Poglejte na itevilke poleg naslova za dant ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Telephone; CHelsea 3-1242 No. 107 — Stev. 107 List slovenskih delavcev y Ameriki. — Seči* CI— Mttter September ZSth. 1»40 »t tbo Pomt Offlcy M New York. N. ¥„ under Act of ConfreM of March 3rd, 187». | \ I M WWU V«( KOT ,i<) HA pAN DOBXVAT* * i C "GLAS NARODA" 1 i J PO POŠTI NARAVNOST NA IM1 SVOJ DOM (izTx«ail mM. 11| | * ^^ aedelj tn praznikov)* i :: Čitajte, kar Vas urnimi It ■ ^ ^1 NEW YORK, MONDAY, JUNE 2, 1941 — PONEDELJEK, 2. JUNIJA, 1941 Volume XL1X. ~ Letnik XLIX. NEMCI ZASEDU KRETO Nemci vjeli 10,000 Grkov in Angležev; velikanske izgube Za Angleže je zelo težka iu žalostna, četudi ne nepričakovana vest, ki prihaja s Krete in ki naznanja, da se je po 12-dnevnih najhujših bojih odpe-ljaJo z otoka 15,000 angleških vojakov. Angieški vojni urad priznava, da so bile angleške izgube 4težke", nemške pa "velikanske". Poročilo iz Kaire prave, da se je v Egipt pripeljalo nad 10,000 angleških vojakov a Krete. Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da je bilo v bojih na Kreti vjetili nad 10 tisoč Angležev in Grkov. Nemci in Italjani so sedaj v popolni posesti Krete. Italjani so pred dnevi izkrcali svoje čete na vzhodni strani otoka in so pričeli prodirati proti zapadu, od koder so prihajali Nemci. Konec je prišel, ko ste ye obe armadi osušča združili pri Ierapetri na južnem obrežju Krete. Nemci bodo sedaj najbrže vdariK na Ciprus in ko ga bodo «arvzeli, bodo mogle nemške in laške ladje dovažati vo- Angleži zavzeli Irak Princ Abdul! Illah, kateregta je pahnil s prestola 4. aprila Rdšid Ali Al Gailani, je z ae-roplnnom dospel v Bagdad ter postavil Angliji naklonjeno i vlado. Iraška armada se je podala in včeraj ob 6 zvečer je stopilo v veljavo premirje, po katerem so Angleži dovolili, da sme 30,000 iraških vojakov obdržati orožje. IPogoji premirja so naslednji: 1. Iraški vojaki se bodo vrnili v svoje kraje kot v mirnem času. 2. V jet i angleški vojaki bodo takoj izpuščeni. 3. Nemški in laški vjeti vojaki bodo internirani. 4. Iraške vojne ujetnike bodo Angleži izročili princu Abdul Dlaliu. Angleži bodo sedaj Sirijo, ki je francoski mandat, razglasili za s-ovražno državo, ker, so Nemci v deželi na delu. $25,000,000 POŽAR V NEW JERSEY-U V soboto proti večeru je pričelo* goreti v velikem skladišču v Jersey City, N. J., blizu pomolov ob Hudsonu. •Na tem kraju je več velikanskih skladišč, v katerih je bilo mnogo blaga namenjenega za Anglijo. Požar je uničil vsa poslopja v obsegu četrt milje. Popolnoma je bila uničena staja za. ži-jake in vojni materjal za na-j vino in skladišče mrve Jersey pad na Sirijo in dalje v Irak. City Stock Yard Co., osem-Tedaj bo pretila velika nevar j nadstropna kašča, poslopje nost Sueškem kanalu in vsem1 požarne brambe, veliko skladi- sredozemskim krajem, ki so v posesti Angležev. Aleksandri -ja v Egiptu je oddaljena od Krete samo 400 milj in taka razdalja za nemške velike bombnike ne pomeni mnogo. A ko bodo Nemci tudi v bodoče imeli take uspehe, kot s o j jih imeli do sedaj in najbrže jim bo sreča še dalje naklonjena, ker so pokazali, da i-majo v zraku velikansko premoč nad Angleži n ravno tako tudi v vojnem materjalu, — tedaj bo zadan Angliji v Sredozemlju hud udarec, kajti prebita bo angleška blokada na vzhodu. Iz bojev za Kreto je razvidno, da. Nemci prav nič ne gledajo na to, koliko aero-planov ali vojakov* izgube, samo da dosežejo cilj, ki so si ga določili. Angleži priznavajo, da so zmago na ICreti dosegli nemški strmogiavci, ki so neusmiljeno bombardirali angleške bojne ladje i n vojaške koncentracije, tako da so mogli padak-d pristajati na otoku. šče mlekarne, najmanj 9 vla- čiluili ladij, IG tovornih železniških voz in dva avtomobila. 'Zelo je bilo poškodovano veliko skladišče Erie železniške družbe in njeni pomoli ter dve tovorni železniški postajališči. Zgorelo je mnogo surovega gumija, petroleja, alkohola, žganja, mnogo kemikalij in več raznega drugega blaga. Gasilski načelnik Frank Er-fle je odločno zavrnil domnevanje, da je bil ogenj podtaknjen v sabotažnem namenu. Površno cenjena škoda znaša okoli $25.000,000. PAPEŽEV MIROVNI NAČRT Pčeraj je papež Pij XII. v svojem govoru po radio razvil načrt za stalni svetovni mir. Obsojal je komunizem ter rekel, da je privatna lastnina potrebna, za dostojanstvo vsakega posameznika kot za pro-speriteto države. Papežev načrt vsebuje naslednje poglavitne točke: ]. Bolj pravična razdelitev zemeljskega bogastva. Se nekaj mnenja nemških časnikarjev Po nemškem mnenju so v govoru, ki ga je imel prejšnji torek zvečer predsednik Roosevelt samo tri točke, ki zaslužijo, da so omenjene in si^ cer: 1. Roosevelt je govoril ob navzočnosti zastopnikov juž-no-ameriških držav in jih je samo hotel pridobiti za skupno jati z boji na Kreti'—tako strašni so 'bili. Angleški vojaki so več dni prihajali v Kairo, nekateri celo bosi, izmučeni in raitrgani ter le za silo obvezanimi ranami. "Srečni smo, da smo pobegli," pripovedujejo, "toda pustili smo mnogo s vojih tovarišev ubitih, ranjenih ali pa vjetili." Ko so Nemci neprestano Pokazalo pa se je tudi, da se* podirali proti jugu je^ ang^e- bojne ladje ne morejo zadostno' *enera Bf™r? braniti proti bombnikom. I ^ril na^lo izdelal I načrt za odhod. Vojaki so do-Angleški vjaki, ki so prišli( bili povelje, da se aberejo pa v Egipt s Krete, pravijo, da nekem tajnem kraju ob obre-se boji pri Dunkirku in na žju, medtem ko so sadnje stra Grškem ne morejo niti primer- že odbijale sovražne napade. stvar. Nemčija pa je mnenja, da vse latinske republike ne odobravajo predsednikove g a govora. 