in M. Mer-cader. ta 1944 pokosili z mitraljezom 642 mož, žena in otrok iz Ora-dour sur Glane in jih potem zažgali. Pri tem so nekatere zmetali žive v ogenj. Zdi se, da je bilo dejanje izvedeno kot represalija zaradi ugrabitve poveljnika nemške čete s strani borcev odporniškega gibanja. Prvi dan razprave je sedelo na zatožni klopi sedem Nemcev in dva Alzačana, ki so že precej časa pod ključem. Po-še enajst Alzačanov, ki so bili doslej na začasni svobodi in ki izjavljajo, da so jih Nemci mobilizirali s silo. Sodnikom se ni predstavil Camillo Grienenberger. Odsotni so nadalje glavni obtoženci. Sojeni bodo v odsotnosti. Msd temi je tudi kapetan Otto Kahn, ki je odredil poboj in o katerem menijo, da ni več živ. Poleg njega sta še poročnik Barth in komandant bataljona Dickman. Prvega prav tako pogrešajo, medtem ko o drugem menijo, da je padel na fronti v Normandiji. Obrambo sestavlja 17 odvetnikov, tisk pa predstavlja okoli petdeset francoskih in tujih novinarjev. Prisotne so tudi edine preživele osebe vasi Oradour. Policija je s težavo zadrževala ogromno množico poslušalcev. Takoj na začetku je eden izmed odvetnikov zahteval, naj bi proti Alzačanom uvedli lo- ti njegovim dejanjem, ki so brez moralnosti in slehernega čuta človečnosti«. Zaradi ostrega tona se zdi, da bo zahteva obrambe o n-vedbi ločenega sodnega postopka proti Alzačanom, ker so francoski državljani, brezuspešna, ker se bo sodišče nanašalo na zakon od leta 1948. o «skupnih krivdah«, na podlagi katerega so vsi udeleženci nekega vojnega zločina enako krivi. družine st Množična zastrupitev s pokvarjenim kruhom pri Trevisu CESSALTO, 13. — Zaradi uživanja neprebavljivega kruha. spečenega iz pokvarjene moke. se je zastrupilo 250 oseb. Močneje se je zastrupi, lo 31 oseb. katere so odpeljali v bolnico v Livenzo. Zastruo. lien kruh je prebivalstvo kupovalo v Santa Maria di Cam-pasna in pri dveh pekih v Cessalti blizu Trevisa. Slednji pekarni sta bili last Benia-mina Codella in Fiorinda Co. minotta. Zastrupitev oseb io povzročil kruh, ki so ga spekli v jutranjih urah v peči Fio rinda Cominotta Z niim so se zastrupili prebivalci okoliških krajev v občini, medtem ko naslednja peka kruha, ki so ga prodajali v občinskem sre- dišču, ni nit vo Zastrupljena tej nesreči skuša io same P** maeati. Zdravijo se z mleko'*' Sele v kasnih popoldanskih urah je prihitel na potno6 zdravnik dr. Furlan, ki oprav* lja svoj poklic v okolici Ce* salta Ugotovit je, da je zastruo>‘ tev nastopila z uživanjem strupijenega kruha, in takoj nudil prizadetim ’ potrebn8 zdravniško pomoč. Na kraj so prihiteli pre(*‘ stavniki zdravstva in javn* varnosti, katerim je pek C* minotto dejal, da ne more ra* ložiti vzrokov, ki so povzroč1' li zastrupitev. Povedal je, d* kupuje moko pri družbi CIti*' ri e Forte iz Trevisa in podjetju «Farina di San D0P* di Piave«. Moki, ki jo je kup« pri omenjenih podjetjih, 3* pek primešal še 62 kg tnols*' kupljene v zameno za pri nekem poljedelcu v S«* Anastasio. Zdravstveno stanje zasl*0? ljencev se zboljšuje. NEW YORK, 12. — Sn«®} viharji še nadalje besnijo ’ mnogih predelih ZDA. SkuPj število smrtnih žrtev je ta*5 narastlo na 39. Promet je sikje zelo oviran in številn’ * lektrični vodi so prekinjen Najbolj so prizadeti severi vzhodni predeli, kjer je zar*' di neurja izgubilo življfL 22 oseb. V predmestjih N* Yorka je 150.000 stanovanj stalo brez električnega to^3. jw»: ‘S*is- —aaftg . - ■ • : ____________________________ z:-: ■pn ■ ji:;::;:!:::::;::; V NEDELJO: TBIESTIN A - PALERMO 2:1 Slaba igra napadalcev Pa'eimo je nastopil z mnogimi rezervami, česar domačmi niso znali učinkovito izkoristiti s strel: na gol Nesreče pri delu GORICA, 12. — Ko se je včeraj zvečer 23-letni Alesij Mihih iz Trsta, Ul. Santa Croce 73, vozil s kolesom iz Ul. Marconi proti Ul. Crispi je na križišču z Ul. Mazzini trčil ob avtomobil «110.;», ki je obrnil proti Ul. Crispi. Mihih je tako zgubil popolno kontrolo nad vozilom in se prevrnil na tla. Na pomoč mu je pritekel agent mestne policije, ki ga je pospremil do sedeža Zelenega križa. Odpeljali so ga v mestno bolnico brigata Pavia, lejer mu je službujoči zdravnik obvezal globoko rano na levi nogi m številne praske po rokah in obrazu. Ozdravel bo v približno 10 dneh. * =i= * Danes popoldne se je ponesrečil pri sekanju drv 52-let-m Jakob Blason iz Moše. Sekira mu je zaradi neprevidne kretnje ušla ir roKe in mu ranila desno nogo. Domači so mu nudili prvo pomoč, nato pa so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Fnre-jeli so ga na ortopedski Oddelek, kjer se bo moral zdraviti približno 40 dni, če ne nastanejo kakšne komplikacije. * # * Pri delu se je hudo poškodoval 42-ietni Jožef Gladini, ki je uslužben kot delavec podjetja Selveg v Stražicah. Gladini je popravljal v bližini Doberdoba električne žice visoke napetosti. Zadel ga je močan tok, zgubil je ravnotežje in padel z višine približno 4 metrov na tla. Tovariši so mu takoj pritekli na pomoč m ustavili prvi avtomobil, ki je privozil mimo, da je ponesrečenca odpeljal v bolnico k Sv. Justu. O i tu ga je pozneje rešilni avto Zelenega križa pripeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer st zdravniki po pregledu ugo- in tretje stopnje na rokah. Zdraviti se bo moral 30 dni. * * * Lesena treska je ranila oko 13-letnemu Lucijanu Maregi iz iare, ki je s svojimi vrst- J jetno z ia$tnimi očmi videli v m lr i >ra>\n4il mn rlifACicnil 1 , . _ , , Palermu med tekmo švicarske 2:1 v korist domačinov: to je rezultat nedeljske tekme med Triestino in Palermom, ki je pričel v goste nepopoln. Število rezervnih igralcev je bilo namreč večje od onega stalnih igralcev prvega moštva.. Kljub temu pa Palermo ni klonil kakor je bilo v začetku pričakovati. S tem pa nočemo trditi, da je rezultat 2:1 realna slika srečanja. Nasprotno. Triestma bi lahko zmagala z večjo razliko, če bi domači napadalci znali izrabiti vse ugodne prilike in številne žoge, katerih naslov je bil na dnu mreže, poslali tja kamer so spadale. Toda žal je bil centralni trio nerazpoložen. Enajstorici Palerma pa moramo priznati, da je uvedla odlično taktiko, ki so jo ver. nedeljska obramba domačinov res na višini in ni dovoljevala preostalim napadalcem Palerma — trije po številu — da bi se sploh približali Nuciari-jevi mreži. Beki so celo več. se sam prikazal pred Nuciari-jem, ki mu je sicer stekel naproti toda prepozno: Di Maso je streljal in žoga se je zakotalila v mrežo. Ta hladna pr. ha je prebudila domačine, ki krat prešli v napad in Belloni so spodbujeni od 13.000 gledalcev, prevzeli vajeti igre v svoje roke in ostro napadali. Curti in Petagna sta ponovno zavzela svoja mesta, toda vse do konca se položaj ni več spremenil. Utrujenost je premagala oba nasprotnika in rezultat je verjetno zadovoljil obe enajstorici. * * # Ostale tekme so se večinoma končale kot je bilo pričakova. ti, kolikor je šlo za zmago ali poraz. yendar pa sta dva rezultata proti pričakovanju visoka glede oddanih (oziroma niki zanetil ogenj na dvorišču svojega stanovanja. Na