I t
Leto ^Vm.
f Celju, dne 22. aprila 1908.
Štev. 45.
a
k
Uredništvo
je na Schilleijevi cesti 8t 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nauočnma se poSilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa^ kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
„Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem".
V pondeljek popoldan se je vršilo za naše razmere toli važno posvetovanje o »Zvezi narodnih društev". O pomenu take zveze smo že pisali; tukaj le še pripomnimo, da so se pri posvetovanju vsi govorniki enoglasno izrekli za njeno ustanovitev. Pretresoval se je nje pomen za življenje, deloma pač tudi oživljenje naših narodnih nepolitičnih društev kakor so čitalnice, bralna društva, izobraževalna društva, knjižnice, pevska društva, gasilna društva itd., pretresoval se je nje pomen za kulturni napredek naroda. Zlasti tu se je izjavilo, da nikakor ne smemo pustiti, da bi se na zdravem telesu našega naroda razjedla rak rana nazad-njaštva, kulturnega in narodnega, da bi se ponujal ljudstvu mesto kruha kamen, mesto prave izobrazbe strankarska klerikalna zagrizenost. Spoznalo se je, da je stvar nujna — zatorej se ima delati z vso energijo za oživo-tvorjenjem zveze. Povdarjamo tudi tukaj, da stoji nova sveža popolnoma izven učiteljskih stanovskih organizacij in izven vsake politične stranke. Razume se seveda samo po sebi, da bodo na-prednjaki z vsemi močmi podpirali novo zvezo. Učiteljstvo je aktivno delavno v vseh nepolitičnih društvih in bo torej tem ložje podpiralo zvezino delovanje. „Zveza" pa nima le te važne kulturne naloge, ona bo tudi s praktičnih ozirov velike važnosti za delovanje po društvih. Doslej so stala ta sama za se in če ni bilo slučajno delavnega odbora, so spala spanje pravičnega. Odslej bo „Zveza" netila življenje po društvih, bo vspodbujala in pomagala odborom. Knjižništvo se bo centraliziralo, prirejala se bodo predavanja, poučni tečaji itd. Nedogledno važna je zatorej taka ,,Zveza" za narodovo duševno življenje.
Skrbelo se bo za napredni, edino ljudstvu prijazni in nesebični tisk, posebej za naše napredno časopisje, katero bo dobivalo od svojega širenja po društvih ne le gmotne podpore temveč zlasti tudi duševne podpore. Spodnje-štajerski Slovenci si moramo vzdrževati dobro, neodvisno, napredno časopisje — kajti v tem je treba iskati opore in pomoči v boju proti notranjim in zunanjim narodovim sovražnikom! »Domovina" in »Narodni list" morata biti v vsaki narodni, v vsaki napredni hrši! Štajersko učiteljstvo si je postavilo z nameravano ustanovitvijo »Zveze nar. društev" trajen spomenik v kulturnem in političnem razvoju slov. spodnje-štajerskega naroda.
Posvetovanja se je udeležilo veliko število učiteljstva, nadalje več članov izvrševalnega odbora »Narodne
stranke", precej zastopnikov inteligence in našega meščanstva ter zastopniki akad. društev »Adrija". »Ilirija", »Slovenija", »Tabor", »Triglav", »Prosveta".
Predsednik socijalnega odseka »Zveze jugosl. učit." gosp. nadučitelj Pesek pozdravi naj prisrčne jše vse navzoče, nato pa poda tajnik g. učitelj Šegula poročilo o dosedanjih pripravljalnih korakih, na kar se je otvoril pogovor o ustanovitvi sami. G. dr. Ku-kovec pozdravlja ustanovitev v imenu »Nar. stranke" govori o kulturnem in praktičnem pomenu snujoče se zveze narodnih društev in želi, da se raztegne njen delokrog tudi na Koroško, da damo tamošnjim bratom Slovencem priliko pridružiti se nam in z nami skupno delovati. Mesto nameravanega imena »Narodno - socijalne zveze" na-svetuje ime »Zveza narodnih društev". G. cand. iur. Al. Kramer pozdravi novo »Zvezo" v imenu eksekutive nar. rad. dijaštva, govori o skupnem delu učiteljstva in dijaštva v društvih, ki se je gojilo že doslej, a se bo tem bolj vneto vprihodnje. Treba nam je predvsem mladinske organizacije, treba je organizirati mladino, ki zapusti šole. Ne puščajmo, da zmotijo klerikalci te mlade ljudi, jih pridobe za se ter pozneje izrabljajo. Delo učiteljevo naj se nadaljuje po šoli — tam je treba nastaviti zavor. Povdarja potrebo mladinskega lista. Gosp. nadučitelj Gradišnik govori o socijalnem delu v lastnih učiteljskih vrstah, o nevarnosti nemškega »Narodn. sveta" za Sp. Štajer in želi, da bi se naši politični krogi brigali za to, da se nastavljajo v narodno-nevarnih krajih trdni in odločni slovenski možje. G. stud. iur. Milko Hrašovec pozdravlja »Zvezo nar. nepolit društev" v imenu akad. društev. »Ilirija", »Sava" in »Triglav" in oblju-buje krepko sodelovanje akad. dijaštva, zbranega v teh društvih. G. J. Lešni-čar opozarja na nalogo narodnih društev širiti dobro časopisje, govori o kulturnem pomenu nove »Zveze" ter o »delovanju" klerikalnih bralnih in izobraž. društev v političnem in gospodarskem oziru — glavni opori današnje klerikalne stranke na Sp. Štajerskem. Temu delovanju treba krepkega in odločnega protidela. Za sedaj je treba rešiti in obraniti, kar se da — potem pa na tej podlagi zidati za bodočnost. Naše šanse niso nikakor slabe — treba je samo dela. G. Pesek odgovarja na posamezna izvajanja in pove, da bo začel z julijem v Ljubljani izhajati zabavno -pončen list za odraslo mladino. (Živahni živijo-klici.)
Nato se je nadaljeval pogovor o taktičnih vprašanjih in se je konečno izvolil pripravljalni odbor, ki bo oskrbel vse potrebno, da se »Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" v najkrajšem času ustanovi.
Lvcivski umor.
(Iz peresa rusinskega, inteligenta.)