1 2. Roosevelt je hotel ameriškemu narodu pokazati, da mu preti nevarnost od strani Nemčije. Nemčija pa je ponovno ■zatrdila, da proti Ajneriki ne goji nikakih sovražnosti in da je ne namerava napasti. 3. Edino, kar je predsednik Roosevelt povedal, je dejstvo, da so Angleži izgubii že mnogo več Ladij, kot pa so sami priznali. _ Bivši kajzer nevarno bolan Bivši nemški kajzer Viljem, ki je praznoval 27. januarja svoj 82. rojstni dan, je bil že lani zbolel na črevesju, pa se 2. Spoštovanje delavs k i h pravic. 3. Svetost i n blagostanje družine. Papežev načrt za mir se stri-nja z načrtom predsednika Roosevelta, katerega je oznanil po radio v torek prejšnjega tedna in z vojnimi cilji Anglije, kakor jih je povedal vna-uji minister Anthony Eden. POSLEDICE SUŠE SE 2E OClTUJEJO Vsled suše so poseibno prizadeti nekateri okraji na osrednjem Zaipadu. — Revne družine ne bodo več dobivale masla. — Prašičev bo več in bodo težji. Poljedelski tajnik Wickard I>oroča, da njegov d epart-ment ne bo več delil masla med revne družine, kajti predvsem je treba preskrbiti Veliko Britanijo z raznimi mlečnimi produkti. Maslo je bilo doslej eno tistih živil, ki jili ni bilo mogoče sproti prodati in se ga je nabrala v skladiščili velika o-bilica, zdaj* ga pa nič več ne ostaja, kajti vzhodno od Missi-sippija se je pojavila suša, kar je zelo neugodno vplivalo na mlečne pridelke. Maslo se je zadnji čas precej podražilo, kar je treba v prvi vrsti pripisati znižani produkciji mleka ter čedalje večje povpraševanje Angležev po siru in kondenziranem mleku. Suša se je pojavila predvsem v t i stili srednjezapadnih okrajih, kjer se farmerji večjidel bavijo s pridelovanjem koru -ze, živinorejo in kokošjerejo. Po Wickardovem zatrdilu suša še ni tako preteča, da bi s e bilo bati splošnega pomanjkanja živil, kajti koruze in krme je še izza prejšnjih let toliko ostalo, da bo mogoče nadomestiti vsak primanjkljaj. Nadalje poroča poljedelski tajnik, da se je prašičjereja znatno »izboljšala. Vsled velikih vladnih nakupov se je ce- Inozemci v internaciji V internacijska taborišča so odvedli 233 Nemcev in 223 Italijanov.. — Večinoma so mornarji z zaseženih ladij. nali na očeh. Leta 1935 je odstopil kot kralj ter prepustil prestol 11 letnemu Anandi. V Angliji je imel krasno palačo ter štirideset služabnikov. Iz siamske državne blagajne je še vedno dobival poldrugi milijon dolarjev na leto. Kot siamski kralj je imel razne vi-sokodoneče naslove, kot napri-mer "bratranec sonc^*% *4brat meseca", "potomec velikega boga Hudbe" in "lastnik štiriindvajsetih dežnikov.'' Bridges je bil član IWW Harry Bridge*, voditelj CIO pristaniških delavcev na zapa-dni obali, je tekom deportacij-skega procesa priznal, da je bil leta 1921 nekaj mesecev clam "Industrial Workers of the'World". To priznanje bo zanj usodnega pomena, kajti IWVV je na glasu kot ena najbolj radikalnih Organizacij. - Bridges, ki ni ameriški državljan, bo deportiran v Avstralijo, če bo spoznan krivim. na med lahkimi m težkimi pra- %____ ... . ____ . v, -r» - i - i kovnounijskega kongresa sici izenačila. Povprečna teza prašičev se je povečala za deset funtov, vsled česar bo letos precej milijonov več svinjine na razpolago. Predsednika je zmerjala V New Yorku je vprizorilo nekaj oseb pred stanovanjem koingresnika Edelsteina "mirovno demonstracijo". Ob tej Meany bo delegat Predsednik Ameriške delavske federacije William Green je naznanil, da j e Federacija dobila •vabilo Angleškega stro- ter da bo poslala v Anglijo kot svojega delegata tajnika-bla-gajnika Georgea Meany-a, *bivšega predsednika newvor-ške državne Delavske federacije. Odpotoval bo prihodnji 'mesec. Spremljevalec mu še ni bil določen. je krnaJu dobro popravil zdaj priliki je 18 letna Hil f6 lit? ^leZen.1Vrn!la v| da, Appel zmerjati predsedni-hupi obhki. Zdravniki nimajo ka j^^t* in njegova pro_ vec dosti upanja, kajti hrane I klam&ci^ polidgt j(> jfj nekaj Vlada je dala prepeljati z Ellis Islanda v New Yorku 233 Nemcev in 223 Italijanov v internacijska taborišča v North Dakoti in Montani. Sko-ro vsi so mornarji, ki so bfti zaposleni na nemških in italijanskih ladjah, katere je ameriška vlada zasegla, da prepreči morebitna sabotažna dejanja. S Ellis Lslanda so jih privedli v Jersey City z ladjo, od-tani so pa odpotovali z vlakom. Nemce so poslali v Fort Lincoln, N. D., ter so prvi inozemci, ki so dospeli tja. Cilj Italijanov je 'bil Fort Missoula v Montani, kjer je že 645 njihovih rojakov. Zdaj je v treh zapadnih in-teraa»ijskih taboriščih približno 1500 inozeincev. 'Tretje taborišče je v Fort Stanton v New Mexico, kjer je posadka paruika "Columbus". Justični department nadalje naznanja, da je bil imenovan za nadzornika vseli treh taborišč N. D. Colaer iz E1 Paso, Texas. Na Ellis Island so pripeljali prejšnjo sredo nemškega državljana in bivšega nemškega diplomata dr. Kurha H. Rie-tha. Časopisje je poročalo, da je dospel v Združene države v namenu, da nakupi petrolej-ske zaloge v vzhodnem delu Evrope, ki so ameriška* last. Za referenco je navedel ime Walterja C. Teagle-a, pre-" sednika nadzornega s v e't a Standard Oil of New York, toda Teagle je rekel pozneje, da Rietha ne pozna. Na Ellis Islandu je bil pridržan brez varščine, in bo proti njemu uvedeno deportacij-sko postopanje. Vatikan se zgraža nad modo Vatikansko glasilo "Osser-vatore Romano" se zgraža nad najnovejšo žensko modo. — Vojaki umirajo na bojišču, ženske pa hodijo razuzdano oblečene ter jih ni sram kazati golih kolen in golih rok. Najbolj je pa obsojati, ker tako oblečene ženske hodijo v cerkev. Na nobenem posvetnem dvoru bi se ne smele pojaviti v taki obleki, v cerkvi pred božjim prestolom pa delajo pohujšanje. AVSTRALIJA JE POSLUŠALA ROOSEVtLTA Govor, ki