' rrifhr ii plesna v goiovInL r’ hh«|i i/eak torah, gatrtak Iti »ebolo. Cana pasamaiul žtevHki K 1-50. *r M OBRT. LJUBLJANA, dne 22. oktobra 1921 WBTO IV. ŠTEV. 113. Zunanja politika. V zadnjih treh lotih je razmerje moči v Evropi dobilo povsem drugo lice. Svoječasne mirovne pogodbe se vedno bolj rušijo, ter pri tem sodelujejo zavezniki sami. Živo se spominjamo časov, ko je stari Clemenceau sedeč v sivih rokavicah in z navadno zaprtimi očmi pri zeleni mizi, s svojimi ciničnimi in prepričevalnimi izvajanji odločal o usodi centralne Evrope. Podoba je bila, da je antantna moč nepremagljiva in se ne ustraši niti ruskih sovjetov. Tudi mi smo pri tej mogočni likvidaciji prišli pod nož in smo doživeli več bridkih razočaranj. Ali v splošnem se je v dobi teh treh let položaj popolnoma izpreme-nil. V okove mirovnih pogodb ukle-njeni narodi so začeli rušiti zavezniško voljo, in novo porajajoče se življenje je prestopilo ozke pogodbene meje. Kemalove čete so vrgle Grke in šibko sevre’sko mirovno pogodbo, Madžarska je dosegla korekturo trianonskega oziroma saint-germain’ske-ga traktata, pri čemur je naravnost sodelovala Italija. Bolgarom vsled njihovih intrig in zapadnih zvez ne moremo vsiliti izvršitve vseh določb neuilly’ske mirovne pogodbe, posebno onih glede reparacij. In zdaj čita-mo celo. da je gomješlezijsko vprašanje rešeno v nasprotju z besedilom versaille’skega dogovora na kompromisni način, ki dodeljuje Poljakom precejšen del Gornje Šlezije. Nemčija ogorčeno protestira in se to pot stav-lja na stališče mirovne pogodbe, ki jo je dozdaj dosledno kršila. Na vseh koncih same izpremembe pogodbenega stanja, ki smo ga svojčas smatrali za definitivno. V dobi treh let je srednja Evropa dobila novo lice in mnogo več samozavesti, kot je je mogla imeti pod neposrednjim vtisom zloma. Ali tudi nekdanje zmagovite antante z diktatorsko potečo davno ni več. TOj. kar imenujemo veleposlaniško konferenco, je danes brezdvom-no samo še likvidacijska komisija na razhodu, katere člani nestrpno pričakujejo trenotka, ko bodo mogli, prosti sedanjih interesnih stikov in obvez, iskati novih političnih potov. Vidimo, kako že ves aparat posluje počasno, in kot je podoba, brez jasnejših ciljev in večje doslednosti. Da se ta evropska instanca že preje ni razšla in prepustila usodo mirovnih pogodb drugačnemu obravnavanju, je zasluga Francije, ki vstraja na izvršitvi mirovnih pogodb, ki se nje tičejo, in ki je v prvi vrsti povzročila dosedanje diplomatične poraze Nemčije pri izvedbi versaille’ske pogodbe. Mi smo se v tej dobi mnogo naučili na lastni koži, ko smo doživljali barantanje za naše narodno ozemlje ter nikjer nismo našli razumevanja. Nekateri so v tem videli krivično postopanje zaveznikov, drugi pa so polagali posebno važnost na lastno neizkušenost in prenaivno pojmovanje meddržavnega življenja. Tukaj sta se srečala dva ekstrema, pretirana in nerazsodna vera v lastno moč in pa pretirani pesimizem, ki je izviral iz bridkosti razočaranj nase novejše narodne zgodovine in ki je to preveč negiral lastne kvalitete ier videl v zaveznikih idealne podpornike doma-A naj' doc in ko prihaja doba novih orijentacij, moramo pač v skladu s svojo notranjo silo, tehtno premisliti, komu podamo zavezniško roko. Da pa bo tudi slovenski del jugoslovenskega naroda pri tem delu mogel uspešno sodelovati, bo prej ali slej moral nastopiti baš očrtano pot, drugače ne bodo prenehali delovati tradicionalni beograd-ski nazori, ki ne upoštevajo vedno interesov celokupne državo. Razširjajte Trgovski List! Notranja politika. Vsa sedanja doba nosi znak precejšnje politične labilnosti, ker stoji vladnim strankam nasproti močna o-pozicija, ki le iz tega vzroka ni uspešnejša, ker . ne more dobiti platforme ia enotni nastop. Zadnjič je neko slovensko glasilo pravilno povdarilo, da bodo opozicijonalne stranke samo v tem primeru mogle zrušiti sedanjo vlado, ako se jim posreči, preko plemenskih razlik ustvariti enoten socialnopolitičen program. Tudi po našem mnenju je to jedro problem?, ki ga v dogledni bodočnosti ne bo mogoče rešiti, ker predstavljajo opozicijonalne stranke najrazličnejše soci-alno-politične težnje, ter bi bilo na vseh straneh ustvariti take korekture, ki o njih danes nimamo prave predstave in ki jih more roditi šele daljši razvoj in pritisk razmer. Vse to, kar se danes poraja, je brezdvom-no negodno za večjo in trajnejšo sintezo, in vsi glasniki opozicije se zato danes morajo omejiti na več ali manj splošna gesla in pa na negacijo. • Iz tega jej razvidno, da je naš notranjepolitični položaj še zelo neustaljen, ker še nismo dosegli tvorbe velikih, preko plemenskih mej segajočih strank ali vsaj strankarskih koalicij, ki bi si v političnem boju stopile nasproti in bi se medsebojno kontrolirale ih korigirale. Ako pomislimo, iz kako različnih sestavin je izšlo naše državno ujedinjenje, je to povsem naraven pojav, in moramo vso dosedanjo dobo lastnega državnega življenja samtrati za politično šolo, ki nas bo šele prekvasila in usposobila za pravo državno strankarsko delo. Opozicija ima danes lahko nalogo, ker je povsod najti nebroj nedostatkov, in njena kritika najde ve3 odmev v današnjem ljudskem razpoloženju. Ker so pri tem v boju prav načelna vprašanja, je razpoloženje še bolj vznemirjeno, in izgleda, da gre deloma celo Kronika razvoja hranilnic. Sefi ta vil: I. M oh o ril. (Dalje.) VIII. Na Kranjskem je ostalo hranilništvo skoro sedemdeset let centralizirano pri Kranjski hranilnici, Na iniciativo veleposestva se je za kočevski, nemški jezikovni otok ustanovila občinska hranilnica že 1. 1882 in ostala v verni zvezi z društveno Kranjsko hranilnico v Ljubljani, kjer se je začel takrat odločilen boj za občinsko zastopstvo. Do 1. 1882 je bila cela uprava deželnega- stolnega mesta Ljubljane v nemških rokah. Sicer je bil že 1. 