V prvi polovici 14. stoletja je zasedel prestol rusinskega kralja in kneza Leva, po katerem je mesto Lvov dobilo svoje ime, poljski knez Boleslav Trojdenovič, kateri je začel gališko-rusinsko kneževino, ki je bila takrat še čisto rusinska, nasilno polonizirati in pokatoličevati. Rusinski bojari (plemiči) lvovske kneževine so 1340. leta poljskega kneza zastrupili in po zvrše-nem činu so se obrnili predstavitelji obsežne kneževine na kana krimskih Tatarov s prošnjo, naj sprejme kneževino pod svojo obrambo proti nasilnostim katoliških Poljakov. Zgodilo se je pa drugače. Poljsko vlado je prevzela kraljica Jadviga ter je z mečem zvezala rusinsko kneževino s Poljsko; njen naslednik, Kazimir Veliki, je to delo dovršil. Od tega časa je rusinski narod stokal in ginil pod čedalje večjim pritiskom, dokler ni od onega dela kulturnega naroda, ki je bil pripojen avstrijski državi, ostalo druzega nego »chlop i pop", kmet in duhovnik, katerega ni poljsko plemstvo drugače imenovalo nego „bydlo" (govedo) ter je tudi kakor z govedo z ujim postopalo.
Pod uplivom evropskih revolucij v 19. stoletju se je vendar to govedo v nekoliko desetletjih premenilo v narod svest si svojih krivd in pravic, v kulturno in politično celoto, katera se čim glasneje oglaša za svoje pravice, Kljub polonizaciji in latinizaciji trajajoči Žj nad 500 let, živi v današnji Galiciji 3,200.000 Rusinov, malo manj nego Poljakov, ako jim ne prištevamo Židov, katerih je v Galiciji okolo 1 miljon.
Rusinski narod se je prerodil iz najbolj zasužnenega sloja kmetov in iz svojega duhovstva, katero ni imelo istotako kakor kmet nobenih pravic. Rusinski duhovnik je hodil na roboto kakor kmet. Ta preporod naroda iz razdedenih in zaničevanih slojev je še čisto mlad; zato pa ni na svetu naroda, katerega razumništvo bi bilo s kmetskim prebivalstvom tako zraslo, kakor je rusinsko; zato ga ni na svetu naroda, katerega razumništvo bi tako živo čutilo v mukah kmetskega prebivalstva svoje lastne bolečine kakor čutimo to mi, Rusini. Vsak udarec na rusinsko ljudstvo je udarec v dušo rusinskega inteligenta, kajti inteligent, ki pozna nesrečno zgodovino narodne celote, vidi v vsakem novem udarcu le novo podaljševanje poltisočletnega ubi-vanja do smrti, kateremu je naš nekdaj močni in razcvitajoči se narod že skoro podlegel...
Za poltisočletja so se časi zelo spremenili, no poljska razpenjavost na rusinski vshod je preživela stoletja. In prav tako mora še rusinski narod
že stoletja s svojo krvjo in znojem hraniti potomce svojih prvih tlačiteljev, vedno ga še preplavljajo poljski kolonisti in še vedno se nekdaj vbogo poljsko plemstvo, ki ni imelo nikake zemljiške posesti, bogati z delom in življenjem rusinskega ljudstva. Poljsko plemstvo, katero s svojimi milijoni, s svojimi grofovskimi in knežjimi naslovi blesti v svetu, ti Potočki, Dzieduszicki Czartoryski, Sapiehe itd. so vsi zbogatli z razvlasteno zemljo lvovskih bojarov in s krvjo rusinskega ljudstva. In v »konstitučni" (ustavni) dobi avstrijski živijo od rusinskega ljudstva tudi še poljski uradniki in poljski naseljeni kmetje. Zato se Poljaki tako upirajo proti dvignenju rusinskega naroda, ustanavljanju rusinskih šol, snovanju rusinskih gimnazij in srednjih šol sploh (od 70 galiških srednjih šol je samo 5 rusinskih!), zato se tako uporno stavijo proti rusinskemu vseučilišču, zato s tako vnemo spodkopujejo vsa prizadevanja Rusinov po kulturni in gospodarski osamosvojitvi. Strah pred zgubo vshodne Galicije, stoletnega terena njih kolonizacije za tisoče in tisoče Poljakov, kateri bi se na lastni za-padnogaliŠKi zemlji ne mogli preživeti, zapeljuje Poljake k blaznim krutostim in barbarstvom. In za svojo protiru-sinsko politiko so dobili državno vlado kot zaveznico za dolgoletne lakajske službe vsemu nazadnjaštvu v Avstriji. Proti Rusinom so si zavarovali vojaško puško in žandarski bajonet, polastili so se deželno autonomije, skvarili so politično upravo Galicije in smejo storiti nasilstvo vsak dan in vsako uro na katerem koli državnem zakonu, ki bi mogel pomagati Rusinom v nejed-nakem boju. Proti Rusinom so si pridobili Poljaki tudi že gališko židovstvo in celo iz lastnih rusinskih vrst tudi Rusofile, kateri so v prvih dobah ustave stali še proti Poljakom v opoziciji.
Vse, česar se Poljaki v Galiciji ali na Dunaju lotijo, služi in bi imelo služiti edino le takozvani Jagiellonski ideji, katera vrholi za Galicijo v tem, da bi se Rusini čim prej čutili dobre Poljake, kakor se je izrazil bivši podpredsednik dež. šolskega sveta, posl. Bobrzynjski. Gališki Poljaki posnemajo v tem preskušene vzore: Madžare v njih politiki proti nemadžarom, Pruse v njih postopanju proti poznanjskim Poljakom, Pobjedonosceva v njegovi ideji popravoslavniti celo Rusijo.
Psihologija tlačiteljev je povsod enaka, a enaka so njena sredstva, pa enako kruta je v skrajnosti tudi obrambna akcija zatiranih . . .
Kdo je bil Andrej Potočki, kdo njegov morilec Miroslav Sičinjski?