so ga Avstralci poslušali pri kosilu, je po celi Avstraliji izzval veliko zanimanje. Po -vseli mestih so stali ljudje po ulicah in mestna uprava, je poskrbela, da so zvonč-niki raznašfrti predsednikov govor, tako da o posvetili več časa pevskim vajam za koncert, ki s? je vršil par tednov prej, s predstavo pa ni bilo umestno odlašati radi po«neijše vročine. Iii .vendar so dolge skoMnje za čimvečrji l uspeh dramatične prireditve neobhodno potrebn* celo pri profesionalnih igralcih in tam-holj pri diletantili. Pri prestavah je vselej tako, celo po največjih gledališčih in med najboljšima umetniki. da eni igralci »grajo bolje nego JJtrugi, zato je za poročevalca sitno, če -nekatere pohvali, pri dnugth je zamera. Vendar pa bodo ostali so-igra'toi oprostili mojemu priznanju, da najbolj neprisiljeno in naravno, s pravilno, nik.oli ne pretibo govorico, je igrala v glavni vlogi Micike. '^fargaret Bobnar, zares prarvi igralski talent. . Škoda le, da ni bilo večje udeležbe. govorih razodeli svoje ideje in nazore glede skupnega delovanja za vsestranski napredek -našega -slovenskega naroda v Združen ill državah in istotako za pomoč našim onkraj morja. Na£a slovenska domovina je zasužnjena in kdove, ako se bo še.svotbodno razlegal glas. naše mile slovenske pesmi, kajti itaiijantfke obljube glede alov. jezika in šol niso (po dosedanjih j&ušnjah), vredne počenega gr,osa; pa naj naša pesem potom radija, toliko boTjj krepite odlmeva sirom «iaše nove domovine. Slovenski radijski program. Pred igro je nastopB na odra in imel nagovor na občinstvo znani glasbenik Mr. Rožanec iz Strabane, Pa., radi obnovitve slovenskega radijskega pro-graipn ob nedeljah v našem mestu. Prej je bilo to skoro samo na ramah Mrs. Skerlong, on pa nam je ratzvij načrt, potom katerega delo in 5-dnevni teden. To je .vse lepo in iprav, ali vprašanje nastane, koliko koristi bodo imeli od tega povišanja, kajti ne le da se boj črni demant podražil za 20 do 25 odstotkov, pač pa so cenej se jele višati drugim življenjskim potrebščinam. Ako naj delavec kaj ima od povišan ill mezd, je potrdbno, da vlada kolikor mogoče kontrolira cene blaga in tako prepreči nevarnost velike draginje- kar je isto kot inflacija, malovreden denar. Res je sicer, da splešne visoke delavske plače in zelo ceneno življenje logično ne morejo iti roko v roki, ali neko zdravo, jjrav;o razmerje ali ravnotežje med obojim mora in zanfore se vzdržati, ker le na ta način je možen visoki življenjski standard, ne satmo med lakozvano delavsko £fri--lokracijo. ampak za proleta-riat v splošnem. . AU6 te nimate Blaznlkove Pratikfl za leto IM*. jb lahhu dobite Dri zastopniku "Glasa Naroda" t Vaši naselbini. ali pa naravnost od KnJIcarne Slovegie Publishing Cq, 216 W. 18th. Street. New York. — Stane 25 cento'. DVOMIM, CE »O DRŽALO Pravica za vse. — Vnajvočji pittsbuitški bolnišnici West Penn Hospital, dbstoji že mesec iii pol splošen; štrajk, ne morda med bolniki za nipje pristojbine, temtvoč okoli 300 uslužbencev se botl za tnalo večje plače, takozvane "-living wa^fes." "To je neka j, nezaslišanega, in take stavke bi morale biti prepovedane." se je slikalo od ene ajj druge strani. Well, jaz ne urnem, zakaj,bi ti uslužbenci, m«d katerimi so budi dhi-žinski- ooetjey mpraii garati za sramotno n tzkp plače kot so še po nekaterih takih zavodili, in bi se jim kratila pravica po-s luži ti se edinega sredstva za dosego dostojnih življenjskimi pogojev. Vsak delavec je vre- Darilo za junijsko nevesto • i ^ ■ ^ ■ s i H M h ti H H ## H KUHARSKA KNJ3K1A: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo^Jfef^* (l^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*^! m Lepa knjiga Je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nate domove, odprimo ji srce . . . (Fiužgar) ZI VI VIRI Spisa; IVAN MATIČIČ I _________________ [JIGARNI SLOVENIG PUBLISHE^G 00. m West lath Street ; ^ New York, N. Y. Recepti so napisani v angleškem jeziku; ppnekod pa soi# tudi v jeaku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi JJ Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za * T kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvefbati in.1 T izpopolniti. fr Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgilr poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem, slovanatvu do dnnagnjega dne. Knjiga je verno zrcalo našega ft v Ij en j a ln trpljenja, in kdor jo prebjere bo vedel o SLovencih več kot on more nuditi katerokoli nate zgodovinsko delo. DED — je ZEMLJO otrebil, zoral OCE — jo je posejal in cledal bojno njeno rast S.1N- je zorel med teil^ba klasjem VNUK — se je dvignil prqti beau novega __ 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VEZANO Cena s2. Poštnina plačana Avtor knjige je If AN MATIČIČ, k| je spisal splošno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH _ ■ . % ^ % % % ^ ^ Biarocite pri ^ KNJIGARNA «Glas Naroda" 816 WEST 18th STREET -------------------------------------- YORR. N. den «vojfga pačila, in tem bolj taki, ki delajo po najvaž. nejHih napravah človeške dru-al>e, >aj vendar bolnišnice letno ohranijo stotrcoeeni drago življenje in vrnejo ljubo zdravje. * * * Smrtna žetev. — . Rudolf Mtsnar, dobro poznani krojač, po zapadni Pennsvlvaniji, se je zadnji teden nrudil v Olevelan-du. O. j>ri pogrebu »?vojega brata Franka, ki je dne 19. maja preirihral po daljšem bolehanjil na ol>i«tih. Rodil se je pred 60. leti v Sabonjah pri TI irski Bistrici, v Ameriki pa je bival 32 let ter bil po x>oklicu umetniški mizar. Tu o^tavlja dva brata in eno sestro M'iciko. v *tai i domovini, ter dva sinova. Franka v starem kraju, Stanislav pa se nahaja nekje v Broo*klynu, N. Y. za katerega pa ne vedo naslov, zato naj se ■zgla>a, ali če kdo drugi zanj ve, pri Rudolf Messnar. 4921 Butler St., Pittsburgh, Pa. — Pokojni naj v miru počiva, o-staikn pa moje ^ožalje. • . * * » ' Relativna ljubezen. — Ho- teč .zaključiti to kolono, pa ni i pride pismo od nekega rojaka iz Camionsburga, Pa., katerega vsebina se g-lasi: "Cenjeni Buko^'inski: —We tvoje "Kotičke" s zanimanjem preči tam in kajpak tudi tiste-era sem o Einsteinovi relativni teoriji, ali z«iaj tako vem, kot prej. Trdiš, da je naša zenv 1 jo bblj gladka kot bilijaixina kregla (le kdo ti to verjame, saj vendar nisem slep in tudi čnt tipa imam dobro razvit), in misHiiš, Ida si s to absurdno primero razložil ta nauk? Ali se ne bi niK^rel malo ja-neje izraziti? To je eno, In, drugo, jaz imam že več.časa nadležen revmatizornj, katerega ne morem na noben način iznebi-ti, zato te v praŠam, če bi se ta V. primeri z vojaki po dru-gili državah, živi ameriško vojaštvo v pravem raju. Navaden rekrtffc dobi po eno-ipdvajset dolarjev na rnebec, po nekaj mesecih mu je zvišana plača na trideset copakocv, hrano ima iaborno, unifonno lepo prikrojeno, dela pa tudi ne posebnega. i'o rekrut sliši kakšno nev-šeščno, pride ponavadi iz ust sarženta, ki mu j e neposredno podrejen. iNedavno sem pa bral, da se je arinadno vodstvo za rekru-te, še bolj zavzelo ter zapovedano saržentom,. da morajo biti ž njuni uljudni in prijazni ter jih ne «mejo žali!ti s klet vino iji z besedami, ki se jih ljudje v dostojni družbi običajno ne poslužujejo, Z eno besedo — armaduo vodstvo je prepovedalo saržen-tom kletev in preklinjanje. Baš zalo sem tudi naslovil današnjo kratko razpravieo z besedami: "Dvomim, če bo držalo." Znan jui je namreč slučaj, ko ^taka preiioved ni držala, in skrivnostna relativna teorija d:;la uporabiti kot zdravilo T.i radi tega mislim, ker obe imeni ste tako drugo dragemu podpbni: revmatiaem, relativi-zem. . Odbovor: Hotel stm reči, da biljardna krogla je bolj gladka od zeirtelj.«ke oble le relativno, to je z ozirom na njeno ogronlno velikost. Ako zgi-a-de novo asfaltno cestoc pravimo. da je gladka kot steklo, vendar ta gla^Jikost ne zadostuje za sobna tla. In če tesar ali miizar napravi v >obi vložen parketni tlak iz trdega lesa, ga ugladi, zvarniša in spoliša, zopet ta gladkast ni zadostna za kos dragega pohištva in še manj za kako fino majceno rezbarijo, Čimcvečji je predmet, tembolj je lahko rol>at in vendar dovolj gladek, in čim manjši, bolj mora biti uglajen, da je res gladek. Ako imaš lepo hišo, nov avtomobil in še nekaj tisočakov na banki, si zelo bogat v pri-, meri s pocestnim potepuhom aid pravi berač napram Rocke-fellerju in drugim njegove sorte. . Nadaljevanje na 3. strani. ~f- - - — V JUGOSLAVIJO ni vec mogoče pošiljati denarja. Tž* odredba pa bo samo začasno v veljavi. Še vedno pa je mogoče pošiljati denar v Ita- , 3 ,, , V , DARILNE POSILJATVE v ITALIJO .5t LIR IM LIK S00 LIR „ m mi „ V LIRAH: 9ZJB &00 LIR-- 1000 LIR .... .. »43.00 f 9.U SOM LIB___$89.00 ZARADI JSKDANJEGA POLOŽAJA V RVROPL pri. Poroko, da ft vrt darilne poiHjatve pošlje potom CARLE ORDER. Na ta način je denar najhitreje izplačan. — Za, Cable »rde* je tf«** powb«j plaiafl Valed razmer v Evropi ml mogoCe v Itajijo nakazati denarja v DOLARjllH, tfmvei na?T Urah. SLOVENIC PUBLISHING CQ. : POTNlill ODVILI! i :; 216 West 18th Street, New Y o^r k ta slučaj sem vam &klenil danes 'povedati. Kakor že mnogo let prej in prav do svetovne vojne, je bil štacijoniran v Trstu 97 inCan-terijski pešpolk. , Ker je bila stara vojašnica v .osrčju me: ta inendtt premaj-h^ja, je bi|o nekaj konipanij v rojan^ki vojašnici, ena: ali dve pa v bližin novega kolodvora. V Rojann je bila tudi 8. kompanija, ki ji je koniandi-ral stotnik Jia'bicht, dočim sta bila oče in m$ti kompanije računski narednik Gabrovšek, doma nekj^ oar po in hipoma izvjekel glavo iz razpoke. Ko je zagledal pred ,seboj na daljnem konca rdeči pasji jezik, ki je visel izm^d belih zob, je stegnil desno zadnjo nogo nazaj. Obstal je. Id'es-no zadnjo nogo upognjeno v "bedro in t repni z očmi. Brki so mu drhteli, uhlji pa se pritiskali ob skrčeni vrat. &ii>a je spet skrtnila in .se zaobrnila, Kuncu je potegnilo kožo po trebuhu kvišku, v klobčič kože in dlake, ki »e je nabiral ob koivou «ibe. Šiba se .ie v nosič zavrtela. Kuncu se je koža v bc-drnem upogibu napela.. Fantič je zaklel. Udari! se je z bokom ob zadirek čs>ri. To-■<*otno je revknil in zastokal: "A««!«!" Penije mahoma sunil gObec v luknjo in zalajal. La-ianie je odn*evalo po rovu, da je dlaka na kunčevem vrafrn ^trepetala. Kunec. ,ie zaprl oči. in (giavn »e mu, je poniknila, Močni duh pasje sape g« j* dušil. Fant je globoko d ill nil in poskusil 5*l>o -pet zavrteti. Potne roke so nun spodrsevale PO ^uhi vr-bovini. Šiba je bila preveč o-koma, da bi se vrtila. Kutfec je inuel kožo po vsem životu, tako napeto, kakor je napeta koža na bobnu. Kretrjplji d<>-«ne zadnje noge so -se mu oprijemali. eeri s tako,, silo,'da so -^e mu na konceh skrhati. Pes ie vzdignil glavo in stopil nekaj korakov v stran, da je povohal jfi l&te I?P Čer].. Potem je spet prišel k luknii. rtviamjl levo sprednjo šapo in sklon)! glavo po strani, i Fant je zlagana in previdno Jugoslovanska vlada začel šibo vleči. N,el^j,trenut kov jo je vlekel:, tako po malem, da kumec ni čutil, kako ga vl^če. Kar,'na lepem pa mu je desna zayinja noga, ki je nosila težo oel^ga taleča, praskajoč zdrsnila nazaj, in nato votlo udarila- .jCeio Ulo uiu ie začelo polzeti in butati ob čer. s prednjimi nogami pa je v tenia grebel po tleh. Pustil se je počasi vleči naoaj, ker je bil preveč zbegan, da bi se uprl. Pes je vohal pri svoji luknji skrnja patsljivo, potlej pa ne-počakano. Zazdelo se mu je* da hoče kunec uiti. Zdrvel je preko skale k fantiču, bevs^al in. zrinil smrček med fantičkov obraz in luknjo. Potem: je zacvilil in se pognal nazaj k svo-tii luknji. "Kunec je bi! približno en čevelj od fantičkih rok pri kraju luknje, ko se je šiba zataknila v špranjo tam. kjer je skala slonela na poSdaljšku čeri ravno v žrelu rova. Fantič je zaklel in ši»bo potresfl. Šfba pa se ni dala premakniti. Za- iDqpisništyo tcentral. Pres-biroa obvešča, da je na Bl/iž-njem, vztalu, v sedežu kraljevine Jugoslavije, sestavljen centralni pre®b#ro, kateri je pričeli -z rediuim izda van je in svojih poroči). Qentralni Pres-biro javlja sledeče: Vojni kaibinet predsednika jugoslovanske vlade generala Simoviča, izvzemjši malih spre-ntien^b, je isti, kot je bil sestavljen v,Beogra!dotno?t omenje- nih prvakov je izra^ in. od.o- bravqnje vlatranke dr. Miloš Tu-pnn.ijn, generalni tajnik Demokratske stranke Božidar Via jič, generalni tajnik Slov. ljudske stranke, Gaferovišek, predstavnik slovenskih naprednjakov. dU'. Cok in-izvestno Število bivših s:natorjey in narodnih poslancev ter javnih delavcev, pripadnikov najvažnejših poli-t-čnin strank. VA2N0 7+A NAROČNIKE Pole« uamloTa Je »»»Woo do kdaj Imate plafiaoo naroCniBO. fr« Številka pomeni meaec. druga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In atroikov, V p« proaimo. da akuiate naroCol-no pravoCasno poravnati. Pofiljlte nan*nlno naiavnoat nan all Jo pa plačajte naSema zastopuiac * Vaieit kraja «11 pa kateremu lamed ■aatopoikoT, kojlb Imena bo tiskana s debelimi Črkami, ker ab nprk»l-eeol obiskat! tu s pneceiš-nio knpo kunčeve kpže na konici- irtrgal iz rova. Kunec je cunoten. od bolečine lezel naravnost naprej., ne da bi mu jnJo rnar psa. Pes je dčftnaknil "rr*hec. Hep se mu je zravnaj. Oči «o se nvu priprle. Prsi so ran drgetale. PrikaaaJa se je kunčeva'glava. Ted a i je pri-»daiSeno zacvililo in ko so se pasji zobjp sti>*niii v kunčevem vratu, je tiho »k rt nil o. . Ko je fant skočil čez skalp, je pes zmagovito stresal kuo-ca. Fantič je pograbil l^anfa zr zadnji nogi in surovo bno-nil psa v rebra. Pes je apustil kunca in cvileč, stekel naz^j. Faut je vzdignil telo kunca, ki je tako dngetalo, da bi preskakovalo v .sntfrtnih težavah ograde. "Živigo!" je iztisnil fant skozi zobe. Nato je raztreščil kunčevo glavo ob skali. Jugoslovanska vlada je popolnoma eddna in enodušna v >'vojeon bodočem delu in pro gianfa. Ta program je svcflbo-do in neraTtjeljivoet Jugoslavije. Napori vlade so usmerjeni na pripravah za ustvarjanje toga programa. Želi učvrstiti nn pcglobiti veze z Zdniženimj državami in Anglijo, obnoviti voino moč- evakuiranih vojakov. kakor tudi s pomočjo prostovoljcev. Prostovoljci se že priglažajo. Kraljevska vlada, v kateri rn okoli katere se nahajajo najboljši predstavniki Sjhov, Horvatov in Slovencev, veruje v zmago in načpla demokracije in n^niM'ior v-e svoje napore za vstajenje Jugoslavije. . Bcgdan Radiea, šef dopisništva.. u r. : Plutače za pilote "Tribune de Geneve" poro-čr. da so Nemci pripravili na fnrorju od l>unKerquva do Clier-bcurga cel pas tako zvanih "plutač", ki >o namenjene za! reševanje pilotov, ki morajo' zaradi M>vražneg« ognja pristati na odpetem morju. Doslej je naotreč mnogo pilotov utonilo, ker ni>o imeli na razpolago nobenega rešilnega pri-pempeka. Patrulje ter iz vidni-ški čoini jiSi niso opazili v majcenih čolničkih iz kavčuka, eato so navadno postali žrtev morskih valov. . Phitače, ki so jih napravili na podlagi izkušenj za reševanje ibrpJdolonncev. so povezane z jeklenimi vezmi. Naprava (ri|eri v dolžino štiri metre, široka je 2:20 m ter ima, tudi nekakšen slplp, ki meri v višino 190 m. V tem stolpu se naihaja antena za oddajo brezžičnih bizojavk. Na vrhu so plntače pleekane s temnorumeno barvo ter-imajo napis "Za reševanje pilo-tov," Dva velika rdeča križa na belem polju kažeta, da je n;,pra'vu namenjena reševanju, ljudskih življenj. Notranjost plutače je tako urejena* da more brodoloinee v nji preživeti nekaj dni. Vsaka ifaprava ima «tiri ležišča, nekaj perila, hra- _ iycapk^BaUoek way. Žuat Pittsburgh ln okolica, ruilp Pragar Steelton. A. Hren ~ Turtle Greek, Pr. Sehtfrar West Newton, Joseph Joru .. . WISOONStN. ' " Milwaukee, West Aiils, it. AM Sheboygan, WYOMING: Bock 8pringa, Diamond t Ule, Jo* Bottea Ti I* 1 umu parizdob^ sons? avtomobile. Na pariskSi ulicah se bodo;v kratkem zopet pojavili avtomobili. Od zloma francoske vojske dalje je bil avtomobilski promet v Parizu ustavljeni. Toda od 13.000 avtotaksijev, ki ovanja. Kance- I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noc med slovenskimi polhar" — Domen. — Dva prijatelja. U. ZVEZEK: Jnrij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smuko va ženitev. — Klošterski žolhir — o fad Ro-jinje. — Golida lil. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški vajpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Ijči mestnega sodnika — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK; Dr. Zober. — Togoiner. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — PiDa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda bratoma. VOl ZVEZEK: Tvan Erazem Tatenbah. — Bujim se te. — Črtica iz življenja politienega agitatorja. — Telečja pečerka. — Sest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti — c»pom'ni starega Slovenca Andreja Pajka. IX ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grad«;. — Pona-.rejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov...$10 ' POSAMEZNI ZVEZKI $1.50 / Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO. "GLAS NARODA" WEST lHlh STREET NEW YORK, N. ¥. lar Tlitler mu je ob tej priliki j osebno čestital; Ija so Nemci v Poznanju o->no^ali zavoke Mše. "A ne mučite :i i fantov s preveliko učenostjo," je rekel nadvojvoda. "Glavno je da so adTavi in da imiajo dobre u*a-nire. ±)rr.gate so j»a nalanko dišite načrta." Oseimlttneira Fitnuca Ferdinanda so učili veronauka, nemščine, pihanja, 'računanja, zeanfljepisja, zgodovine, franco^či-Jie, risanja, plesa, telovadbe, mečevanja, jahanja plavanja in eksecirenja. Nerau se je učil in nepazljivo poslušal predavanja. tako ua vzgojitelji n ko. vedeli, aLi naj princev <4»e mučijo s preveliko učenostjo," a>i naj jih obremenjujejo z vso nepo-rebno uv^o snovjo predpisanega »načrta. Grof Degen-teld, ki je imel vrhovno nadzorstvo, je našel izhod: učitelji so pcedavati predpisano .-nov, a so prince le zelo vnemarno opominjali, naj sledijo pouku. Nemjogoče je hilo strogo ravnati b temi slabo razvitimi, šibkimi otroki. Nemogoče je bi: lo p opraviti njlah&vo držo telesa, ki je bila za strumne, elegantne častnike muiia Ta, kar prenežna otroška tel-cea so zmerom giožila, da -e z rušijo. Celo O^ou, ki je bil neko-iko krepkejši in je venomer notel in se prekopiceval, je zvečejr pogosto kazal znamenja nerjimosti, . Franc F. rdi nan.1 je b-1 otrok ki ga ni bilo lahko vzgajati. i> jegovt brezizrazne, vodenosinje oči a?o begale učitelje,, ker niso nikoli veueli, ali jih. pazljivo posluša. Mnogokrat j? sanjaril tja v en dan, njegove oči niso razodevale ničesar; včasih je p jsiušal z veliko napetostjo, ne da bi mu bilo videti po oeeb. Katorikrai «a je mahoma pograbila togota. Poskočil je in divje zacepi tal; a.i pa je s prsti, ki so drgetali od bes-lijsti, n.ztigal -zvezek ali knjigo Ce si ga vprašal, zakaj bes-n:., je Ziik.ki-jeno m.nčal i.li pa dal prazen odgovor. Vsako kazen jt spre j* 1 s poudarjenim ravnodušjem. . Še težje j: bilo vzgajati njegoveiga mlajšega brata Otona. Oton se ni nacelan-a ničesar učil Pred vsakim izpraševanjem je odkrito povedal: *'N'e ne znam. nič se nis<'m učil." Vendor so ga vzgojitelji iincfa rajši kakor nuuha tega, resnega mračnega Fianca Ferdinanda. Otonova prešernost je vagojitoije pomirjevala, čeprav so morali marsikaj pretrpeti zaiadi njtgcvid navad. Nekeg! dne so (bili vsi zvezki i i vse knjige liilaaega princa izginili. Po urah in urah jalovega iskanja, ki se ga je udeležilo vse hišno osebje, je Oton smeje se povečal, da jih je sežgal.. Nekoč je v parku pri--luškoval ,»omcnku nekega odgojitelja z zalo mtl&do sobarico, (J ki je m!:ad?n*u častniku obljubTa, da pride ob devetih zvečer * v njegovo ^obo. IV večerji je'šestletni Oton izginil, iskali so ga po vsere gradu, nikjer pa gA n: bilo najti. Ob devetih, ko ie soba.ica prišla v častnikovo sobo in s? je pravkar hotela vdati nj^ovemu r#.:lovanju, je prilezel mali nadvojvoda izpod postelje tei zaijovei: "ifuuu!" Njegov glasni grohot bi bil kmaiu priklical vse prebivalce graJcSu. Vendar se je takoj ne-htl sineiati; .nagajho je pomignil o-uplemu častniku in stekel, i-c da bi ga. biii drugi opazili, v otroško sobo, v svojo otroško posteljo. fl iiaio poletje je osemletni Franc Ferdinand skrivaj slišal razgovor, ki ga je nr*4 oče v sosednji sobi z grofom Degen-feldoin. "Je pač križ," ie rekel oče, "otroci o cesarska visokost." je refcrl grof; *4nekoliko prenežni f-o, ne bolni." 14 Da, hvala Bogu." je vzdihnil nadrvojvoda, "to je res. S tem bi mora! biti človek prav za prav zadovoljen. Če pomislim, da je bila nut i hudo bolna na pljučih. — Nejavno tega se mi je sanjalo, da ie bila sprt tu in mi je zažugala: 'Otroke vzamem s seboj!' To so bile grozne sanje, na smrt sem se prestrašil, tako neznana je biia videti. — Baje se rado zgodi, da otroci podedujejo b i ezen, zato >em v večnih skrbeh. Človek nikoli ne ve, ali ne tiči bolezen v krvi in ne udari danes a!i jutri na dan. Ubogi paglavci! Lepo reč jim je zapustila rajnika!" S široko odprtimi očmi je vlekel Franc Ferdinand n& uho. S široko odiprtimi orini je videl mater, upald'la, jetično ideča lica boiuicc, ki sc je bila z liiračniari pogledom in brez besede poslovila od njega. Mi, predstavniki sledečih hrvatskih, srtuskih in sloven-skUi podprnih rganizacij: Hrvatske B.afcske Zajednice, Sirskega Nar. Saveza, Srb kega Pod|por Saveza, Jedinstvo Slov. Nar. PdJlpome Jod note, Ame- lo, ideje in cilje odibora pred našo in pred ameriško javnostjo. ' Dolžnosti tajništva so. da vodi zapisnike vseh sej glavnega, kakor tradi izvršilnega odbora* da v vodi dopisovanje riške Bratske Zveze. Slovenske med narodnimi sekcijami in Dobrodelne Zveze, Slov. Svobo-j njihovimi centralnimi organi-domislne Podpor. Zveze, Za-jzacijami ter vse drugo de*1 o, ki padne Sle v. Zveze. Slov. Žen- j spalda v njegov delokrog, ske Zveze, Jugoslov. Podpor. Dolžnosti glavnega blagajni-Zve®5 Sloga, in S ov. Podporne ka so, da rekordira pobotnice družbe sv. Da-užine, zbrani na prejemkov in izdatkov od po-iniciativo Hrvatske Bratske samezniih blagajnikov narod- Zajodnice, na skupnem zboru dne 10. jnaja 1941, v Slov.. Nar. don*u v Cleveland, O., v svrho organiziranja skupnega dela za materialno in moralno pomoč našenru. z vojne pregaže-nenru in zasužnjenemu narodu v stari domovini Juga>]aviji. 'Zapopadajoči in razumevajoči težko stanje nabili nesrečniii bratov in •sester v domovini, in razumevajoči njihovo potrebo naše, čini izdatnejše pomoči, smo prišli do soglasnega sporazuma in zaključka, da se združimo skupno za delo v skupnem odboru za to svrlio, ter da s tem hkrati pokažemo našem« narodu v domovini, kake:- tudi zunanjemu svetu, da >mo složni in edini ter da nas ne more razdvojiti ne sila krvni'k o vrh bajonetov ne razdiralno delo plačanih izrodkov. Prav tako smo se soglasno sporazumeti, da bomo pred ameriškim narodom kakor tudi pred javnostjo ostalega sveta branili čast in interese naš^a za sužnjenega naroda ter tolmačili njegove pravične težnje in želje za osvobojenje vsakega, tudi najmanjšega delca za:-ranjenega jugoslovanskega ozemlja, in za pravico do svobode in demokracije vsakenfti, tudi najmanjšemu delu našega na-re>da in plemena. Za Izvedbo gori označenih svnh in ciljev, sprejemamo in osvajamo soglasno sledeče zaključke, ki imajo služiti kot program in pravilnik našega dela: 1. Ime: — Naše skupno de^o in predstavništvo pred ameriško in svetovno javnostjo bomo vtxlili pod -kupnim imenom Jugoslovanski Pomožni Odbor ni h sekcij; dalje mora sprejemati doprinose ter voditi račune o njih, in sicer od poedin-cev, organizacij ali lokalnih odborov, ki bodo tudi posiljafi vse doprinose naravnost nanj. Glavni tajnik -mora, kadarkoli zahteva to od njega glavni ali izvršilni dTbor. podati pregled o dohodkih in izdatkih ter o stanju pomožnega fonda. Dencr. ki ga prejme blagajnik katerekoli centralne narodne organizacije, kakor tudi blagajnik Jugoslov. pomožnega odbora v Ajmeriki, mora se nalagati v odrejeno banko na iny in račun: Yugoslav Re lief Fund, pod imenom prizade te »bratske organizacije ali centralnega odbora. Za prejeti denar se mora izdati pošiljatelju polnoveljavno pobotnico. Dofžnost publicijsk^ga odbora je. da točno obvešča na^o kr.kor tudi ameriško javnost o samevali in vprašanjih, k t bi utegnila moralno in materialno koristiti temni podvzetju. rPoedine hrvatske, srbske in so venske sekcije bodo delova le med svojimi narodnostmi na organiziranju lokalnih osrednjih odborovj sestavljenih iz vseh lokalnih društev in organizacij njihove narodnosti. Taka društva in srednji lokalni odlbori bodo zbirali direktne denarne prispevke, pnirejali zabave, koncerte, izlete in druge prireidlbe v »vrlio zbiranja pomoči. Ves nabrani denar naj ti lokalni osrednji odbori pošljejo blagajniku svojega narodnega centralnegA odbora, pod čigar pokroviteljstvom poslujejo. . ] Skupni lokalni odbori, ako Ameriki (The Yugoslav Re-'!? T ^ lief Committee of America). l?va .treh "Rodnosti, lahko pošiljajo nabrani denar bla-2. Sestava odbora: — Jugo-(gajniku katerekoli centralne slovanski pcmožni exfcor bo glavne organizacije, ali pa di-sestojal iz hrvaške, srbske ia|rektno na glavnega blagajnika sloveiwke sekcije, katere sekci-j Jugoslovanskega pomožnega je bodo po svoji uvidevnosti vo odbora v Anueriki. dile delo v zadevi nabiranja V«sak odsek ali društvo po-ponioči n^ed svojim narodom, edine bratske centralne organi-potom svojih dmštev ali lo-Jzacije ali lokalni oerekilnji od-Jcalnih e>dborov. sestavljenih od (bor, ako je udruženilh več dru-vseh organizacij, ki so voljne štev in organizacij, mora dtrtriti sodelovati pri tem podjetju. 3. Predstavništvo. Pred- \dol kako J® sedeI, oh bo1" stavništvo v Jugoslov. pomo£. 11 !1 1>fJst" ir\ njene roke; enkrat je nem ^^ bo ^toia]o iz. vn;cu kakor zareče poleno druaic mrzia kakor led branih ^topnikov naših veli-i/ sosednje s»>beni bilo vee slusati razgovora: oce in grof bili roka I)egeftfel3 sta bila cdši^ EVanc Feidinand je vstal in stopil pred zrcalo. Ni videl; solze, ki so mu prihajale na oči, so h d 'aie .slepega. je rdečo meglo, v rdeči megli je vi- lei materin beli, osni, upadli obraz, kakršen je bil zadnje tetin« njenega ži /Ijenja. Franc Ferdinand ni mogel zapopasti tega, kar jt bil slival Materira smrt ga ni biia skoraj nič pre-j tresla bila je strožja od vseh odgojiteljev, nikoli ga ni bila r»o jubita, nikoli materinsko Ln nežno objela. Ko so nnu po mate:»ni snirti rekli, da je zdaj v nebesih, ji je bolj zavidal, kakor da bi jo bi i pomiloval. Tudi bolezni se do današnjega * ue ni bal. Biti bolan je bilo lepo in prijetno; če si bil bolan, t. ni biio treba učili, smel si leno ležati v poste'ji, in vsaka želja, ki je bila drosrače piepovednna. se ti je izpolnila. ' Če si obolel, so postali vs:. ljudje takoj mnogo prijaznejši, in oče je prisede! k postelji in nežno dejal: "Nikar nu ne jvboli, ljubi dečko ... Če kmalu vstainš, ti pri neseni nekaj lepega." ^ I>anes bi! pa Franc Ferdinand pri očetovih besedah začutil nerazumljivo tesnobo,.grožnjo, ki jo je že dolgo časa femn-> slutil in ki je prihajala od mrtve matere. Oton je zadnje leto, kadar ga j? mati v togoti zlasa'o, nekaterikrat trdil: " Mania je-čarovnica." Te -nribni glas, s katerim je zdaj oče govoril o materi, je ibnjal v B'rancu Ferdinandu neraaumiljiv' strah, 4'je bila res čarovnica." je pomislil. Oče st rako s be Hišno boji, da nam ne hi še zdaj, ko je davno odšla, kaj storita (Nadjujeranj« prihoan^fi.) kih centralnih organizacij, v katerih so zbrani šiiroki sšloji našega naroda v Združenih državah in Kanadi. Vsaka narodnost, brez ozira na število zastopanih organizacij, ima pravico do petih ali več zastopnikov. Vsi predstavniki gori navedenih organizacij tvorijo glavni upravni odbor Jugoslov. pomožnega cdbora v Ameriki, leti pa izbero iz svoje srede, za vodstvo potrebnih poslov, sledeče oicTbore: 1. Izvršilni odbor, ki sestoja iz predsednika in d veli podpredsednikov; tajnika in dveh pomožnih tajnikov; blagajnika: odbora za publicity to, v katerem so tri osebe. 2. Nadzorni odtoor, ki sestoji iz enega člana od vsake zastopane organizacije .v tem odbo-• u. Dolžnosti predsedstva so, da poleg vddtetva sej zastopa de- dovoljenje za nabiranje pomoči one "centralne organizacije, preko katere namerava izročati nabrani denar in ki ima tako dovoljenje od U. S. državnega departmenta v Wa-shingtonu. Društva poedine podporne organizacije, kjer razmere ne dopuščajo, da bi izbrali posebne odbore, lahko nabirajo pomoč /preko svojega društvenega odbora. . Kafcčar bodo prilike dopuščale in ko bo naoočil čas za to, se bo zbirala tudi pomoč v blagu. Obleki, obutvi ter v drugih stvareh za pomoč narodu v do-.movini. Jugoslov. pomožni odbor v Ameriki mora sodelovati ter dajati navodila in nasvete o defoi za Todsttb vsake akcije, ■ki ima za svrho nabiranje pomoči za naš narod v domovini. Dalje mora skrbeti, da bo nabrani denar porabljen v svrho, za katero je bil nabran, to je. za pomoč žrttam vojne v domovini, in picer oreko Ameriškega Rdečega križa ali preko kake droge zakonite in c*%ovorne LJUDSKA KUHARICA NojnovejSa zbirka navodil za knhinjo ir dom. Cena 50c. Nanfllc pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ustanove. . Ta skupen odbor ameriških Hrvatov, Srbov in Slovencev poziva v.-e ameriške Hrvate. Srbe in Slovence, vsa njihova podporna, kiiituma, cerkvena im delavska društva in organizacije, kakor tudi posameznike, da gredo na delo z vso svojo močjo v duhu te resolucije in naveelenega programa dela, da bi bilo to na«še skupno delo čira plodonosneje in da bi se nabrc* la Čim večja materialna pomoč za naš narod v dfomovini, ki je postal nedolžna žrtev krvniške-ga in zverskega napada. . Naša materialna pomoč bo potrebna, da se ublažijo žrtve in trpljenje naših nesrečnih bratov in sester v domovini, potrebna >ta naš skupen na* stop in delo. da se naš narod okrepi v. nadi, veri in v borbi za osvobojenje in lepše, srečnejše življenje v svobodni, na principih svobode in demokracije ujedinjeni Jugoslaviji. Osvojeno soglasno na seji predstavnikov hrvatskih, srbskih in slovenskih bratskih organizacij v Clevelandu. Ohio, dne 10. maja 1941.- W. M. Boič-Boyd, pr«*k Vincent Cainkar, Simo Vr-'li nič, podpredsednika; Josip Zalar, blagajnik; * »Tanko Kovač, tajnik; Marie Prisland, Brarnko 'Pekič, pomož. tajnika. Janko N. Rogelj, Mile Marinko vič. Michael J. Hor-vath. pub'icijski odbor. SLIČICE IZ DANAŠNJEGA LONDONA. | Vojna prinaša vse mogoče «*premeraft>e v ^angleško življenje in tistemu, ki ga je poznal od prej, bi bilo težko spoznati njegcfve stare navade —piše neki porocevalec Iz Londona. (Posebno zadnji dogodki so temeljito spremenili umetnostno in gledališko življenje v Veliki Britaniji. Pet in dvajset tisoč vari e tej.sk ih, gledaliških in kinematografskih nameščencev in umetnikov je izgubilo svoj kruh. Zatemnitev in letalski napadi so razpršili slovite umetnike West Enldfc, ki so prej zaslužili tudi po 1000 funtov šterlingov na teden. Se daj se v neredkih primerih za dovd1 jujejo s .tedenskim zaslužkom 10 funtov. Na vsem londonskem ozem lju so odprta samo tri gleda" i sca in ta dajejo same matineje. Osemnajst mesecev vojne in šest me.-ecev zračnih napadov je London popolnoma preoblikovalo, toda ena najstarejših in najbolj popularnih posebnosti mtropole se je ohranila To so nastopi ljudskih govornikov na Marble Arch. Na tem tradicionalnem trgu v nekem vogalu Hyde Parka govorniki še nadalje izražajo svoja venska in politična naziranja in množica jih posluša, ne da bi sc brigala za h/1 jenje siren.. Pejpoldne ob lepem vremenu lahko prisostvujete kakšnemu tucabu takšnih ljueLkih zborovanj. Skoraj vse verske ločine in -cerkve imajo sv^oje govornike, isto tako vsaka politična skupina. V tem kotičku Hyde Parka čuješ le malo besed proti vojni, pač pa se napadi pogosto usmerjajo proti vladnim venliteljem, in vladni politiki. Znatno se je zmanjšalo število irskih govornikov. Ko se noči, govorniki izginejo in po njihovem odhodu pojejo ljudje neredko narodne pe md in himne. . Ta čas gradijo nov vlak za Ikr^ljevo rodbino. Sedanji dvorni vlak izvira še iz dobe kralja Edvarda VIE. Kraljev- H ARMONIKE PRODAJAM 000000000004 00003000000 0000090960 ooooooooo VSE VKSTE PO NIZKI CENI JOSEPH KEBE P. O. Box 629 GpEENSBURG, PA. ska dvojica obiskuje vsak dan tovarne, vojaška taborišča in mesta, proti katerim so nastopa1! neruski letalci. Novi vlak bo imel tri vozove, in sicer ■=palni voz z uradom, voz z jedilnico in kuhinjski voz. Vlak je opremljen z vsemi udobnostmi in najmodernejšimi tehničnimi pridobitvami. Med drugim bo imel telefonsko in radijsko napravo. DVA MRLIČA V DVIGALU. Iz Budimpešte poročajo o svojevrstni nesreči v dvigalu, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. 48 letni hišnik neke palače v ulici Štefana Tisze, Janoš Fuszerenda in njegova 45 letna žena sta se peljala z dvigalom v šesto nadstropje, kjer sta očistila podstrešje ter pripravila večjo množino starih zafco-jev, škatel in sličnih ropotar-skih predmetov za prevoz v klet. Mož je stopil v dvigalo, e>b!ožen s tovorom, žena pa je hotela še malo počakati, da zapre strešna okna. Niti opazila ni. da je mož, že pritisnil na Kumb in se odpeljal navzdol. Tudi ona je mehanično pritisnila na gunft, odprla vrata in stopica naprej. Pod nogami ji je zmanjkalo tal in treščila je *»est nalftetropi.i globoko, v klet. Dvigalo se je med tem pravkar ustavilo in truplo žene je priletelo s takšno močjo iz višine, da je na mestu ubilo merža, ki •niti ni slutil, da je zakrivil nesrečo. Poučni spisi ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SmutO dr. r j. eera. Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj mm* kajti!e* — to >i(iai a »fcltea ti Um Halted V tej knjigi ao rum pojasnila In Hko-oJ m naseljen*1 Cena 35c IH>MACl ŽIV1NOZDRAVN1K, aplaal r rab Jo Dular. 278 at rani. Cena trda Tea Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa raakera Uri no rejca; opla raanlb bolezni In cdrnvUenJa; alike. GOVEDOREJA. Sptaal R. oagrnrt. 148 atraal 8 slikan" <>»• $1,— RNJIGA O LEPEM VEDENJI). tUrfranl t Vea Ce»a .75c KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 1U strani Cena 50c. MLEKARSTVO. Pplw Anion Pav«, 8 allkasl 168 strsrl Kojlaii ••