1862 volje h dr. Bleiweis v občinski svet, toda konservativni, konciliantni rodoljub j niso imeli na upravo nobenega upliva, še manj pa gospodarske iniciative. Šele ko so Slovenci po dvajstletnem boju zmagali pri dopolnilnih občinskih volitvah dne 11. in 13. aprila v tretjem in drugem razredu popolnoma in dan pozneje z 2 kandidatoma v 1. razr., je napočila doba, da se davnoželjeni projekti mladih delavcev uresničijo. Prva dva predloga novovoljene-ga zastopa karakterizirata novo dobo, namreč, • da se na magistratu upejje slov. jezik kot uradni jezik in da naj ■e snuje mestna hranilnica. Še v je- seni istega leta so šli v imenu hranil-ničnega odseka Ivan Hribar, Anton Klein in Alfred Ledenik y Gradec na informativno študijo uredbe in poslovanja graške občinske hranilnice. Hribar je sestavil pravila za prvi slovenski hranilni zavod in dne 31. maja 1882 je stavil dr. A. Mosele drugi predlog, naj se ustanovi »Mestna hranilnica«. Nemška manjšina jei predlogu ugovarjala in nastopila proti nujnosti načrta in ko je bil konečno z večino .15 glasov sprejet, je vložil v imenu nemških somišljenikov Karl Deschmann protest proti sklepu. Kljub začetne naglice in nujnosti predioga, je zadeva za celo leto zaspala in Hribar je v imenu pravnega in finančnega odseka predložil načrt pravil še le v seji 11. septembra 1888. Pri vladi je ostala zadeva do maja 1884 nerešena in je bila vrnjena občinskemu svetu z zahtevo, da se pravila v smislu vzornih statutov z dne 30. junija 1872 št. 4556 nekoliko pre-naredijo. Občinski svet je izročil uredbo poprav županu Grasseliju in zopet je zadeva za leto dni zastala* med akti nerešena. Konečno je 31. marca 1885 sporočil dr. Tavčar občinskemu svetu, da notranje ministrstvo ni potrdilo pravil, ker se § 5 predloženega načrta glede uporabe^ rezervnega zaklada ne ujema z načeli § 12 hranil- _________ predaleč, ker je na videz brezciljno in ne upošteva dovolj zunanjepolitičnega položaja. Ali to naziranje je morda neutemeljeno, ker še nobena opozicija ni bila skromna v svojih napadih. Mi smatramo današnje cepljenje nazorov do gotove meje celo za zdravo, ker bo ustvarilo njihovo raz-> čiščenje nove, morda zdrave politične smeri. Vzemimo samo v pretres radičev-stvo in njegov narodni in socialni program. V narodnem oziru je radičev-stvo gotovo premalo orientirano, ker usodo hrvatstva v drugih pokrajinah Jugoslavije kot na Hrvaškem preveč zanemarja, oziroma o tem nima jasne sodbe. Njegov socialni program pa tudi ni identičen z onim slovenske o-pozicije. Tudi tukaj je zbližanje opo-zicijonalnih strank še oddaljeno. Mi moramo z ozirom na to sedanji notranjepolitični položaj v vrstah opozicije smatrati za vrenje, ki se bo še delj časa nadaljevalo in bo moglo stopiti na plan šele na podlagi dalekosežnih korektur na vseh straneh. Da bodo te korekture zabrisale in naravnost odstranile mnogo sedanjih gesel, je brezdvomno. Zaenkrat pa bomo pluli v dosedanjih smereh in bo opozici-jonalni boj na zunaj zavzel še hujše ostrine, dočim se bodo za kulisami nadaljevala stvamejša in širšim masam neznana pogajanja za stvoritev novih strankarskih formacij. Sekvestri in depoti. Pred štirinajstimi dmttvi so se pričele na Dunaju razprave med avstrijsko in jugoslovansko delegacijo o ukinjenju sekvestrov nad premoženjem, imetjem, posestvi in obrati avstrijskih državljanov v Jugoslaviji in o istočasnem ukinjenju zapore nad depoti jugoslovanskih državljanov pri bankah in drugih zavodih v Avstriji. ničnega regulativaz 1. 1844 in da naj se hranilnični načrt potom deželnega zakona potrdi. Po dolgem zavlačevanju je bil jeseni naslednjega leta v deželnem zboru sprejet zakon z dne 8. novembra 1886, na podlagi katerega je mestna občina ljubljanska prevzela splošno in posebno poroštvo za mestno hranilnico. Na občin- ski seji 8. marca 1888 so bila prena-rejena pravila odpbrena in vnovič predložena vladi. Ministrstvo je zahtevalo kot nov predpogoj, da potrdi pravila, ko se tiloŽi 40.000 K kot poroštveni zaklad v državnih Zadolžnicah, in po dolgem obotavljanju je vlada z odlokom z dne 15. decembra 1888 štev. 2543 in 9378 potrdila pravila mestne hranilnice in s tem je bil šestleten boj za prvi slovenski hra-nilnični zavod končan. Ljubljanska mestna in južnoštajerska hranilnica v Celju sta velik uspeh slovenskega gospodarskega pokreta v osemdesetih letih. V obeh mestih so že obstojale hranilnice, v Ljubljani kranjska in v Celju mestna; v Ljubljani so to-raj porabili Slovenci dočasno priliko in prišli z načrtom mestne, v Celju pa so si v hitih 1887 do 1889 Slovenci priborili zmago v okrajnem zastopstvu in porabili ugoden trenutek, da se gospodarsko skonsolidirajo. Obe koncesije ste bile odvisne od odločitve v notranjem ministrstvu in je le uspeh M. Vošnjakovega vztrajnega in odločnega nastopa ,da sta bile definitivno ugodno rešene obe zahteve. Leta 1872 v Zagorju ustanovljena nemška hranilnica spada med ona štiri hranilnice, ki so od ragulativa v Avstriji vsled krize 1873. 1. stopile v likvidacijo in je začela v letih 1878 in 1879 likvidirati ter je z dne 30. junija 1879 prenehala poslovati. Rezervni fond 1.327 forintov je po pravilih zavoda pripadel rudniški bratovski skladnici v Zagorju. Ustanovitvi prvih dveh slovenskih hranilnic je sledil na Kranjskem precej živahen organizacijski pokret za občinske hranilnice. Leta 1893 se je ustanovila mestna hranilnica v Kranju, 1. 1894 v Novem mestu, 1. 1896 v Radovljici za najsevernejše gorenjske kraje, 1. 1901 y Krškem in Kamniku, oozneje 1. 1905 za Belokrajino v Črnomlju, leta 1907 v Kostanjevici na Dolenjskem,-na Notranjskem pa v Idriji in v Postojni, ter 1910. 1. na Vrhniki. Organiziranje sega torej na Kranjskem neposredno v predvojno dobo. Ovirale so spopolnitev mreže predvsem neugodne denamotržne razmere in splošna kriza, ki se je vlekla od 1. 1908, vendar preostaja glede hranilništva še mnogo smotre-nega dela v slovenskih mestih in trgih. (i-»alje prih.