*eri$ka Domovi ima /jrlj/t JE B* IGM HM— HO IW1E NO. 174 AMCmCAN IN SPIRIT immm in lanouao« oms National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 10, 1968 SLOVENIAN S#ORti»4$ WSWSPAMs ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Čikaški župan Daley postaja junak dneva Okoli 70% javnosti odobrava njegov odločen nastop pri izgredih za časa demokratske konvencije. P CHICAGO, 111. — Tisti teden, ko je bila v Chicagu demokratska konvencija, so se vršili hudi izgredi — večinoma ponoči — ki so hoteli motiti potek kom Venclje. Čikaška policija je razgrajače hudo prijemala, v par slučajih morda celo prehudo. V demonstracije so se pa vmešavali preveč in preblizu zastopniki tiska, radija in televizije, zato jih je 30 med njimi dobilo udarce in poškodbe od policijskih pendrekov. Radi tega je nastalo v telekomunikacijskem svetu hudo razburjenje. Tisk, radio in televizija so v svojih poročilih marsikaj pretiravali in valili odgovornost na čikaškega župana Daleyja. T se pa ni dal ugnati. Je najprvo zahteval od televizijskih mrež čas, da lahko pove svoje stališče, zakaj brani postopek čikaške po-hcije. Televizije mu časa niso hotele dati v tisti obliki, kot jo je župan želel. V spor se je vmešala tudi naša politična javnost, dala prav županovi zahtevi in obsodila televizijo. Javna debata se pa ni vrtela le okoli tega, ali ima župan pravico do neodvisnega nastopa na televiziji, ampak tudi okoli vprašanja, ko-hko je policija kršila pravila dostojnosti in prekoračila instruk-cije. Pri tem se je pokazalo, da javnost ni istega mnenja o izgredih kot telekomunikacijska sredstva. Daley ni čakal, objavil je u-radno stališče čikaške mestne vihrave v 77 strani dolgem poročilu, ki podrobno opisuje ne samo boje in izgrede, ampak tudi Nagibe, zakaj je do njih prišlo, Pa tudi taktiko in namene glavnih voditeljev izgredov. Poročijo postavlja demonstracije, njihovo organizacijo in namen v ttovo luč, ki ne slika župana in Pjegove policije s slabe strani. Upajmo, da bo poročilo predmet obeh federalnih komisij, ki bosta preiskavah čikaške dogod ko. Dokler preiskava ne dožene, cja je čikaška policija postopala Protipostavno, bo ostal Daley junak dneva. Saj se je uprl sam m na svojo odgovornost in na Svoje politične tveganje natolce-Variju levičarskih sovražnikov mestne policije. Takih politikov v rtaši deželi nimamo preveč. Novi grobovi Joseph A. Novinc V nedeljo zvečer je umrl Euclid General bolnišnici 68 let stari Joseph A. Novinc z 19302 Kewanee Ave., rojen v Clevelandu, mož Anne, roj. Kren, oče Arthurja J. in Raymonda, 4-krat stari oče, brat Mary Booth, pok. Felixa, Alice Šego, Rose Pakish, Louisa, Anne Rossman, Alberta, pok. Frances Mestek, Tonyja, pok. Antoinette Kaplan in pok. Johna. Pokojni je bil član W. of W. in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.30, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. ^ruga francoska vodikova bomba eksplodirala Papeete, Tahiti. — v nede- 0° dopoldne ob devetih po krajevnem času so Francozi pre-s*Usili na atolu Mururoa svojo jmgo vodikovo bombo. Prvo so j plodirali 24. avgusta in je ^mla moč okoli 2 megatonov. . ruga naj bi bila nekaj manjša n naj bi eksplodirala v balonu en° tretjino milje od tal. showers Oblačno in nekaj hladnejše z °žnostjo neviht. Najvišja tem-P^atura do 70. Uma Sadja m zastarela? NEWPORT NEWS, Pa. -Preteklo soboto je 10 let stara hčerka pokojnega predsednika ZDA John F. Kennedyja Caroline krstila novo letalonosilko John F. Kennedy, najmogočnej šo vojno ladjo sveta, ki pa je po sodbi vojnih strokovnjakov zastarela, ko še ni niti začela svoje službe. Nova letalonosilka je dolga 1,052 čevljev, široka 252 čevljev in visoka kot 23-nadstropna stavba. Ko bo v decembru vključena v polno vojaško službo, bo na njej 4000 častnikov in mornarjev ter celo “krilo” letal. Je težja in mogočnejša od atomske letalonosilke Enterprise in od nje tudi v vsem modernejše o-premljena in oborožena. Edina njena pomanjkljivost po mnenju admiralov je v tem, da jo poganjajo navadni motorji na olje namesto atomski reaktorji. Zaradi tega so njene operacije bolj omejene kot so operacije letalonosilke Enterprise, zaradi tega je “zastarela”, še predno so jo vključili v redno vojno službo. Za običajno pogonsko namesto za atomsko silo se je odločil tedanji obrambni tajnik R. S. McNamara, ker je bila cenejša vsaj za 45%! Letalonosilka z vso opremo in orožjem bo stala oko-i 300 milijonov dolarjev. Robert McNamara o nadzoru oboroževanja Bivši obrambni tajnik ZDA je prepričan, da nadziranja z atomskimi glavami oboroženih raket ni nujno potrebno na mestu samem. — Povprečno pride v ZDA na 1 vdove en vdovec. WASHINGTON, D.C. — Bivši tajnik za narodno obrambo Robert McNamara vodi sedaj znano Mednarodno banko, se je to rej umaknil iz politike nazaj v gospodarstvo. Pa na politiko ni pozabil. Prav te dni je prišla na trg njegova knjiga “Bistvo varnosti”, ki v njej obravnava vprašanje, ali se varnost da doseči tudi z dogovorjenim zmanj šanjem oboroževanja vseh vrst, posebno atomskega in vodikovega, ki se da prenašati na raketah. McNamara na široko obravnava ta predmet in prihaja do zaključka, da se dogovorno zmanj ševanje oboroževanja da s pridom doseči tudi brez nadziranja na samem mestu. Do sedaj je Moskva dosledno odklanjala vsako obvezo, da dovoli komurkoli nadziranje tega, kaj ona proizvaja na polju narodne o-brambe. Zato imajo tudi dosedanji mednarodni sporazumi o razoroževanju le delen uspeh. O ruskem stališču se naravno prede že dolga leto živahna debata med strokovnjaki; so taki, d pravijo, da nadzor na mestu ni potreben, ker se proizvodnja da kontrolirati vsaj po kakovosti, ako že ne po količini tudi z drugimi sredstvi in na druge načine in ne s preiskavami na mestu proizvodnje. Temu pa ugovarjajo strokovnjaki iz vojaških vrst, ki trdijo, da razoroževanje brez nadzora nima praktične vrednosti. McNamara se je postavil na stališče, da nadziranje na mestu proizvodnje ni potrebna, ker je sodobna tehnika že tako napredovala, da lahko odkrije vsako proizvodno mesto in nadzoruje, kaj se dela tam. Nadziranje ne omogočajo samo sateliti, ampak tudi “druga” tehnična in kemična sredstva, ki jih pa McNamara podrobneje ne opisuje. McNamarino stališče bo gotovo sprožilo znova debato o vred- Puska zahteve do ČSR niso bile ravno skromne PRAGA, ČSR. — A. Dubček je partijskim voditeljem na deželi sporočil uradno, kaj vse so Rusi zahtevali od njega in drugih voditeljev ČSR, ko so jih prignali v Moskvo. Ruske zahteve so zgoščene v 14 točk. Objavljamo le najvažnejše med njimi: Češkoslovaška se mora vrniti na ruski tip komunizma. Skle pi, ki jih je napravil podtalni 14. kongres KPČ prve dni okupacije, niso veljavni. “Socijalizem” je treba okrepiti s cenzuro nad tiskom. Nobeno komunikacijsko sredstvo (časopisje, radio, televizija itd.) ne sme pisati proti zaveznikom. Rusi so pristali na to, da se z ruskimi četami umaknejo iz Češkoslovaške tudi druge skupine (tajna policija itd.). Minister za notranje zadeve Pavel je odstopil, ker ni hotel sodelovati z ruskimi varnostnimi organi. Odstopiti morata tudi ministra Jiri Hajek in Ota Špik. Zadnji je že to storil. O češkoslovaških odškodninskih zahtevah za škodo, povzročeno po vdoru, bo soodlo-čevala Moskva s svojimi zavezniki. Meja proti Zahod. Nemčiji mora biti branjena po zaveznikih. Češkoslovaška mora bolj gojiti prijateljstvo z Moskvo in drugimi državami v socijalistič-nem taboru. Vse točke tega sporazuma morajo ostati tajne. Kot se vidi, so bile točke večinoma znane že preje, To pa ne zmanjša vrednosti gornje uradne izjave. Bo lahko služila za vzorec, kaj vse ne spada v načelo nevmešavanja v notranje zadeve tujih držav. Izjeme so naravno veljavne le za Moskvo. DE GAULLE DOLŽI YALT0 KOT VZROK NESREČE ČSR Včeraj je predsednik Francoske republike Charles De Gaulle na svoji polletni tiskovni konferenci zatrjeval kakim 1000 časnikarjem in drugim poročevalcem, da je treba iskati vzrok za ruski nastop proti Češkoslovaški pretekli mesec v sklepih konference v Yalti 1945, kjer Francija ni bila zastopana. Obsodil je ruski napad na ČSR in njeno zasedbo. PARIZ, Fr. — Predsednik republike gen. Charles De Gaulle je včeraj na svoji polleni tiskovni konferenci priznal kakim 1000 poročevalcem, da je njegova politika zbliževanja z Vzhodom z ruskim vdorom na Češkoslovaško doživela začasno poraz, pa trdil, da je na dolgo roko edino pravilna. Odgovornost za ruski poseg v ČSR vidi De Gaulle v sklepih konference v Yalti ob Črnem morju zgodaj leta 3945 med Stalinom, Rooseveltom in Churchillom. Tam naj bi si Rusi in Amerikanci razdelili področja vpliva. V Evropi je ta črta tekla od Trsta na Stettin ob Baltiku. De Gaulle je opozoril na dejstvo, da Francija na tej konferenci ni bila zastopana, zato seveda ne more biti tudi odgovorna za njene posledice. Kljub temu je Sovjetsko zvezo ostro obsodil zaradi njenega vdora v ČSR in jo obdolžil “hegemonije”. Gaulle Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO’’ prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. nesti sporazumov o razoroževanju brez direktne kontrole. McNamara je namreč med redkimi civilisti na svetu, ki ve za vse tajne možnosti nadzora na velike daljave. Njegovega mnenja ne bodo vojaški krogi in vojna industrija mogli kar na kratko zavrniti. De Gaulle je dejal: Dogodki na Češkoslovaškem se nam zdijo potrebni obsodbe. Smatrali smo dobro znamenje, ko je ta država kazala, da se hoče sama malo odpreti proti Zahodu. Povrnitev vodnikov v Pragi k pokorščini s silo je samo nov znak sovjetske hegemonije! Sovjetski poseg v ČSR je trenutno onemogočil nadaljevanje DeGaullove politike zbliževanja Vzhodom, trenutno je kaj malo takih, ki bi verovali v DeGaullove načrte o enotni Evropi od Atlantika do Urala, toda De Gaulle sam je izjavil včeraj, da je na dolgo roko ta njegova politika edino pravilna. De Gaulle je dejal, da ne bo več dopustil študentovskih in delavskih nemirov, kot jih je doživela Francija v preteklem maju in juniju. Opravičeval je svoj tedanji nastop in trdil, da je G. Pompidou samo v “rezervi” za nove naloge. Ta pripomba je oživila trditve, da ga je De Gaulle odločil za svojega naslednika. General je med tiskovno konferenco ponovno moral kašljati in jo je po vsem sodeč tudi zaradi tega preje zaključil, kot je bilo predvideno. V svojih izjavah se je De Kongres ne kaze posebnega veselja do zakonodajnega dela W A S H I NGTON, D.C. — Sedanji, 90. Kongres se je sestal pretekli teden na zadnji del letošnjega zasedanja. Na obrazih senatorjev in kongresnikov se je lahko videlo, da jih zakonodajno delo ne mika. Mislijo bolj na svojo lastno politično bodočnost kot na “narodov blagor”. Ni pa to nič čudnega, je vsako drugo leto tako, ko namreč nastopi doba intenzivne volivne kampanje. Letos je kongresna skrb za lasten blagor še posebno velika. Rodil jo je položaj v obeh strankah. “Demokratska stranka je v razsulu,” tako trdijo vsi njeni nasprotniki. Pa ni tako hudo. Demokratje so zmeraj živeli v medsebojnih prepirih in trenjih, ki jih hudobni nasprotniki lahko vsak dan krstijo za “razsulo”. Če imajo demokratski kandidat je od Humphreyja pa do zadnjega kongresnega kandidata vsak svoje težave z lastnimi pristaši, ni to za demokratsko stranko nič novega. V dneh Trumanove predsedniške kampa- nje pred 20 leti je bilo še hujše. Počakati je torej treba, kaj se bo iz trenj v demokratski stranki izcimilo, in šele potem bo nepristranska sodba mogoča. Za demokratske kandidate je pa taka presoja slaba tolažba. Zato zmeraj bolj mislijo nase. Ne moremo jim zameriti, de sedijo sicer v Kongresu, mislijo pa na svoje volivne o-kraje in države. Zato se ne morejo zatopiti v potrebe zakonodajnega dela.. Ni to prizanesljivo opisovanje, pa je stvarnost. Republikanska stranka je pa s svojimi kandidati v malih nebesih. Njena samozavest raste od tedna do tedna. Čim večja je, tem bolj mislijo republikanski kandidat j e na zmage v novembru in tem manj jih briga delo v Kongresu. Seveda ne pozabijo nanj, toda vnamejo se zanj le takrat, kadar pri zakonodajnih opravilih lahko kritizirajo delo sedanje demokratske u-prave. Johnson je pa šel preko tega. Ob začetku konca seda- njega zasedanja je izjavil, da bi kongres moral izglasovati še 51 zakonov in da bi šele potem zaslužil počitnice. Johnsonu seveda ni na Kapitolu nihče ugovarjal, toda senatorjem in kongresnikom se je bralo na obrazih, da ne verjamejo v predsednikov optimizem in da bo le primeroma majhen del zakonskih predlogov res dobil zakonsko veljavo. Res bo Johnsonova administracija lahko kritizirala Kongres, da premalo dela, toda v volivni ihti se bodo volivci le malo menili za take očitke, tako naš uči skušnja. Kot smo že parkrat povda-rili, bo Kongres moral izglasovati vse zaostanke v naka. žilnih zakonih, da bo letošnji proračun lahko postal pravno izvršljiv. Takih zakonskih predlogov je pa le 6-7. Od Johnsonovega računa jih ostane torej še 44-45, od teh bo morda uzakonjen vsak peti. Vse drugo bo čakalo na prihodnji kongres. Seveda pa življenje na Kapitolu ne bo popolnoma zamrlo. V senatu so bodo ubadali s prepirom, ali naj po- trdijo Johnsonovega kandidata . Fortasa za predsednika vrhovnega federalnega sodišče. Dokler ne pride ta zadeva z dnevnega reda, se bo senat pečal z drugimi predlogi le mimogrede. V predstavniškem domu so pa republikanci izvlekli na dan predlog o reformi kongresnega poslovanja. Reforma je res nujno potrebna že dolgo vrsto let, toda teh par mesecev pa ni pravi čas zanjo. Zato bodo demokratje gledali, da zadevo pokopljejo v tem ali onem kongresnem odboru. Morda se bodo v Kongresu še malo razburjali radi naraščanja kriminala, tako razburjanje je sedaj v modi v naši javnosti. Morda bodo celo poskusili, da zaostrijo nekatere predpise v zakonu o kontroli orožja, kar lahko sproži marsikatero živahno debato, to bo pa tudi vse. Sedanje kongresno delo bo torej podobno tistemu od januarja do septembra: precej debat, pa malo haska. Pa tako je bilo še vsako volivno leto. Gaulle dotaknil tudi vprašanja sprejema Velike Britanije v Skupni trg. Dejal je, da se sprejemu upira, ker se boji, da bi ta prišel v tem slučaju pod povečan ameriški vpliv. De Gaulle je napovedal priznanje neodvisnosti nigerijske pokrajine Biafre, ki se obupno in z zadnjimi silami upira premoči zveznih čet, ki jo od vseh strani stiskajo. Nič ni De Gauile omenil Vietnama in vietnamskega vojskovanja, med tem ko se je v preteklosti tega vprašanja vedno znova dotaknil in se pri tem tudi redno obregnil ob Združene države. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je včeraj odločno zanikal vse trditve o kakem dogovoru med ZDA in ZSSR o delitvi vplivnih področij, prav tako je odločno zavrnil vse govorice o tem, da bi Washington Moskvi dal “proste roke” v ČSR. Poudaril je, da v tem pogledu ni bilo med Moskvo in Washingtonom nobenih razgovorov ne javnih ne tajnih. WASHINGTON, D.C. — AFL-CIO je odločena voditi obsežen boj proti G. Wallacu, kandidatu tretje stranke za predsednika ZDA. Dolgo je smatrala, da Wallaca ni treba jemati resno, sedaj pa je prišla do spoznanja, da utegne dobiti do 25% glasov organiziranega delavstva. To bi bilo lahko usodno za demokratskega predsedniškega k a n d i data Humphreyja, ki ga AFL-CIO podpira. TEL AVIV, Izrael. — Včeraj je prišlo zopet do streljanja na meji med Jordanijo in Izraelom, Ob Sueškem prekopu je bilo mirno po nedeljskem topniškem spopadu, ki je trajal okoli pet ur in je končal skupno 27 človeških življenj. PHILADELPHIA, Pa. — Pod-predsednik ZDA Humphrey je včeraj začel tu svojo volivno kampanjo za predsednika ZDA. Udeležba na zborovanju je bila sorazmerno skromna. Humphrey je omenil možnost umika nekaterih ameriških vojaških enot iz Južnega Vietnam že letos, če ne pa vsaj prihodnje leto. Posebej je poudarjal potrebo po civilnih pravicah, pa tudi po zakonitosti in redu. NEW YORK, N.Y. — Republikanski predsedniški kandidat Nixon je pozval predsednika Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima svojo redno sejo v sredo ob dveh popoldne v Slovenskem domu. Vsi va-oljeni! V bolnici— Rojak Frank Pultz, 3320 W. 88 St., je v Lutheran bolnišnici na Franklin Blvd. Obiski niso dosoljeni. Zanimiva tekma— Clevelandski nogometni klub Stokers je zmagal v svoji ligi, so je preteklo sredo porazil Shicago z 2:1. Jutri, v sredo, ob osmih zvečer se bo moštvo pomerilo z Atlanto, ki je zmagala v Vzhodni skupini klubov. Vstopnice za na Stadion so naprodaj pri Richman Bros., dobile pa se bodo tudi pri vhodih na Stadion. Mir in red— Edmund Turk, ki zastopa 23. vardo v mestnem svetu, je sinoči na prvi seji tega po poletnih počitnicah ostro prijemal mestno upravo zaradi premajhne orige za red in mir na vzhodni strani mesta, posebno v sami 23. vardi in neposredno v njeni soseščini. Pripomnil je, da vrednost mesta in življenja v njem ne moremo ceniti po “odličnih načrtih za obnovo”, ampak po tem, kolikšna je varnost na mestnih cestah in ulicah. Ta je žal trenutno na vzhodni strani mesta nezadostna! Število Social Security upokojencev hitro raste WASHINGTON, D.C. — Iz zadnjega poročila administracije Social Security je razvidno, da federalno zavarovanje izplačuje pokojnine in dodatke za družine že skoraj 24 milijonom ljudi. Lani so upokojenci dobili iz zavarovanja $21.4 bilijone, leta 1966 pa le $21 bilijonov. V ohajski državi je upokojencev 1,179,287 in dobivajo mesečno skoraj $105 milijonov. V o-kraju Cuyahoga jih je 195,834, ki prejemajo mesečno $18,585,-000. Tako je skoraj petina mestnega prebivalstva več ali manj navezana na dohodke iz Social Security. To pomeni, da je v našem mestu upokojencev skoraj še enkrat več kot znaša narodno povprečje. Perutnina povsod WASHINGTON, D.C. — Na okoli 84% farm v naši deželi rede kokoši in drugo perutnino. L. B. Johnsona, “naj posveti ves čas in energijo, ki jo ima na razpolago ’ za pomoč Bia-fri v Afriki. NEW YORK, N.Y. — Med šolskim vodstvom in med učitel jsko organizacijo je prišlo do spora glede stalnosti služb učiteljstva. Ko učiteljska organizacija ni dobila jamstev, ki jih je zahtevala v tem pogledu, je oklicala štrajk. Taka včeraj ni bilo pouka in ga ne bo tudi danes, čeprav je šolsko vodstvo doseglo sodnijsko prepoved štrajka učiteljstva. BELGRAD, SFRJ. — Sovjetski in posebno poljski napadi na Jugoslavijo se nadaljujejo. To je brez dvoma del pritiska Moskve, ki naj Belgrad pripravi do tega, da bo opustil zahtevo po umiku sovjetskih in satelitskih čet iz ČSR in obsodbo vpada v ČSR in njeno zasedbo v preteklem mesecu. Ameriška Domovina 8117 St. Cijur Ave. — Hinderson 1-082? — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec I NAROČNINA: Eft Združene države: } $16.00 na leto; $8 00 za pol leta; $5.00 z* 8 meseca Ka Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pel leta; $5.50 za 3 mezeč« Petkova izdaja $5.00 n* leto j SUBSCRIPTION RATES; United States: 1 $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: t $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months F' Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 174 Tuesday, Sept. 10, 1968 Mrak lega na Češkoslovaško Zdi se, da je zgodovina prešla v dobo tedenskih vojn. Lani smo imeli izraelsko:arabsko vojno. Trajala je dober teden. Letos smo imeli rusko invazijo v češkoslovaško, ki je tudi trajala teden dni, potem pa začela plahneti. Zakaj je začela tako hitro plahneti, še ni odkrito. Vemo le to, da se je to zgodilo po ruski volji in ne po češki. Zakaj so Rusi prenehali z vojaškimi akcijami, to je še u-ganka. Mogoče jo je samo deloma spregledati. V Moskvi ne tajijo, da jih je odpor vsega sveta presenetil. Niso pričakovali, da bodo njihov vdor v Češkoslovaško obsojali v Washingtonu in Peipingu, v rdečih diktaturah in kapitalistično-diktatorskih režimih. Take osamljenosti ni Moskva čutila že dolgo vrsto let. Spomin na pretekle dobe izolacije jih je spomnil, kako hude posledice ima za Rusijo ravno osamljenost. Zato so gledali že po prvem u-spehu — mirnem vdoru v češka in slovaška mesta, da zavrejo vojaške podvige. Ta trenutek so že vživali koristi druge poteze: vodilne prijete češkoslovaške tovariše so pod silo razmer prepeljali v Moskvo in se začeli z njimi pogovarjati. Če bi jih bilo treba zapreti ali poslati v Sibirijo, zato so v Kremlju še zmeraj imeli čas. Ta poteza se jim je obnesla. Tovariši, ki so prišli proti svoji volji v Moskvo, so takoj spoznali, da so v mišnici in da jim ne kaže nič drugega, kot d a se pobotajo s Kremljem. Kako so se pobotali, še niso jasno povedali. Vse izjave ruskih in češkoslovaških komunističnih voditeljev so deloma zavite v meglo, vemo samo nekaj podrobnosti, pa že to zadostuje, da razumemo, zakaj so tudi v Kremlju sklenili, da končajo vojaške poskuse in se skušajo s češkimi komunisti pobotati na miren način. Rusi so bili v svojih zahtevah zelo umirjeni. Zahtevali so samo, da češki komunisti prekličejo najbolj nevarne o-like svobode, ki Moskvo najbolj prizadenejo: svobodo tiska in informacij, svobodo združevanja, samostojnost v obrambi češke meje proti Nemčiji, t. j. proti NATO divizijam, prepoved vsake vrste antipatij do Moskve in vseh znakov sovražnosti do vsega, kar prihaja iz Kremlja. To so primeroma skromne zahteve. Rusi so se pa lahko pokazali za velikodušne, saj imajo v rokah vso moč in lahko iztisnejo iz čeških komunistov vse, kar hočejo. Zato so se praktično omejili le na to, da hočejo imeti organe KP ČSR sestavljene po svoji želji. Mislili so predvsem na glavni odbor KP m pa izvršilni odbor, odnosno politbiro. Tam tiči vsa politična oblast in moč na Češkoslovaškem in tam hoče imeti Moskva glavno besedo. Trenutno je seveda pustila glavno besedo Dubčku, Svobodi itd., toda teh se ne boji. Ako bodo kaj rogovilili, jih bo Kremelj dal odpoklicati. Zato trenutno ni preveč važno, kdo ima večino v politbiroju in v glavnem odboru KP ČSR, važno je to, da je Kremlju mogoče vsak čas spremeniti sestav teh dveh organov, če ne zlepa, pa s primernim pritiskom. Ta pritisk bo imel zelo nazorno, odnosno otipljivo obliko v ruskih — divizijah na Češkem! Seveda je treba pričakovati, da se češki komunisti ne bodo vdajali na prvo besedo. Tega tudi v Moskvi ne pričakujejo. Tam obstoja že od Stalina tradicija, da se svojih nasprotnikov lahko znebiš tudi počasi, ako zahtevajo politični interesi. Samo v Kremlju vedo na primer, kako dolgo je puščal Stalin svoje žrtve pri miru, potem jim je pa neutego-ma zavil vrat. Kremelj ni na prvem mestu zainteresiran na tem, kdo sedi v češki vladi. Saj jo politbiro in predsednik republike vsak trenutek lahko spremenita. To je tudi razlog,, zakaj vprašanje rekonstrukcije češke vlade in javne uprave še ni prišlo “na dnevni red”. Pa gotovo še pride. Bolj so v Moskvi zainteresirani na tem, kaj bo na dnevnem redu na prihodnjem partijskem kongresu KP ČSR. Takrat bo namreč morala stranka legalizirati vse korake, kar jih sedaj delajo Dubček in tovariši kar na svojo roko in na rusko zahtevo. Tu j:h Dubček začasno izigrava z izgovorom, da priprave za kongres še niso izvršene. Moskva se dolgo časa ne bo dala izigravati. Takrat lahko nastopi nova kriza pod drugimi okoliščinami, različnimi od sedanjih. Seveda tudi češkoslovaški komunisti ne bodo pri miru. Skušali bodo živeti pol na zemlji, pod pod njo. Brali bodo uradno časopisje, poslušali pa tuje radio postaje ali pa domače pod zemljo. Organizirali bodo svoje stike s tujino po novih kanalih. Vse skupaj se bo pa pomešalo v nekaj, česar do sedaj še ne poznamo v politični zgodovini: v odporu proti Moskvi in njenim zaupnikom na Češkoslovaškem se bo hitro združil ves narod, razlike med upornimi komunisti in nekomunisti bodo zbledele, ne bodo pa nehale obstojati. Nastale bodo podtalne organizacije, ki o njih vidnost bosta Čehom in Slovakom dvakrat potrebna in jim bosta nalagala tudi žrtve, ki nanje niso bili navajeni niti pod režimom tovariša Novotnega. Ali pa bodo to vsi Čehi in Slovaki prenesli? Rusi so prepričani, da ne bodo, svobodni svet bo prepričan, da bodo. Ugibanja bodo še bolj zatemnila zdravo presojo. Mrak bo torej legel na Češkoslovaško. Kako dolgo bo trajal? Kaj mu bo sledilo? Ali več svobode? Ali še več diktature? Kremelj se lahko veseli sedanje zmage, toda lahko bi tudi mislil na možnost, da je zmaga le začasna. Če misli, kako se bo na to alternativo pripravljal? Če že mislimo na bodoče krize v Pragi, moramo imeti .pred očmi krize, zvezane z osebnostmi. Pogoji okupacije se bodo Čehom in Slovakom zdeli kmalu tako težki, da jih sedanji Dubčekov režim ne bo mogel dolgo braniti in zagovarjati. Dubček in njegova okolica se bosta torej kmalu izrabila, Moskva bo hotela postaviti na njihovo mesto nove “Gauleiterje”. Nabrala jih bo najbrže med tovariši, ki so že sedaj na tihem držali s Kremljem. Češka javnost jih bo hitro spoznala in se bodo radi tega še hitreje obrabili kot Dubčekova garnitura. Tako bo Češkoslovaška pod okupacijo padala iz krize v krizo. Tu si Kremelj ne bo znal pomagati, je že preveč navajen na svoj tir v socijalizem, ki bodo pa zanj imeli Čehi in Slovaki zmeraj manj simpatij. Nekaj podobnega se čuti na Poljskem in v Vzhodni Nemčiji, tudi na Češkem ne bo drugače. I. A. Rev. Vitus Hribar v letih, ko je bil pri Sv. Vidu mmmzmamm BESEDA IZ NARODA fmmmtsmsmgsmm&’jt ODA | Joliet, 111. — Moja soseda, ki je pred par tedni obirala fižol na svojem vrtu, me menda ni o-pazila, da sem jaz na drugi strani plota sedel v senci pod jablano in čital liste in poročila o naših politikarjih. Pa, ko se je soseda nekaj pritoževala, da se od nas iz Jolieta vse premalo sliši zadnje čase, je soseda krepko pripomnila: “Včasih se je tam le Tone kaj oglašal bolj pogosto. Zdaj je pa kar nekam zaspan postal. Treba bi ga bilo oživeti.” Soseda se je zasmejala in ji odgovorila: “S kom pa moreš takega sca-govca oživeti?” Soseda, ki jih krepkih izrazov in pripomb nikoli ne zmanjka, je pa odvrnila: “S kom, če z drugim ne, par os in sršenov bi mu bilo dobro spustiti v hlače, pa bi skakal in postal glasan, da bi ga čula vsa Amerika!” Vidite, dragi čitatelji, tu o-krog nas in po svetu, kjer čitate našo priljubljeno Ameriško Domovino, iz tega in po tem lahko sodite, da nam Slovencem, pa bodimo kjerkoli, humorizem roji po glavah in ga nam nikoli ne zmanjka, posebno pa ne nam sinovom in hčeram lepe sončne Belokrajine. Če ga že drugod ne najdemo, ga gremo pa iskat k osam in sršenom .. . Slednje je malokdaj potrebno, ker ga doma v lastni domači družbi vedno najdemo dovolj. Moj rajnki stric, ki je bil tudi v Ameriki pred 75 leti, nikoli ga ne bom pozabil, je nekoč dejal: “Yes, Belokranjci in vsi dobri Slovenci smo vedno radi dobre volje in veseli. Veseli vstajamo v lepih jutrih, da je nas vesel svet in ptice, in veseli odhajamo hvaležni Bogu k počitku ob večerih. Ko nas zaziblje sladki sen, pa sanjamo o naši svetli, sončni Belokrajini, njenih brhkih, zalih dekletih in o vsej božji lepoti, s katero je Stvarnik o-venčal našo Belokrajino. Belo-krajina, ti si mi vse — domovina in ljubica mojega srca!” Srečna domovina in dežela, ki ima take sinove in hčere! Taki, vidite, so Belokranjci. In kako naj bi te mogel pozabiti? Saj na tvojih tleh sem zagledal luč sveta, zagledal obraz moje mamice, svetle zvezdice nad njo na nebu, čul prvič zvoke zvonov njenih cerkvic in cer- kva vse križem nje. O, kak ne-ne bosta jhvaležnež bi bil, če bi vse to podesti vedela ne komunistični ne svobodni svet. Molk in pre-1zabil. Ne! Nikdar! Vse to bom m nosil vse moje žive dni v spominu in v svojem srcu! * Z LEPIH SPOMINOV NA NEKDANJE ČASE se seveda vsakokrat moramo vrniti nazaj na tla sedanjih časov! Ne gre drugače. Pojasnilo sosedi, da ni toliko poročil od nas, kakor nekoč, pove to, da čas hiti naprej, za seboj pušča le spomine na nekdanjost, dosedanjost, zana-prej pa nam nakazuje po svoje pota, ne toliko nam, pač pa tistim, ki prevzemajo vodila vozil življenja v bodočnost. Mnogi vpoštevajo nasvet starih voznikov in njihova priporočila in o-pozorila, kako je treba voziti skozi življenje, da se ohrani čim dalj mogoče stare običaje in spomine na vse, kar nas opozarja na vse dobro in koristno v preteklosti. Nekateri ne, kar sicer ni dobro, a pomagati se v gotovih slučajih dosti ne da. Imamo pa zlasti jolietski Slovenci mnogo dragocenega zgodovinskega kapitala, ki ima veliko vrednost in bo ta kapital vsega raznega delovanja in življenja jolietskih Slovencev služil še dolgo poznejšim rodovom za dokazovanje in pričevanja, kaj vse so naši slovenski priseljenci temu mestu, okraju in državi doprinesli dobrega v vseh raznih gospodarskih, političnih, socialnih in verskih ozirih. Na obnebju slovenskega vse-Ijenja v našem Jolietu sijeta že stranskega udejstvovanja in živ-nad 75 let dve svetli slovenski zvezdi. To sta veličastna cerkev sv. Jožefa ter lepi dom K.S.K. Jednote (zdaj Slovenske Ameriške Katoliške Jednote). To so sadovi pridnih rok in patriotičnih src ameriških Slovencev. Naj ne bo to bahavost, ampak naj nam “raznobarvni”, ki v sedanjosti toliko zahtevajo in pričakujejo (menda, da jim bo iz zraka padlo vse), kar na krožniku, kaj imajo oni v svojih doprinosih kaj takega za pokazati. Ej, Slovenci smo se ravnali po geslu velikega škofa Trobca: “Slovenija je naša mati — Amerika pa je naša nevesta!” Do obeh smo bili in smo zvesti in dobri! Preteklost in sedanjost sta naši priči! * POLETNA VROČINA je že skoro za nami. V prvi polovici avgusta smo imeli nekaj zelo vročih, soparnih dni, da je nam kar sapo jemalo. Ko sem v tistih par dnevih vročino preganjal, sem v duhu gledal nazaj v nekdanje čase, še pred prvo vojno, kako smo ob takih dnevih hodili s “pekami” po pivo. Tedaj ga je nam za en sam “nikel” gostilničar Legan (p- d. Plahač) natočil v peko skoro cel kvart. Za dajačo (dime) Pa skoro pol galona. Ej, kako bi se ga zdaj prileglo eno peko, sem si pod jablano sedeč mislil- Pokojni Joe Klemenčič bi pa rekel, kakor je imel navado, ko se je oddahnil po prvem požirku iz peke: “Bo-; gu hvala in tistemu, ki je začel i na svetu pivo kuhati!” — nato je vselej brke obrisal, pa začel praviti, kako je hodil svoje dni po Montani in drugih krajih Zapa-da. Stari Plahač ga je pa gledal, mu pomižikaval in se mu smejal. Ej, lepa so bila naša mlada leta na našem Broadwayju. Zdaj, ko je za nami že poletna vročina, pa prihaja močneje in močnejša politična vročina. Volitve bodo letos in politične vročine v takem letu ne manjka. Obe stranki močno ropotata. Pri nas se bolj zanimamo za republikance. Večina smo mnenja, da bodo zmagali. Sprememba bi bi la kar na mestu. O tem se bom še oglasil. Se bom kaj posvetoval z Nickom in Juretom, kaj onadva menita o vsem tem. Nicka prav te dni ni doma, nekam na sever jo je okuril k sorodnikom. Vse lepo pozdravlja Tone s hriba Demantni jubilej župnije sv, Vida Zahvala iz iilwaukesja MILWAUKEE, Wis. — ZDSPB TABOR — Odsek Milwaukee se prijateljstko zahvali glavnemu odboru Tabora v Clevelandu, na čelu s predsednikom Zajec Milanom, gl. tajnikom Pavle Borštnikom in zgodovinskim referentom France Grumom, ki so se odzvali našemu vabilu, da se letni občni zbor in svečanost 25-letnice smrti naših junakov v Grčaricah in Turjaku vrši v Milwaukeeju. Iskrena hvala vsem rojakom in rojakinjam, članom in borcem Tabora, ki so širom Amerike in Kanade pohiteli na to proslavo. Hvala Cle-velandčanom za tako velik o-bisk. Iskrena hvala slovenskemu društvu “Triglav” za uporabo Triglavskega parka. Topla zahvala duhovnemu vodji Tabora rev. Gaber Francu, rev. Klavdiju Okornu in rev. dr. Jože Goletu za vse cerkvene obrede. Naša zahvala tudi uredništvu Ameriške Domovine za vse priobčene članke in dopise. Prisrčna hvala vsem sodelujočim članom mihvauškega Tabora, njih ženam, dekletom, fantom in prijateljem, ki so z nasveti, pridnimi rokami, srčno dobrotljivostjo in neumornim delom doprinesli, da je ta svečanost moralno in finančno dostojno uspela. Ko bodo vsi izdatki poravnani, bo čistega ostalo o-krog 600 dolarjev, katere bo naš blagajnik Ivan Jakoš poslal glavnemu odboru v Cleveland za podporo našim potrebnim invalidom in družinam. CLEVELAND, O. — V 75 letih svojega dosedanjega obstoja je imela clevelandska slovenska župnija sv. Vida samo tri župnike, in sicer od 1. avgusta 1893 do 2. avgusta 1907 župnika Vitusa Hribarja, od 2. avgusta 1907 do 30. marca 1952 župnika Jerneja Ponikvarja in odtlej. naprej sedanjega župnika Alojzija Baznika. Zapisano je: samo tri župnike. Trije župniki za obdobje 75 let namreč ni veliko; pri tem pa sedanji župnik še vedno župniku j e. — Župnija je duhovno občestvo. V taki skupnosti pa hitro menjavanje duhovnih vodnikov ni dobro. Vsak mora imeti primerno časa, da pokaže svoje sposobnosti ter s tem sadove svojega dela. Župnik Vitus Hribar je župnijo organiziral in jo opremil s prvimi, začasnimi cerkvenimi zgradbami: cerkvijo, šolo in župniščem. Njegov naslednik župnik Jernej Ponikvar pa jo je opremil s postavitvijo dokončne cerkve, šole in župnišča. Sedanji župnik Alojzij Baznik pa ima težko nalogo modro voditi župnijo v njenem notranjem pre-obraževanju. Prvi župnik in delno tudi še drugi župnik v svojem prvem obdobju župnikova-nja sta imela župljane, ki so bili notranje istovrstne strukture. Sedanji župnik pa ima v svoji čredi župljane, ki so bili v glavnem že tu rojeni, drugi, tretji in tudi že četrti rod; po zadnji vojski pa se je v njegovo župnijo vselilo razmeroma veliko število tako imenovanih slovenskih političnih emigrantov. V sedanjem župnijskem zgodovinskem obdobju se v vidovski župnijski skupnosti srečujeta v nekem pogledu dva svetova z večjimi ali manjšimi notranjimi trenji. In še eno: oba prva dva župnika pri clevelandskem Sv. Vidu sta prišla v to deželo iz starega kraja. Kot taka sta, pa čeprav sta bila kot duhovnika oba vzgojena že v tej deželi, v svojem bistvu ohranila svojo starokraj-sko bit. Sedanji župnik pa je bil rojen v tej deželi. V njej se je šolal od prve do najvišje stopnje. Mimo tega pa izhaja celo iz same vidovske župnije. Dalje je kot duhovnik-kaplan služil ves čas v slovenski župniji (sv. Lovrenca v Newburghu) pod spretnim vodstvom očetovskega župnika Johna J. Omana. Samo v času zadnje vojske je služil kot vojaški kurat v ameriški armadi in v tem času prišel prvič v živ stik z domovino svojih staršev, ki je prav v tistem času doživljala hude čase komunistične revolucije. To prvo srečanje župnika Baznika z domovino je bilo zanj ogromnega pomena za njegovo prihodnje duš-nopastirsko delo med Slovenci doma v Ameriki. Da smo to dosegli, gre hvala posameznikom in družinam: Franc Mejače vi, Ivan Jakoševi, Ivan Bambičevi, Janez Limonovi, Toni Strmšekovi, Jože Smo-ličevi, Stanko Jakličevi, Ludvik Veselovi, Ludvik Kolmanov!, Marija Coffeltovi, Ivan Kuno-varjevi, Jože Ornikov! in Miha Mejačevi,. inž. Jože Rusovi, inž. Dušan Svetličev!, Ivan Drčarjevi, Dimitrij Kraljevi, Toni Ož-boltovi, nadalje hvala Kristini Kolar, Frances Zuzek, Lojze Jakliču in L. Galiču. Bratska hvala za spominske vence, ki so jih položili pred kapelico “Tabor”, “Jugoslovanski Sokol” v Ameriki, Amerikansko-Jugoslovansko društvo “Jadran” in “Srbski do-brovoljci”. Hvala vsem, ki so nam Vid Hribar, prvi župnik pri Sv. Vidu, je bil rojen 29. majni-ka 1870 v vasi Cirkuše, župnija Tuhinj nad Kamnikom v Sloveniji. Njegov oče je bilo zelo u-gleden in izobražen mož, ki se je naučil brati iz znanih slovenskih Pratik. Po stanju je bil kmet. Mati Vidova pa je bila vzgledna, skrbna slovenska mati. V družini je bilo devet bratov in eno dekle, ki jih je pa Vid vse preživel. V ljudsko šolo je hodil Vid v Kamnik, v gimnazijo pa v Ljubljani. Ker je bil nadarjen in tudi priden, je bil po drugi gimnaziji sprejet v znani ljubljanski dijaški zavod Alojzijevišče, v katerem je potem ostal vse do o-pravljene mature. Vzgoja v tem zavodu mu je dala temelje za vse življenje. V njem je tudi prvič slišal in bral o škofu Baragu ter se pri tem tudi sam odločil za misijon v Ameriki. Tu ga je odkril clevelandski Slovak koga spregledali, naj oprosti in naj mu bo to naša zahvala, pismeno zaželeli velikega Vsem tisočera hvala in pozdrav-uspeha. Če smo slučajno nehote Ijeni! Odbor Štefan Furdek, župnik na češki župniji Lurške Gospe na E. 55. cesti in ga pridobil, da pojde z njim v ameriški Cleveland. Po prihodu v Ameriko je Vid takoj (9. sept. 1890) stopil v škofijsko bogoslovje v Clevelandu. Ker je imel iz Ljubljane trdno klasično gimnazijsko podlago, je bil že po treh letih študija v bogoslovju posvečen (29. julija 1893) po škofu L F. Horstmannu v duhovnika. Novo mašo je opravil Vid — sedaj že Vitus — zelo slovesno, in sicer v Furdkovi cerkvi Lur-ske Gospe na E. 55. cesti. Na njegovo novo mašo sta prišla iz starega kraja njegov oče in eden od bratov. Po novi maši se je oče vrnil domov, brat pa je ostal pri Vitusu in mu gospodinjil vse do svoje smrti leta 1898. Takoj po novi maši je clevelandski škof poveril Vitusa, naj organizira za Slovence v Clevelandu in okolici slovensko župnijo. Tega dela se je Vitus lotil z vso vnemo. Od župnika We-streholta pri nemški župniji na Superior aveniji in E. 17. cesti si je izposloval dovoljenje, da mu je ta začasno odstopil šolsko kapelo. V tej kapeli so imeli clevelandski Slovenci prvo sv. mašo 6. avgusta 1893; opravil jim jo je Vitus Hribar. Kljub veliki gospodarsk stiski in kljub svojemu majhnemu številu so Vitusovi župljani že sredi prihodnjega leta, 29. junija 1894, kupili veliko vogalno zemljišče med Norwood cesto in Glass avenijo, kjer so si kmalu nato postavil svojo prvo leseno cerkev, župnišče in šolo. Za svet so plačali $6,000. S postavljanjem nove cerkve so začeli takoj leta 1894. pne 18. oktobra 1894 je sam škof Horstmann slovesno za njo bla-gqslovil vogelni kamen. Že 4. novembra pa je bila nova cerkev blagoslovljena. Blagoslovil jo je msgr. Boff, ki je v njej o-pravil tudi prvo sv. daritev. Ko je bila vidovska župnija ustanovljena, je štela 65 družin in večje število samcev. Prvi cerkveni svetovalci so bili John Novak, Frank Pucelj, Andrej Zakrajšek in Mihael Skebe. O-hranilo se nam je tudi nekaj imen prvih cerkvenih pevcev in pevk: John Grdina z ženo, John Hrovat z ženo, Mrs. Frances Lauše, mati poznejšega ameriškega senatorja Franka Lau-scheta, Mrs. Kočevar, Mrs. Balantič, Frank Kenik, Frank Caspar in Jože Švigel. Prvotna želja župljanov je bila, naj bi bila njihova cerkev posvečena Materi božji, pozneje pa~ so se odločili, da jo posvete v zahvalo svojemu prvemu župniku sv. Vidu, župnikovemu krstnemu patronu. Prva vidovska cerkev je bila majhna. Ker pa se je število župljanov vedno večalo, jo je bilo treba že 1. 1902 povečati. Obenem s prvo cerkvijo je zraslo na njeni severni strani tudi prvo župnišče. Pred tem sta župnik in njegov brat Martin živela v neki stari baraki na Hamilton aveniji. Kuhala sta si v kletnih prostorih. Istočasno ko je bila povečana cerkev, je bila postavljena tudi prva šola, in sicer na južni strani cerkve. Sestre notredamke, ki že od začetka poučujejo na vidovski šoli, so stanovale v tej šoli; ker pa je vedno bolj primanjkovalo učilnic, so jim župljani kupili posebno hišo na sosednji'Glass avenij, kjer so potem stanovale do leta 1964, ko so se vselile v sedanji zidani svoj konvent. Točno po štirinajstih letih župnike vanj a pri Sv. Vidu je bil Vitus Hribar prestavljen na župnijo sv. Avguština v Barbertonu, kjer je ostal do 17. nov. 1922, ko je bil postavljen za župnika pri Mariji Vnebovzeti v Collimvoo-du, kjer je ostal do svoje smrti 26. maja 1956. J. S. (Prihodnjič dalje) KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Nasa največja bogatija Slovenski otroci se vsipajo iz kjer so se učili slovenščine, slovenske zgodovine in zemljepisa. Kako boli, ko slišiš, da je njihovo čebljanje angleško. Mladina se zbira pred cerkvijo, ko °dhaja od maše, kjer je slovenja srenja pela in molila po slo-Vensko in kjer je slovenska be-Se