Magnat Potočki, vodja in izvrše-valni organ plemiško-konservativno-klerikalne poljske stranke, je bil šele v drugi vrsti c. kr. namestnik; v prvi ' vrsti je bil z oblastjo podkralja po-
verjeni minister Poljskega kola na Dunaja in Poljskega deželnozborskega kola v Lvovu. Celo njegovo uradovanje je jemalo v prvi vrsti ozir na želje teh dveh Kol, v katerih so odločali pač njegovi politični prijatelji, nikakor pa ne intencije zakona ali vlade. In zato je „delal" volitve po starem presku-šenem načinu, zato je prav tako kakor njegovi predniki, začenši od Goluchow-skega, poviševal one svoje uradnike, kateri so se odlikovali v tlačenju in ničenjn tudi najmanjših pravi? rusin-skega naroda, zato je segal s svojim odločnjočim vplivom v vse stroke nprave, sodništva, šolstva itd. itd. Nekateri listi ga opisujejo kot Rusinom prijaznega zaradi okrožnice, katero je Potočki izdal pod pritiskom barona Becka ter zaradi nekoliko pripomb, storjenih v deželnem zboru. Besede ne odločajo, ampak dejanja in ta dejanja so občutili Rusini na svojem telesu drugače nego besede. Za besede ni trda. Ni ga še bilo poljskega politika, ' iz katerega diplomaiiških ust bi se ne vsipale besede slajše ko med, besede ljube,zni do Rusinov, pa rusinska kri je tekla in teče tako danes ko prej in rusinske pravice so enako teptane. Sladke besede cele vrste poljskih eks-celenc niso na tem prav nič spremenile. Oh, te besede, te služijo diplomatu samo v to, da z njim skrije misel, Poljaki se pa sami ponašajo, da so rojeni diplomatje.
In kdo je bil Sičinjski, kateri je vendar s svojim činom tvegal tudi svoje mlado življenje?
Konec sledi.
Politični pregled.
Domače dežele.
Bjdrnson o Madžarih in o slovanskem vprašanju.
Sotrudnik „Pester Lloyda" je imel z BjOrnsonom v Rimu pogovor, ki ga tu podajemo. BjCrnson: Postopanje Madžarov proti Slovanom škoduje kulturnim interesom, zato se treba proti njemu boriti. Ogrska narodnostna politika je pogrešena, naravnost pogre-šena. Mislite li, da boste ovladali vse-slovansko gibanje? Smešno! Pansla-vizem napreduje. Da, napreduje. Vsi, ki govore o slabosti Rusije, ne vedo, da se Rnsija kljub vsem težavam od dne do dne jači. Bojevati se z nasilstvom proti panslavizmu je, blaznost. Sotrudnik P. L. : Verujete li v veliko slovansko državo ? BjOrnson: Da, verujem. Seveda ni to vprašanje niti današnjega niti jutršnega dne, pa spomnite se le na dolge in krute boje za zedinenje Italije in Nemčije. Kakšne težave so to bile in vender je zmagala narodnostna ideja. Sotrudnik P. L.: Prav dobro. Jeli pa mogoče Madžarom isto narodnostno idejo odrekati ? Ali morete Madžarom zato kaj očitati, ker hočejo imeti tndi svojo narodno državo ? B.: Nikakor, tega ne delam. Nekdaj sem imel velike simpatije do Madžarov in ne mislim tudi danes na razcepljenje narodnosti, kakor si je predstavljajo Velikoavstrijci. Ne, Madžari imajo po pravici hegemonijo (nadvlado). Pa mir med narodnostmi, mir s Slovani mora navstati. Sotr. P. L.: Vi pripisujete važnost vedno Slovanom. Kako si predstavljate bodočnost Slovanstva. Česa se bojite, ali česa pričakujete od Slovanov. B. Vsega. Po mojem mnenju je vprašanje bodočnosti to, ali se bodo Slovani in Germani prijateljski in mirno pogodili. Drgalna ploskev med temi elementi je Avstrija, prav za prav Ogrsko. Tu mora navstati mir. Da, da! Sovražim to politiko, sovražim jo bolj, ko kar koli druzega. Mož, katerega najbolj sovražim, je Bulow, ta jeguljasti po-
litik z omejenim pogledom. Da, omejen je. Upa, da pridobi Nemčiji par palcev zemlje in zato stavi bodočnost v igro; pa to je zastonj, proti Slovanstvu se ne da bojevati z nasilstvom. Sicer pa ni to od Pruskega odvisno. Prusi bodo morali iti z drugimi. Glavna je Avstrija. Sotr. P. L.: Verujete li, da prevzame Avstrija vodilno ulogo ? B.: Da, verujem. Vse je odvisno od tega, ali se morejo Slovani z Germani pomiriti. V nemškem parlamentu je to nemogoče. V avstrijskem parlamentu pa ta možnost ni izključena in jaz vidim celo nekako zbližanje. Na vsak način so se pojavili elementi, kateri dosedaj še niso prišli do besede; ko pridejo do besede, bodo uresničili spravo. Danes se hočejo Madžari opirati ob Germane, to bi pa mogli storiti samo tedaj, ko bode mir med Nemci in Slovani. Zakaj se boje Madžari velike jugoslovanske države? Ako na-vstane splošni mir, ne bode jim nič nevarno.
Štajerske novice.