} ZA TRGOVINO, INDUSTr »radfllltv* hi noraTirfltro Je v LjuMJftnl. Or*(HM» štev. 17/1. - DopM K ne *raJajo. - Sto'- **vn«n nr»4a t LjnMUnl 11.953. - Stežka telefon* B*. ^ Karointne za ozemlje SHS: letna K 1*0, za pstalnk; od teh je plačati samo drugo, večjo, z zneskom 3 din. = 12 K, medtem ko je plačati pristojbini pod c) in d) obe 9kupaj. Vsa pristojbina znaša toraj 12 K + 700 K + 20 K = 732 K ter jo je plačati v kolkih na listini. Drugi zgled: A. se zaveže, da bo dobavil B. neko blago za 2000 K; obenem potrjuje, da je dolžan B. znesek 4800 K. Pristojbine so sledeče: a) Dobavna pogodba za 2000 K po lestvici III. 20 K. b) Dolžno pismo za 4800 K po lestvici II. 24 K. Plačati je obe pristojbini, skupaj 48 K, in sicer v kolkih na listini. 6. Nejasnosti v besedilu pogodbe. Ako je določena kaka dajatev samo pogojno, jo je vzeti kot brezpogojno. Če se pa ne da jasno razvideti, kaka okoliščina, ki odvisi od nje upravičenost kake večje ali manjše pristojbine, jo je vzeti vselej tako, da je plačati večjo pristojbino. Včasih odvisi vprašanje, ali je plačati pristojbino ali ne, samo od kake malenkostne okoliščine. Ako se ta razločno ne razvidi iz listine, je vzeti zadevo tako, kakor da je treba plačati pristojbino. Finančna oblast je glede pristojbin po zakonu dolžna tako postopati; stranka ima pa pravico, da poda od svoje strani protidokaz. Najbolje je torej, da se zadeva že v pogodbi jasno in razločno navede. 7. Listine, ki obstoje is reč pol. Tu velja načelo, da je polno pristojbino plačati samo od prve pole. Ostale pole so podvržene samo »stalni« pristojbini 2 din. za vsako polo. Če je polna pristojbina slučajno tudi od prve pole manjša, se plača ta manjša pristojbina (v kolkih) tudi od vsake naslednjevpole. Najnovejše pristojbinske določbe so naredile tu nekaj izjem: 1. Za vse pismene in protokolarne opozoritve, vloge ali prošnje v obče, razen onih, ki so obremenjene s posebno večjo takso, se je določila taksa 2 dinarja, ne glede na število in velikost pol. 2. Za priloge, ki se dodajajo prošnjam, pritožbam, tožbam in v obče pismenim ali protokolarnim vlogam, a niso po kakem drugem zakonskem predpisu obremenjene s posebno večjo takso, se plačuje taksa 50 par, ravno tako ne gede na Število in velikost pol. 3. Za prepise aktov in listin, ki se napravijo v pisarni, določena taksa 2 din. (če izvrši prepis privatna oseba), oziroma taksa 5 din. (če izvrši prepis oblastvo), se pobira po števila polovičnih pol v izvirniku. 4. Za potrditev ali overitev vseh listin, spisov in aktov in za overitev prepisov je določena taksa: a) ako niso ti akti večji od ene pole 5 din. b) od vsake nadaljne pole, ki je preko ene pole, še 2 din. Ako se potrjuje več izvodov izvirnih privatnih listin iste vsebine, je eden zavezan plačilu te predpisane takse, ostali pa ne glede na število pol, po 5 dinarjev. Taksa za overjanje predpisanih aktov se pobira po številu pol v izvirniku. Ako se potrjuje več izvodov prepisa, se plačuje za potrditev vsakega izvoda ista taksa. 5. Za knjižice, v katere zapisujejo trgovci ali obrtniki posameznim cseuam blago, ki so jim ga oduaii, se plačuje taicsa 1 dinar na leto, brez ozira na število in velikost pol. Taksa se plača, kakor smo povedali že v it. delu tega spisa, na ta načni, da se pri-leplja kolek na prvi strani knjižice in da se napiše čez kolek ime trgovčevo ali obrnikovo in dan, ko se je prilepil. Za ostale trgovske in obrtne knjige veljajo še vedno prejšnje določbe, po katerih je prinesti knjigo še pred začetkom porabe k davčnemu uradu, ki izračuni število pol in pristojbino, ki se plača s kolki na ^ vi strani knjige. Natančneje bomo povedali o tem pri pristojbinah za posamezne predmete. (Dalje prin.) Kako naj preračuni službodajaiec odoit-Ijžve davke za svoje usiužoence. Dodatek. iz raguju vprašaj, ki nam pri-iiajajo, viui ureoništvo, aa vziic našim ciankom posameznim interesentom ni še popolnoma jasno, kako je postopati službociajakem pri ugotovitvi ouuiujiviii davkov, izrazila se je želja, aa naj uredništvo objavi še par prakiičmn slučajev oumere za uavčno leto iy2l. Temu namenu sluzi predmetni dodatek. Ocimere so izvršene le z ozirom na uavčno jamstvo, na kar tu izrečno opozorimo. i. Primer. 'Trgovec N. N. iuia delavca, katerega izplačuje tedensko. V službo je vsiopii k njemu 1. y. lyi — i«.Y20 K — h. Ker gre tu zu službene prejemke zasebnega nameščenca, je ugotoviti predvsem višino *>bdavčijmu prejemkov. Tuituicui zukon za 1. 1921 Urudni lisk, št. 9U z um; 2. 8.193*1) uoloča namreč, da se službeni prejemki zasebnih nameščencev ne ob-uačijo v svoji celoti, ampak le z gotovim delom, ki je tem višji, čim višji so prejemki. Ako celokupni prejemek ni večji n. pr. od 00 dinarjev, se obdačijo službeni (mezdni) prejemki le s 50%. Celoletni prejemek znaša v našem slučaju le 18.720 K, torej manj kot 7500 dinarji K'. Odmerim podlaga za odbitijive davke bi znašala (18.720 K X 50%) le 9.3b0 kron. Ker pa znaša davka prosti minimum za davčiao leto 1921 10.000 K, obdačljivi prejemki pa v našem slučaju tega zneska ne dosegajo, se za nameščence za 1. 1921 dohodnine ne odmeri. Našemu trgovcu za 1. 1921 torej ni odbiti nikakih davkov. II. Drugi slučaj. Kavno ta trgovec pa zviša svojemu uslužbencu po osmem tednu mezdo od tedensko 360 kron na tedensko 600 K. Kako je tu postopati. Nameščenec živi v Ljubljani in ima ženo in <>iega otroka. — Predvsem nam je vedeti, ali naj trgovec vpošteva le drugo, torej zvišano plačo, ali pa naj pride v poštev tudi še prvotna nižja plača. Postopati bi bilo takole: Nameščenec je dobil skozi 8 tti-dnov po 360 K, torej skupno 2.880 K, 44 tednov dobi pa po 600 K, torej še 26.400 K. Celoletna njegova plača bi znašala efektivno 29.280 K. Ker celotna plača ne prekaša 7500 dinarjev, je le 50%ov službenih prejiimkov obdačljivih. Odmerna podlaga bi znašala torej (329.280 K X 50%) = 14.640 K. Dohodnino je v tem primeru že odmeriti, ker obdačljivi prejemki nameščenca presegajo davka prosti minimum (10.000 K). Pri dohodkih 14.640 K znaša dohodnina 428 K — h. Samske doklade ni, ker preživlja nameščenec ženo in otroka. Vojna doklada znaša 35%, torej 149 K 80 h. Cela dohodnina znaša 577 K 80 h. Radi jednostavno^ti obravnavamo tu tudi še vprašanje plačarine. Po finančnem zakonu za 1. 