jokanje otroka je takoj pritekla njegova mati, ki je pospremila sinčka z nekim zasebnim avtomobilom v mestno bolnico k Rdeči hiši. Dežurni zdravnik je pregledal otroka in ugotovil, da mu je treska ranila beločnico desnega očesa Sprejeli so ga na okulistični oddelek s prognozo 15 dni. Nesreča delavca GORICA, 12. — Danes %je goriški rešilni avto Zelenega Križa že v dopoldanskih urah pripeljal v civilno bolnico Brigata Pavia dva ponesrečenca. Gre za delavca Sergija Fa-vera iz Ul. Etna 13, ki si je zaradi padca pri delu poškodoval desno nogo. Ozdravel bo v nekaj dneh. * * # Iz Peči pa so pripeljali 76-letno Jožefo Fens. Zena je nesrečno padla na svojem vrtu. Padec je povzročil prelom desne noge, zato so jo morali pripeljati takoj v bolnico, kjer bo deležna potrebne nege. Dva požara zaradi saj GORICA, 12. — Zaradi preobilnih saj, ki so se nabrale v dimniku, je včeraj ob 9. uri zjutraj nastal požar v stanovanju družine Furlani z Livade št. 35. Mestni gasilci so požar pogasili v kratkem času Škode je bilo približno 10.000 lir. Nekaj po 13. uri so ponovno poklicali na pomoč mestne gasilce v Ul. Mattioli št. 9, kjer je nastal majhen požar zara- nogometne reprezentance z italijansko, Ta taktika — verižna obramba — služi pa le toliko časa dokler je stanje neodločeno, Ce pade gol, tedaj postane verižna obramba nesmisel in nadaljnja raba te potrjuje, da enajstorica nima namena preiti v protinapad. Nekaj takega smo po pr. vem golu pričakovali od Palerma. Verižna obramba je namreč brezhibno delovala. Vsak nasprotni napadalec je imel svojega zvestega iuvaria, ki mu je sledil kakor senca. Posledica tega je bila. da niso Tržačani, kljub prevladovanju na središču igrišča, znali ali pa zmogli prebiti zid nasprotnikov, ki so poklicali v obrambo Bertocchijeve mreže kar 8 je s krasnim strelom hotel tudi presenetiti Bertocchija, ki je v zadnjem trenutku izredno nevarno žogo poslal v kot. Konec prvega polčasa se je bližal, ko je Triestina še odločneje napadala. Dišalo je po kapitulaciji gostov — vsaka napaka bi bila namreč usodna — toda obramba je trdo držala vse do nekaj sekund pred koncem, ko je Petagna streljal kazenski strel. Zoga se je ponovno odbila v polje in Ispiro ji je z glavo spre. menil smer tako, da je priletela Curtiju pod noge. Ta, dobro zastražen, jo je podal prostemu De Vitu, ki jo je z o-strim strelom poslal proti mreži. Bertocchi je planil pro. ti njej, toda žoga se je odbila od prečke in se ustavila v mreži, medtem ko je presenečeni zratar ležeč na tleh tolkel pesti po zamrznjeni zemlji. Končno je bila prebita veriga in Palermo bo tako pri. siljen spremeniti taktiko in se odkriti: to je bilo mnenje vseh ob koncu polčasa. Toda Palermo se je v drugem polčasu ponovno stisnil v obrambo in še nadalje uporabljal «tourbillonv>, kakor ga imenujejo Švicarji, Triestina, ki se je zavedala premoči pa je z večjim elanom napadala in tako se ji je posrečilo ponovno prebiti obroč. Petagna Vidma, ki se znajo navadno dobro braniti in marsikdaj komu zagodejo s kakim neodločenim rezultatom v gosteh pri najmočnejših nasprotnikih, so pa v nedeljo klonili proti Atalanti, ki jim je nasula v mrežo 5 golov. Enako se je godilo Laziu v tekmi z Juven. tusom. Bologna ki jo je Triestina na njenem terenu premagala, je v nedeljo odpravila Milan z gladkim rezultatom. Da Torino v te.kmi z Milanom ni samo trenutno zablestel, je dokazala njegova gladka zmaga proti Fiorentini na njenem igrišču. Inter gre 3e kar naprej ; njegova zmaga proti Samp. dorii ni ravno