Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulioo štev. 15.
Z urodnikom sc moro govoriti VBak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Velja
petifc-vrgta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popust.
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer.
za Ljubljano
v upravništvu:
za colo loto G gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti volja
za celo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrtleta2gld. 50 kr. in za jeden mesec 86 kr.
V Ljubljani v soboto, ‘24. januvarija 1885.
Štev. 19.
Tečaj II.
Kje je rešitelj tej deželi?
Kadar pa se bolniku slabo godi, kadar se pokazuje bolezen v vsej svojej grozovitosti, moči, tedaj pošiljajo se na razne kraje seli k zdravnikom, če se morda vender kje še najde lek, kateri bi dal odrevenelim udom nekoliko moči.
Turčiji se mora slabo goditi, bolezen njena mora biti huda; poslali so poslanca k najboljšim evropskim zdravnikom, da išče pri njih sveta in dobi morda krepilni lek.
Pred nekaterimi dnevi podal se je na pot pravosodni turški minister Hassan Fehmi paša, obiskati hoče razne dvore ter tam povpraševati, če se morda najde kje lek, s katerim bi se moglo pomagati oslabelim udom Sultanovega gospodstva. Zdaj se bavi Hassan Fehmi paša v Londonu ter skuša tam z vso svojo zgovornostjo pridobiti angleško vlado, da bi se sporazumela s Turčijo o egiptovskem vprašanji. Nu, in Sultan je pohleven, dobra duša, njegove terjatve in zahteve niso Bog si vedi kako trde, on za zdaj ne zahteva, naj Angleži takoj zapustijo Egipet, njegova pohlevna želja je le, naj bi se njemu dovolilo angleško posadko pokrepiti s turškimi bojevniki. In še drugo pohlevno željo ima bolni mož; zdanji Jnu n' ?rav P° vo'ji> mal° bi ga rad „krcnil“, rad bi videl, da bi se zdanjemu ke-divu, kateri se tako nečuveno malo briga za avtoriteto kalifata, da bi se temu oblastnežu spodnesel stol in da bi se na ta stol posadil Sultanu bolj prijazen in udan princ. To so gotovo silno pohlevne želje! Nu, in Angleži so navzlic kramarskemu svojemu mišljenju vender le dobri tujcem nasproti; prijazno bodo vzprejeli Sultanovega diplomatskega poslanika, a z vso spoštljivostjo mu bodo s trgovsko natančnostjo zatrjevali, da bi bil potne troške lehko prihranil, ker Angleški pač nikdar ne bi palo na um, da bi se s Turčijo razgovar-•lala o Egiptu in bi spisavala drugim boleznim
Listek.
Nineta Pomponova.
(Slika iz pariškega življenja.)
»Gospica, blagovolite potisniti klobuk še nekoliko bolj na oči, cvetke se morajo na ugodnejšem mestu pritrditi — hm, tako, vidite ! — Ko bi le ti nesrečni lasni kodreci po čelu ne viseli, ti vse pokvarijo, ker nikdar ne obstanejo na svojem mestu in se vedno zdrznejo k višku; še malo pomade na lica in nekoliko poudre de Riz na kožo — to stvori °braz interesanten. Tako — gospica Nineta, zaaj menim, da se lahko brez skrbi pokažete ^ najboljši družbi! Ne da bi vam delal kom-P ‘mente, a v istini niste napačna — se pojenjam!" In Nineta je naredila pravilen po-"lon pred ogledalom, glasno se 3mejaje lastnim e,P besedam. Nineta Pomponova je bila namreč čisto sama v svojem prijaznem stanovanji, v katerega je popoldansko solnce pošiljalo ?late svoje žarke — čisto sama, a kljub temu je vedno govorila in se smejala. Če ni blebetala, ni mogla živeti in kadar ni bilo nikogar Pr> nji, kratkočasila se je s svojim jezikom; dostikrat se je ujezila nad lastno osebo in se
Sultanovim recept. V Parizu, v Berolinu in na Dunaji vzprejeli bodo turškega poslanika gotovo tudi z vso spoštljivostjo in prijaznostjo, a dali mu bodo jednak odgovor, in tako se bode moral vrniti k bolnemu svojemu gospodarju nazaj ter mu sporočiti, da se svojeglavim Evropa dandanes sila malo briga za turške želje in zahteve, da se preklicano malo ozira na turške politične svete. To bode malo prijetno poročilo!
In zakaj je neki izgubila Turčija vse spoštovanje in veljavo v Evropi, kaj je neki vzrok, da je zdaj skoro po polnem osamljena? Kaj je vzrok? Gotovo napačna, zgrešena nje politika, katera si nikdar ni umela pridobiti prijateljev, a še menj umela prijatelje si ohraniti. In tako se ruši dan za dnem kamen za kamenom od velikega, a starega turškega poslopja; turška država vidno propada. In korak za korakom lehko zasledujemo to propadanje.
Hiter propad pričel se je v letu 1876, ko je Turčija izgubila mnogo ozemlja. Če ne jemljemo v poštev Bosne in Ercegovine, Egipta in Cipra, izgubila je Turčija od leta 1876 gospodstvo nad obema Bolgarskima, zraven pa se jej odtrgal še velik kos zemlje ter se priklopil Črni Gori in Grški. Nihče ne more trditi, da je bil umrši minister za vnanje zadeve, baron Haymerle, sovražnik Turčije; a ko mu je nekoč nekov zagovornik Turčije z žalujočim glasom tožil, da je bila Turčija v slednjem času primorana odstopiti drugim državam mnogo ozemlja, dejal je: „Pri vsem tem pa vender ne smemo pozabiti, da se je vsak štirjašk palec zemlje, katera se je odvzela Turčiji, pridobil za civilizacijo." In vse te izgube bi se bile dale popraviti, Turčija bi bila lehko še opomogla, če bi bila imela zmožnost, moč za to. A nima je.