1921 (»Uradni list«, št. 90/240. iz 1. 1921) so le oni naiuoščenci zavezani plača-rini, kojih obdačljivi alužDoni prejemki znašajo več kot 7;>UU dinarjev, t. j. več kot iiO.000 K. V našem drugem primeru pu obdačljivi službeni prejemki tega zneska niti ne dosegajo. Aameščencu se i.orej placaiina ne odmeri. Odmeriti nam je pa invalidski tiavek. iver ni plačarine, tvori uohud-uuia odmerilo podlago za ta davek. Na dohodnino po 577 K 8u n odpaue 9U K invalidskega davka. Celotni davčni odbitek bi znašal torej (677 K 80 h + 96 K — h) = 673 K »0 h. Toliko bi znašala davčna bremena za celo leto. Prvih 8 tednov ni gospodar na davkih ničesar odbil, kefr" na celo leto projecirani prvotui službeni prejemki iiiso dosegli davčno-obvezne višine. Ostalih 44 tednov pa bode moral od-bivati in sicer sorazmerni del davka, ki odpade na izplačano dobo in prejemke. Udbiti je torej gospodarju tedensko (073 K 80 h : 44 tednov) = 16 K 31 h. (Dalje prili.) izvoz in uvoz. Vagoui za zboljšanje našoga izvo »a. Ministrstvo za promet je dobilo po-ubiaščenje, da si preskrbi na Madžarskem 2o0 zaprtih vagonov, da Lako pospeši naš izvoz. Tudi delavnica v Nišu dela s polno paro, da popravi čim več starih vagonov. Kakor čujemo, bodo dobili naši izvozničarji znatno število vagonov na razpolago. lavoz suhih sliv iz naše države ne bo tako velik, kakor smo pričakovali. V Srbiji je ItiUO, v Bosni pa 800 vagonov sliv za izvoz na razpolago. Današnje tržne cene suhim slivam so 16 do 324 K. Uvoz iz evakuiranih krajev Baranje. Na podlagi rešenja gospodarsko-ii-nančnega komiteta ministrov z dne 11. t. Ul. C številka 67.775, se bo uporabljal za blago, ki se uvaža iz evakuiranih krajev Baranje v našo kraljevino člen 6 točka 2 zakona o obči carinski tarili. Po temu členu se ne plača carine za blago domačega izvora, ki se izvozi pa se ne proda, ampak se vrača zopet v kraljevino SHS, kakor tudi za blago, ki se izvaža iz kraljevine SHS v inozemstvo, pa se potem vrača v kraljevino SHS. če se zamore točno dokazati, da je blago slovenskega, srbskega ali hrvatskega izvora. Za to blago se tudi ne plačuje nobenih uvoznih pristojbin, če se dokaže, da je bilo blago kupljeno Se pred evakuacijo in d« je bila plačana cela ali delna cena ali če je bil dan vsaj del vsote na račun. Uvoz se dovoli brez uvoznih pristojbin pod navedenimi pogoji le tedaj, če se blago uvozi v teku dveh mesecev od dne, ko je bilo to rešenje objavljeno v Službenih Novinah. fiarotino gospodarske zadeve. Trgovina. Prevozna taksa na najpotrebnejša živila. Finančno ministrstvo je pripravilo predlog, da se ukine prevozna taksa za prevoz moke, petroleja in sladkorja, na mesto tega pa se uvede dvojna taksa na luksuzne predmete. Naš tranzit v Solunu. Radi ovir, katere so delali grški carinski uradi našemu tranzitu v Solunu, je napravilo poslaništvo v Atenah potrebne korake, da se te ovire odstranijo, ter je prejelo od grškega ministrstva za poljedeljstvo sledeči odgovor: »Bančni konzorcij je izdal potrebne odredbe Direkciji Solunske carinarnice, da v prihodnosti dovoli slobodno reekspedicijo blaga za inozemstvo, ki bo prihajalo iz Srbije v Solun potom tranzita«. Pregled svetovne trgovine in industrijo. — Poziv ameriškega konzulata. Ameriški konzulat v Beogradu poziva vse naše trgovce in industrijce, da mu pošljejo čim preje točne naslove. Konzulat jim na to pošlje pregledno polo, v katero vpišejo svoje, za trgovino in industrijo zanimive podatke. To polo je treba potem konzulatu vrniti. Konzulat jo nato pošlje ameriški vladi, ki bo preskrbela, da pride trgovina, oziroma industrija v »Pregled svetovne trgovine in industrije«, katerega izdaja ame- riška vlada. V pregledu bodo zabeleženo vse važnejše trgovine in iiiaustii-jo s polnim naslovom in označbo produkcije. Plačati ni nikakih pristc.bin m jo tudi tisk popolnoma brezplačni Volna. Celokupna produkcija vc. ne v Traciji zuasa letno okrog oOO.Oe, ok. Jist količina se nanaša na nepi anu volno, ker se količina prane volne zmanjša na 250 do 350 tisoč ok. Kvaliteta Jbarakačank se rabi za izdelavo vojaških oblek in za ročno tkanje. Cena ji je 4.50 do 4.60 dralun po oki. Kvaliteti >Kuda<, ki se rabi za tkanje iianela, cena še ni ustaljena, vendar je bilo sklenjenih nekaj kupčij po 6.50 drahm po oki. Macedonija daje letno okrog 500.000 ok ueprane volne oziroma 250 do o00 tisoč ok oprane. Ker je 50 odstotkov macedonske volne bele in 50 odstotkov črne, je ta volna boljša, kot volna, ki se prideluje v Traciji, ker je povpraševanje po beli volni živahneje. Macedonska >i(udav se nudi po 8.oG drahm po oki, vendar se za to ceno ne najde kupcev. Tesalska volna je slabše kakovosti kot macedonska, ter se raoi z« izdelavo velikih kocov, nogavic in drugih domačih predmetov. Urška tokatitna industrija predeluje letno buO do 500 tisoč ok ueprane volne, kar znaša 250 do 300 tisoč ok prane. — V obče gre za prepoved izvoza voiue, vendar je grško ministrstvo za prehrano prosilo, da se dovod izvoz enega mdjo-na tiOO.OOO ok za Srbijo. Uspeh mednarodnega vzorčnega semnja v Pragi. lJo službenih poročilih je razstavilo na vzorčnem velesemuju v Pragi svoje izdelke in pridelae 2274 tvrdk, promet pa je znašal l„040,454.y50 č. K. — Največ blaga je bilo prodanega v našo kraljevino in sicer za 73,718.290 č. K. Za našo kraljevino pride Rum linija s 37,710.450 č. K, za njo Avstralija z okrog 150 miijonov č. K, potem pa Madžarska z 11,646.500 č. K itd. Konferenca za zopetno oživljanje trgovine. V Londonu se je vršila v