visoko ižraže na, toda zmaga je zmaga. Na svojih igriščih so še zmagali Napoli, Pro Patria in Roma prejetih) golov. Furlani iz i proti Spalu, Comu in Novari Polda deseti v Bischo|sho|nu Na mednarodnih tekmah v smučarskih skokih na 100-metr- ski skakalnici v Bischofshofnu je sodelovalo 31 skakalcev iz Nemčije, Avstrije, Švedske, Norveške, Švice in Jugoslavije. V hudi konkurenci svetovno znanih skakalcev je Jugoslovan Polda zasedel deseto mesto. Rezultati: 1. Naes (Norveška) 233.6 točke (90,5 in 94 m); 2. Bradi (Avstrija) 224,2 (87,5, 91,5 m); 3. Berquist (Švedska) 221 (84, 83,5 m); 4, Edder (Nemčija) 216,3 (87, 86.5); 5. Weiler (Nemčija) 215 (86, 84); 6. Holmstrom (Švedska) 214,4 (82, 84,5); 7. Doelplads (Norv.) 213,9 (86, 84,5); 8. Lauren (Sved.) 213,5 (81, 81,5); 9. Kro-ken (Norv.) 210,9 (85,5, 80); 10. Polda (Jugosl.) 210,7 (82, 88,5). Od Jugoslovanov so se plasirali tudi Karel Klančnik na trinajsto mesto s 199,5 točke (75 in 82,5 m), Jože Zidar na dvajseto mesto s 182 točkami (83 in 69,5) in Rudi Finžgar na 23. mesto s 171,9 točke (skočil dvakrat po 75 m). : : : v 10 KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA KOPRSKE PODZVEg Neodločen rezultat med Anroro in Piranoffl ——. ——■■■■■■■ ,,,,-„„ mmmm jpj Jadran premagal Izolo I igralci pokazali na igrišču. I neke mere je to sicer opra' po LViJ' REZULTATI: v Kopru; Aurora - Piran 0:0 v Umagu; Proleter - Umag 1:0 (0:0) v Bujah; Buje - Momjan 5:2 (2:2) pr; Sv Jerneju; Soline - Odred 1:1 (1:1) v Dekanih; Jadran - Izola 1:0 (1:0) Nedeljska odločilna tekma med Auroro in Piranom, ki se je odigrala v Kopru, je pritegnila na koprski stadion publiko velikih dogodkov. Prišli so iz vseh krajev, mnogo od njih tudi iz Pirana. Na kon- ; _ „ , /. ..uvn .... , zog za gol. Zmago bi lahK«. cu so bili skoro vsi več ali I—;; j- - ___j vnnce*' manj razočarani, kajti od takih nasprotnikov so pričakovali boljšo igro, kot so jo pa ljivo. Vedeli smo, da dana^ tekma ne bo nudila tehnik1 ; ga užitka, da pa bo razburk^1. odločiina, ker bosta obe m0®*!, napeli vse sile za osvojit«v ^ stih dragocenih točk, ki b°sfj omogočili zmagovalcu, ds . osvoji prvo mesto v lestv' Io se je na igrišču tudi f kazalo Pirančani so bili 'Viskozi v premoči in so gokrat spravili Auroro v ^ kr«1 fl gokrat spravili Auroro v tično situacijo, toda dvak.- . žogo odbila prečka, večkra\jj so si sami piranski nap® ci onemogočili zasluženo go z d«1. zastreljevanjem KONČANE SMUČARSKE TEKME V ŠVICI ljudi. Toda Triestina je hotela 1* zogo poslal Ispiru, ki se je doseči gol in je v ta namen 12 središča premaknil na me-poklicala na pomoč tudi P e- st° desnega krila, Od tu je po. tagno: s tem se je število pol \slal žogo pred Bertocchijeva kril zvišalo na tri, vendar je j m Soerensen, ki je čakal Curti igral nekoliko v ozadju u9°dno priliko, jo je z glavo in tako prevzel vlogo režiserja. Zal pa včeraj ni imel odlični napadalec preveč čistih idej o igri. Prvi je razumel položaj Petagna, ki je začel streljati iz daljabe: smola je hotela, da je njegov strel za malenkost zgrešil cilj. Zoga se je namreč odbila od prečke in postala lahek plen obrambe gostov, Zaman so bili vsi napadi domačinov in vse je ka zalo, da se bo prvi polčas končal neodločeno, To bi bil največji udarec za Tržačane, ki so poslal neubranljivo v aol. Pri stanju 2:0 je enajstorica Palerma končno razumela da je njihova taktika propadla. Igralcem ni preostalo drugega kot iti v protinapad, kar so tudi izvršili. In tu je prišla d'> izraza tržaška obramba, ki je