—	Jubilejni koncert štajerskega učiteljstva v Celjn. Obisk koncerta je bil zadovoljiv: sedeži v parterju in na galeriji so bili malodane popolnoma zasedeni. Na stojiščih je bilo manj ljudi, tako v parterju kakor na galeriji. Koncerta se je udeležilo mnogo častnikov tukajšnje posadke, nekaj spodnje-štajerskih gg. šolskih nadzornikov, seveda mnogo učiteljstva in celjskega občinstva. Vspored koncerta je bil skoro prekratek. Začetkom ni bilo pravega navdušenja med občinstvom, a čudežne gosli g. Franca Serajnika in krasen mešani zbor „Kukavica" so ustvarile pravo razpoloženje, da bi bili še radi slišali kak komad. Pela sta se dva zbora: Rožančev moški zbor „V mlinu" in Pauknerjev mešan zbor „Ku-kavica". Ker sta oba zbora razpolagala z izbornim glasovnim materijalom, sta bila povoljna; zadnji se je celo moral ponoviti. Ako je bilo tuintam čutiti nekaj nesigurnosti, je to popolnoma razumljivo z ozirom na to, da ni bilo več skupnih vaj. G. pevovodja Vrečer je imel radi tega težko stališče in gre ma vsa čast, da ga je vedel do malenkostnih dinamičnih hib premagati. Ta dva zbora sta bila bolj za „široke sloje" koncertnega občinstva. Za „mu-zike" je bil na vspoiedu Chopinov „Nokturno" gospodične Schreinerjeve, solospev gospodične Drobničeve „Tak si lepa" in istotako krasni in težavni Rubinsteinov „Koncert za gosli". Dovršena tehnika gdč. Schreinerjeve je splošno ugajala; gdč. Drobničeva je bila morda nekoliko .prenežna s svojim solom. Morala pa ga je na splošno zahtevo ponoviti. Višek večera sta tvorila g. Fr. Serajnik in gdč. Schreinerjeva s svojim „Koncertom". Vtis te skladbe, katero sta nam oba tako izborno podala, je bil nepopisen. G. Serajnik nas je vse očaral s svojimi goslimi. Moral je na viharno odobravanje še en komad pridjati. G. Schneiderja „Evgen, vitez plemeniti" je nekako zginil v veliki dvorani in ni imel zategadelj povolj-nega uspeha. Ženski zbor Adamičev „Po slovesu" je vsled male udeležbe gospodičen učiteljic izostal. Po koncertu se je razvil nad vse živahen ples, pri katerem je svirala celjska „Narodna godba pod osebnim vodstvom g. kapel-nika Koruna.
—	Brzojavne pozdrave občnemu zboru „Zveze slovenško-štajerskih učiteljev in učiteljic" so poslali: g. Krajnik iz Gorice, g. Brezovnik iz Voj-nika, Kranjsko deželno slov. učiteljsko društvo v Ljubljani, gg. Čeh, Karba, Mavric, Robič, Vršič in Zacherl iz Ljutomera, goriško učiteljsko društvo,
„Savez" hrvatskih učiteljskih društev. Snujočo se „Zvezo narodnih društev" so brzojavno pozdravili Adrijani iz Prage in g. dr. Puc, predsednik goriške zveze narodnih društev. — Poročilo o občnem zboru „Zveze" priobčimo radi pomanjkanja prostora v petek.
—	Slovenski obrtniki, organizirajte sel V dobi stanovskih organizacij živimo; vse okrog nas se organizira bodisi kmet ali delavec, pa, tudi obrtniki v tem oziru ne zaostajajo. Povsod, ne samo v tujini, ampak tudi v naši kronovini imajo nemški obrt-lepo razvito organizacijo, samo mi slovenski obrtniki na Štajerskem smo v tem zaostali in vsled tega tudi primeroma slabo napredujemo. Da se torej vendar enkrat tudi mi slovenski obrtniki začnemo stanovsko organizirati, ker edino le v organizaciji zamoremo braniti zadosti svoje koristi, je odbor našega društva sklenil sklicati v ta namen zaupno posvetovanje, na katerega vabimo vse slovenske obrtnike. To posvetovanje se bo vršilo v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani „ Narodnega doma" v Celju, posvetovanje bi naj bila priprava za veliki obrtniški shod. Dnevni red posvetovanja: 1. Organizacija Slovenskega obrtnega društva. 2. Jubilejna razstava v Gradcu. 3. Obrtna šola s slovenskim učnim jezikom na Spodnjem Štajerskem. 4. Slučajnosti. 5. Občni zbor Slovenskega obrtnega društva."
Odbor „Slovenskega obrtnega društva" v Celju.
—	Za „Sokolski dom" v Celjn. V nedeljo, dne 3. maja, se vrši vprid celjskemu „Sokolskemu domu" v veliki dvorani celjskega »Narodnega doma" koncert s prosto zabavo i. t. d. Kakor smo izvedeli, bo sodeloval dobroznani šentjurski pevski zbor, gospodična Erna ^ernošekova, g. skladatelj dr. J. Ipavic in tenorist gosp. Ern. Vargazon. Opozarjamo celjsko in okoliško občinstvo na to prireditev.
—	Za »Delavski dom" v Celju je nabral v soboto 18. t. m. v veseli družbi pri „Zamorcu" g. Vinko Kukovec 4 K 50 v. Prisrčna hvala!
—	Obred umivanja nog v Celju. Starčki, katerim je minuli veliki četrtek umil po starem obredu celjski opat g. Ogradi noge, so stari skupno 792 let.
—	Nakup. Zopet je prešlo v celjskem okraju jedno nemško posestvo v slovenske roke: graščino Freienberg •ali takoimenovani „Christinenhof" v Medlogu pri Celju sta kupila poslanec g. Bartol in g. Fajdiga.
—	Za celjski odsek ,.Prosvete" so darovali gg. dr. Juro Hrašovec 5 K, dr. Vek. Kukovec 5 K, R. Stermecki 2 K. Srčna hvala!
—	V ženski garderobi je bila po pomoti dne 20. t. m. zamenjena ženska pelerina. Prosi se, da se zamenjano pošlje g. Francu Dolencu, Posojilnica, Celje.
—	Iz Celja. Upravitelj celjske deželne bolnišnice, Smartschan, je prestavljen v isti lastnosti v Rottenmann na Zg. Štajerskem. Na njegovo mesto pride Temmerl, svoječasno upravitelj vojniške hiralnice. Bog ve, ali bi slavni deželni odbor postopal s kakim Slovencem tako kakor s tem Smartschanom ?
—	Iz Velenja. Štiridesetletnico svojega delovanja je obhajal dne 20. aprila g. Valentin Brence, nadučitelj petrazredne ljudske šole v Velenju. Službuje že 40 let v šoštanjskem okraju — 36 let v Velenju. Najiskre-nejše čestike k redkemu jubileju!
—	Trikrat si je zlomil nogo Martin Kranjc, župnik na Sladki gori v šmarskem okraju.
—	Roparski umor. Agent Neiger iz Bizeljskega pri Brežicah in njegova priležnica Jaga Kušan iz Jehovca na
Hrvaškem sta zadavila Frančiška Pekič iz Senja, jo oropala, potem pa navezala kamenja na noge in jo vrgla v Savo. Zločinca so že zaprli.
—	Na Ponikvi ob J. ž. se vrše
jutri, v četrtek, občinske volitve. Prišle bo do hudega volilnega boja med na-prednjaki in klerikalci.
—	Umrl je pri Konjicah filozof g. Furman. Pogreb je jutri, v četrtek, ob pol 5. uri popoldne. N. v m. p.!
—	Umrl je zadnjo soboto v Ptuju okrajni glavar Prahl pl. Thalfeld na pljučnici. Bil je tri dni težko bolan. Pokojnik je bil 48 let star in samec. Služboval je poprej v Celju kot začasni vodja okr. glavarstva, na kar je bil lani premeščen v Ptuj. Bil je zelo vesten in marljiv uradnik; spravil je vsaj nekaj reda in točnosti v uradno poslovanje ptujskega glavarstva. Svoje premoženje je zapustil graški mestni občini. N. v m. p.!
—	Pogreb glavarja v Ptuju je bil zelo sijajen. Udeležilo se ga je vse uradništvo iz Ptuja, častniki, občinski svet, ptujski okrajni zastop, profesorji in mnogo učiteljstva. Truplo so prepeljali v Gradec, kjer so ga pokopali na pokopališču Sv. Lenarta.
—	Iz Stopre. Tu bi morale biti dne 21. t. m. volitve v občinski odbor. Zbralo se je velikansko število narodnih volilcev, ki bi pahnili sedanje „Štajer-cijance" iz obč. odbora. Ko so hoteli voliti, so zvedeli, da ni volitve, četudi ni bilo nikjer razglašeno, da se ne vrše. Na c. kr. okr. glavarstvo se je odločno protestiralo zoper sedanjega župana Štef. Jusa in zoper tako postopanje.
—	„Sndmark" v Št. Ilju. Zadnji
„Slov. Gospodar" poroča, da je kupila „Sudmark" zopet eno najlepših slov. veleposestev, namreč Wagner-Minerlovo v Zmrzleku za 60.000 K. Tudi na Kresnici (menda pravilno na Kršnici) je prišlo te dni zopet troje slov. veleposestev v „Sudmarkine" kremplje. — Ob zadnjem deževju so pokončali plazovi mnogo vinogradov tudi pri Št. Ilju. — V istem listu čitamo, koliko škode dela nova šulferajska šola na Sladki gori. „Slov. Gospodar" dostavlja: „Rodoljubu se srce krči, ko vidi, kako se narod vsled nemških šol potaplja v nemškutarstvo in nevedo. Kje ja naš rešitelj? — Imamo ga: Ciril-Metodova šolska družba, proti kateri pa ravno gg. duhovniki strastno hujskajo. Sedaj jo še oškodujejo z vžigalicami. Koma to koristi ? Človeku je še bridkejše pri srcu, ko vidi, da ljudje od meje kličejo po pomoč pri onih ljudeh, ki jim jo iz strankarskih ozirov odrekajo. Pa kaj je kakemu Korošcu ali Verstovšku do obmejnih Sbvencev!
—	Zelenjadarski poučni tečaj se priredi na deželni sadjarski iu vinarski šoli v Mariboru od 11. do 13. maja. Število udeležencev ne sme presegati števila 30.
—	Poučni tečaj o varstvu rastlinstva priredi štajerska kmetijska družba dne 5. maja v Rogaški Slatini. Trajal bo en dan. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo zanj 300 kron podpore.
—	Franc Jožefova šola v Ljutomera priredi na Belo nedeljo, to je 26. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani gosp. I. Kukovca šolarsko predstavo s temle vsporedom: 1. Venček triglasnih narodnih pesmi, A. Kosi. 2. Gledališke igre: a) Skrb in smrt. Igrokaz v dveh dejanjih. Priredil Pongrac. 2. D o m in tujina. Prizor iz življenja. Priredila Erna Razlag, c) V hudih zadregah. Veseloigra v enem dejanju. Vstopnina: Sedeži 1 K, 80 vin., 60 v; stojišča in galerija 20 v. Pridite prijatelji naše mladine prav v obilnem številu!
—	Vojaške dopuste o času žetve je poveljništvo c. in kr. III. voja (pod katerim stoje tudi slovenski polki) določilo od 28. junija do 18. julija. Dopusti se bodo podeljevali za dobo treh tednov, in sicer le aktivnim pešcem in lovcem. Pri konjeništvu se tak dopust dovoli le v izvanrednem slučaju. Na dopust se pa ne bodo puščali v take kraje, koder razsaja kaka nalezljiva bolezen. Oziralo se bode predvsem na sinove kmečkih posestnikov. Prošnje je treba vlagati do konca meseca maja vsakega leta na polke ali bataljone potom kompetentnega okrajnega dopolnilnega poveljništva. Navesti je krdelo, kjer vojak služi, šaržo in naborno letnico. Nadalje, koliko meri. posestvo, čisti letni dohodek, splošne imovinske razmere, družinske razmere (število otrok doma in teh starost), število hlapcev in dekel. — Tedaj zelo „kun-štno" sestavljena prošnja. Povemo odkritosrčno, da ti dopusti v naših razmerah ne bodo veliko koristili. Z njimi hoče vojna uprava kmečkemu ljudstvu nasipati peska v oči — da ne godrnja, ako se po drugi strani poveča število domobranskih rekrutov in seveda tndi stroški.
—	Jodovo vodo so našli v Lud-briegu na Hrvaškem (trg pod Varaž-dinom). Na mestu, kjer so svoj čas kopali za petrolejem, je začela naenkrat vreti voda na dan, katere toplota znaša 29 stopinj. Nahaja se v njej nekoliko joda. Sosedi jo vozijo v sodih domu, ker pravijo, da je zdravilna.
—	Y domobransko kadetno šolo na Dunaju bo sprejetih letos sto učence^. V prvi letnik se sprejemajo dečki od 14. do 17., v drugi letnik od 15. do 18. in v tretji letnik od 16. do 19. leta. Za prvi letnik imajo aspiranti napraviti skušnjo iz zemljepisja, zgodovine, naravoslovja, fizike in kemije, aritmetike, geometrije in geometričnega risanja ter lepopisja, in sicer v toliki meri, kolikor so teh predmetov v spodnjih razredih srednjih ali tem enakih šol uči.
—	Občni zbor Matice Slovenske bo v ponedeljek, dne 25. maja ob 8. uri zvečer v veliki dvorani ljubljanskega »Mestnega doma". — V smislu § 4. točka b) društvenih pravil naj blagovolijo cenj. gg. društveniki even-tuelue samostalne predloge vsaj 14 dni pred občnim zborom (do 11 maja) prijaviti odboru.
—	Od Sv. Duha na Ostrem vrhu. Dne 16. t. m. se je tukaj otvorila c. kr. poštna nabiralnica. Ista bode imela vsakdanjo zvezo z Lučanami. Da smo nabiralnico dobili in da se je ista dala g. Stelzlnu, vlg. Ropič, je zasluga gosp. dr. Ploja. Tukajšnji nadučitelj gospod Alojzij Majcen je delal že pet let za ustanovitev iste, a vse je bilo zaman. Ko se je pa za njo potegnil g. dr. Ploj, je bilo kmalu vse v redu. Hvala mu! Skoraj gotovo tudi je, da se nabiralnica ne bode imenovala „Sv. Duh toa Ostrem vrhu" ampak „Sv Duh pri Lučanah" — kar bi bilo želeti iz praktičnih ozirov — in da dobimo dvojezični pečat.
—	Ponesrečil se je v Gradcu sprevodnik Sovine. Zgrabil ga je na kolodvoru stroj in tako treščil ob železniški stroj, da si je razbil lobanjo in potrl nekaj reber. Sovine je že v bolnišnici usmiljenih bratov umrl.
—	Za esperanto. Vprašanje enotnega pomožnega svetovnega jezika je v interesu trgovine in kulturne spo-ravnave med narodi od dne do dne nujnejše. Ruski zdravnik dr. L. L. Samenhof je s svojim genijalnim pomožnim svetovnim jezikom „esperantom" rešil to vprašanje. Enoindvajseto leto je že doživelo njegovo dete in se raz-rastlo v krepkega junaka, ki zmago-nosno prodira naprej. Slovenci smo napram esperantu vobče hladni. Šele zadnji čas se je pojavilo rahlo zani-
manje. „Dom in Svet" je priobčil dve zanimivi študiji, v »Času" se je nefcdo oglasil o esperantu; svoje mnenje nam je povedal tudi o. Škrabec. — V Mariboru se je združila peščica dijakov-esperantistov v slovenskem esperant-skem krožku, ki bode ne le sam marljivo gojil esperanto, temveč bo skušal širiti zanimanje zanj po domovini. Kdor želi kakega pojasnila, naj piše na slov. esperantski krožek v Mariboru, Wilden-rajnerjeva ulica 14, I./7. Antauen gis la venko: naprej do zmage!
—	Vinogradnike ptujskega okraja opozarjamo, da bode vinarski inštruktor g. Zupane kazal, kako je trse pleti in sicer: 19. maja ob 10. uri v Goričaku v gorici g. Miheliča; 20. maja ob 10. uri v Paradižu v gorici g. Čeha; 21. maja ob 10. uri v Leskovcu v gorici g. Kozla; 22. maja ob 10. uri v Vareji v gorici g. Kasimira; 23. maja ob 10. uri pri Sv. Urbanu v deželni gorici; 25. maja ob 1. uri na Rodnem vrhu v deželni gorici; 26. maja ob 9. uri v Jablovcu v gorici g. Wratzfelda, in ob 2. uri v Mezincih v gorici g. Wratz-felda; 29. maja ob 10. uri v Vurbergu v gorici g. Hauptmana; 30. maja ob 11. uri v Preradu v gorici g. Arnuša; 2. junija ob 1. uri v Naraplih v deželni gorici in 3. junija ob 1. uri v Stopercih v gorici g. Štet Vtiča. Nadalje naznanjamo, da se bodo v vinogradih štajerske hranilnice tudi letos vršila predavanja glede pomladanskega mraza. Postopalo se bode tako, kakor je bilo že lani v časopisih označeno; torej pomeni 1 strel ob pol 8. zvečer, da se je prihodnje jutro bati mraza, 2 strela ob istem času pa, da bode gotovo mraz. 3 streli po noči so znamenje, da je treba iti kurit (kadit). V krajih, ki so od teh opazovalnih postaj tako oddaljeni, da ni mogoče slišati tamkajšno streljanje, naj bi prevzele merodajne osebe to opazovanje in alarmiranje. Mraz opazovalne toplomere prodaja Jože Jaborka, Dunaj, IV. Frei-haus. Natančneja pojasnila daje rado-voljno vinarski inštruktor za ptujski okraj.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je poslala moška podružnico v Mariboru po g. dr. VI. Sernecu, odvetniški koncipijent, 351 K.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je poslal g. Fr. Majer v Mariboru nabranega narodnega davka 20 K. Lepa hvala!
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je darovala si. posojilnica v Mariboru 200 kron pokroviteljnine. Slava.
—	Družba sv. Cirila in Metoda
je izdala v proslavo 150 letnice Vodnikove in 100 letnice Bleiweisove prav lepe razglednice Slovencem za piruhe. Izdelala jih je domača tvrdka »Blaz-nikova" tiskarna. Trgovci in drugi odjemalci razglednic dobe pri nakupu znatem popust. Dobe se v družbini pisarni »Narodni dom" vsak dan popoldne v uradnih urah od 3. do 6. ure. Zunanji odjemalci jih dobe poštnine prosto. Znesek se lahko vpošlje po prejetju blaga po poštnočekovni položnici. — Upamo, da se bo v kratkem oglasilo mnogo naročnikov.
—	Dobrotna previdnost je dala ljudem veliko število domačih zdravil in le tisti spolnjuje nasproti samemu sebi in svoji rodbini svoje dolžnosti, kateri previdno oskrbi vsa sredstva proti težkim boleznim. Tako domače zdravilo, katero služi vsaki rodbini v blagoslov in katerega rabijo dnevno milijoni, je Brazajevo Francevo žganje, katero se je tekom 40 let krasno ska-zalo. Zategadelj naj nikdo ne zamudi rabiti pri reumatizmu, migreni, glavobolu, protinu, influenci in utrujenosti Brazayevega žganja. Natančno navodilo za rabo je priloženo vsaki steklenici.
Droge slovenske dežele.
—	Ruski judje na Vipavskem.
Predilnica v Ajdovščini najema v zadnjem času po poročilu „Slov." ruske židovske delavce iz Odese, ker domači delavci odhajajo.
—	Kobilice se v komenski okolici na Primorskem že v zgodnji spomladi prikazujejo. Imeli so jih tam že lansko in predlansko leto.
—	Žganje prodaja šolarjem v Doberli vasi na Koroškem trgovec Tamer. Šolarji gredo pred poukom na „štamprl". S takimi otroci se pač dosežejo lepi učni uspehi!
—	Nemška gimnazija v Ljubljani in naši klerikalci. Ko so naši slovenski »narodni" klerikalci dovolili ustanovitev nemške gimnazije v Ljubljani, so sleparili našo javnost, da se bodo zato »poslovenile" druge višje gimnazije na Kranjskem. O tem ni sedaj ne duha ne sluha. Tudi trgovska šola v Ljubljani se bo ustanovila na — deželne in ne na državne stroške Tako varajo klerikalci našo javnost.
—	Goriške soc. demokrate organizira sedaj g. dr. H. Tuma, odvetnik v Gorici.
—	Vodstvo osrednjega semenišča v Gorici je odložil prelat g. dr. Gabri-jelčič. Vodil je semenišče 25 let — sedaj pa je gotovim krogom »prekon-servativen".
Droge slovanske dežele.
-	Še jeden izstop češkega duhovnika iz kat. cerkve. Škofijski ordi-narijat je odstavil kaplana v Brodi-vanovu pri Boskovicah od službe. Kaplan je nato odgovoril s takojšnjim izstopom iz kat. cerkve.
—	Trideset let dela. Dne 7. aprila 1878. 1. se je zbralo 20 čeških socijalnih demokratov v gostilni pri Sv. Margareti v Bfevnovi. Na tem shodu je sklenilo teh 20 mož, da se osnuje posebna socijalno demokratska organizacija s sedežem v Pragi ter so tudi že na tem prvem shodu sprejeli programna načela. Dunaj je bil določen za sedež kontrolne komisije. Policija je vse udeležnike tega prvega shoda izvohala, izročila sodišču, katero je tudi vse obhodilo radi prestopka tajnega združevanja po §§ 285 in 287 k. z. S tem pa socijalno demokratsko gibanje ni bilo zatrto, te nadležnosti ga niti ovirati niso mogle. Češka soc. demokracija je sprejela takozvani hain-feldski program iz 1889. 1., ki je bil pozneje predelan na shodu avstrijske soc. dem. na Dunaju 1901. leta. Na temelju hainfeldskega programa iz leta 1889. je bila avstrijska socijalna demokracija vseh narodov jednotno organizirana; nje glavno načelo je bilo jednotno postopanje v vseh bojih za politične pravice, prva in glavna točka pa je bil in je še boj za splošno in enako volilno pravico za državni zbor in za vse autonomne korporacije. Leta 1907. je bila priborjena splošna volilna pravica za državni zbor in že pri prvih volitvah je bilo izvoljenih 24 čeških soc. demokratov v parlament; torej po 30 letih dela več poslancev nego je bilo udeležnikov ustanovnega zbora nove politične stranke. V resnici krasen uspeh smotrenega in dobro premišljenega dela, stanovske zavednosti, strokovne organizacije in discipline. Češko socijalno demokracijo so češki rodoljubi še do nedavna izključevali iz češkega naroda ter smatrali vsakega njenega pristaša za »brezdomovinca" in »narodno izdajico", kakor se glase ti lepi rodoljubni izrazi. To pa stranko ni motilo, šla je svojo pot ter je na shodu avstrijske soc. dem. na Dunaju 1897.1. dosegla, da se je jednotna avstrijska soc. dem. premenila v zvezo
narodnostno ločenih samostojnih soc. dem. strank: češke, nemške, poljske, rusinske, italijanske in jugoslovanske. Češko-slov. soc. dem. je danes najmočnejša in najtrdnejše organizirana češka stranka ter pojde sedaj na to, da svoje politično, gospodarsko izobraževalno delovanje v vrstah svojih pristašev poglobi. Ta način delovanja je najuspešnejši^ povzdigo splošne kulture.
—	Slovanski umetniki ua Dunaju. Na Dunaju je odprlo društvo »Hagenbund" 10. t. m. posebno umetniško razstavo na čast cesarjevega jubileja. Te razstave so se udeležili tudi češki slikarji in kiparji ter Poljaki, združeni v društvu Sztuka (umetnost). Češko slikarstvo predstavlja na tej razstavi edini umetniški neredek ter je prekosilo slikarsko umetnost vseh drugih avstrijskih narodov. Merodajni kritiki so izrekli to sodbo.
—	Na razstavo v Prago pridejo tudi Danci. Zveza danskih industrijalcev »Industrie fereningeu" v Kodanji je naznanila pražki trgovski in obrtni zbornici, da si pride večje število nje članov ogledat jubilejno razstavo v Pragi.
—	Koliko stane grob Sv. Čecha na Višegradu? »Pfehled" od 10. t. m. poroča, da zahteva višegradski kapitelj znesek 4500 kron za grob ljubljenca češkega naroda, pesnika Svato-pluka Čecha. Društvo »Svatobor" ne more iz svojega plačati te ogromne svote, katero zahtevajo višegradski kanoniki za grob, zložili jo bodo iz prispevkov raznih društev in javnih zbirk; založnik Čechovih spisov Topič je dal tudi 1000 kron. Ta pretirana samogoltnost višegradskega kapitelja je vzbudila v češkem naroda opravičeno ogorčenje.
Svetovne vesti.
—	Telefonski škrat. V Bernu (v Švici) je zahteval nek veletržec z živino, naj ga telefonska centrala zveže s klavnico, katero je hotel vprašati, ali ji je došla v redu čreda telet, katero je tja poslal. Gospodična je bila malo razstresena ter je zvezala veleživiaarja mesto s klavnico z rotovžem, kjer so bili mestni očetje baš zbrani v seji. Lahko si mislite, kako je gledal predsedujoči župan, ko ga nekdo po telefonu vpraša: »So li došla teleta v redu? So li vsa?"
—	Iz harema pobegla nevesta.
V Parizu se poroči hčerka umrlega turškega ministerijalnega uradnika Havri bega, katera je pobegnila iz harema, s plemičem Robezinskim.
—	Žrtve volkov v Sibiriji. Po
poročilih ruskih listov so volkovi lansko zimo samo v okraju Tomsk raztrgali 965 konj in krav, 800 telet in koz ter 2150 ostalih domačih živali; kar znači 35.000 rubljev škode. Ljudi so v tem okraju raztrgali volkovi 17.
—	Za ljudsko izobrazbo na Hrvaškem. V banovi palači v Zagrebu se je vršilo posvetovanje zaradi ustanovitve društva, katero bi pospeševalo izobrazbo naroda z novimi potrebnimi šolami, predavanji itd. Društvo bi se imenovalo »Hrvaška šolska družba".
—	Otvoritvi češke obrtne razstave v Pragi ne bo prisostvoval cesar, kakor se je poprej pričakovalo, pač pa bo navzoč prestolonaslednik Franc Ferdinand.
—	Sežiganje mrličev pod gotovimi pogoji hf dovoljeno na Pruskem. Vlada že izdeluje tozadevni zakonski načrt.
—	Umor v Berolinu, Morilca onega dečka, čegar truplo so našli v žaklju zašito in oskrunjeno, so že dobili. Je to neki Heider. Dečko je bil madžarski Žid in se je učil čevljarstva v Berolinu.
—	Zgorela je vojaška cerkev v Berolinu. Zgorelo je v njej več zastav, priborjenih v nemško - francoski vojski 1870/71. Sumijo, da je bilo zažgano.
—	Umazano perilo v Kielu. Poroča se nadalje, da je že odpuščenih 11 pomorskih častnikov. Princ Henrik je odredil strogo preiskavo.
—	Fina družba. Pred kratkim so obiskali berlinski trgovci Dunaj in Budimpešto. V Budimpešti so jim priredili tamošnji trgovci počasten obed. Pri obedu pa je bilo ukradenih slaščičarju, ki je preskrbel mizo s slaščicami, več srebrnih tablet v vrednosti 800 K. Sedaj hočejo budimpeštanski borzijanci sami nabrati večjo vsoto denarja, da spravijo to neprijetno zadevo s sveta.
—	Košut v Sarajevem. Madžarski minister Košut se je mudil v četrtek v Serajevem. Sprejeli so ga mohame-danski in pravoslavni Srbi — zastopnikov oblastnij ni bilo na kolodvoru. Košut potuje skozi Hercegovino v Do-brovnik.
Ustrelila sta se v Budimpešti dva višja častnika, brata Palkovič, ker nista mogla poravnati menjice v znesku 27.000 K.
-*_
Loterijske številke.
Gradec, 18. aprila 1908: 33. 80, 20, 67, 44. Dunaj. „	„ 63. 64, 35, 70, 47.
PbZOR!
B. Guselova drevesnica, po-pred Peter Korman v Činžatu p. Faal ob koroški železnici
ima še na razpolago mnogo žlahtnih brnševih kakor jabolčnih dreves — komad 1 krono. — Drevesa so visokodebelna do 2 metra visokosti ter vredna najtopleje priporočbe. Kdor jih je že od tam naročil vsak je bil zelo zadovoljen. Drevesnica razpolaga samo s takimi vrstami, ki so ugodne za naša štajerska tla. Naročila se še vedno sprejemajo. Naročniki oglašujte se pridno ter zahtevajte brezplačne cenike! 262 1
Brazay-jevo
Francevo
žganje
je tekom 40 let sknšeno domače zdravilo zlasti proti migreni, inflnenci, protinn, renmatizmn, slnži
za okrepljenje oči, za grgranje. Nedosežno dobro
za masažo, najboljše sredstvo za lase. — Dobi se povsod, kjer pa ne, se
obrnite na BRAZAM, Dunaj III|2, Lowengassfl 2 a.
obstoječa iz 2 poslopij in nekaj zemlje ob okrajni cesti v prijaznem trgu na Spodnjem Štajerskem pod zelo ugodnimi pogoji. — Več pove Jože Petek, posestnik Loka štev. 14 pošta Trbovlje.	259 3-1
Proda se
v lepem trgu ob Savi hiša z vrtom eventueino tudi z gospodarskim poslopjem. Hiša je radi ugodne lege zelo pripravna za gostilniško kakor tudi za vsako drugo obrt.
Nadalje se proda posestvo na Spodnjem Štajerskem, obstoječe z enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, vrtom, njivo in gozdovi. — Več pove upravništvo »Domovine".
257 1
da prodaj je

na vodno in parno šilo; v istem poslopju je krčma in trafika. Natančnejše poizvedbe pri lastnici
Jožefi Vcsgrinec
Podlož p. Ptujska gora.
SUKNA
in modno blago za obleke priporoča tirma
Tvorniške cene. i
na Češkem. Vzorci franko.


5tecKenplcrd
lilijno mlečno milo Naj milejše kožno milo.
Izvršije v swjo
Mg snfldfljočo M obusno in po Uurciičiiili © »i, ©
Pri podpisanemu okrajnemu odboru odda se preložba okr. ceste II. r. na zadretski okrajni cesti v km 1'4 potom ponudbe enemu podjetniku v napravo. V to svrho se naravna minuendo licitacija, na dan
12. maja 1908 ob 10. uri dopoldne
v okrajni pisarni v Grornjemgradu. Stavba se izkliče za ceno 5003 K; načrti in proračuni so pri okrajnemu odboru v uradnih urah na vpogled.
Okrajni odbor Gornjigrad, dne 18. aprila 1908.
z	Načelnik: Šarb.
258 2-1
Tabilo na
OBČNI ZBOR
Posojilnice w Slovenski Bistrici
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši
t pondeljek, dne 27. aprila 1908, ob 2. uri popoldne v sedajni uradni sobi štev. 67 v Slov. Bistrici s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računa za 1. 1907.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Razni predlogi.
255 i	Načelstvo.
izkuševališču
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KVEDER Žo8.!^ hs£ll?a\
¥	msT^r _ • i		■ ^ • ^			
, J	KOV	JL J	LOVSK	1 Z£	LROI	lL
rH ~ - --- je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v .-*________						Celju.
Hgl % 24 24—44 Nova Minska poslana l^kLp!ak± Zvezni trgovini v Celju UJJ Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.						TS M
						
i i	Ifozičke	za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške 1 za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča 1		P. Kostič ir Cel ji		11. |