prvi polovici t. m. konferenca za zopetno oživljenje trgovine. Ministrskemu predsedniku so navzoči predlagali sledeče odredbe: črtanje dolgov zaveznikov, večjo ustrežljivost bank, ukinjenje inflacije bankovcev in stabilizacijo plač. Antidumping-zakon v Angliji. V Angliji je stopil v veljavo Antidumping-bill, ki naj bi znižal uvoz, ker je posamezno blago ocarinjeno do tretjine vrednosti. Ta zakon bo nemški uvoz samo zmanjšal, nikakor pa ne uničil, ker nemški uvoz za enkrat vedno raste. Industrija. Pokrajinska ustanova za industrijo in trgovino v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklenilo osnovati v Ljubljani pokrajinsko ustanovo za industrijo in trgovino. Spomenica v zaščito naše železne industrije. Zastopniki železne industrije z Jesenic in Celja so 18. t. m. predložili ministru trgovine in industrije, dr. Spahu spomenico v zaščito naše železne industrije. Zaprosili so tudi za intervencijo ministra za socijalno politiko g. dr. Kukovca. Naša železna industrija predlaga uvedbo obrambnega uvoznega carinskega tarifa proti inozemski konkurenci. Konferenca tvorničarjev sladkorja in špirita. 17. t. m. se je začela v ministrstvu financ konferenca predstavite-ljev tvorničarjev sladkorja in špirita. Na konferenci se je razpravljalo o prometu z melaso. Nova tVornica drož v Kreki. Industrialca brata Fischl, ki imata v Kreki tvornico špirita, sta ustanovila novo tvornico drož. Novo opremljena tvomica je že pričela z obratovanjem. Denarstvo. Uspeli državnega investicijskega posojila. Podpisovanje državnega investicijskega posojila je uspelo bolje, kakor se je pričakovalo. Privatniki so podpisali 380 milijonov dinarjev. Od tega je bilo podpisanih v Srbiji 145, Vojvodini 75, Hrvatski 70, Sloveniji 35, Bosni in Hercegovini 30 in Dalamciji 9 milijonov dinarjev. V teh svotah niso vračunjeni podpisi denarnih zavodov. Izplačevanje 20% priznanic. Glavni inšpektorat finančnega ministrstva je sklenil pričeti izplačevati 20 odstotne kronske priznanice prihodnje dni v Sloveniji in Srbiji. Proti naši valuti. V švicarskih finančnih in zasebnih krogih, zlasti v Curihu se širijo napačne vesti, da se pariteta naše krone in dinarja izpreine-ni v razmerju 1 :3. Te vesti povzročajo, tia tečaj dinarja neprestano pada. Te popolnoma neosnovane vesli širijo gotovi ljudje s špekulativnim namenom. Relacija krone napram dinarju je definitivno določena v razmerju štiri krone za en dinar in velja za vso državo. Relacija se ne more na noben način iz-premeniti, za kar tudi ni nobene iinanč-nc-tehniene možnosti. Vse te vesti se širijo samo zaradi tega, da vrednost dinarja še bolj pada in da hi ga potem brezvestneži ceneje kupili. Finančno ministrstvo je napravilo potrebne korake, da se lake neresnične vesti več ne širijo in izpodbijajo na viru. Promet z valutami in devizami. — Generalni inšpektorat finančnega ministrstva poroča: Da se ne bi otežkočil promet z inozemstvom pri pošiljanju valut in deviz, se priporoča pooblaščenim bankam, ki posiujejo z devizami in valutami, kakor tudi zasebnikom, ki so rednim potom došli do aeviz in valut, naj predhodno vsako pismo, ki. vsebuje valuie ali devize, prediože pristojnemu odboru Narodne banke, da ga prej, nego se zapre, pregleda ter overi, s svojim podpisom in pečatom, nakar ga vrne lastniku v nadaljnje poslovanje. V nasprotnem slučaju se ! i < pisma, v katerih se pošiljajo tli.: in valute, konfisciraia ter se bo pokopalo po carinskem kazenskem zakonu proti pošiljateljem, ki se bodo smatrali kol tihotapci. Promet novčanic naše držayne Narodne bnake se je znižal med 30. septembrom in 8. oktobrom za 3,725.305 din. ter je znašal 4„472,693.670 dinarjev. Po nepretrganem desettedeuskem zvišavanju prometa bi bilo to zelo razveseljivo dejstvo, če bi se ne bila zmanjšala kovana podloga kar za 16,141.570.33 din. na 421,086.655.98 dinarjev. Denar iz aluminija v Franciji. Francoska državna/banka je izdala nov denar po 1 in 2 franka iz alumnija, da zamenja stare papirnate franke, ki so bili izdani med vojno. Odvzeta je pravica carinskega posredovanja lliji Paljiču v Brodu na Savini Miladinu Sagiču v Beogradu. Davki. Plačevanje poslovnega davka. — Beogradska trgovska zbornica je imela dne 17. t. m. konferenco, na kateri je razpravljala o načinu plačevnja davKa, na poslovni promet. Konference so se udeležili zastopniki trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic. Sklenilo se je napraviti pri finančnem ministrstvu korake, da se izpremeni pravilnik o plačevanju davkov na poslovni promet s tem, da se zenostavi način plačevanja lega davka tako, da ho bolj praktično za državo in za davčne obvezance. Vse tri zbornice bodo izdelale spomenico, katero bodo predložile finančnemu ministrstvu. Promet. 120 švicarskih vagonov na posodo je vzel naš največji mlin »Union« v Os-jeku, ker ne dobi vagonov, da bi poslal v Dalmacijo, kjer vlada veliko pomanjkanje moke, svoje izdelke. Podjetje »Union« je napelo vse svoje sile, da si preskrbi vagone doma, ker pa vse urgence niso imele uspeha, si je pomaga- lo tako, da je vzelo v Švici na posodo 120 vagonov, za katere plačuje dnevno po 3 švicarske franke. To je slabo izpričevalo o naših prometnih razmerah, ki bodo pa poleg tega še težko vplivale na cene življenskih potrebščin. Pregled bosanskih železnic. Mi-strstvo za promet je odredilo komisijo, ki bo izvršila pregled bosanskih železnic. Za predsednika komisije je imenovan g. Djorič, ravnatelj subotiške železniške direkcije. Čekovni promet v dinarjih. Poštni čekovni zavod v Ljubljani objavlja vsem svojim računoimeunkom in vsemu občinstvu, da se bo po odredbi ministrstva za pošto in brzojav z dne 2. oktobru 11)21, br. 60.17.5 o*i i. novembra t. L daije vršil ves čekovui promet v dinarski veljavi. To zaključku teko-. čili poslov dno 31. oktobra t. 1. se oo imoviua na vseh čekovnih računih pri zavodu izpremenila iz kronske na dinarsko vrednost po relaciji 4 :1. Računski izpiski se bodo od 1. novembra t. i. daije izstavljali in razpošiljali ra-čunoimetnikom v dinarski veljavi, isa čekovnih položnicah morajo od 1. novembra t. t. daije vplačani zneski bili označeni v dinarski vrednosti. Ivi čekin m v seznamih k skupnim čekom, ki bodo opremljeni z datumom tekočega meseca, morajo bili naveueui zneski v kronski veljavi; pri čekih pa, ki bodo datirani s 1. novembrom t. 1. aii pozneje, se mora znesek navesti v dinarski veljavi. Čekovne nakaznice se bodo do konca t. m. izstavljale v kronski veljavi, od 1. novembra l. i. dalje pa le v dinarski vrednosti. Ker bode za čas od 24. do 31. oktobra t. i. poštni čekovni zavod v Zagrebu in pošlua hranilnica v Sarajevu ukinila svoje poslovanje, se od 23. do 31. i. m. pri poštnih uradih v Sloveniji ne bodo sprejemala vplačila na položnice obeh navedenih zavodov. Ekvivalent zlatega franka 10 din. Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da se ima pri brzojavnih blagajnah od 1. novembra t. 1. računati ekvivalent zlatega franka z 10 din. Znamke za pisma. Poštna ravnateljstva objavljajo: Poraba znamk po 5, 10, 20 in 50 para je jako velika. Ker takih znamk ni več veliko na razpolago, se prosi občinstvo v interesu erat-ja, da uporablja znamke navedenih vrst le tedaj, kadar to zahtevajo predpisi in uporablja za priporočen^ pisma znamke po 75 par, za inozemstvo pa po 2 din. Za dopisnice privatne izdaje marke po 30 par, za inozemstvo pa po 50 par. 100% povišanje železniških, poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin v Avstriji. Avstrijsko finančno ministrstvo razmotriva vprašanje o povišanju tarifov. Povišajo se za 100%' Železniški, poštni, brzojavni in telefonski tarifi. »Orient« - mednarodna, trgovsko spedicijska in skladiščna d. d. v Mari boru, daje v javno subskripcijo 1,000.000' dinarjev; ustanovitev te družbe je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921 VI, štev. 3905. — Ker je družba ustanovljena od domačih trgovcev in industrialcev na iniciativo Trgovskega gre-mija v Mariboru in sporazumno z ostalimi stalnovskimi tovariši iz vseh trgovskih centrov, priporočamo nakup delnic tega, za trgovski stan važnega podjetja, obenem pa opozarjamo na oglas na za-dtiji strani. Kmetijstvo. Poljoplivredni inšpektorati. Mini-strslvo za poljedelstvo in vode izdeluje pravilnik o razdelitvi naše države na poljedelske inšpektorate, da bi še na ta način olajšale administrativne funkcije in napredek našega poljedelstva. Oklic gozdnim posestnikom. Vsled izredne suše je nastalo v Sloveniji veliko pomanjkanje krmil za živino. Ker se bo porabila slama za krmo, bo nedo-slajalo tudi stelje in zategadelj za prihodnje leto tudi gnoja. Zaradi tega se vabijo lastniki gozdov, naj letos izjemoma dovolijo živinorejcem, ali brezplačno ali proti primerni odškodnini, grabiti listje po svojih gozdih — kolikor ga sami ne potrebujejo — da jim bo mogoče napraviti zadostno nasteljo. Kazen lega naj gozdni posestniki sedaj jeseni, ali brezplačno ali proti primernemu plačilu, dovolijo pašnjo iu ukoriščanje trave po gozdih — seveda le tam, kjer bi to ne škodovalo gozdoreji in kjer je to dopustno iz gozdnopolicijskih ozirov — da bo živinorejcem mogoče, čim dalje vzdrževati živino pod milim nebom in potemtakem pripravljeno krmo ohra- niti za zimskt mesece, iz »Ur. lista št. 125.z dne 15. okt. 1921. Naznanila trgovske in obrt« zbornice % Mubijani.. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani naznanja, da bodo njeni uradni prostori dne 24., 25. iu 26. oktobra 1921 zaradi snaženja za stranke zaprti. Dobava telefonskih kablov. Ministrstvo vojne in mornarice, inž. tehnički oddelek v Beogradu, sprejema do 15. novembra 1921 do 11. ure dopoldne ponudbe za dobavo 1000 km poljskega telefonskega kabla. Predmetni razpis z natančnejšimi podalki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Prodaja praznih konzervnih škatelj. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 24. oktobra t. 1. v Osjeku, in 29. oktobra t. 1. v Sl. Požegi vsakokrat ob 9. uri dopoldne, v pisarni intendantskega skladišča v Osjeku, oziroma v Sl. Požegi javna ustmena licitacija za prodajo praznih konzervnih škatelj (v Osjeku okolu 90^.000 komadov, v Sl. Požegi okolu 5500 komadov). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Zveza trgovskih zastopnikov na Dunaju je ustanovila posredovalnico za trgovske agenture in zastopstva za Nemško Avstrijo in za inozemstvo. Naslov te zveze je »ReichsschUtzbund« der Haiidels-vertreter in Oesterreich, Wieu I, Salva-torgasse 12. Dobava, prodaja. Dobava za našo vojsko. Dne 3. novembra se bo vršila v glavnem sanitet-skem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za nabav6 10.000 komadov spodnjih hlač, 2000 komadov prevlek za zglavnike, 2000 slamnjakov, 10.000 rjuh 4000 kapic za bolnike, 4.000 zglavnikov in 200 srajc za duševno bolne. Ponudba naj se lcolekuje z 20 dinarji. Kavcija 5 odstotkov od skupile vrednosti ponude-nih predmetov. itono. Konferenca v Portorose. Beograd, 19. oktobra. Dne 24. oktobra se sestane konferenca nasledstvenih držav v Portorose. Našo vlado bo zastopal na konferenci v Portorose dr. Otokar Rybar. Kot strokovnjaki so določeni Vlada Markovič, inšpektor prometnega ministrstva dr. Vončina ter načelnika poštnega in brzojavnega ministrstvu Zlata-uovič in dr. Krbavac. Omejitev praznikov. Ministrstvo za socialno poliliko je izdelalo zakonski predlog o zmanjšanju števila praznikov, ki je ravno v naši državi z ozirom na raziie vere precej veliko. Zakonski predlog bo predložen zakonodajnemu odseku kot izpreminjeValni predlog v zakonu za zaščito delavcev. 5,400.000 kron za regulacijo rek in potokov v Sloveniji. V državnem proračunu je določenih 5,400.000 kron za regulacijo rek in potokov v Sloveniji. Od te svote odpade na regulacijo Save, Ljubljanice, Kamniške Bistrice, Drave in Mure 3,000.000 kron. Svota, odmerjena za navedene reke pač ni velika, če pomislimo, da bi bilo potreba samo za regulacijo Ljubljanice več kot 3,000.000 kron. 12 K, jetra id K, obisti 20—25 K, glava kg 24 K; kože goveje 32—-36 K, konjske 500—600 K; slanina sveža 42—48 K, prekajena 50 K, mast 80—82 K, prekajeno meso 46—52 K; koštruiiovo meso 16—20 K; konjsko meso 1. 12 K, 11. 10 K; piščanec 30— ;±0 K, kokoš 50—6U K, raca 60 oU K, gos 80—120 K; ribe: krapi '20—25 K, belice 12 K, ščuke 25 do 30 K, raki 1—2 K; maslo 80—100 K, mleko 8—10 K, jajca 3—4 K, jaboi-ka 10—12 K, hruške 12 do 14 Iv, groz-je 18 K; kostanj 5—16 K; žilo: pšenica 11 K, rž 9 K, ječmen 12 K, oves 9 K, proso 9 K, koruza 10.50 K, ajda 8 K, fižol 12 do 15 K, leča 14 K; moka 0 18 K, 1 17 K, 2 16 K, 6 14 K, kaša 16— 20 K, otrobi 6—7 K, koruzna moka It K, ajdova moka 18 iu 16 K, kruh 50 dkg beli 8 K, črni 6.50 K, žemlje 5 dkg 1 K; seno 650 do 700 K, slama 350— 400 K; zelje glava G—16 K, čebula 10 K, krompir 4 K. Dunaj. V soboto se je prodajala jugoslovanska pšenica na Dunaju po jugosl. K 12.75 do 13 kg. — Oves n. K 80—82, ječmen n. K 115.—. Rumunski pivovarski ječmen lei 4.80—5.10 ioeo Dunaj. Nov jugoslovanski fižol se je oferiral po jugosl. K 12.50 loco Spiel-feld, stari fižol jugosl. K 11, ogrski 31 ogr. K. — Pšenična ogrska moka nula rira 200 ogr. K. Poljski pridelki. Poročilo s tržišča s poljskimi pridelki. Padanje valute in slab promet povzročata draginjo. Prodaja v inozemstvo je sicer prenehala, vendar gre še nekaj naših pridelkov po Donavi v Če-hoslovaško, Nemčijo in Avstrijo. Pšenica notira 1080 K, koruza stare žetve 860 —890 K, oves 760—780 K, slavonski rešetam do 20 K več. Ječmen macedon-ski nerešetan 860—890 K paritet Beograd. Moka nularica 16 K do 16.60 K z vrečo. Kolonijalni pridelki. biadkor. N e w y o r k. Centniugal-ni 4.13—4.23. — London po cwt.: West Indian crystall ao skladišče 46/—, Tales Brovvnish bis good coloury rdeče« ocs/6, Lyies yellow crystals 47/6, Musca-vadoes 40/—, Tates castor'55/—, cub^s 57/6, erushed 54/—, granulated 52/6, and vsilite 47/6, Lyles no. 2 granulated and white 52/6. Kava. New-York: loko 85/1(, (dan preje S''/«), dec. 7.81 (7.92), marc 7.85 (7.99), maj 7.90 (8.05), julij 7.97 (8.08), sept. 7.94 (8.06). Amsterdam: Java Robusta, loko 32 c. lob., Padang Tvobusta telquel, loko 28'A, na na potu 25 c., Palembang Robusta telquel, natovor. oklober-novem-ber 24 c, cif. Holandija. Surinam Libe-ria, rumenkasta 43 y2 c. fob. Holandija. Hamburg: loko blago: Prima Santos, 15.16 M., Superior Santos 14—15, Good Santos 13, centralno amerilcanska 19.50, Robusta 11, Prima Java 13. Čaj. London: Ceylon Pekoe, navadni, 6—8, tl. srednji 1.2 'sh, srednje dobri 1.3—1.6 sh, dober 1.8, fini 2.4 sh., Orange Pekoe 1.4 Tržna paratlia. Trg. Maribor. Nove tržne cene veljavne od 15. oktobra: Goveje meso prvovrstno zadnji del 24 K, sprednji 22 K, drugovrstno zadnji del 20 K, sprednji 18 K, tretjevrstiio po 16 K, jezik 20 K, vampi 8 K, pljuča 10 K, obisti 20 lv, gobec 10 K, možgani 20 K, loj 20—30 K; teletina: prvovrstna 18 K, drugovrstna 16 K, jetra 16 K, pljuča 16 K; prašičje meso: 32 K, salo 44 K, pljuča Borza. Zagreb, devize: Berlin 190 do 205, Bukarešta 210, Milan izplačilo 1115 do 1130, ček 1105-1110, London 1115 do 1125, Newyork ček 283, Pariz 2025 do 2055,' Praga 300—304, Švica 5300 do 5400, Dunaj 9—9.35, Budimpešta 39.50—40. valute: dolarji 278—284, avstrijske krone 11, rublji 12—16, napo-leoni 940—960, marke 100—195, leji 206, lire 1095-1105. Jadranska banka 1410. Ljublj. kreditna banka 850—865. Beograd, valute: dolarji 61, franki 510, marke 43, leji 53, levi 45, devize : London 280, Pariz 520, Ženeva 1320, Praga 75.25, Dunaj 2.35, Berlin 43.50 Milan 280, Budimpešta 10. Ziiricli, devize: Berlin 3.40, New-york 5.45, London 21.34, Pariz 39.20, Milan 21.25, Praga 5.75, Budimpešta 0.70, Zagreb 1.90, Bukarešta 4, Varšava 0.12, Dunaj 0.31, avstrijske žigosane krone 0.22. ' SLOVENSKA UUBUlNAi It rekov trg 10, nasproti Jsslnega Doma" ©feresSuJe najugodneje na kožice 3ra v tekočem računu. ” - - Izvršuje se bančne posle najkulantneje. — _ vplačana delniška gšavnica K 30,000.000. ——Telefon št. 56?. - - Čekovni račun št. 12-200. Vsakovrstne Na debelo in drobno najceneje kupite trgovski iti kanzlijski f% n ffl V f% gladek, črtan, karirast II El 011 in kvadriran, pismeni v mapah in čkatljah, |£l||fBg| ubran (Krepp). svileni, 1 M* 11| klosctni in ovojni ■ 111 razne zvezke za srednje in višjs šole, raznovrstne kuverte In razglednice, čipke za stelaže ozke in v polah, kredo, peresa, svinčnike, radirke ter razne druge pisarniike in Šolske potreb« sčir*e pri L. PEVALEK, Židovska ulica 4. PRI „ZLATI LOPATI« trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmldt (MOhleisen) nasproti Križanske cerkve. ima vedno veliko zaloge za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejžih modelov. Franlo Cerar l slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd! —, V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki •• Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako s:edo in soboto s posestvom blizu Maribora na prodaj. Naslov pove Kriianec, Maribor, Vetrinjska ulica 24. Sava Sekulič osemurno - komis, zavod v Sarajeva sprejema zastopstva kakor tudi vsakovrstno blago v komisijo. Edina razprodaja vseh vrst VELETRGOVINA specijalnega nrovcHipsii Uuhljana priporoča špecerijsko, koloni-jaino blago in vsakovrstno žganje Kon^orenHiie cene — točna postrežba 1 Gazela milo za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindberg, Sem-rr.ering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog; Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun je prvovrstne kakovosti in ca 20 °/<> ceneje kot enakovredno importirano milo. ' = 1.10.2. = Slovenska Bistrica ■■■ Oferiramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu :: s cenami brez konkurence :: Zahtevajte cenike I Prodaja na »oliko! AAAAA/\A ) Veletrgovina \ > A. Šarabon < ) v Ljubljani ^ \ priporoča / { špecerilskoblago f raznovrstno žganje ^ >moko / in deielne pridelke ^ / raznovrstno rudninsko ^ \ 22,10-10 vodo, / / Lastna pralarna sa kavo \ >la mlin xa dllava / z električnim obratom. \ ^ Caniki na razpolago. / \a/w\aa) Brzojavi: GREL1Č. Telefon interurb. štev. 246. mt zahtevajte cenike I -m veletrgovina mavca LMano, Židovska ulita it. 1 I. C. MAYER LJUBLJANA UstsnoviJ. 