neusmiljeno čistila in celo _____ posebno Valenti — prehajala v napad in pomagala napadu, ki je bil nerazpoložen. Edin! De Vito je postajal vedno nevarnejši, vendar do novega gola ni prišlo. Stanje 2:0 je Pomlajeno jugoslov. moštvo za nogometno tekmo z Egiptom ERIKA flllflHRIIIGER III IHIOLTERER Zl BEOGRAD, 12. — Jutri odpotuje z letalom v Egipt jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki bo 16. januarja v Kairu nastopila proti egiptovski reprezentanci. Odpotovali so naslednji igralci: Beara, Stojanovič, Stankovič, Belin, Ze-kovič, Davidovič, Tasič, Milovanov, Klajič, Ognjanov, Vu-kas, Jočič, Zebec, Herceg, Rajkov. Jugoslovanski tekmovalci bodo 19. januarja odigrali še eno tekmo v Egiptu, in sicer v Aleksandriji proti tamkajšnji mestni reprezentanci. Trener moštva, ki je odpotovalo v Egipt, je znani Moša Marjanovič, nekdaj najbolj popularni jugoslovanski nogometaš. Funkcionarji jugoslovanske nogometne zveze polagajo na obe-dve tekmi v Egiptu veliko pažnjo. V državno reprezentanco je namreč treba polagoma uvesti mlajše igralce, ki jih je treba pripraviti do prihodnjih tekmovanj za svetovno nogometno prvenstvo. tizan« v premoči, vendar ni znal izkoristiti ugodnih trenutkov. Domači so igrali zelo ostro streljali pa so netočno. Od Jugoslovanov so se najbolj odlikovali Stojanovič, Zebec in Veselinovič, gol pa je dal Bobek v 83. minuti. di saj, Skoda, ki jo je povzro-tcvili številne opekline druge [čil požar, je neznatna. i t>es čas neusmiljeno m brez zadostovalo Triestini, ki je za-prestanka napadali ter niso čela akademsko igrati. Paler. dopuščali gostom niti toliko časa, da bi se vsaj malo oddahnili, ie posebno ker je bila mo je to izrabil in Dt Maso si je v 36 minuti priboril žago, preigral celo obrambo in Partizanova druqa zmaga v Gičiji Drugo tekmo v Grčiji je nogometno društvo «Partizan» s težavo odločilo v svojo korist Premagalo je enajstorico «Pa-natinaikos« iz Aten 1:0 (0:0). V prvem polčasu je bil «Par- Avstrijci v Ameriki BOGOTA, 12. - Dunajski «Rapid» je igral neodločeno 1:1 s klubom aMilionarios« iz Bogote. Rezultat je bil dosežen že v prvem polčasu; MEHIKO, 12, — Dunajska «Au.stria« in domači «Zacate-pec« sta pred 55.000 igralci odigrala neodločno tekmo 2:2. Ko »o domačini že vodili z 2:0. je v 26. minuti Melchior dal prvi gol in v 15. drugega polčasa je Stojaspal izenačil. LONDON, 12. — George Robledo, odlični nogometaš 'z Cila, ki igra srednjega napadalca v Newcastle United, je prejel bajno ponudbo za preselitev v Španijo. Ni sicer povedal ničesar natančnejšega o zadevi, pač pa je odgovoril, naj se ponudba naslovi na Newcastle United. Robledo je bil v zadnji sezoni angleškega nogometnega prvenstva strelec štev. 1, prvi tujec, ki mu je v Angliji uspelo kaj takega. V Grindelwa!du se je mednarodno žensko smučarsko tekmovanje končalo v nedeljo z veleslalomom. Proga je bila dolga 2 km z višinsko razliko 300 m In na njej je bilo postavljenih 26 vratec. Tekmovalo je 38 smučark, ki so zastopale 7 držav. Zmagala je Erika Mahringer (Avstrija) s 4 desetinkami sekunde pred Francozinjo Berthod. Nadaljnji 2 desetinki sekunde ločita tretjo in četrto (z enakim časom) Minuzzo (It.) in Sailer (Avstrija). Naslednje tekmovalke so se plasirale: 5. Lanig (Nemčija); 6. Schoepfer (Švica); 7. Reihert (Nemčija); 8. Daenzer (Švica); 9. Kleckei (Avstrija); 10. Schmidt (Francija). Med prvo in deseto je komaf 2.6 sek. razlike. * * # V Lauberhornu pa so se v nedeljo končale moške medna-rodne smučarske tekme g slalomom v idealnih