Turčiji manjka vsega, česar je treba dobro urejeni državi, državnikov in gmotnih sredstev. Pred vsem pa so njene blagajnice vedno
kregala: „To je pa vendar preveč, ta nezmerni nered po sobi; človek bi mislil, da je Turek prilomastil k vam, gospica!11 Nineta Pomponova je imela navado, da je samo sebe vikala. Izvzemši to malo žlobudravo slabost pa je bila Nineta najpridnejše in najveselejše dete, kar se jih je kedaj sukalo po boulevardili. Izdelovala je cvetke in je bila najljubeznivša delavka izmed vseh svojih tovaršic v Rue Saint Denis, Rue Grenčta in kakor se še imenujejo one ulice, v katerih prodajajo cvetke in kjer je ves dan čuti veselo govoričenje in zaljubljeno petje — dokler se ne približa mesec avgust in ne pripelje seboj takozvane »mrtve sezone11, ki zamori za nekaj časa vse to veselo živenje in pripelje seboj dolgčas, neskončni dolgčas.
Ah, ta mrtva sezona — kako neprijetna beseda — je bila čez dolgih osem dni Niueto zopet jedenkrat spravila na ulice. Cvetlične delavnice so stale brez posla in spretni prsteki mlade deklice bili so obsojeni k večmesečnemu počitku. In vender so znali tako umetno sukati žico in iz svile in satina delati tako krasne rože in vsakovrstne druge cvetke!
Sedaj, ko čitatelj pozna materijalne razmere Ninete Pomponove, si dovoljujemo zapisati še nekaj novih podatkov o nji. Starost:
prazne. Odkar so turški paše napravili prvo evropsko posojilo ter so našli okus na evropskih zlatih, kupičili so posojilo na posojilo, dolg na dolg ter zastavljali, kar so imeli, dokler niso zastavili slednje stvari ter tako po polnem svoj kredit porabili. Slednje Špo-sojilo, katero so dobili s pomočjo grofa Beusta, bilo je na gradenje orijentalskih železnic — to so bile turške srečke. In dandanes je vsakdo izredno srečen, če ne hrani turških srečk! V slednjem času je bila Porta sicer tako srečna, da je za nujne dnevne potrebe, na primer za plačevanje vojakom, kateri so se inače hoteli upreti, dobila tekoče posojilo, a prepad med dohodki in troski se vedno bolj razširja, in ko se pokaže kmalu kaka izredna potrebščina, vzemimo, da nastane vstaja v Siriji ali Arabiji, primorana bode Turčija, svoje zastavljene dohodke rekvirirati a še tedaj bode izpostavljena velikim nevarnostim. Zdanja doba v Turčiji je posebno po tem karakteristična, da hoče vsak evropsk vpliv odstraniti ter hoče zopet uvesti ono dobo, ko so govorili prvo besedo pri Sultanu skopljenci in zvezdarji. Prej je bilo veliko število državnikov kristijauov. Zdaj jih ni več. Zdaj imajo Azijci prednost pred Evropci in Tur-čiui pred kristijani. Pred vsem je to izklju-čenje naperjeno proti ne-Turčinom, a v drugi vrsti tudi proti tujcem. Ker pa je ves blago-stan države, trgovina in vsa podjetja v tujih, osebito kristijanskih rokah, ni čuda, da vse peša. Javna in plodonosna dela se ne izvršujejo.
V	Macedoniji in v Mali Aziji je mnogo rovišč; rodovitne, dobro obljudene pokrajine ležijo ter čakajo, da se bodo zgradile železnice ter da se povzdigne promet; po vodah bi se lehko razširila cvetoča trgovina. Vse miruje! Če pa se oglasijo podjetniki, kateri hotč poslati delavce v rovišča, kateri hottš graditi železnice ter spustiti po vodah ladije, se jim navadno odreka dovoljenje. Naj še
Devetnajst let in tri mesece; postava: krepka in pikantna; lasje: kostanjevi; oči: modre in poredne; nos: nekoliko privihan; usta: mala in rudeča ko črešnje, skoro nikdar zaprta; posebna znamenja: črna pičica za desnim rožnatim ušescem in uže poprej omenjeni neubogljivi lasni kodreci na čelu.
Vsako leto je uapravljala Nineta trdni sklep, da pojde v teku svojih neprostovoljnih počitnic obiskat staro dojnico na deželi — a vsako leto ostalo je pri sklepu; hodila je rajše na sprehode v Champs Elysees, kjer se ne nahaja toliko starih dojnic kakor mladih zalih fantov in gospodičev. Sploh pa so imeli ti sprehodi jako nedolžno barvo. Zlate čed-nostne rože sicer nočemo zahtevati za svojo Nineto, vender moramo očitno izjaviti, da se mala cvetličariea preživi pošteno z delom svojih rok in da ima samo jednega dobrega prijatelja, mladega arhitekta z imenom Rernš, čegar lase ima v zlatem medaljonu na prsih. Slika njegova visi v njenem malem stanovanji, uže nekoliko obledela in onesnažena od nadležnih muh; po leti pa napravlja s svojim Renejem vsako nedeljo kak izlet v obližje. Ah, Nineta tako rada grize s svojimi zobčeki kak „lapin k la gibolette" in silno radostno posrka par glažekov dobrega nedeljskega vina;
omenim, kako se je pred kratkim izrazil turšk državnik o tem: »Zakaj naj bi na nagem ozemlji zidali železnice ali jih zidati dopuščali? Dokler smo jezdarili na naših velb-ljodih in konjih bili smo močni in bali so se nas vsi. če bi teh gjavrskih iznajdb nikdar ne bili pustili v deželo, vedno bi bili še močni. Zakaj naj bi tujcem dali sredstva, da se na naše troške obogatijo ?“ To je stališče, s katerega se v Turčiji presojajo in rešujejo vprašanja o reformah in o napredku. Po tem je pač jasno, če uprava povsodi pada, da se propad vedno vidnejše pokazuje ter da tudi najiskrenejši prijatelji in zagovorniki Turčije uže zgubljajo nadejo, da bi se mogel zvršiti preporod, da bi se mogla rešiti Turčija pogina. V očigled takim razmeram zastonj je zdihovanje in klicanje na pomoč: „Kje je rešitelj tej deželi?"
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	budgetnem odseku državnega zbora opozarjal je poslanec dr. vitez Tonkli na nedostatke pri sodnijskih poslopjih v Trstu in v Gorici ter je prosil pomoči. Vladni zastopnik, sekcijski načelnik Sacken, je izjavil, da se gledč Trsta vršijo pogajanja o sezidanji novega sodnega poslopja, gledč Gorice pa se bodo ukrenili tudi potrebni koraki.
Politično društvo „Edinost" v Trstu imelo bode dne 1. februvarija zbor, pri katerem se bode sestavil volilni odbor za prihodnje državnozborske in mestne volitve.
Tuje dežele.
Nemški državni zbor dovolil je z veliko večino po daljši debati svoto 150000 mark za raziskavanje Afrike.
Iz Rima se poroča, da se bode kmalu odposlala druga italijanska ekspedicija. To pač kaže, da hoče Italija na Rudečem morji izvesti precej obširno delo. Po poročilih »Tribune" se bode odposlalo 10 000 mož pehote z vsemi za vojsko potrebnimi pripravami, kateri morajo biti v desetih dnevih pripravljeni, da odidejo v dveh oddelkih po 5000 mož, da se udeležijo vojne v gorenjem Egiptu. To je nekako čudno se glaseča vest.
Španjski kralj vrnil se je s svojega potovanja po deželi, kjer je obiskaval po potresu hudo ponesrečene kraje. Pri vrnitvi čakala ga je obila množica prebivalstva ter ga navdušeno pozdravljala.
Angleški listi obširno govorijo o Johna Brighta spisu, v katerem se ozira na postavo-davno delovanje liberalne stranke v slednjih petdesetih letih. To blagonosno delovanje je, kakor poudarja Bright, politična svoboda An-
ko pa pride večer, vsesti se mora parkrat v karusčl, drugače ni nedelja bila srečno končana. Potem se peljeta v Pariz nazaj na malem parniku reke Seine; ta vožnja je tudi vselej jako prijetna — na krovu ladije sloni Nineta na prsih svojega prijatelja in gleda sedaj v svitle zvezde, sedaj v Renejeve črne oči. Ko pa prideta pod kak most, vkradetasi jeden drugemu skriven poljub, kar ni nič hudobnega. Kako je tudi mogoče drugače, ko se človek pelje v nedeljo zvečer domov pod temnimi mostovi pariške reke! — Tista mrzla krasotica, kateri vest nobenega tacega greha ne očita, naj zažene prva kamen na naš parček!
Letos pa je moral Renč odpotovati v Normandijo, da napravi nekaj potrebnih študij. Ker vender ni misliti, da bi Nineto na svojih izletih nosil tako seboj, kakor solnčnik in mapo, in bi lepi otrok pač tudi ne bil pospeševal natančnega risanja temeljnih črtežev — za to je morala Nineta ostati v Parizu. Na kolodvoru sta jemala slovo. Deklica je jokala, da bi se je bil kamen usmilil. Premočila je dva robca s svojimi solzami in v goli obupnosti popila je tri glažeke sladkega likžrja, da bi grenkost ločitve nekoliko vsaj premagala. Vsak dan je pisala svojemu Renčju v
gleške, istinito zastopstvo ljudstva, emancipacija industrije in odprava mnogih škandalov in zločinov, kateri so se dogajali v prejšnji dobi, Vender še zdaj ni dosti, izvesti se mora še marsikatera reforma, pred vsem se morajo reformirati zemljiški zakoni ali se deloma odpraviti, ker so se do zdaj le varovale zemljiške skupine velikih družin.
Perzijski šah namerava poslati ekspedicijo 2000 mož proti Jomut-Turkmenom v Asterabad, da si z orožjem pridobi priznanje njegove vrhovne oblasti. Iz Teherana pa se poroča, da je Ruska proti tem korakom od strani Perzije vložila svoj ugovor.
Razne vesti.
— (Koliko je odvetnikov?) Ravnokar izdalo je pravosodno ministorstvo izkaz o številu odvetnikov v Avstriji. Po tem izkazu jo v vseh kronovinah 2560 advokatov; največ jih je na Dolenje-Avstrijskem, namreč 732, a v Češki, da si je po prebivalstvu in obsegu dvakrat tolika, je samo 616 advokatov, daljo v Moravski 206, v Šleziji 53, na Gorenj e-Avstrijskem 80, na Solno-graškem 19, v Štajerski 148, v Koroški 29, na Kranjskem 22, na Tirolskem 137, Predarel-skem 13, v Primorji 112, v Galiciji 296, v Bukovini 41 in v Istri 56 advokatov. V nekaterih krajih, po mestih je preveč advokatov, zunaj po deželi pa, celo v takih mestih, kjer so okrajne sodnije, ni nobenega odvetnika. Tako je mnogo okrajnih sodnij brez advokatov, tako je na pr. v Koroški izmed 28 okraj, sodnij brez advokata 19, in v Kranjski izmed 29 okrajnih sodnij je 24 okrajnih sodnij brez advokata.
— (Nemški cesar je obolel,) kakor jo znano. Vleči se je moral vsled prehlajenja v posteljo in napal ga je hud nahod. To prehlajenje si je nakopal pri cerkvenom obredu po umršem princu Avgustu Wurttemberškem. Cesar se je namreč udeležil obreda kar v navadni uniformi brez plašča, sicer pa jo stal tudi blizu vrat, kjor ga vedno prepihaval veter. Sicer pa ni novarnosti, vender so zdravniki glede na bolnikovo visoko starost svetovali, da treba uporabiti vso previdnost.
— (Pogreb kinežkega princa.) Sredi novembra umrl je v Pekingu en bratranec cesarja Quang-su, princ San-fu. Pogreb bil je zelo sijajen in je trajal celo uro. Najprej prišlo je 36 v zeleno suknjo ogrnenih sužnjev, ki so nosili velikansko kletko (podobo dušine ječe), na koji je na visokem drogu vihrala cesarska zastava. Za temi uvrstilo se je sto rudeče oblečeni sužnjev z lesenimi deskami, na kojih so stali napisani naslovi, dostojanstva in čednosti umrlega. Za temi sledilo je dvajsot lovcev z 240 lovskimi psi ranjcega, potem njegove kamele, mule, konji, nosilnice in potem njegov voz, kojega je mula vlekla. Na to prišli so njegovi sluge, evnuhi, 32 duhovnikov
Normandijo pisma, v katere je zlivala svojo neskončno ljubezen, mnogobrojue ortografične pomote in — packe! Vsak list se je pričenjal z naslovom: »Moj sladki, moljeni Renč!" in se redno končal z besedami: »Milijon »puskov" od tvoje Ninete."
Da bi se nekoliko razvedrila, hodila je Nineta pridno na sprehode; čemu bi ji pa tudi bila letenska crčme-toileta z granatnimi obšitki, izrezani črevljički, modre nogovice in švedske rokavice z osmimi, da, z osmimi gum-bami?! — Danes se je Nineta posebno na-lišpala, v »veliko galo vrgla", kakor je sama sebi dejala. Tanek zlat bracelet nataknila je na svoje polne in mehke roke; opasala je velikansko pahljačo, na kateri so bile umetne stvari naslikane: star, napudran gospod peljal je s ceremouijalnim smehljanjem nališpano damo z ogromno krinolino doli po stopnjicah neke terase — »Ludevik XIV. in Pompadour", kakor je vedno zatrjevala Nineta, čeravno ji je Reuč tolikrat brezvspešno ugovarjal in pravil, da to ni mogoče.
če je Nineta danes tako skrbno gledala na svojo toileto, zgodilo se je to zaradi — no, med nami povedano — zaradi tega, ker je imela rendezvous! Pa Bog ne daj, da bi bila hotela svojega Renčja prevariti, Bog obvaruj!
opravljajočih mrtvaške molitve z godbo in potem krsto, kojo je nosilo 80 ljudi. Pokrita je bila s svilnatim prtom. Za krsto sledilo je šest praznih voz cesarjevih in za temi zopet princi in drugi dostojanstveniki, Orožje, vozovi, šotori, obleka, nosilnice in druge stvari princove sežgale so so na njegovem grobu.
Domače stvari.
„Siovan“ contra »Ljubljanski List".
Neposredno pred svojim odhodom, tako rekoč na pragu svoje domovine izvojeval je bivši urednik našega lista, g. prof. Šuklje, zadnjo juridično borbo proti radikalnemu tedniku »Slovanu". Včeraj namreč so je vršila prizivna obravnava proti razsodbi prve instance pred tukajšnjim dežolnim sodiščem. Jednako obravnave so pač unicum, na katerega sme ponosna biti gospOda iz »Slovanovega" tabora in sloveči njen »kronjurist". Povsod drugod vsaj novinar skrbno varuje svobodo tiska, in le v naj večji sili, če nobeno drugo sredstvo več ne pomaga, iskal si bode zadostenja pri kompetentnem sodniku, to jo pred porotniki. Da se zateče k mestni delegirani sodniji, da toži na podlagi paragrafa, kateri protivniku niti ne dovoljuje, nastopiti dokaz resnice, to je čisto osamljena, izredno redka prikazen, in kolikor nam znano, je dunajski »Jungor Kikeriki" v tem oziru j odi ni tekmec glasilu naših skrajnih levičarjev. Neskaljeno jim bodi nedolžno to veselje! Pač so prijatelji in somišljeniki vprašali prof. Šukljeja, ali ne bode tožil po »Slovanovem" iz-gledu zaradi odurnih psovk, s kojimi ga je mojster »Slovan" v svoji potratnosti tako bogato obdaroval še v svoji zadnji številki. Toda, niti sanjalo so mu ni o tem! Zaničljivo preziranje, to je najboljši odgovor na podle pojave podlih pisunov!
Obravnava sama na sebi bila je zanimiva v marsikaterem oziru. Nikakor ne zaradi izida, kajti slehernemu nepristransko mislečemu moralo je biti po vsem jasno, da je obtožba po polnem neutemeljena, ničeva. Ali pri obravnavi so jo jasno dokazalo, da je zastopnik tožiteljev, dr. Tavčar, pred sodnikom prve instance se vedoma posluževal neke nedostojno zvijače tor vedoma govoril neresnico. Z žarečimi besedami stigmatizoval je zatoženec nevredno postopanje zagovornika protivne stranke, in mi vsaj ne bi hoteli za noben denar ne tičati v koži novopečenega slovenskega tribuna, kateri je pred sodnijo moral požirati tako grenke resnice. GospOda je baje preveč navajena, begati ubogo, nevedno množico; mislili so si, morda se nam enkrat z našimi zvijačami posreči tudi in foro, pri državni sodniji, »krvavi rihti". Spodletolo jim je, prvotna razsodba je ovržena, zatoženi profesor po polnem opravičen, njih kolovodji pa madež utisnen, katerega mu ne izpere nobena ploha. In to je ista
Ravno danes mu je bila zopet pisala več nego štiri strani in naredila nenavadno število pack. Nineta si je mislila, saj vender nisem karme-litarica, in če mlad huzarski častnik, ki ji je nedavno tako vitežki pobral zgubljeno rutico, spoštljivo prosi za dovoljenje, z gospico se seznaniti in jo peljati v gledališče, od tam pa na dobro večerjo — potem človek uže sme sprejeti tako ponudbo; čc pa le-ta pride tudi od mladega častnika s tako krasnimi črnimi brkami in tako glasnimi ostrogami, no, potem se pač ne bode Nineta smela braniti!
»Moj Bog, saj ura uže pet bije", zaklicala je deklica, ko je čula udarce z bližnjega stolpa, »sedaj je pa res skrajni čas, da grem od doma." Zasukala se je šejedenkrat kakor vrtalka pred glodalom, z ročico vrgla nežen poljub obledelemu Renčju v okvir, potem pa jo je vbrisala jako urno čez pet stopnjic doli na ulice. Na cesti je tako hitela, da se niti jedenkrat ni ozrla v neštevilna steklena okna pred prodajalnicami in da je vsa mokra dospela do kraja, kjer je imela rendezvous. „Uf“, dejala je Nineta, prišedša tjh, »to se pravi leteti, kakor krogla puškina. V marsi-kakega šetalca sem se zaletela in ga skoro preobrnila. Pa so sami vzrok. Mladim dekle-tam bi se morali ogibati. Kje pa je moj go-
kotenja, katera hrupno zahteva, naj se njej izroči politično vodstvo! Taki nedostojni elementi prilaste si pravico, voditelji postati poštenemu slovenskemu narodu, da, celo identifikujejo se z narodom ter izrodke svoje bolne domišljije svetu usiljujejo kot pristne izjave narodnega mnenja! Kedaj pač jih dohiti zaslužena usoda?!
Sodišču je predsedoval g. dež. sod. predsednik Kapretz, votanti so bili gg. svetovalci pl. Zhu-ber, Ribič in baron Rechbach. Prof. Šuklje se je sam zagovarjal, privatnima tožiteljema Iv. Hribarju in Ant. Trstenjaku bil je zastopnik dr. Ivan Tavčar. Predmet obravnavi je bila razsodba mostne deleg. sodnije, katera je svoje dni urednika „Ljublj. Lista" zaradi zgodovinskega citata, kojega je rabil v polemiki proti „Slovanu", obsodila po § 496. na 10 gld. glčbe. Prof. Sukljo je takoj objavil priziv ter ga je utemeljeval tako-le:
Visoko sodišče, proti razsodbi prve instance uložil sem priziv iz dvojnega razloga; dozdeva se mi namreč, da je neutemeljena v objektivnem, veliko manj pa še v subjektivnem oziru.
Kar se objektivne krivdo tiče, je sodnik oči-vidno prezrl velikanski razloček, obstoječ med lastnim izrekom in tujim citatom. Lastni izrek gre po polnem na rovaš onega, ki ga je izustil, le njega zadeva vsa odgovornost. Drugače pri citatu. Le-ta se nikdar ne d& do celega imputirati onemu, ki ga navaja. Nikdar se ne sme jemati ad literam, po besedi. Po vseh stilističnih zakonih zadostuje neka, če prav le površna podobnost med citatom in dotič-nim objektom, in svobodno slehernemu, v besedi ali v pisavi poslužiti se tujega izreka. Nekoliko vzgledov bode razjasnilo mojo trditev. Kolikokrat se citira Horacijev izrek: Nonum prematur in annum, a nihče ga ne bode tolmačil po besedah, nihče ne bode zahteval od pisatelja, naj devet dolgih let vrti in suče svoj rokopis, prodno ga izroči javnosti. Ali vzomimo na pr. nedolžni nemški pregovor: Im Hause dcs Gehangten soli man nicht vom StricJce reden. Z njim hočemo le naglašati, da ne gre spominati koga na neljub mu dogodek; kedo pač bi iskal s takim citatom očitanje, da je v istini kedo iz iste hiše, iz iste rodbine smrt storil na vešalih ali da mu preti zaslužena taka kazen?! In če se pisatelj, ki je dognal kako epizodo, zopet vrača k prvotnemu predmetu, služi mu časi v prehod znani francoski citat: 1levenons d nos montons— Vrnimo se k svojim „koštrunom!“ Recimo tedaj, da bi bil zopet zapleten v kako polemiko z dr. Tavčarjem tor da bi se slučajno poslužil te francoske prislovice. Dr. Tavčar je pač silno rahločuten, toda če bi po svoji stari navadi... (dr. Tavčar: Jaz sem tu le zastopnik privatno stranko, prosim, da se moja oseba pusti v miru!) Prof. Šuklje (nadaljuje): Dobro, recimo tedaj, da bi kdo drugi se zaradi tega zatekel k sodniji, vender so mu bode smejal ves svet, ako se tožba njegova glasi: „Primite mi protlv-£a, razžalil je mojo čast, pital me je z grdilnim
izrazom, 8 psovko koštrunom!"
spod častnik?" — in s pahljačo mahaje, da J nastal skoro vihar krog njene male osorne, gledala je na vse strani, kje je pričako-ani. Zmenila sta se bila, da se bodeta počakala pod peristilom palače Royal, tam, kjer ®ajo umetniki svoj uhod v Thedtre frangais. m v?ta je hodila gori in doli pod kolouado in ehanično čitala rumena gledališka naznanila; pazevala je delavca, ki je slonel ob stebru i , sVno skrbno basal svojo pipo, in konečno
*J7°Pet čitati. A kmalu je privihnila nosek
neiu a n‘ rada *n ®end j° j0 k** P° P°i'
KaU azv.adil> kajti on je prišel vselej točno, teka/ ^ imela živo srebro v sebi, tako je
ščin i/0l'i in d°ii ~~ kar zaPazi star0 žen‘ ni ,°’. 1 je čepela v nekem kotu na tleh pred Pletenico z cvetkami. To je bila jedna izmed Posušenih in velikih podob, katere nam ‘kata tako mojstersko Gavarui in Balzac '-■vetke na njenem naročji bile so podobne ostanku vegetacije, ki poganja med starim zidovjem in razvalinami. Sop sivih las visel je starki po čelu in jej dajal odurno podobo. Gstro je uprla svoje krvave oči v Nineto in Pričela kričati: „He, lepa gospica, kupite od •hene šopek, to Vam prinese srečo! Saj bode Prišel, prišel, samo malo potrpljenja; se vč, mlada kri ne mara čakati, bi, hi, bi" — in
Citat tedaj se mora soditi drugače nego lastni izrek. In ker sem se v danem slučaji le posluževal citata, zaradi tega odločno ugovarjam, da sem z njim zakrivil prestopek, označen v § 496. kaz. zak.
Toda še bolj se moram čuditi razsodbi mestne delegirane sodnije, če se oziram na subjektivno krivdo. Iz tekstacije dotičnega § 496. se vender razvidi, da se v njem le govori o neki gotovo označeni, jasno zaznamovani osebi, von einer be-stimmten Person, bodisi, da se je imenovala z imenom, bodisi, da je karakterizovana na tak način, da mora vsakdo, kateremu so razmere sploh znano, prepričan biti: „Ta in nihče drugi ni zadet po dotični psovki." Sedaj pa vprašam visoko sodišče, kje za Boga nahaja se v celem inkrimi-narem odstavku le jedna besedica, na kojo bi privatna tožnika mogla upirati svojo trditev, da sem baš nanja bil mislil, ko sem navajal omenjeni zgodovinski citat z ominozno besedo: Gesindel?! Tedaj, gospodje sodniki, nihče ni imenovan, nihče ni direktno označen, nihče nima pravice, pritoževati se, torej je razsodba prve instance tudi v tem oziru po polnem ničeva.
Ali zastopnik tožnikov si je pomagal z neko nedolžno zvijačo. Prebrskal je ves članek ter v njem v istini našel pridevek: „Finančni veleum ljubljanskega mestnega odbora." Sedaj je bil gotov s svojim dokazom, kajti po njegovi argumentaciji je „finančni veleum" v našem mestnem zastopu jedino le zavarovalni agent Ivan Hribar, ergo meri tudi citat nanj, v citatu nahaja se psovka: Gesindel, tedaj je Hribar razžaljen in bivši urednik „Ljublj. Lista" je kriv prestopka po § 496.!
In vender je vse to umovanje čisto jalovo, skoz in skozi piškavo, kar bodem takoj dokazal. Pač bi najprej še nekoliko osmešil drzno trditev, da „ finančni veleum" ljubljanskega mestnega odbora nikdo drug biti ne more nego baš zavarovalni agent g. Hribar. Proti trditvi, da ima omenjeni gospod izključni monopol finančne vede v naši mestni dvorani, ugovarjati bi moralo pač vse mestno starešinstvo; zlasti načelnika finančnega odseka, prejo g. dr. Mošč, sedaj g. Vaso Petričič, se bodeta težko strinjala s tem, za ostale mestne od-borniko malo laskavim komplimontom. Toda tudi v tem slučaji, ako bi g. Hribarju v istini pristajal ta epitheton ornans in če biravno njega hotel zaznamovati s tem pridevkom, ne bi imel nobene prilike, tožno pot nastopiti proti „Ljublj. Listu".
Kajti članek: „Čestivreden novinar" obstoji iz dveh strogo ločenih, po vsebini in vnanjosti ločenih odstavkov. V prvem odstavku, segajočem do končnih besedic: „njegovega glasila" polemi-zoval sem proti „Slovanu“, ki je z neistinitimi argumenti hotel pobijati uvoden članek iz mojega peresa, kojega je bila prijavila praška „Po-litik". V tem odstavku nahaja se izraz: „fi-nančui veleum"; ali ta odstavek ni inkriminiran in tedaj tudi ne more biti substrat kazenske obravnave. V drugem odstavku pa, kateremu je do-
stavka jela se je hudobno in hripavo smejati. Nineta je plahoma obstala, in grozen čut se ji je polastil srca, ko je babura klepetala. „Saj bode prišel — nadaljevala je starka — pa bode tudi zopet šel; in potem pride drugi, tretji, četrti; iz jedne roke v drugo 1 Necega dne pokaže se pa prvi sivi las na glavi. Fej te bodi, s tako staro, obrabljeno osebo pa le proč! Nihče ne mara več zate, povsodi se te ogibljejo — surovosti namesto priseg ljubezni. Potem si pa išči kruha na stare dni. Roke so se odvadile dela. Zato se udiraš vedno globo-keje, globokeje, doli do cestnega tlaka, do podkapa! Gospica, gospica, kupite cvetke, to Vam prinese srečo! Ko sem bila mlada, peli so dijaki pod mojim oknom: Blonde, blonde, belle enfanll in najlepše rože nosila sem na prsih. Tudi sedaj nosim še rože, pa tukaj — vriščala je starka, z roko tleskaje po životu in po raztresenih cvetkah — mladost mi je zvenela, a rože moje so še sveže! Lepa gospica, kupite šopek!" — In starka je s tresočima rokama zgrabila nekaj rož in jih ponudila deklici.
Nineta postala je bleda kot zid. Nepopisna, nezmerna tišina zašla ji je bila v dušo. Hitro se je obrnila in stekla proč, kolikor so jo le noge nosile. Brez sape do-
tični citat naravni zaključek, sem spodobno zaznamoval onega meni sicer osebno čisto neznanega pisuna, kateri je v „ Slovanu" perfidno poročal o drugi seji lanskega deželnega zbora. Tli pa treba, da nekoliko razjasnim svoje stališče.
(Konec prihodnjič.)
— (Nj. veličansto cesarica) sprehajala se jo v četrtek v Miramare po graščinskem parku: spremljale sta Nj. veličanstvo princezinja Aglaja Auerspergova in gospodičina pl. Majlathova; pozneje pa je šla tudi peš v Prosek, kjer je obiskala cerkev. V grad se je zopet vrnila ob 1. uri. Jedno uro potem peljala se je po morji proti Devinu. Ob 4. uri 25 minut se je vožnja prenehala. O nameravani vožnji v Pulj, oziroma v Eeko še ni nič gotovega določeno. Možno je, da se bode Nj. veličanstvo cesarica peljala, če sploh misli tjh iti, po morji, a je tudi možno, da rajši po železnici. Tudi še ni za gotovo določeno, če obišče Nj. veličanstvo žrebčarijo v Lipici.
— (Gosp. prof. Šuklje) otide, kakor ču-jemo, jutri popoludne ob 3. uri s poštnim vlakom na svoje novo mesto na Dunaj.
— (Slovensko predstavo) nDanes bomo tiči!" (Einen Jux tvUl er sich machen), burko s petjem v štirih dejanjih, po Nestroyi poslovenil Ivan Železnikar, priredi dramatično društvo jutri v nedeljo, 25. t. m. IJloge so, kakor izvemo izza kulis, jako srečno vročene; upati nam je tedaj zabavnega večera.
— (Katoliška družba) ima prihodnjo sredo, dnč 28. t. m., ob 6. uri zvečer v svojih prostorih letni shod.
— (Hymen.) Dne 21. t. m. poročil se je v Kranji c. kr. gimn. profesor g. Josip Hubad z go-spodičino Ivanko Pavšlarjevo.
— (Gosp. F. Stajer) je te dni kot novoimenovani notar za Metliko prisegel v Gradci ter se potem takoj podal na svoje mesto; istotako je iz Maribora tudi užo prišel na svoje novo mesto v Idrijo g. c. kr. notar Makso Ko s er.
— (Čitalnica v Šiški) priredi slavnostno besedo in ples v ponedeljek dne 2. februvarija 1.1. v spomin Valentina Vodnika v Koslerj e vi pirnici. Spored: 1.) B. Ipavic: Ouvertura „Tičnik“, svira vojaška godba c. kr. pešpolka baron Kuhn. 2.) Nedved: „Pozdrav“, možki zbor. 3.) Gregorčič: „Kmotskej koči", deklamacija, gospica Košenina.
4.) Stegnar: „Naš mešani zbor", mešani zbor.
5.) pl. Donizetti: Tercetti iz opere „Lucrezia Borgia", svira vojaška godba. 6.) K. Mašek: „Kaj bi mi srce ogrelo", možki zbor. 7.) J. Strauss: Pot-pourri „Prt kraljice", svira vojaška godba. 8.) Hugo Sattner: „Opominj k petji", mešani zbor. 9.) Titi: Serenada za flavto in rog, svira vojaška godba. 10.) „Krojač Fips", burka s petjem v 1 dejanji; poslovenil D. Hostnik. Besedi sledi ples. — Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina za čitalnične ude prosta; za neude 40 kr.
spela je v svoje stanovanje. Smrtno trudna se je zgrudila na tla in Šepetala: „Ne, ne, nobenega druzega, tretjega — jaz sem pač ostudno dekle, in kar sem hotela narediti, je grdo, grdo... Rend odpusti mi!" Potok solz se ji je vlil po licu in proseče je dvignila roki kvišku proti Rendjevi podobi. Potem pa je skočila po konci, hitro slekla svojo lepo creme-obleko in jo jela — trgati na drobne kosce! Nekaj minut pozneje sedela je zopet pri mizi in pisala. Čestokrat pa je položila pero iz roke in se bridko zjokala. Pismo pa se je tako glasilo:
„Moj ljubi, moljeni Renč!
Jaz sem zelo nesrečna in samotna. Imela sem nesrečo s crčme-obleko in sedaj ne morem iti več na sprehod v Champ Elysdes! Hitro končaj svoje študije v Normandiji in pridi v naročje tvoje male, po tebi hrepeneče Ninete.
Postscriptum: Ne pozabi mi kaj lepega prinesti iz Normandije.	Nineta."
Zadnja solza vtrnila se je počasi po licu lepe pisalke, in kakor bi bilo pero tudi ginjeno do dna, padla je iz njega debela, črna pika na papir — karakteristični finale vsa-cega njenega pisma ....	Posl. A.
— (Zmrznil) bi bil kmalo, kakor se nam poroča iz radovljiške^, okraja, Anton Primožič iz Lošenj. Žandarmerijska patrola dobila ga jo 19. t. m. ob 9. uri zvečer blizu vasi Černivca na hrbtu v snegu ležečega. Bil je uže ves otrpnen in brez zavesti. Patrola ga je tako dolgo s snegom drgnila, da se je zopet zavedel, potem pa so ga v nek hlev v Černivec prenesli, kjer se je dalje zanj skrbelo.
— (Iz Postojine) so nam poroča, da so voljeni v odbor tamošnje kmetijsko podružnico gospodje: dekan Hofstetter predsednikom; njemu namestnikom A. L a vrončič; odbornikom dr. Jurij Sterbenec, M. Vičič, P. Gaspari in Špilar.
— (Obrtna razstava) priredi se letos najbrže meseca avgusta v Celovci. Trgovinsko mi-nisterstvo je dovolilo 6000 gld. podpore. Z obrtno razstavo združena bode tudi razstava živine.
— („Ljudsk|e knjižnice") izšel je ravnokar uže drugi snopič, kateri prinaša poučno in kratkočasno povest „Zlata vas“; za slovensko ljudstvo poslovenil Pr. Malevašič. Cena snopiču jo samo 6 kr. Dobiva se v tiskarni Leonovi v Mariboru.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Rim, 23. januvarija. Telegrami iz Cunea, Ivreje in Suze poročajo o zopetnih nesrečah, provzročenih po plazovih; 18 trupel so uže izvlekli izpod snega. Iz Brossaska se poroča, da je bilo zasutih 8 oseb, a rešiti so mogli samo jedno. V Sparonu so izkopali 14, v Moaski 7 trupel izpod snega. V Frassineru so 11 trupel dobili izpod snega. Oblastva, vojaštvo, prebivalstvo, vse pomaga.
Pariz, 23. januvarija. Guverner iz Co-chinchine telegrafira iz Pnumpenh z dne 23. t. m.: Francoske čete so dn6 21. t. m. iznenadile brata kralja s Kambodže, Siratha; izmed njegovih čet so jih pobile 20 mož, drugi so se razpršili ter pustili za seboj prt ljago. Sirotha je baje ranjen.
Washington, 23. januvarija. Odsek reprezentančne zbornice je predlagal, naj se vzprejme postavni načrt, kateri odreduje, da neamerikanski državljani ne rnogo v Ameriki pridobiti si posestva.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 24. januvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih......................83'05
»	»	»	»	srebru....................83'85
Zlata renta........................................106'25
5°/0 avstr, renta.......................................98-50
Delnice n&rodne banke.............................. 865'
Kreditne delnice.................................... 300‘80
London 10 lir sterling.............................123 • 55
20 frankovec....................................... 9’77
Cekini c. kr........................................... 5'	79
100 drž. mark......................................... 60	35
Meteorologicno poročilo.
Gas
opazovanja
Stanje barometra v ram
Tempe-
ratura
Vetrovi Nebo
j Mo-! krina j v mm
7. zjutraj | 741 84 2. pop. | 740'08 9. zvečer ! 740'68
— 8'2 i jzpd. sl. j obl. J
2'0 |svzh. sl.j js. j 0'00
7-8
obl.
>
o
M
O
n,
T3
o
o.
•a
o g OT P a cn a to
m<5 S .H
m
S «
<v
3
F-4	Ch	CtJ
a Js
I 2°
u
o! 3°
s § I
'3	►	j
.§ 'S S w s >
. o o .S .2 J* "3
t/i o
a n
<y t-1 55 .s
'S N rt -
>NJ O O .S W)
Ul
I
G <D »73 d M
E M
O
d l a 2 I s g •£
s-s
r
ifl
» O 03
f3 C3 £
*.QCO
m
. ccT <a a th
‘S
£
«5 bi 5 > rt oj ri f-1 2 A < rt
‘Z? • cL
•i“» 3 CD >C/3 ° S to
Ml) "
i t/3 T
W 03 o) 03 p
N
' c*-T • . f3 &. 2
l * .H . c
„raf.si’§
M t>D rt $
■s fl fl -
>0
VJ1
W
N
Q
•H
?
<N
r3 ^ n >0 s -l 3 3 ._r d
O) <D O
> !t3 o S W) ,
I
r« -	~	.
W {_<	73	03
H 03 p M
£.2 M05 j,a n
03
S-f 1^ MiS i-i
03
O I T3 > . d
rt
-
1
w«s
.s^ra s.s
SS-SP .
'S T3 p
O
^ 71 c
^ rt O I .»
w I
"	>0
>s 1 a s si s '5* p ©
'C 0-(
sS
'cS rt 25 -'S
^ Oj> rt *-< .H M & P-> •
d s rt
a
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine
izgotovlja v mični izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
TKOPFEN
NUR ECHT BEI
APOTHEKER TRNKOCZV LAIiiACH 1 STliCK zo,
J. pl.Wtey, Mar pri pri zlata samorop'
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marij »celjske kapljice
za :želod_ec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: maukanj e slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodca, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucator samo 8 gld.	SvariloI Opozar-
jamo, da se tiste istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu;‘ zraven rotovža na Mestnem • trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava se lejeden tucat.
JSdjuijmarfc
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo Časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču11 s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kaSelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
(8) 1
Pomiihljevo
ribje
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr., 1 velika 1 gold.
MT* Salicilna ustna voda
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila z dežele izvrše se tekoj v lekarni pri,.Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
c. kr. notar
zagovornik v kazenskih stvareh
odpre	(12)	2—1
v torek dne 27. januvarija 1885
svojo pisarno
v Metliki
v graščini viteza dr. J. Sawinschegga.
V našem založništvu je izišel na svitlo
M, pomnoženi natis:
Poezije S. Gregorčičeve,
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
i
11
i
pivo
v steklenicah.
priporoča
Mayerjeya trgovina piya v steklenicah
jljfij	V Ljubljani. (1) 51—4
ilffi
1'
nL’l
i
1
m
ni
Ufi]
rili
Balzam zoper ozeblino
od dr. Marinellija
izdeluje G. Piccoli, lekarničar „pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta,
Najboljše in najsigurniše osvedočeno sredstvo zoper ozeblino. (109) 15—7
**^^Steklenica s kopellšnim praškem 80 ^T'
V založništvu nažem je ravnokar izišla na svitlo knjiga:
»D »;
UL,«™.
Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseli stanov.
Nabral
Anton Brezovnik,
učitelj.
12 pol v 8‘. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ip KMimajr & Fei. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ic. v. Kleinmayr & Fed Bamberg v Ljubija