1834. EN GROS EN DETAIL Medic, Rakove & Zanki, ®2s Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišča: Novlsad. Brzojavi: Meraki Ljubljana. Telefon: 64 Emajlnl laki. Pravi fflrnež. Barva ga pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tndl drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo I Za Vse svetnike: trajne luiice z driaiem .tena, prip.0r0fam0 *"*» katera izvršuje vse v to stroko spadajoče posle kulantr.o in najhitreje. Sprejema blago tudi v ocarinjenje. Znamka komet I.S Velika zaloga vsakovrstnega------------- kož, podplatov, gonilnih jerme-f nov in boksa NA DEBELO. Sz IsZoritrLife — ”1 X’ran.čxž3saja-s3sa vl11.cs. -ž= 'bl&grcvao.lca, xls. (S-eToelo Nasrobne Iuclce Kremo fflstllo) 1 C. M., Dilber, Cipulin, mast (vaze- lina) ličilo, Sidol, Kftfffr) ribarice ,z riževe slame in HI IUIC korenine, konjske, ra likanje (glanc) mazalke, motvoz in čev-i ljarsko prejo (dreto), i Bl£eon1ke ll tene, biče, vezalke (jermena) ra ;j čevlje, i Cliaretal papir Ar Vi' ski, kancliski, konceptni, gladilni, [ (šmirgel) in stekleni papir ter drugo ' kratko robo nudi po najnižjih cenah g veletrgovina (M Bobi. liult Vi Jakoba trg 9. Bratje TavčaV, industrijalci v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru. Ivan Koražija, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, industrijalec v Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah. Ivan Koatevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Weixl, trgovec v Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bemhard, trgov, v Mariboru. J. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & E. gkabeme, imporjt A ekspert v Ljubljani. Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru. Anton Tonejc in dr., veletrgovina v Mariboru. Alojz Zniderič, trgovec v Mariboru. Eksportno društvo Matheis, Suppanz in drug v Mariboru. J os. Serec, trgovec v Mariboru. »Drava« lesna industrijska d. d. ▼ Mariboru. » Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani. Ivan Lininger, veletrgov. v Ljubljani. Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju. Alois Senčar, trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Anton Jurca, industrijalec v Ptuju. Franc Starčič, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. Karl Haber, trgovec v Mariboru. Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru. . Ing. Himmler Adolf, eksport^r v Mariboru. Kobi Drago, industrijalec, Maribor. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Središču. Karl Pertinač, industrijalec v Celju. Davorin Tombah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju. M. E. Šepec, trgovec v Mariboru. Nepremočljiva mast za Čevlja In usnje. RAFINERIJA minerai. olja MARIBOR Cankarjeva ul. 1 veletrgovina manufakture Liljana, skladišče Balkan. Priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah. Samo 8r*a debelo. Izdeluje Tovorna ieseuit: žebljev Ivan Ms ml. Tacen sod komo goro pr! (Mani. in m - j ni nr. Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo In drobno. Ve!ika izbira potrebščin za krojače in šivilje, S2JE?i£2J£ZJ5fl£2JEZJ .i lli rzsrzsrzsrzsrzsrzsrzs Vabilo na subskripcijo delnic podružnice; Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge.' — Vabimo vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špctdicijsko družbo, katera^ nas bode rešila odvisnosti iri izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu. — Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinoplu. — Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč. — Podpisujte torej delnice naše »ORIENT«, mednarodne, trgovsko-špedicijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru. Cene In kvaliteta brex konkurence. Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spedicijska družba, katera bi se pečala z vskladiščenjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetište) in na ta način nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih Zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, upoštevajoč to obče<-koristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev »ORIENT H mednarodne, trgovsko-ipedlcliske in skladEilns delitlSke družbe v MARIBORU z delniško glavnico Din. 1,000.000.—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921, VI. štev. 3905, konc. listina z dne 3. oktobra, štev. 7008, oddelka ministra za trgovino in industrijo v Ljubljani, voljenja se daje v podpis Na podlagi tej a do- eden milijon dinarjev delniške glavnice, ki je razdeljena na 10.000 'delnic v nominalni vrednosti po Din. 100.— za komad, glasečih se na prinosca. — Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev za vsako delnico. — Nominalni znesek po Din. 100 in pa stroški po 15 Din. se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu. — Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921. — Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do 15„ novembra 1921. — Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost za nedo-deljene delnice. — Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. — Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbe »Orientc. — Kot subskripcijske mesta fungirajo: Centralna banka v Zagrebu in njene Maribor, dne 14. oktobra 1921. Lastnik : Konzorcij X* izomanje »Trgovskega Ust««. — Glavni urednik: Peter Kaatelic. — Odgovorni arednik: Franjo Zebal. — Tlaka tlakama Makso Hrovatin v Ljubljani