vremenskih razmerah. Tekmovalci so morali preteči dve progi; na prvi je bilo 48, na drugi pa 53 kon-trulnih vratec. Avstrijec Mol-terer, ki je v soboto zmagal v smuku, v petek pa je bil v veleslalomu drugi, je tudi v nedeljo pokazal odlično kvaliteto in zmagal v slalomu. Zmagovalec ima 21 let in je mizar v Kitzbuechlu, kjer je tudi rojen. Lani je bil kot rezerva v avstrijskem moštvu na olimpijskih igrah v Oslu. Molterer je dosegel skupni čas 1:21.6. Sledil mu je Nemec Obermueller z 1:24.1; 3. Perret (Švica) 1:24.8; 4. Linherr (Avstrija); 5 Panisset (Francija); 6. De Huertas (Francija); 7. Grosjean (Švica); 8. Perren (Švica); 9. Oreiler (Francija); 10. Saglard (Francija). Molterer je postal tako prvak alpske kombinacije. Sledijo mu: 2. Perren; 3. Strolz (Avstrija); 4. Senger (Avstrija); 5. Sanglard; 6. Linherr; 7. Perret; 8. Bozzon (Francija); 9. De Huertas; 10. Zurschmiede (Švica). Skakalna tekma v Trbižu V Trbižu je bila v nedeljo mednarQdna skakalna tekma, katere so se poleg domačinov udeležili tudi nekateri Avstrijci in dva člana ljubljanske ((Enotnosti«. Zmagal je Avstrijec Kostner Sigfrid, naslednja tri mesta so zasedli domačini, peti je bil Gorišek Janez in sedmi Gašperšič Marjan. segii d\ e minuti pred koI’c j ko je Santomarco preigraj brambo in se sam preds‘8^ vratarju Dobrinji la, V1 $ nevarnost, je zapustil vra13^ šel proti nasprotniku ter ^ tako pokril vrata. Santol»Sj|| se v tej priložnosti ni in brcnil žogo prav v 11 f(-vratarju, ki jo je odbil i® šil svoja vrata. Pravo presenečenje dn®v* j« pa prišlo iz Dekanov. ^egsti domačinom uspelo PrenlTa<,lC' nevarnega nasprotnika 12 ki je prav teden dni Pter0tt računal z koprsko Zmago so dosegli s kazeD* ji strelom iz kakih 40 metro ^ vrat Izole. Bertok je žog0 močno brcnil, da je Pre6sji1 til vratarja, ki ni niti P° šal braniti. Brezuspešno s® h. tem končali vsi poizkusi ** nov, da bi izenačili. ..jlf Tudi Odred je moral 0“* jf Solin z eno samo točko, ' ^ tisto težko zasluženo ,k®i ^ mačini so bi.i tisti, ki s° s jo požrtvovalno in hitr° ^ spravili goste večkrat v drego. , V Umagu je koprski r . ter zabeležil letos že “ J zmago! Prvič' je zmag*1 J Odredom, v nedeljo P8 " 1 Umagu, obakrat z istim tatom 1:0 in to po enakOv'j» - - -')#* r< vrt ... — — JgL ni in napeti igri Sicer jP nedeljsko zmago Proletef-1 odgovornosti vratar ^ f ker je bila odločilna jo je poslal proti vratom z glavo Bertok, u ljiva. Pričakovana je Bujčanov nad bila p°vp;e.V Momjanom, ki je pa nU 'j f čan odpor in izenačil Pr čas. e|dr; Sedaj se prvenstvo V / za tri nedelje, ker se b° igrale zaostale tektne. Odgovorni uiedink STANISLAV KfcNKO - UHEDNISTVO ULICA MONTECCHI 11 b lil nad. - Telefon številka »:i-8U8 in 14 638 - poštni predal 502 - IJPHAVA. 1II.ICA SV FHANCISKA St. i!0 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8.30 12 m od 15 18 - Tel 73-38 - Cene og'asov. fca vsak mm višine v Sirim 1 stolpca trguvMii 60, finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir - Za FLRJ za vsak mn. Širine 1 stolpra za vse vrsie oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT * Podružn Gorica Ifl S Ppllico I II Tei 33-82 — Rokopisi se ne vračajo NAROČNINA Cona A; mesečna 350, PoStni tekoči račun za STO ZVU Ljubljana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ četrtletna »00, polletna 1700. celoletna 3200 Ur. Fed ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. mesečno <*” Za'ožn'Stvo tržaškega tiska Trst 11 5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega