Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnina kt M.349 za inserate.
Podru2nica| Novo mesto.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika.
Izključna pooblaščenca za »glaSevanje HaTIJnnsVega fn tujega 5 izvorat Unione Pnbblicitd Italiana S. A, Milano.	i
Uredništvo tn npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrnzionei Kopitarjeva Lubiana. Telefon 4001—4005.
Abbonameotl: Mesa 18 Lira. Estero, me-•• 31 50 Lira. Edi-zione domenica, in-oo 34 Lir«. Eitero 65 Lira. C. C. P.i Lubiana 10 650 per gli sbbonamentl, 10.349 per !• in-•erzlonL
Filiala!
Novo me.to,
3 Coneessfonarfa esclnslra per la pnbbTldtS dl provenlenza italiana g	ed estera: Unione PubbliciU Italiana S. A^ Milana.
Bollettino No 1031
Uspri combattimenti in Tunisia
Aerosiluranti italiani attaccano navi rsemiche nel psrto di Algeris un piro-scafo affondato, imo incendiato, due colpiti - Bona e Bougie bombardati
II Quartier Generale dello Forze Armalo
comunica:
I)opo intensa preparazione di arliglieria, il nemiro ha iuiziato ieri una violenta offensiva contro i setlori centrale e meridionale del froule.
Aspri rombatlimrnti sono in corso.
L'Aviaziono delPAsse parteeipa nlla lotta hat-tendo le rctrovio avversario e colonne iu movi-mento.
La rarria germanica ha nbhattuto cinque
»Spitlire«.
Nostri velivoli hanno hnmhnrdato lo nttrezza-ture porluali dl D o na o di Ilougie, pro-voctuulo sensibili danni.
(Jursta nolte una tormaziono di aero-silu-rantl del 105 Gruppo romandato dal Capitano Miinrini Urbano da Cesena ha attarcato navi alla fonda nel porto di A I c e r i : un pirosrafo da lil mila tonn e slalo affondato, nn« di medio tnn-uclaggio incendiato, altri due risultano rolpiti.
Vojno poročilo št. 1031
Ostri bajji v Tunisu
Italijanska torpedra letala napadla sovražne ladje v alžirskem pristanišču ena ladja potopljena, ena zažgana,
dve zadsti - Bona in Bougie bombardirani
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V Tunisu fe sovražnik po močni topniški pripravi vCcraj začel silovito ofenzivo proti severnemu in južnemu odseku bojišča. Ostri boji so v teku.
Osno letalstvo se udeležuje bojev ter tolče sovražnikova zaledja in premikajoče se kolone.
Nemški lovci so sestrelili 4 Spitlireje.
Naša letala so bombardirala pristaniške naprave v Boni in Bougie in povzročila občutno škodo.
To noč je skupina torpednih letal 105. roja pod poveljstvom kapitana Mancinija Urbana iz Cessene napadla ladje v sidrišču zaliva v A 1 ž i r u, en 10.000 tonski parnik je bil potopljen, en srednje-vclik parnik zažgan, dva druga pa zadeta.
Hitler na spominski dan nemških junakov
Govoril je predstavnikom oboroženih sil v Berlinu — Na vzhodu se je fronta ustalila — Kdo bo odločal
o bodočem redu v Evropi — Zavezniški narodi so strnjeni
Eerlin, 22. marca, AS: Na častnem dvorišču Vojnega muzeja je Hitler na spominski dan junakov imel govor. Slovesnost je bila strogo vojaška. Ob straneh odra, s katerega je Hitler govoril, so bile zasajene zastave različnih vrst orožja. Po dvorišču, v čigar ozadju je bil velik kljukasti križ, so bili razporejeni generali in admirali. Poleg teh je bilo navzočih 300 ranjencev, zastopniki oblasti ter dostojanstveniki stranke.
Hitler je prišel v muzej v spremstvu maršala Goringa, velikega admirala Doenitza ter maršalov Keitel^, Milcha in Bocka, voditelja policiie Him-mlerja ter voditelja vojnih invalidov Obcrlindobcr-ja. Hitler je govoril takole:
»Četrtič praznujemo na tem kraju spominski dan junokov našega ljudstva. Spominski dan smo prestavili zaradi tega, ker se mi je zdelo, da šele zdaj lahko z mirno vestio zapustim svoje delovno mesto, na katero sem bil privezan mesece in mesece. Ker je zaradi žrtev in junaštva naših vojakov na vzhodnem bojišču bilo zdai mogoče končno premagati krizo, v katero je padla nemška vojska po usodi, ki je ni zaslužila, je bito mogoče ustaliti fronto ter izdati tiste ukrepe, ki nam morajo prihodnje mesece znova zagotoviti uspeh vse do končne zmage «
Nato je dejal, da je vesel, ko more naznaniti, da je z današnjim dnem odpravljena prepoved dopustov za vojake na bojišču. Bojevniki bodo mogli spet obiskovati svoje drage v domovini.
Nato je omenil velikanski boj. ki so ga preteklo zimo bili nemški vojaki in njihovi zavezniki, da bi zajezili strašansko nevarnost, ki so jo pomenile velike boljševiške množice. Te so se iz neskončnih vzhodnih pokrajin hotele razliti po evropski celini in so grozile uničiti veliko dediščino zahodne omike, da b tako zadovoljile ne samo starodavnemu požrešnemu pohlepu Rusije, temveč tudi koristim angleško-ameriškega kapitalizma. Zasluga, da so preprečili in oddaljili od Evrope to strahovito nevarnost, ie naivečja čast za tiste vojake, ki se jih spominjamo danes. Že slika velikanskih vojaških priprav v Rusiii nam kaže privid silovitega napada na zahodno Evropo v vseh njegovih strahotah ter privid žalostne usode, ki bi bila zadela Nemčijo ter vso ostalo evropsko celino,
če se ne bi bil vzdignil narodni socializem z najboljšimi silami zahoda ter tvegal neusmiljeno vojno, katero je pripravilo ter vsililo svetovno judovstvo
Tisto, kar nemški vojaki branijo na vzhodnem bojišču, je samo zunanji obraz te celine ter njenih socialnih in kulturnih pridobitev. Je pa tudi zunanji obraz človečnosti, iz katere so vsa stoletja brstele vrednote, ki prevevajo evropsko omiko in omiko drugih celin. Poleg grozečega divjaštva na vzhodu srečavamo enak satanski uničevalni bes ki navdihuje tako imenovane zahodne zaveznike boljševizma.
Vojni cilji naših nasprotnikov so nam znani po neštetih tiskovinah in izjavah. Čenče, posvečene s tako imenovano Atlantsko karto, so vredne prav toliko kakor slovitih Wilsonovih 14 točk, spričo dejanske vsebine versajske mirovne pogodbe. Kakor je leta 1936 vojni hujskač Churchill, ki še ni bil odgovorni voditelj Anglije, pritiskal na angleške parlamentarne demokrate, da je treba Nemčijo enova uničiti ter s tem delal pot novi vojni, tako danes mirovni načrti razodevajo, da imajo demokracije iste cilje za bodočo povojno ureditev Evrope. Njihovi cilji se točno ujemajo z boljševiškimi. Te cilje Nemčija ncle pozna, temveč jih je tudi dokazala. To so: uničenje vseh celinskih ljudstev, ki kažejo nacionalna prizadevanja, najprej pa nemškega ljudstva. Vseeno jc, kako naj bi se to zgodilo — pa naj upoštevamo okrutne predloge ameriških poslancev ali ne. Važno je in ostane neugasljivo sovraštvo zoper tisočletno nemško pleme
Nato je omenil junaško vedenje čet na bojišču, kateremu odgovaria enako vedenje nemškega ljudstva, ki se ga je dobršen del tudi znašel v vojnem področju. Celo ženske in otroci so spričo sovražnikovega uničevalnega besa dali dokaze o žrtvah in junaštvu, podobnem junaštvu na bojiščih.
To je dokaz, da nemškemu ljudstvu ni treba dopovedovati, kako huda je boljševiška nevarnost. Kar se pa tiče tako imenovenega nevtralnega sve-ia, naj se zaveda, da je njegovo menjajoče se stališče do dogodkov mogoče samo zarodi tistih, ki z lastno žrtvijo preprečujejo, da temu svetu ni treba na lastni koži spoznavati trde resničnosti. Jasno je eno: da bodo v dobi, kakor je sedanja,
Nemški napad pri Kursku napreduje
Sovražni prodorni poskusi pri Vjazmi in Ladoškem jezeru so propadli Tudi pri Leningradu so bili Sovjeti odbiti
Hitlerjev glavni stan, 22. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južnem delu vzhodnega bojišča do Bjelgoroda včeraj ni bilo pomembnih bojev.
Zadnja pot muženika in junaka Giovannija Sava
Split, 22. marca. AS. Split je izkazal fašističnemu mučeniku Giovanniju Savu vse časti. Truplo, ki je bilo položeno na mrtvaški oder v Liktor-skem domu, je obiskala velika množica ljudstva in oblasti. Tako so izkazali zadnjo čast velikemu dalmatinskemu domoljubu, vojnemu prostovoljcu, skvadristu, hierarhu in najčistejšemu sinu te zemlje, ki se je zanjo zmerom boril in za katero je padel zadet od nasprotnikove svinčenke. Ob 10 se je na Liktorskem trgu razvrstil nešlevilen sprevod, ki so ga začeli nosilci nad 100 vencev, med katerimi je bilo opaziti vence tajnika stranke, bivšega dalmatinskega guvernerja Bastianinija, sedanjega guvernerja, pretekla, zveznega tajnika, strankinih organizacij, vojaških poveljstev, fašistične zveze iz Benetk, domačega fašija, fašistične zveze v Zadru in Ducejcvih mušketirjev. Krsto so nosili skvadristi. Za njo se je zvrstila pokojnikova rodbina, nato pa so šli oblastniki in do-
Pij XII. lahko obolel
Vatikansko mesto, 22. marca. AS: Papež Pij Xn. je lahko obolel. Zdravniki izjavijajo, da njegovo stanje ne povzroča vznemirjenosti. Danes ni bilo običajnih avdijenc.
Egiptovski princ se pridružil osi
Rim, 22. marca. AS: Egiptovski princ Mansur Daud, potomec Mohameda Alija Velikega in član egiptovske kraljevske družine, je iz Carigrada prišel v Rim. Kneza Mansurja Dauda spremlja kne-ginja z dvema otrokoma. Izjavil je, da jc prostovoljno zapustil Egipt in prišel v Italijo, kjer se hoče pridružiti stvari osi v borbi prot njenim sovražnikom, ki so tudi sovražniki Egipta, arabskega ljudstva in islama.
Hinavščina brez primere
Berlin, 22. marca. AS. Diplomatska in politična korespondenca se v kratkem članku bavi s liooseveltovo napovedjo konterenc, na katerih bodo obravnavali povojna vprašanja, zlasti na-črlo za prehrano narodov. Take konference se napovedujejo, pripominja list, ko se že izvaja blokada proti evropski celini, ki nalaga tolikšne žrtve zlasti prebivalstvu zasedenih pokrajin. Ne more torej biti dvoma o pravili namenih teh konferenc, ki naj bi imele človečanski videz. V Washingtonu se žo dolgo domišljajo, da bi mog.i po vojni izvajati odločilen vpliv na narode sveta z orožjem in z živežem. Spričo te hinavščino so osne sile odločene nadaljevati pot do popolne gospodarske neodvisnosti evropske celino za odvrni-tev nevarnosti, da bi morali evropski narodi stradati. kar bi radi dosegli angleško-ameriški bogataši.
stojanstveniki. Med potjo so oddelki vojske, mornarice in letalstva ter milice z orožjem izkazovali čast, dočim so ljudje obsipavali krsto s cvetlicami. Na pokopališču je zvezni tajnik zapovedal fašistični pozdrav. Mesto Split je bilo ves dan v znamenju žalosti vse v zastavah.
Iz vseh krajev Italije še naprej prihajajo izrazi zgražanja nad morilci in izrazi sočustvovanja. Zvezni tajnik je imel sestanek splitskih hierar-hov in je poveličeval slavno smrt Giovannija Sava, ki pomeni nov opomin in vzpodbudo za italijansko ljudstvo, da se bo borilo do končne zmage.
Nemški napad jugozahodno in severozahodno od Kurska nadalje dobro napreduje.
Jtižnozahodno od V j a z m e in južno od La-doškoga jezera so včeraj zopet propadli sovražni prodorni poskusi z najtežjimi izgubami. Samo južiiozahndno od Vjazme sn naše divizije odlično, podprto od letalstva, uničile od 18. marca nad 270 oklepnih vozil.
Težki sovjetski napadi, ki jih že tri dni vodijo jugovzhodno od Leningrada, so bili odbiti z visokimi izgubami od odločne obrambe naših čet.
V južnem in srednjem Tunisu so močne angleške in ameriške sile napadle italijanske posadke. V teku so težki boji na kopnem in v zraku.
Letala za dolge polete so v Atlantskem morju s težkimi bombnimi zadetki poškodovala neko večjo trgovsko ladjo.
Pri že objavljenem napadu nemških bojnih letal na pristanišče v Tripolisu v noči na 20. marec so bile potopljene tri trgovske ladje in en spremljevalni čoln.
VY,
Dr. Ley o Hitlerjevem triumfu na vztodu
Berlin, 22. marca. AS. S položajem na vzhodnem bojišču se je bavil v listu »Angriff« tudi minister dr. Ley. Brez krivde nemških vojakov in nemškega vrhovnega poveljstva — piše dr. Ley — se je zrušila 450 km dolga fronta. Morje orožja in armad je vdrlo v nemške postojanke in napredovalo 400—500 km globoko. Vlada je pojasnila ljudstvu težavnost tega poraza. Sovražnik je tri-umfiral. Namesto da bi narod v tem težkem trenutku klonil, se je bliskovito dvignil na noge, pomnožil svoje sile in potrdil svojo fanatično voljo po zmagi, naj velja kar hoče. Hitler je ostal ponosen. Kjer bi drugi odpovedali, je on obvladal položaj. Kakor je prejšnje leto triumfiral nad trdo-
tami izredne zime, tako je letos največji in naj-genialnejši voditelj vseh časov in vseh narodov triumfiral nad boljševiškim valjarjem. Umik se je spremenil v nepremagljiv zid, nato pa v zmagovito protiofenzivo. Kje 6e je v zgodovini videlo že kdaj kaj podobnega? Naše človeške in materialne izgube so v primeri s sovražnimi malenkostne: samo v enem obroču pri Harkovu so boljševiki izgubili več mož kakor šesta armada pri Staiingradu. Brez dvoma prisostvujemo — nadaljuje dr. Ley — največjemu zgodovinskemu vojaškemu podvigu: spremeniti poraz, ki je bil posledica izrednih okoliščin, v zmagovito ofenzivo, je mogel in znal le Adolf Hitler, naš vodja.
Sovjeti zahtevajo tudi skandinavske države
Buenos Aires, 22. marca AS. Nekateri člani ameriškega kongresa, ki so skandinavskega porekla, so povedali, da vlada v tamkajšnjih krogih velika vznemirjenost zaradi neke Litvinove zahteve, ki jo je stavil Edenu. Na nekem sestanku ie namreč Litvinov i/.javil, da mora jo biti skandinavske države prepuščene Sovjetom in da jim mora biti tamkaj dovoljeno najmanj to, da si bodo lahko zgradili tako na skandjnaskih atlantskih obalah, kakor tudi na zahodnih obalah Baltskega morja oporišča, ki bodo služila njihovim življenjskim in varnostnim interesom.
»Washington lleraldc je objavil zanimiv članek pod naslovom »Kako bo angleško-ruski pukt gospodoval Evropi«, v katerem pravi, da je Anglija odločena ostati zvesta 20 letni pogodbi z Rusijo in podpirati ruske zahteve do baltskih držav in do delov Poljske, ki jih je Rusija za sedla leta 1939. Rusija pa bo priznala v zameno angleško nadoblast v zahodni Evropi z izjemo
Francije, ki bi sodelovala z Rusijo, ker je bila že pred vojno 40% komunistična. List nadaljuje: Če bosta Anglijo in Rusija nadvladnli Ev ropo, bo navzočnost Združenih držav v Evropi odveč.
V zvezi s lem tudi poročajo, da je ludi londonski »Times« v posebnem uvodniku pisal, kako bosta po vojni Anglija in Rusija vladali v Evropi. To je tako razburilo ameriško javnost, da je moral Eden pri svojem sedanjem obisku v Zd ruženih državah dcmnntirnti »Timcsovo« pisanje in izjaviti, da bo pri urejanju povojne Evrope sodelovala tudi Amerika.
Buenos Aires, 22. marca AS. V zvezi z rusko željo po razširitvi Sovjetske Rusije od Baltika do Egejo iz »varnostnih« ra/logov piše »Wa-shingion Post«: Ni dvomn, da nmeriškrmu ljudstvu ne bo uga jal zemljevid, kakor ga imajo v glavi naši angleški in ruski prijatelji.
mogli zdržati samo narodi, ki so zavzeli jasno
stališče.
Plameni požarov, ki jih je zanetilo sovražno divjaštvo, bodo le še utrdili našo železno voljo, da bomo Evropo ubranili grozeče smrtne nevarnosti, in tukaj ponavljam svojo staro prerokbo, da ob koncu te vojne Nemčija in njeni zavezniki ne bodo postali žrtve boljševizma. Žrtve boljševizma pa bodo tiste dežele in nt.rodi. ki so se zmeraj tesneje povezovali z judovstvom in se sami ugonobili po boljševiškem strupu, čeprav so zaradi svoje zastarele državne uprave menili, da jim ta strup ne more Škodovati. Ne bo torej pr.šlo do razsula, ki so ga napovedovali narodnemu socializmu ter fašizmu, marveč sesul se bo stari imperij. Grehi proti lastni krvi in beda ter razvaline, ki so jih odgovorni voditelji teh narodov'zakrivill v lastni hiši, bodo nekega dne vpili v nebo po maščevanju.
Nato je Hitler dostavil, da se ni izpolnilo upanjo sovražnikov, ki so sodili, da bo v drugi zimi v Nemčiji prišlo do razkroja, nasprotno: v nemškem narodu se je prebudila železna volja, di se bo upiral za vsako ceno, in zalo je zdaj zbral vse svoje ogromne sile. Izdelava orožja venomer narašča. V milijonih hitijo na bojišče mladi vojaki iu možje, ki so bili mobilizirani za totalno vojno, ter vojaki, ki so bili bolni ali ranjeni, a so zdaj okrevali. Stari in mladi delajo za obrambo domovine: na slo tisočo žensk in dečkov je na delu. Tako se bodo nemško oborožene sile polagoma spremenili* v narod bojevnikov. Kakor je narodni socializem nekdaj odpravil 6voje notranje nasprotnike, tako bo tudi zdaj premagal vse zunanje sovražnike. Nemčijo podpirajo v leni boju tisti zavezniški narodi, ki so <-o v Evropi in vzhodni Aziji odločili braniti svoj obstoj in svojo omiko. OI> naši 6trani so bojevniki narodov, ki so razumeli, da je njihova bodočnost samo v novem redu, ki vidijo v boljševizmu samo peklensko orodje uničevanja. Kolikor bolj odločna bo borba, tem daljša bo doba miru, ki ga je na?a celina potrebna, da ee zacelijo njene rane. V bodočnosti ne bodo sodili tisti možje, ki že poprej niso znali ceniti miru in so v nravni slepoti pognali svoja ljudstva v vojno ter v pogubo, marveč samo tisti, ki so že pred to vojno z revnimi sredstvi znali svoj narod voditi na višjo raven socialnega življenja in omike.
Bodočnost raznih omikanih narodov ne ho torej judovskega, holjševiškega ali judovsko kapitalističnega kova, marveč bo posvečena narodnim koristim in glavno vodilo ji bo blagor skupnosti. Narodnosocialistična država se je vedno navduševala za ta vzor in si bo tudi po vojni neutrudno prizadevala za uresničenje končneea načrta, ki naj odpravi socialne razlike med posameznimi sloji, in naj ustvari skupnost, zasnovano na temeljih resničnega socializma. Tako 452.000 moi ki jih je ta druga svetovna vojna doslej zahtevala, ni padlo zaman. Ti junaki so znanilci boljše dobe in bodo večno oslali v naših vrstah.
Hitler se je ponovno poklonil tovarišem, padlim na polju Časti, žrtvam, ki so padle po sovražnih napadih na domačem ozemlju, in v6em žrtvam nemških zaveznikov. Polem si je Hitler ogledoval zastave, ugrabljene sovražniku v bojih po vsem vzhodnem bojišču, ter pregledal častno Četo, v kateri so bili letalski, pomorski in napadalni oddelki. Nato se je odpravil k bližnjemu spomeniku padlih, ki je bil ves ovit s starimi in novimi zastavami nemške vojske. Potem 6e je prijazno pogovarjal z mnogimi vojnimi ranjenci in pohabljenci, ki so bili razporejeni blizu spomenika vzdolž ulice Unter den Linden.
Ko je Hitler zapustil vojaški muzej.se je zbrala velika množica ljudstva, ki mu je ob odhodu prav toplo vzklikala in ga prisrčno pozdravljala.
Berlin, 22 marca AS. V tukajšnjih političnih krogih je imela velik odmev Hitlerjeva trditev v včerajšnjem govoru na proslavi dneva junakov, da sc je vzhodno bojišče dokončno ustalilo. Ta izjova je v zvezi s sjioročilom, da bodo vojaki na vzhodnem bojišču lahko dobilj dopust, najvažnejši element za presojo vojaškega položaja, na katerega se lahko po zmagovitem pre-maganju zimske krize glcdo z največjim mirom. To dejstvo je naredilo najgloblji vtis na vojaške in politične kroge v Berlinu, še enkrat se pripomiija, da je llitler prikazal nemškemu ljudstvu in Evropi velikanski pomen borbe, ki jo vodi Nemčija s svojimi zavezniki za rešitev zahodne civilizacije pred l>oIjševiško nevarnostjo, ki jo fKHlpiro in podžiga anglosaško bogata-štvo, katero pa si s tem z lastnimi rokami koplje svoj grob. Tudi ojiomin nevtralcem. kateri stoje pri oknu ter izrekajo sodbe in prisostvujejo sedanjim dogodkom, jc v tukajšnjih krogih naletel na »irok odmev.
Angleški rušilec potopljen
Lisbona, 22. marca AS. Iz Londona poroča angleška admiralitefa izgubo rušilca »Lightning« Spadal je med angleške ladje najnovejšega izdelka.
Daviš o anglosaških pomorskih izgubah
Buenos Aires, 22. marca. AS: Ravnatelj ameriškega vojaškega poročevalskega urada E. Daviš piše v listu »Wa«hington Post«, da bo v pogledu ladijskih izgub marec eden najslabših vojnih mesecev.
Roosevelt odpovedal vse sestanke
Buenos Aires, 22. marca, AS: Roosevelt je odpovedal vse sestanke, tudi tistega, za katerega se je za nedeljo dogovoril z F.dcnom. Predsednik je moral ostati doma zaradi »znakov prehlajenja« — kakor je rekel njegov zdravnik.
Berlin, 22. marca AS. Kakor sc je izvedelo iz pristojnega vira, gradijo v neki nemški tovarni /a te/ko industrijo velikanski plavž s kapaciteto 250 ton. Tn plavž prekaša vse doseda« nje proporcije v kovinski industriji.
Uradni seznam sovjetskih izgub
Berlin, 22. marca. AS. Objavljen je bil podrobni seznam edinie, ki so jih uničile nemške čete pri protiofenzivi med Doncem in Dnjeprom, v kateri so zavzele Harkov in Bjelgorod. 13. februarja so imeli Sovjeti naslednje izgube: U pehotnih divizij, 3 pehotne brigade, med katerimi je bila ena smučarska brigada, 10 motoriziranih brigad, 25 oklepnih brigad, 2 oklepna polka in eno protitankovsko brigado. Velike izgube jo imelo 19 pehotnih divizij, 5 konjeniških divizij, 7 motoriziranih brigad, i oklepna brigada in 4 protitankovske brigade.
Berlin. 22. marca. AS. Nemški uradni komentar k številkam, ki jih je objavilo nemško vrhovno poveljstvo 20. marca o sovjetskih izgubah pri Harkovu in Bjelgorodu pravi, da te številke mnogo povedo. Sovražnikov poraz je bil resen. Njegove izgube so slične nekdanjim izgubam v velikih uničevalnih bitkah Gotovo je, da so boljševiki v celoti zgubili dve armadi ter najmanj za 15 divizij oklepnega orožja. Iz tega pa se ne smejo delati napačni zaključki. Nemško napredovanje se nadaljuje in je na mnogih mestih že doseglo Doneč. Verjetno se bo položaj ustalil ob Doncu, kar bo trajalo ves čas velikih poplav.
Berlin. 23. marca. AS. Kakor se je izvedelo lz pristojnega vira, so tudi včerajšnji napadi nemških oklepnih in pehotnih sil dovedli do zasedbe novega ozemlja na bojišču pri Harkovu, Bjelgorodu ter zahodno od Kurska. Južno od Bjel-goroda je bil na dolgi črti dosežen zgornli Don. Sovražnik je imel pri svojih napadih južno od Ilmenskega jezera velike izgube. Sovjeti 60 i
mnogimi divizijami obnovili svoje napade severno od Ilmenskega jezera. Bili so odbiti a krvavimi izgubami. Tudi južno od Ladoškega jezera in pri Leningradu napadi sovjetskih oklepnih sil niso rodili uspeha.
Berlin, 22. marca. AS. Iz pristojnega vojaškega vira se je izvedelo, da je nemška vojska med 11. in 21 marcem onesposobila na vzhodnem bojišču 046 sovražnih tankov. V tej številki niso upoštevani tanki, ki jih je uničilo letalstvo. Nemško letalstvo je zlasli napadalo sovražne postojanke južno od Vjazme in Murmansk. Tudi Batajsk je bil cilj velikih nemških letalskih napadov.
Stockholm, 22. marca. AS. Dopisnik lista »Newyork Timesc v svojih poročilih iz vzhodnega bojišča odkrito priznava nemške uspehe v bitki na donješkem bojišču. Navzlic srditemu sovjetskemu odporu so nemške oklepne sile na raznih odsekih prebile ruske črte in prisilile sovražnika k umiku. Na opazovalca naravnost neverjetno vpliva dejstvo, da se nemška napadalna sila stalno krepi ter ne daje Rusom niti minuto oddiha. Tudi južno od Harkova na odseku pri Čugujevu so se Rusi morali na široki fronti umakniti. Odmevi teh neuspehov tiste armade, ki jo je propaganda mesece in mesece proglašala za nepremagljivo ter io o tem stalno prepričevala in jI govorila o oslabljeni Nemčiji, so zelo nevarni. Dopisnik je obiskal tudi bojišča in pravi, da so I sovjetske izgube velikanske in da nemško letalstvo prekaša sovjetskega ter tesno sodeluje a ko-' pcnskiini silami.
Zmešane trditve anglosaške propagande
Berlin, 22. marca. Nemci so nn vzhodnem bojišču Sovjetom že presekali važne železniške zveze, tako da se bo pošiljanje sovjetskih edinic nn jug zavleklo za nekaj tednov. Zato je Stalin poslal v borbo rajši rezerve, ki so bile namenjene za pomaldanske in poletne boje. Očividno upa, da bo lahko začasno na ta način zamašil občutne vrzeli v svoji vojski. V zvezi s tem berlinski pristojni krogi z zanimanjem registrirajo trud fantastične angleške in ameriške pronagande, ki izdaja vse mogoče »vojaške tajnosti«. Te novice so čisto jasno iz trte zvite, naj bi prepričale sovjetsko javnost, da je njihov poraz le začasen.
Popolnoma različno stališče v presoji vojaškega polažaja in njegovega verjetnega razvoja pa je po-
vedal ameriški poslanik v Rusiji admiral Standley. Glavni motiv jo sledeč: sovjetski poraz je drugotnega pomena. Glavno je, da Stalinove armade vežejo glavnino nemških sil do dneva, ko bodo anglosaški zavezniki lahko sprožili drugo bojišče. Takrat bodo Sovjeti lahko prešli v ofenzivo in dosegli svoj cilj. — Ti politični in vojaški strategi onstran Atlantika so torej z drugimi besedami zadovoljni s tem, kar se dogaja tostran Dona in rajši vidijo, da se rdeče armade umaknejo, kakor pa da bi uničile nemške armade. Admiral Standley ki je bil žrtev svoje prirodne impulziv-nosll in je obžaloval molk sovjetskega ti6ka o ameriški pomoči Rusiji, je časnikarjem med drugim tudi izjavil, da bodo Stalinove armade sodelovale pri osvoboditvi malih narodov.
Obrtniški pomočniki in vajenci svojemu škofu
Na praznik svojega priprošnjika sv. Jožeta so se zbrali rokodelski mojstri, pomočniki in vajenci v rokodelski dvorani, da 6e poklonijo prevzviše-nemu knezoškofu ob njegovi 60-lctnici. K intimnemu domačemu slavju so povabili odlične prijatelje rokodelskega stanu, ki so napolnili lepo okrašeno dvorano.
Ob petih popoldne je prišel prevzvišeni s svojim spremstvom. Navzoče odlično občinstvo je prevzvišenega z navdušenjem pozdravilo in sprejelo in mu tako izrazilo svojo vdanost in ljubezen.
Komaj je potihnil vihar ovacij, se je razgrnil zastor in na odru je zapel rokodelski zbor Tomčev »Pozdrav vladiki«, v katerem 60 v lepi ubranosti prišla do izraza topla čustva rokodelske mladine.
Zboru je sledila deklamacija. Nastopil je g. Korošec, ki je s svojim sonornim glasom občuteno in zanosno recitiral Lovrenčičevo »Vezilo«, iz časa in dela in prizadevanj prevzvišenega zajeto prigo-dnico, ki izzveni v borbeno izpoved idealne mladine:
Prevzvišeni, ko venec šestedesetih let ovenčal Vam je čelo, smo se zbrali da še iz naših mladih gred bi cvet v vezilo Vam ljubezni vdane dali: Mladina samo eno — Vašo pot pozna — mi z Vami smo in hočemo povsod Bogal
In kakor v potrdilo te izpovedi je nato zapel zbor 6 povabljenimi vred, ki so vstali, mogočno in vedno vnemajočo himno »Povsod Boga«.
Osrednja točka slavnostnega sporeda je bil nagovor g. prelata A. Stroja, ki je v svojih izvajanjih poudarjal povezanost našega ljudstvo s svojim škofom. V imenu mojstrov je nato čestital prevzvišenemu g. Musar in se mu s pomočnikom Alešem in še z nekim vajencem zahvalil za posebno milost, da bo poelej Rokodelski dom imel tudi pod svojo streho dom nebeškega Kralja — svojo hišno kapelo, za katero so zbrali mojstri — 60 po številu — tolik dar, da lepo opremijo" bivališče božje. To naj sprejme prevzvišeni kot poklon ob svojem jubileju.
Prevzvišeni se je nato zahvalil in vzpodbudil s svojo besedo rokodelce in vse navzoče. Njegove besede so napravile na vse mogočen vtis in si jih je gotovo vsak vzel za vodilo na pot življenja.
Igralci so nato uprizorili lep Klirtenov mlste-rij »Tesar ob poti«, Prizor je bil mojstrsko podan.
Tako so obrtniki, rokodelski pomočniki in vajenci lepo proslavili praznik svojega nebeškega zaščitnika in ga posrečeno povezali * proslavo življenjskega jubileja svojega škofa.
Gospodarstvo
Ljubljansko kreditna banka. Uprava banke je na s-voji seji dne 20. t- m- pod predsedstvom g. Ivana Jelačina po poročilu ravnateljstva odobrila bilanco zavoda za leto 1942, ki izkazuje s prenosom vred Lir 1,074.259.66 čistega dobička. Upravni svet zavoda je sklenil predlagati občnemu zboru, ki se bo vršil 10. aprila, izplačilo 4% dividende prioritetnim delničarjem, dodelitev Lir 250.000 rezervnim fondom. Lir 200.000 podpornemu fondu za uradništvo, dočim se Lir 472.259.66 prenese na novi račun. — Rezervni fondi bodo znašali po letošnji dotaciji nad 51/« milijona lir, to je nad 31% delniške glavnice. — Na seji je bil obenem sprejet predlog uprave, da banka s 1. julijem t. 1., po predhodni odobritvi Visokega komisariata, ukine zaščito za stare vloge in se tako zavod povrne v normalno poslovanje.
Devinkulacija kavcij. Stranke, ki se zanimajo za devinkulacijo kavcijskih podlogov, ki so bili izvršeni pred našo zasedbo, morejo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba 10, vpogledati ob običajnih uradnih urah na-
vodila, ki jih je v tej zadevi izdal Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino.
Vloge pri Banca d ltalia. Banca d Italia je z veljavnostjo od 12. dec. lani zvišala obrestno mero za bančne vloge na 3% od dosedanjih 1.5%, nadalje je vpeljala za zasebne vloge, ki so bile doslej brezobrestne, obrestno mero 1.5%.
Zavod za banke v Italiji. Poročali smo že, da je bil v Italiji ustanovljen osrednji zavod za'banke, kateremu je doslej pristopilo 143 denarnih zavodov. Novi zavod je ustanovljen v obliki delniške družbe z glavnico 50 milij. lir. Za predsednika zavoda je bil izbran nar. svetnik Candiani, za glav nega ravnatelja pa dr. Vasile.
Novo madžarsko posojilo. Madžarska vlada je sklenila izdati za 600 milij. pengo novih blagajniških zaipiskov po 4% na tri mesece.
Norme za les na Hrvatskem. Posvetovalni odbor za normalizacijo pri hrvatskem ministrstvu za narodno gospodarstvo je izdelal nove norme za les. Nove norme določajo obenem tudi klasifikacijo lesa po obsegu in kakovosti. Razredi so raz-
Okrasite svoje domove z zastavami!
Za jutrišnjo XXIV. obletnico ustanovitve borbenih fašijev bodo poslopja javnih uradov okrašena b zastavami ter opozarjamo, naj tudi zasebniki na svojih domovih razobesijo zastave.
DALE CARNEG1E
Kako si pridobiš prijateljev
Bč Nekdo je nekega dne šel v neko trgovino in 9 kupil obleko, toda komaj jo je dobro začel nositi, ■ je opazil, da suknjič pušča madeže na srajci. Ta-u v	. ..	■ koj se je vrnil nazaj, poiskal prodajalca in mu po-
nov cas zatemnitve	S vedal< ka> sc >e zg°dil0 A tak°i Sa *e oni pre"
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je g kinih »Tisoče in tisoče takih oblek smo.prodali
odredil, da se od nedelje 21. marca naprej pa do £ |D V1 sje. P™' ku 'V P ' "' i ° „„! novo odredbe začne zatemnitev oh 19.30 in traja B ^ Prodajalčeve besede, a pravi ton besed jpo-do 5.30 zjutraj. Vse ostalo odredbe pa ostanejo ■ vedal več: »Lažete! B, m, morda "dikakšnoza-n«snr»meniene	S godil? Vam bom ze jaz pokazal!« Potem je nekdo
nespremenjene.	"drug izmed prodajalcev segel v razgovor: »Vse
M temne obleke puščajo takšne madeže spočetka, če
Rdeči križ sporoča	E p® 'e še bla2° take cene• >e pa to neizogibno.«
B »Besnel sem,« je pripovedoval kupec, »najprej hoče nekdo devati v nič mojo poštenost, nato ml
V	poizvedovalnem uradu Italijanskega Rdeče-
,	, .. T . , V • ... .i • i K« ue neKUU uevail v iu*. Iliupu puaicuuat, n«..' ....
ga križa avtonomne sekcije v Ljubljani, Via Ane - g	obr ^ gem k s)abo b,
la Rea 2 (Gosposvetska cesta), naj se med urad- B $ » se znesel nad ima ,n ^ kričatii na, nimi urami od 8-12 javijo naslednji:	S gredo vsi k vragu, ko se je pojavil šef oddelka.
Diz Ivan Holod Anica, Poje Anton in Helena g «a ° bi, po8polnoma drugačen od svojih pod-Pavla, Verblč Ana svojci vojnih vjetrnkov v B > P P P	» , {ako da je Jz
Ca m po concentramento P G. 62, P M. 3200 dalje | >	'	P , ^voljnega kupca. AH
Mayer Angela in osebe, ki so poslale pakete na- B vesfe kako?«
slednjim: Velde Alojz, Sever, Franc, Podržaj Ja g ' . , ,	,	, , ,
nez, Levstik Anton, Pajnič Ivan, Sečnik Jožef, Ho- s , »Najprej je poslušal mojo zgodbo od začetka čevar Iva, Boh Franc, Muster Jože. Zaje Vinko, M do konca, ne da bi spregovoril le eno besedo Ko Kozina Ivan, Marinč Martin, Rožmanc Andrej, Vi- « ?em končal, je začel razpravljati z obema nastav-dic Anton, Vidic Stanislav, Konda Jožef, Peterle S bencema motreč zadevo z mojega stališča in za-Alojz, Zalar Matic, Kasi Adolf, Peršin Gabrijel. M triujoč, da je čisto jasno, da ie suknjič res puščal Smolič Ivan, Oblak Ladislav, Arko Anton, čemi« g madeže, in vztrajalI pri tem, da se takih predme-Franc, Camernik Franc.	E tov\kl «e zadovolje popolnoma kupcev, ne sme
pj prodajati. Končno me te vprašal, kako bi me H lahko zadovoljil. Nekaj minut prej bi odgovoril: It In JanlVIaii	H "Obdržite to prekleto obleko in pojdite k vragu!«,
11610 aenilSTOV	S tako pa sem čisto mirno povedal: »Za nek nasvet
V	prostorih sindikata dentistov (nekdanja g bi vas prosil: ali mislite, da bo ta nanaka s časom zbornica) je bil te dni važen sestanek sveta, ka- g prešla? Kaj bi se pa moralo storiti?« »Če se bo teremu so prisostvovali tudi predsednik Zveze m napaka ponavljala, jo prinesite nazaj in ml vnm svobodnih pokbcev in umetnikov inž. Milko g bomo dali boljšo. Prosim vas, da nam to neljubo Pirkmajer in sindikalni strokovnjak comrn. $ stvar oprostite.« Popolnoma zadovoljen sem odšel; Aleksander Nicotera.	H po nekaj dneh je napaka izginila in jaz sem to
Obravnavali so vsa viseča vprašanja v no- g prodajalno povzdigoval do nebes.« vem duhu, ki ie usmerjen k sodelovanju in z H Vse časti je vreden ta šef oddelka! Kar pa se ozirom na legalnost v izvrševanju poklica. Ugo- M tiče obeh nastavljencev, sem mnenja, da bosta za tovilo se je, du je bila delavnost tako predsed- ■ vse živijenje ostaja navadna prodajalca, razen če nika kot tajnik« sindikata zelo živahna, nada- „ ju ne pridcle oddelku za »zlaganje paketov«, kjer lje, da je zveza v izdatni meri podpirala vse n ne bosta nikdar prišla v dotiko z ljudmi, upravičene zahteve stroke in ugotovilo se je, ■ Tudi najbolj surova, nergaška in zabavljaška da zahteva dentistova stroka novo in strogo g Qgeb na ^ syetu se * une {e ureditev tudi, zarad, tega, ker se je poslabšala H	u 06ebai ki jo znHa potrpežljivo in tiho Po-
disciplina. Bili so tozadevno napravljeni razni g gl p . mcdtcm k ona br£ * {z yseh sv0Hjih sklepi, ki bodo v celoti obnovili zaščito in di- n t)r:zi,ai]{
scipliuo, novega sindikalnega reda, ki se sedaj B » '	.
uvaja v okviru Zveze svobodnih poklicev ing „ Nek telefonski naročnik je povzročal nešteto
umetnikov	S sltnt>s'1 oruzbi s stalnimi pritožbami, besnel, pre-
V	ta namen so pozvani vsi. ki na osnovi H klinjal, se protivil plačati račune, izjavljal, da so koncesije izvršujejo dentistovski poklic po ma- g potvorjeni, pisal protestna pisma časopisom -
ju 1941, da vložijo prošnjo za vpis v sindikat 5 sJkr^ka. na,žna] na d;|n, v"ga ln ?T' T,elef.onska (bivšo zbornico), v kolikor tega že niso storili. B d™*ba .1® končno poslala temu moistru-skazi ene-Ta prošnja mora biti opremljena z vsemi h- g Ža svojih nastavljencev »Tri debele ure« pravi slinami, ki jih zahteva zakon in jo je poslati n ""tavljenec, »sem moral poslusati silne besedne potom sindikata na Visoki komisariat z ozirom E ,naPade jezavega človeka, a sem nastavil usesa, na določilo čl. 10 naredbe št. 293 z dne 14. febr. B kohkor sta mi dobro volja in potrpljenje pač do-1942, po kateri sme samo Visoki komisariat do- £ v°!lla- Sc nfka| krati sem se vrnil in ob zadnjem voliti nove vpise v sindikat.	■ oblsk" me ie imenoval za člana družbe, ki ,o ,e
Če take prošnje ne bo ali pa če prošnja ne g ustanovil Družbe za zaščito telefonskih naroč-
bo ugodno rešena, ostane zanaprej v veljavi S n,k°v" ,se1dal se,T č!an,in ver,e 1° edm!..na "T prepoved izvrševanja poklica in bodo proti kr- g svetu. V teku vseh razgovorov, ki sem jih imel s šiteljem podvzeti zakoniti koraki.	g to dobnčino, sem vdano poslušal vse njegove pn-
Na novo jo bilo potrjeno določilo, da se g tožbe z veliko vnemo m prisrčnostjo, ob koncu morajo vsi akti na oblastva pošiljati po zani- g "spel, da ie P^Ca vse zaostale dolgove in ga pre-maneih aamo potom sindikata in zveze.	£ govoril, da je celo pritožbe umaknil.«
Vsi prisotni so bili soglasni v tem, da je ■ Bržkone se je ta nergač imel za neke vrste treba okrepiti avtoriteto sindikata, katerega B križarja, ki je upravičen braniti pravice javnosti naloge so točno označene v pravilih, ki bodo ^ zoper načrtno izmozgavanje. V resnici pa je hotel, v kratkem objavljena, in ki so zlasti v nadzor- h da bi ga priznavali za zelo važno osebnost in v stvu nad izvrševanjem poklica v izvajanju po- ■ želji, da bi se povzpel do tega položaja, se je za-klicne discipline.	§ tekel po pomoč k scenam in očitkom; ko pa je
Na osnovi teh smernic so obravnavali vsa b videl, da mu je telefonska družba poslala nič dru-aktualna vjjrašanja in seja sveta je bila zaklju- *j gega kakor svojega nastavljenca, ki naj ga počena s trdnim zaupanjem in voljo, d« bodo do- g vpraša o njegovih pritožbah, so vse njegove na-seženi cilji, o katerih 60 bili napravljeni na n mišljene krivičnosti splahnele in se razpočile ka-seji soglasni 6klepi.	g kor milni balonček.
^ »Nekoč,« mi je pripovedoval gospod Detmer, § šel in ustanovitelj ene največjih družb za prodajo Bi volnenih izdelkov na debelo, »je vstopil v mojo •J delovno sobo eden naših kupcev, ki nam je dol-
Nakazila za sir
ranimi živili mesta Ljubljane, da dvignejo do 24 - '	?	-	_
, .,	, , ,, .	S prišel osebno in izjavil, ne samo da nam ni niče-
marca nakazila za preostanek mehkega sira za g ^ d ,	da tudi fickQ ne b(J ,a£a, .
marec pri Prevodu, Gosposka ulico 12-1. - Kdo g ^ ^ ^ ^^	^	^
vključno do 24. marca nakazila ne bo dvignil, mu g Poslu§a, sem ga zelo p0trp^žljiv0) če£ravF mc je bo sir zapadel.	■ imelo, da bi ga prekinil in mu jih nekaj povedal;
Razdeljevanje mehkega sira |LuulTkTet^a.Ko^ejesniednjičbizkapšijaviečsempmu
nnfrnenilrnm	H čisto mirno dejal: »Prav lepo se vam zahvaljujem,
IKJEruaiilllUlU	, . .	B da ste osebno prišli razložit vso to zadevo. Če ste
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za ta morda utrpeli kakšne stroške glede tega malega Ljubljansko pokrajino obvešča potrošnike mesta g dolga, kar se lahko pripeti vsaki drugi stranki, Ljubljane, da bodo pri svojih trgovcih od 26. marca gj sem vam pripravljen nuditi povračilo.« Da ste ga dalje dobili še po 75 gr mehkega sira za marec HI videli, kako je onemel: prišel je s trdnim namena odrezek C. — Kdor do 31. marca sira ne bo w nomi ja 6e do zadnje kaplje krvi bori za svoj dvignil, mu bo zapadel.	n prav, in namesto da bi se z njim pričkal, mu da-
——— —i..........M^—<n iem celo prav. Izjavil sem mu tudi, da bomo nje-
gj govo ime črtali iz naših knjig: bolj verjetno je, porejeni po 10 cm obsegu, kvalitetni razredni pa gj da smo se mi zmotili, ko pa moramo pregledati so označeni z A, B in C.	H toliko računov, in ne on, ki se zanima samo za
Racioniranje vina v Franciji. Francosko kme- ^ svoje račune. Dejal sem mu, da bi se jaz na nje-tijsko in preskrbovalno ministrstvo je zmanjšalo B govem mestu prav tako obnašal kakor se je on. mesečni obrok vina na 4 litre, od tega pa mora ® Če končno ne želi več, da bi mu mi postregli z biti en liter v sortnih vinih. Težaki dobe dodatne h na5im blagom, mu bom navedel nekaj tvrdk, ki obroke.	B jih je vredno priporočati.
XULTBRHI OBZORHIR
Roman iz življenja letalcev
Tak podnaslov nosi knjiga, ki je izšla pred kratkim v založbi Ljudske knjigarne kot prva iz zbirke »Naša knjiga« za novo poslovno leto ter jo je spisal francoski pilot Antoine de Saint Exuperyin nosi slovenski naslov »Veter, pesek, zvezde.« Toda tisti, ki bo pod pripombo »roman o letalcu«, pričakoval pravega realističnega romana letalca, kakšne zavite zgodbe in usode, bo razočaran, kajti to delo je fin slogovno in lirično ter s prav globoko francosko duhovitostjo in metafiziko sestavljen mozaik najrazličnejših doživetij pilota, ki nilia v vsemirju med zemljo in neonom, katerega pritegnejo nase tako zvezde kakor zemlja s svojim magnetizmom in ki uničuje razdalje tisočev in tisoč kilometrov, da opravlja delo največjega človeškega napredka zadnjega stoletja. Letalstvo kot fioklic je šc mladega datuma, zalo opis takih doživetij gotovo mika današnjega bralca ter je taka knjiga zelo iskana. Zadnje čase so pri nas brani romani in avtobiografski opisi navadnih meščanskih poklicev, kakor na primer zdravnikov, glasbenikov, umetnikov itd. Tako se vidi pri vseh naših književnih zbirkah, da sprejemajo med čisto književna dela zelo rada knjige, ki naj na otopjjiv in konkreten tox iivaiien literarni način prikažejo vzore in
boje posameznih stanov. Taka dela so več aH manj izrazito dokumentarična in realistična, če ne naturalistična ter živl.jenjepisna. Takšna pa ni ta knjiga, ki ima velike stilistične in literarne vrednosti pa nobene strnjene zgodbe ter uhaja zelo rada v liriko in poezijo ter v glosi-ran.je globokih doživetij. Pruv zato je ta tehnika tako podobna napol novelistično najx)l realistično obdelanim »Srečanjim« Mirka javornika, ki je k nam prenesel kot močan literat to vrsto evropskega pisanja. De Saint Exupery se je v tej knjigi nokazai ne samo pogumnega pilota, temveč tudi velikega pesnika, in predvsem pesnika, ki odkriva svoje srce in spoznave na letalu skozi vsemir, čez peščena jKilja in skozi viharje. Tako dajo njegove letalske proge, na katerih ie služil, tako na progi Toulouse-Dakar čez Saharo, ali južnoameriška proga samo okvir, da nam pokaže doživljanja pilota v zraku, ko gleda zvezde sedaj nad samo, sedaj na levem boku kakor morske svetilnike, ter se mu ves svet preobrne. Ta močna doživljanja vplivajo tudi na njegovo vrednotenje človeka kot takega, kajti gleda ga s stališča »vesoljnega prostorja«, kar je šele odkritje prav te najnovejše panoge letalstva, V kolikor pa ga postajališča postavljajo na zemljo, ali nesreče na sredo puščave, v toliko doživlja tudi puščavo v svojem velikem molku, ki »irovori kot množica ljudi nn prostranem trgu«. V devetih prerezih ali zapiskih nam tako predstavi doživetja na progi nad španskimi gor tmi in peščenim morjem, skozi viharje in deževje in v letu med zvezdami, potem
pa nam pokaže lepo idilo v afriški zelenici s svojevrstnimi prebivalci. Najbolj j)a se nas doj-mi v poeziji puščave, te »neobljudene zemlje polne upornikov, jjreže vsetxivsod nate« ter nam jioka/e duha domačih svobodnjakov in francoskih kolonizatorjev. Z doživljanjem slajKiv takih mavretanskih pofrancozevcev je že pokazal na ceno vode, ki jo ima za puščavca, kar se je rnz-vilo v najmogočnejšo podobo v tej knjigi, na-lovljena z eno besedo: Žeja. Tu je strahotno opisana žeja v libijski puščavi, ka^or je še nisem bral, in ki človeka pretrese, da se nazadnje res priključi pilotu v slavosnev vodi, ki ga podaja z močjo kozmičnega pesnika na koncu: »Ti si najdragocenejše, kar ima zemlja. Ti si tudi najbolj občutljiva izmed vsega in izviraš iz samega telesa zemlje. Ti ne preneseš mešanice, ne trpiš vsake spremembe, ti si kaj hitro užaljeno božanstvo!«
Ta knjiga pa vsebuje še eno letalsko novelo istega pisatelja pod naslovom »Nočni ])olet«. Če je prva lirični mozaik osebnih doživetij letalca pisan v prvi osebi v smislu ekspresionista, kozmičnega pesnika tudi po svoji notranji duševni uglašenosti. je (a drugi del že bolj noveli-stičnega značaja ter skuša v objektivnih osebah pokazati nevarnosti letalskega stonn, posebno nočnih poletov ter silo in moč ter energijo tistih, ki osvajajo tudi noč za letalsko progo ter s tem utirajo pota v bodočnost. To silo pokaže predvsem v ravnatelju zrakoplovne družbe Revierti. ki kljub vsej človečnosti in človekoljubnosti energično služi 6amo dolžnosti stvari letalstva.
tudi če pri tem tragično poginjajo najboljši ljudje, pionirji bodočnosti, človečansko čustvo in osvajanje neba se križata, toda videti je silna bolečina pa tudi silna energija, ki vodi človeka k uspehom, k zmagi. Tragika pilota Fabi-eno, ki gre no nočni polet na južnoameriški progi pa se z njega ne vrne, daje tem opisom notranjo novelistično — čeprav včasih slabo j»o-vezano — enotnost. Odkrije pa nam mehanizem in organizacijo letalstva, ki z žrtvami napreduje že jx) utrti poti.
Kakor rečeno, ta knjiga ne predstavlja realističnega romana o sodobnem letalcu, podaja pa njega fenomen, kozmično občuteno poslanstvo ter njega poezijo, pa tudi pogled človeka, ki gleda na svet in človeka iz kozmosa. Res napetih, močnih realističnih pi!zorov, takih kot Žeja, ali v drugem delu tragika Tabienova in veliko, zato pa so bogate misli, nova doživetja in leno globoko povedano nova občutja, ki so nam bila neznana, pa jih nam jiosredujejo piloti-umetniki. In Saint de Expery je velik umetnik in je pesnik, kljub temu, da je tudi izlioren pilot, ki je prvi preletel Snliaro in vzdržuje le dolgo vrsto let — kljub življenjskim nevarnostim, v katerih je že pnrkrnt bil — zvezo med celinami. Knjisra je lep zgled močnega besednega izražanja, lepo in močno izbrušenih čustvovanj, resnično — literarno govorjeno: eksprcci-onistifnegn duhovnega gledanja iz neba nn zemljo nn sočloveka in nn poklic, ki imfl malo tako močno podanih in osebno doživetih literarnih uodob	td.
Veliki partizanski porazi v Suhi krajini in v Dolomitih
število ubitih partizanov v Suhi krajini znaša 690, v Dolomitih je ubitih
partizanov 81, ujetih pa 32
V	noči od 14. na 15. marec so pobesnele parti- ■ zanske tolpe, ki 60 pred nedavnim doživele hude izgube v bojih pri Metliki, pridrvele v Suho krajino, da tudi tukaj pokažejo ljudem v najčistejši obliki svojo tako proslavljano »svobodo« in »novi red«. V 6inislu povelja partizanskega poveljnika Dragana Črnogorskega: »V lločevju je 40 belogardistov, v jurišnem napadu moramo postojanko
v 10 minutah osvojiti in vso posadko poklati!« se je krvavi ples začel ob pol štirih zjutraj. Ljudstvo se je takoj podalo v varstvo oddelkov vaške straže, mnogi izmed njih pa so se aktivno udeležili boja.
Kmalu je med posadko padel prvi, in 6icer Mestnik Anton iz Malih Les, smrtno nevarno pa je bil ranjen Hrovat Lojze iz Trebnje Gorice, ki je ves čas bitke fante spodbujal k junaški borbi. Ob koncu boju je izdihnil. Pai tizanoni je uspel podvig, da se pola6te cerkvenega zvonika, od koder so otvorili strojnični ogenj na vaščane in posadko. Vendar je eden izmed vaščanov prodrl partizanski obroč in zaprosil za vojaško pomoč, ki je kmalu prišla in kar od dveh strani: iz Vidma in iz Ribnice. Vojakom ee je pridružilo mnogo fantov iz Ambrusa, Vidma in Krčanov. Po celonočni in celodnevni bitki so se partizani okrog 0 zvečer umaknili zaradi velikih izgub.
Ujetniki pripovedujejo, da je padlo okrog 40 partizanov, mnogo pa je bilo ranjenih. Med ujetniki je tudi partijski politični delegat Jcnčič Ev-stahij — »Stcvo«, doma iz Mengša pri Kamniku, star 22 let. Ravno tedaj, ko je hotel zažgati taborišče, so ga prijeli, lina prestreljen trebuh in zlomljeni roko in nogo. Dalje sta bila ujeta dva Tomca. Prvi, France, ki se je predal sam, je bil nasilno mobiliziran od partizanov 18. februarja 10-13; drugi, ki je doma nekje pri Vinici, je bil mitraljeski pomočnik, že devet mesecev aktiven partizan in zagrizen partijec. Bil je takoj ustreljen. Dva partizana 6ta živa zgorela v hiši, ki 60 jo njuni dični bojni »tovariši« 6ami zažgali, deset jih je obležalo sredi vasi. Fantje 60 zaplenili partizanom dve težki strojnici, 12 pušk in mnogo streliva, zlasti bomb.
Jenčič je krepko zabavljal čez partizansko akcijo in tudi na svoj visoki položaj ni nič kaj ponosen.
V	izdatni meri si je privoščil najvišje partizanske cvetke, tako brigadnega poveljnika »Dragana«, politkomisarja »Jožeta«, ki je baje nek železničar, novomeškega Duleta in komisarja Zivka. Tudi vojaške zadeve je ravnodušno pripovedoval: da je poveljnik drugega bataljona — kako blesteč naziv — neki Lelio. poveljnik tretjega pa Ilija Badovinac iz Rosalnic.
Poraz partizanov pri Hinjah
Med številnimi »obleganji«, ki so jih partizani v preteklem tednu izvajali po Suhi krajini, so bile na vrsti tudi Hinje. Močna vojaška in fantovska posadka je vse poskuse krepko odbila in pognala ^osvoboditelje« ljudstva v beg. Napadov na to postojanko partizani niso več poskušali.
Junaški odpor so partizanom nudili tudi fantje iz korinjske posadke, ki ji stoji na čelu Perko Pavle iz Ambrusa.
Pri Ambrusu padlo 100 partizanov
Najhujši spopad se je razvil med ambruško posadko Ln napadajočimi partizani. Stojnice so jih kosile, da so padali kot snopje. Ko so partizani uvideli, da ne bodo uspeli, so nasilno zbrali V6e vaščane, starce, žene in otroke, in jim ukazali, naj gredo prosit fante, da se vdajo. Ti pa so strojnični ogenj še povečali; partizani so pobesneli od jeze in se znesli nad nemočnimi vaščani. Pobili so Muhiča Jožeta in Mišmaš Ivanko, v postelji ustrelili 85 letnega Vidica Antona, ostale, žene in otroke pa pretepali. Nič niso pomagale prošnje in jok nedolžnih, partizanski poveljniki so svinjarili naprej. Ubiti so hoteli tudi Tekavčevo mater, ki pa jo je prej zadela kap.
Akcijo v Ambrusu je vodil domačin Boldan Jože iz, Visenj.
Požig vasi
Svoj bojni klic: ropaj, požigaj, ubijaj 1 so partizani v Suhi krajini zapeli na vse grlo. Izropani Ambrus, požgani Mali Korinj, Kal, polovica Ambrusa, Brezovi dol, Visejc, Višnje, kjer je zaradi partizanskega divjanja zgorelo vsem 47 gospodarjem prav vse, Priniča vas in Pagerc — kot pravijo zadnja poročila, nedolžne žrtve v Ambrusu, v Viš-
Žrtve partizanskih divjaštev v Ambrusu
Ker partizanski zločinci v Ambrusu dva dni niso mogli ugnati legionarjev, ki so junaško odbijali vse napade na šolsko poslopje, so se seveda znesli nad neoboroženim kmečkim prebivalstvom in pokazali, kako znajo osvobajati ljudi od imetja in življenja.
Tako so v torek zjutraj ob treh potrkali na vrata hiše št. 32 v Ambrusu. Ker jih domači niso takoj slišali, so kar zadivjali, ko je končno prišel odpret 32 letni domači sin Muliič Jože. Nahru-lili so ga, zakaj ni takoj prišel odpret. Povedal'jim je, da jih ni slišal in da ga noga boli, saj je bil pred nedavnim cele štiri mesece v ljubljanski bolnišnici, poleg tega pa ga muči še revina-tizem. Partizan seveda za »kazen« ni znal drugega, kakor nameriti fantu puško na prsi in sprožiti. Ves v krvi se je zgrudil Muhič Jože, drugi domači pa so ubežali kakor so vedeli in znali. Skrili so se največ v podstrešju in čakali, kaj bo. Partizani so odrogoviiili od hiše in smrtno ranjeni Jože je ležal ves dan v krvi, kjer je tudi izdihnil.
Pa ni bil edina žrtev partizanov ta dan. Ustreljena je bila 18 letna Ivanka Mišmaš, p. d. Brez-nikova iz Ambrusa. Partizanska krogla ji je kar razbila prsi, dokaz, da partizani načelno uporabljajo dum-dum krogle. Od partizanskih dobrot presenečena se je Tekavčičeva stara mati, skoraj 80-letna ženica, p. d. Primoževa, tako prestrašila, da jo je zadela kap. Ubit je bil v hiši 70 letni starček p. d. Viharjev ujc. Na cesti je padel Alojzij Muhič iz Ambrusa št. 1. Bil je star 35 let in zapušča ženo in dva otroka. Prav tako je v vasi padel 28 letni Ivan Šinkovec, sin ambruškeea župana.
njah — Papež Franc, hčerka Marija In mati Jera,
požig prelepe šole v Zvirčah — vse to priča o silnem divjanju partizanov.
Partizanski poraz v Dolomitih
Velika bitka pri Toškem čelu, ki se je razvila v sredo 17. in je trajala do 6obo'.e 20. marca med dolomitskim odredom iii 1. bataljonom PPKM, po-menja nov in hud poraz za partizane.
Dosedanja poročila pravijo, da je v bojih obležalo 81 partizanov, 32 je bilo ujetih — med njimi veliko prisilno mobiliziranih, zaplenjenega pa je bilo veliko materiala. Našli so tudi precej velikega metalca min, lasten produkt partizanov. Med ubitimi se nahajata tudi dva bataljonska politkomisarja in en bataljonski poveljnik.
Ujetniki pripovedujejo, da vlada med partizani velika nezadovoljnost in da so jih politkomienrji in poveljniki z grožnjami in strojnicami za hrbti
Veličasten pogreb kaplana
Pozivi partizanom za predajo in za
Ljubljana, 22. marca.
V soboto dopoldne je grosupeljska in poliška okolica jiospreiiiila na zadnji poti izmučeno truplo pokojnega kaplana Hočevarja, ki so ga člani komunistične organizacije konec oktobra lanskega leta ugrabili iz srede ljudstva ter ga nato ubili nekje v molniških gozdovih nad Šmarjem.
Dopoldne so se zbrale na Grosupljem velike kmečke množice, da zadnjikrat počaste spomin mučenca. številna skupina znancev in prijateljev je prišla tudi iz Ljubljane. Pogrebne slovesnosti so se začele ob pol 10 z žalnim sprevodom po Grosupljem, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. Po sprevodu je bila maša za rajnega. Ob koncu je spregovoril v cerkvi zbranemu ljudstvu kanonik dr. Kraljič iz Ljubljane, ki je tudi vodil pogrebne slovesnosti. V svojem govoru je poudaril, da je sedanja kruta vojska med Slovenci pač najglasnejši opomin k poboljšanju. Sedaj je čas, skrajni čas, da spregledajo vsi. Spregledati pa moramo svoje zmote prav v korenini. Kolikokrat je prav slovenska duhovščina svarila narod pred liberalnim svobodomiselslvom. ker je predvidevala. da bo svobodomiselstvo privedlo narod v pogubo. Našli so se mnogi, ki so z zasmehom zavračali te opomine. Ko se jn iz svobodpmiselstva razvila komunistična inteliaenca, je bila zopet du-hovščna tista, ki je svariia in opominjala pred nevarnostjo. Tudi tokrat so imeli ninoci za te opomine le gluha ušesa. Sedaj pa so prišla suha dejstva. Prišla jo pokora, ki nas mora privesti k iztreznjenju.
Zunaj cerkve je medtem že čakala vse okrog in okrog velika množica Grosupeljcev in okoličanov ter čakala na pokop. Ob odprtem grobu je jx>koinemu tovarišu in sošolcu spregovoril v slovo urednik »Slovenca« France Glavač. V svojem govoru je poudaril popolno upravičenost samoobrambe. ki je vstala proti tolikemu zločinstvu komunistov. Slovenski fantje niso zgrabili za puške
prisilili, da so šli v napad, ki pa se je tako klavrno < končal. Partizani so v svojih napadih uporabljali dum-dum krogle.
Dozdaj ugotovljene izgube partizanov: 690 mrtvih
Med zmagovitim nastopom tega tedna so italijanske oborožene sile v spopadu s partizanskimi oddelki, znašajočimi več kakor 3000 mož, torej dosti močnejšimi od naših sil, zadale partizanom kar najhujše izgube. Komunistični uporniki so na bojišču pustili 090 mrtvih, kolikor je do sedaj ugotovljeno. Dva sta bila ujeta, 19 upornikov pa se je javilo oblastem. Natančnejša poročila o |>oteku te velike bitke bomo priobčili med tednom.
Posledice vseh teh silovitih porazov se bodo nedvomno kmalu pokazale. Glavnina partizanske vojske, to je vse tri udarne brigade, kakor poročajo,
ifepremagana zmota
Čas okrog prve svetovne vojne je bil značilen po silnem porastu modernizma. Po nekaterih deželah se je ta imota po svetovni vojni naravnost razbohotila in se razvila v razna kulturna ali verska gibanja. 2e Pij X. je modernizem definiral
kot zmoto vseli .....it. In v resnici je to gibanje
za katolicizem siluu nevarno, ker je kakor vei-glavu hidra, ki ji znova in znova zrastejo odsekane glave.
Modernistična miselnost v razdobju ined prvo in drugo svetovno vojno nikakor ni bila docela premagana. Nasprotno, doživela je še eilnejši razmah kakor prej. Ni sicer več nastopala neposredno na verskem področju, kamor more cerkveno ufi-teljstvo posegati direktno, lenneč se je omejila bolj ua idejno kulturna poprišča, kjer je razvila silno delavnost. Dočim je zlasti še ia časa Pij} X. nastopala na področju teologije, pa nastopa danes linij na področju tilozofije in vseli tistih panog, ki
je še vedno obkoljena v Suhi krajini ni neprestano t	so nekako v sredi med svetno in božjo znanostjo:
dobiva hude udarce, lako imenovani »Krimski i	v umetnosti, v prizadevanju po sorialnem izbnlj-
odred«, ki se |e zadnji čas združil z Dolomitskim, i	šanju, v gospodarski morali, na področju medna-
pa je s tem zadnjim porazom doživel najbrž svoj f	rodnih in meddržavnih odnosov, itd.
V filozofiji se ie vedno zagrizeno bori pred-vsem proti razumu. Francoski liloznf Jaci|iies Ma-ritain je v svojem delu o Tomažu Akvinskem opozoril na veliko nevarnost, ki preti krščanski kulturi od modernizma. Povedal je, da je ta nevarnost vesoljna, temeljna, ker izpodkopava temelje razumu, ki je osnova, na katerem gradi krščanstvo svojo vero in na katerem je zgrajena tudi kultura. Razum je prav za prav glavni nasprotnik modernizma. Zato je tudi razumljivo, takaj modernisti najbolj sovražijo filozofijo Tomaža Akvin-ca. Ta filozofija namreč ml vseh najbolj odgovarja zahtevam čistega razuma, j« vsa zgrajena na čisti objektivnosti, ki jo modernizem tako sovraži. Vedno bolj se spet slišijo fraze o nezadostnosti razumskega spoznavanja, a ne v tem pomenu, kakor da Iii bil naš razum preslaboten, da hi mogel v vsej polnosti s spoznanjem zujemali linije bistvu, temveč v pomenu, kakor da naš razum sploh ne bi bil sposoben priti dn Roga. Vedno hujša je zalo borba proli takoimenovanemu »razumarstru«, ki modernistom pomeni vse, kar spada pod pojem zakonitosti, reda, sistema in znanstvenega postopanja.
Že na prvi hip je spoznatno. da je sodobni modernizem hote ali nehote v službi komunistične revolucije in se more istovetiti s kulturnim boljševizmom. Kakor kulturni boljševiieni lako tudi modernizem razbija razumske postojanke sodobno krščanske družbe ter odpira vrzeli največjemu sovražniku krščanstva — komunizmu. Svoje rušilno namene zakriva pod laino vnemo protinncinnali-stičnega boja. Toda racionalizma ne pojmuje tako, kakor ga pojmujemo mi, kot zmoto. S to besedo razume vse, kar je razumskega, in ker je krščanstvo v svoji osnovi razumsko utemeljeno, rationa-hile »hscquiiim. mu je seveda tudi krščanstvo, vsaj kakor ga oznanja katoliška Cerkev, rarioua' lističu«, torej zmotno.
. šo bolj otipljiv pa je modernizem na različnih praktičnih področjih, kakor na kulturnem in siiciološkem. Na kulturnem zahteva emancipacij« ni pokazal le' priljubljenosti, ki jo je rajni užival f «n p«polnn osamosvojitev različnih kulturnih pa-pri kmečkih ljudeh, temveč je tudi dokazal pravo f n,,st-
razkroj.
Hočevarja na Grosupljem
prenehanje njih nesmiselne borbe
zato, da prelivajo slovensko kri, temveč le zato, da branijo življenje svojih staršev, bratov in sestra pred samovoljnim ubijanjem partizanov, da branijo svoje imetje in svoje premoženje. Spričo ogromnega števila poklauih življenj in uničenega ljudskega premoženja smo pač popolnoma upravičeni, da govorimo o pravičnem maščevanju, saj je maščevalnost, če je v okviru zakonite oblasti, le ena izmed lastnosti, ki jih vsebuje pojem pravičnosti. Toda vemo, da so med vrstami partizanov šo vedno nekateri, ki so šli krepit komunizem iz zapeljanosti ali pa iz nekega napačnega navdušenja, in ki jim je žal, da so se dali zape- f ljati. Tem kličemo sedaj le eno: odložite orožje, J prenehajte s prelivanjem tolike krvi, predajte J se oblastem I Ravno danes smo zvedeli od vojn- J ške oblasti, da je zajamčeno življenje in takojšen J povratek domov vsem tistim partizanom, ki se J radovoljno predajo in ki niso zagrešili kakšnega J zločina. Sedaj je dana zadnja prilika, da so ustavi prelivanje nesrečn
s|k>roČito to prizadetim, (la se ustavi uiwuii«.uia i partizanska borba, da se spet Slovenci zedinimo J okrog tradicionalne poštenosti ter izločimo iz '
relivanje krvi, dana tudi zadnja možnost rešitve J »rečnih zapeljanrev. Vsi, ki imate možnost, J »ročite to prizadetim, da se ustavi brezsmiselna \
svoje srede vso gnilobo, našo skupnost.
ki nam jo zastrupila
Veličastnega pogreba so se udeležili tudi za- J stopniki tamošnjega vojaštva s komandantom J prezidija na čelu, prav tako številni zastopniki J legionarjev s Police, s Šmarja ter s škocjana. J Legionarji so ob grobu oddali v spomin pokoj- J niku častno salvo.	'
Pogreb pokojnega kaplana Antona Hočevarja
lw	Krščanstvo je od tukaj pnp«lnnma izločeno in
Izrazilo t	potisnjeno le r lil urici jo in v razne nabožne vaje.
protikomunistično in protipartizansko. Velika ude- J	V javna vprašanja, čeprav so izrazilo verskega ali
ležba je najbolj glasno obsodila partizansko zlo- f	verski
mišljenje podeželskega ljudstva, ki je
činstvo in javno manifestirala voljo, da ljudstvo vztraja v protikomunistični borbi ilo konca.
Najdba trupel podžupana Pogačnika in tovarišev
Vaška straža iz Dev. Marije v Polju je po tru-dapolnem in dolgotrajnem iskanju in poizvedovanju našla 20. t. m. trupla podžupana Pogačnika in ostalih žrtev na Cerju. Vsi fantje so imeli vtis, kakor da hodijo po ogromnem pokopališču. Tu pa tam se je kdo spotaknil ob kako gomilo, vsepovsod se je širil smrad razpadajočih trupel, ki jih je zverjad odkopala.
Kmalu so našli grob podžupana Pogačnika: iz tal je štrlela bela koščena roka, in ko so odkopali gomilo, so videli lobanjo, okostje in lase. Kraj se se po opisu partizanov popolnoma ujemal. Truplo, pokrito komaj za ped s prstjo, je ležalo z nogami navzgor, glava je bila skoraj ob gorski 6tezi; nekaj korakov od groba raste drevo in veja v višini člo-
veka nosi še sledove vrvi, s katero je bila nesrečna žrtev prevezana med mučenjem.
Našli so tudi truplo nekega partizana, učite-ljiščnika Pavčiča Ivana, treh Jakošev iu Cankarja Milka.
Pogreb podžupana Pogačnika bo v torek ob
rerskoliramhnega značaja, se ne sme vtikati. Pri nas sc je ta miselnost najbolj pokazala ob vprašanju knmunistične Osvobodilne fronte. Tako so naši modernistično usmerjeni duhovi učili, da bi morala duhovščina v sedanjem spopadu med komunisti ter med branilci krščanske vere in kulture ostati vsaj nevtralna, če se že ni priključila Osvobodilni fronti; če bo nastopila proti njej, bo storila nekaj nekrščanskega, ker bo segla na politično področje, kamor posegati ne sme. Ker jc pa slovenska duhovščina storila stojo dolžnost, ji očitajo sedaj, da je izdala krščanstvo! Pn njihovem mnenju je namreč akcija Osvobodilne fronte neko narodnostno gibanje, kamor naj se duhovnik in Cerkev ne vsiljujeta, ker je pač narodnost neka
pol 5 popoldne; ostale žrtve 60 prepeljali v Rizo- J Cerkev ne vsiljujeta. I
vik, kjer jih bodo pokopali na praznik Marijinega J popolnoma samostojna vrednota, ki zanjo verske -----:—" in moralne zahteve ne veljajo.
oznanjenja
Zvedele so se tudi nekatere podrobnosti iz zasliševanja pokojnega Pogačnika. Znsliševalec mu je povedal, da se bo lahko rešil smrti, če !e pristane na
\ Se bolj kakor na kulturnem pa ie opaziti vpliv modernizma tudi pri nas na sociološkem področju. To se kaže predvsem ob Tprašaniu komunizma.
aai, aa se no lanuo resn smrti, ce ie prisia- t ■«	«» Tprasanju Kumuniinm.
program Osvobodilne fronte. Pogačnik je \ T" so modernisti soglasni v tem, da je treba s ko-
___ . 11. 1 ^ „ : I__1___!. U : 1 _ — 1-1__:_____ _____l \ nmnScti n f) rnil 11 i cntltln f Mn/1 /t l.-nmu n i « m H enniA.
kategorično odklonil, nakar je bila sklenjena smrtna obsodba.
Partizani — morilci Stanka Stanovnika
Lansko leto je bil v Horjulu ubit Stanko Sta-novnik, sorodnik pokojnega dr. Aleša Stanovnika, enega glavnih organizatorjev komunistične Osvobodilne fronte in bodočega partizanskega »ministra«. Stanko je bil po zgledu svojega sorodnika pristaš Osvobodilne fronte, in je gotovo kot ožji sorodnik tako visokega funkcionarja moral uživati med komunističnimi vrstami velik ugled. Kljub temu pa je bil od komunistov ubit. Njegova smrt je bila v začetku zelo skrivnostna, kajti nihče ni mogel verjeti, da so lastni tovariši ubili tako odličnega člana svoje organizacije. Sedaj pa je že podrobno znano, da je Stanovnik postal žrtev komunistov, ker se jim je kot bivši krščanski marksist zdel vendarle premalo zanesljiv. Dobili smo pismo njegovega tovariša, ki je ta v njem sporočil domačim zadnje pozdrave Stanka Stanovnika. Takole se glasi to pismo:
Spoštovani! Čeravno vem, da bo moje plačilo krogla, ako bi moj komandant zvedel, da sem Vam sporočil o smrti Stankota, se vseeno čutim dolžne-
munisti narediti sožitje. Glede komunizma same ga so mnenja, da je njegova nadclada pa? nekaj nujno zgodovinskega, čemur se ni mogoče izognili. Vsak odpor proti njemu bi bil torej nesmiseln. Šo več: kar se posebej tiče katoličanov, je v nasnroliu ga, da Vam kot njegov zvesti tovariš sporočim nje- \ z bistvom katolicizma, fe se z oboroženo silo zo-gove zadnje želje:	j perstnvljajo nastopu komunistične revolucije.
_ .. , . _ .__.__ ___x .•_ i A to sta le dva najvidnejša odtenka le misel-
jih p rosi od p ušč anjaV« V	j "osti. ki se polagoma in neopazno, a vedno silnoie
Danes se mi je po tolikem trudu posrečilo priti v Vaš kraj, a Vam osebno ne morem izro- J čiti sporočila. Izrekam Vam iskreno sožalje, saj J sem ga poznal do dna srca. Bil je čvrst, a vendar \ dobrega srca, zato je z menoj vred in še mnogimi ^ drugimi težko prenašal krivice, ki jih moramo mi i sami delati na nedolžnem slovenskem ljudstvu. Zato je skušal pobegniti, pa so ga prej zasačili in ustrelili. Utnrl jc kakor toliko Slovencev že. po nedolžnem, a imenovan »izdajalec«. Molite za njega in za vse, ki smo verjeli, kar so nam obetali, a smo po lastnih izkušnjah spoznali svojo veliko krivdo, ki sc ne da več drugače popraviti kakor s kroglo. Pozdravljeni! — Tovarjš Stanetov.«
Tako zaključuje svoje priznanje partizan. Ker ni verjel besedam poštenih in iskrenih ljudi, temveč rajši temnim in neznanim voditeljem komunizma, je padel v pogubo, iz katere ne vidi nobene rešitve.
uveljavlja tudi med takimi, ki so še včeraj veljali kot izrazito krščansko usmerjeni duhovi. Duhovna revolucija je vedno bolj nevarna od zunanic, fizične, kajti prva je tej vedno vzrok, druga le posledica prve. Zato mora biti naša pozornost obrnie-na tudi na duhovne temelje, iz katerih se širijo strupeni hlapi rušenja in anarhije.
Turistova planinska doživetja brez r;",ia
Brez okovank in nahrbtnika ter — {»mislite, tudi brez cepina sem 6e j>odal onega dne v višine. Vreme je bilo sončno, jasno in brez vetra. Pravo vreme za planinca! V mišicah me je zasrbelo. Zemlja je bila še gola, le nekaj vresja, teloha in pomladnega žefrana je spominjalo na novo življenje. Ko sem 6e ozrl v višine, sem zagledal tisočere repke na leskah, pa drobne brstiče na brezinih vejicah, ki so se odražali na nebesni modrini kakor nenavadno lepa in čudovita nežna koprena. Vsak letni čas ima svoje čare. Poleti se veseliš zorenja v naravi, v jeseni paseš oči po čudovitih barvah gozdov, pozimi poslušaš pesem belih zvezdic, spomladi pa se ti zdi vsaka, in še tako skromna zelena bilka kakor prijetna znanilka zemeljske obnove. In če zagledaš tri ali štiri marelične popke, ki so se razcveteli, tedaj ti je duša polna lepega pričakovanja. Tedaj veš, da je blizu čas, ko bo zagorelo drevje v neštetih barvah, ko se bo ogrnilo polje v velikonočno oblačilo.
Bil je pravi pomladanski dan, ko sem ce začel vzpenjati. V delovni obleki sem se dobro počutil in sonce me je grelo v pleča. Čeprav je bil vzpon težaveu ln koncem koncev tudi ne
brez nevarnosti, sem začel žvižgati. Od nekod se je oglasil kos kakor da bi mi odgovarjal. Vzpel sem se prek vsega, kar je zagrinjalo razgled. S severne strani so se prikazali v nebo štrleči vrhovi Kamniških planin. Snežišča so se svetila, kakor da bi se kopala v 6negu, orjaške čeri pa so kazale svojo tisočletno prelest v tako jasnih obrisih, kakor da bi jih držal na rokah in jih gledal od blizu.
Reči moram, da sem se poglobil v doživetje planinca, dokler ni završalo nekje spodaj: koko dajs!, koko dajs!, kokokoko daje...! Kaj neki je to moralo biti? Ah, nekaj zelo navadnega, nekaj zelo vsakdanjega — kura je znesla jajce. Spomnil sem 6e, da gre dejansko samo za planinsko nadomestilo. Sem namreč športnik. In o športu pravijo, da je nadomestilo za življenje in udejstvovanje v naravi. In ker nisem bil nikoli prijatelj nadomestil, sem se lotil nečesa, kar je pristno: vrgel 6em se v delovno obleko, vzel v roke na mesto cepina vrtno žago in se vzpel na staro hruško. O vzponu sem že povedal, da je bil kolikor toliko težaven in tudi ne brez nevarnosti. Mišice pa so oslale zveste, prijemi so držali in kmalu sem 6e majal v visoki krošnji.
Od tam je bil lep razgled na okolico vse do gorskih velikanov, s snegom obloženimi.
Začel sem botanizirati, kakor se spodobi za pravega planinca. Oko je iskalo cvetnih brstičev, mladik in suhih vej. Ugotovil sem. da se bom moral vzpeti še višje, če bom hotel razredčiti in pristriči v nebesno modrino štrleče mladike na vrhu. V vitkih vejah sem začel slikati za prijemi. začel pa sem tudi ugibati, če. bodo veje zdržale ali ne. K sreči nisem več lako težak kot nekdaj: veje so zdržale in se začele sumljivo majati. Še na misel mi ni prišlo, da bi popustil — za planinca se kaj takega ne bi spodobilo, in končno, v tveganosti je posebna draž! Nazadnje sem bil tu gori lansko jesen, ko sem obiral rumene hruške, debele kakor glavica novorojenčka. Tudi takrat so se »preletavali občutki alpinista v skalah, obral pa sem jih vse do zadnje. Če bi jih kupil na trgu, ne bi dobil tako lepih in jih tudi ne bi bil tako vesel. To je podobno kakor z ofnicami: samo na tiste «i ponosen, ki jih utrgaš nekje v skalah, slabičem nepristopnih.
Tako je torej bilo z mojo alpinistiko brez cepina. Žagal sem suhe veje in rezal prepogoste, do bodo drevesa lažje dihala. Ves popoldan sem ee plazil po hruškah in jablanah, po češnjah in slivah. Priznati moram, da je bil to prijeten šport in mimoerede tudi koristen — kar pa spada že v jiodročje umnega sadjarja. Ko sem tako preredčil in očedil kakih deset dreves, sem bil utrujen, kakor da bi se vzpel na vtaoko goro Očnic res nisem videl ali sleča. pač pa gredice špinače, radifa in rožnatega zelja (»podaj na vrtu. Tudi teh je bilo veselo oko. dvakrat veselo! Rekli boste, da sem prozaičen, laz pa vam odgovarjam, da sem samo sodoben. Zakaj bi tarnal, če je treba delati; veliko poezije je v delu pod vedrim nebom in pomilovanja so vredni samo oni, kl si sa nočeio ali ne morejo privoščiti. Ali ie ereli. če združi? koristno s prijetnim in ?e dopustiš douiišljji, da te zaziblje ~ doživetje planinca?
m&oJ&ne m>rice
Koledar
Torek, 23. sušca: Jožpr Orlol, spoznavalec; Pelagija, tnučenica; Oton, škof.
Sreda. 24. sušca: Gabrijel, nadangel; Simon, otrok; Latin, »kol.
Zgodovinski paberkl
22.	sušca:
1. 1*95. se je rodil Antoni u s vanDyck poleg Rubensa najpomembnejši slikar flaimskega baroka. Van Dyckovi jx>rtreti se ločijo od vseh tovrstnih kasnejših del |>o fKisebni lirično nadah-njeni enovitosti. Zanimala ga je predvsem religiozna snov; slikal je pasijone in Madone. Van Ovckova dela so posebno močno vplivala na razvoj angleškega slikarstva; zadnja leta je namreč delal največ na Angleškem, tam je 1. 1041, tudi umrl —
1. 1782. se Je podal papež Pij VI. osebno na Dunaj, da bi pregovoril Jožefa II., naj preneha s svojimi cerkvenimi reformami. Cesar je 6icer poglavarja katoliške cerkve slovesno sprejel, toda njegovim željam ni ustregel —
1. 1805. se je rodil v Ljubljani skladatelj Jurij Mihevc. šolal ee je v Ljubljani, kjer je končal gimnazijo, nnto pa se je posvetil samo glasbi. V javnost je stopil z vojaško koračnico ob priliki ljubljanskega kongresa. Odšel je na Du-r ij, kjer si je v kratkem pridobil precejšen ugled. L. 1S26 so izvajali na Dunaju tri komične opere, njer.ove kom|>oziciie, v naslednjih letih Se druga njegova dela. Najjvoniembnejše njegovo delo je opera >Recht heholten die Planeten«. Zadnja leta ie preživel na Francoskem, kjer je tudi umrl I. 1882 —
1^32. leta |e umrl v Weimarlu Johann Wolfgang Coethe, prvak nemške književnosti.
23.	sušca:
1. 1754, so je rodil v Zagorici pri Moravčah Jurij baron Vega. Študiral je v Ljubljani in vstopil po dokončanih študijah k vojakom kot ladijski inženir, pozneje je prestopil k topništvu ia postal profesor za matematiko. Odlikoval se je v bojih s Turki in Francozi. Slaven ie postal zatrdi izdaje logaritmov, ki se odlikujejo po točno-tli in olisežnosti. L. 1802. so ga našli mrtvega pri nekem mlinu oh Donavi in šole 30 let po njegovi smrti so ugotovili, da ga je umoril tamkajšnji mlinar. Moravčnni so mu postavili lep sjiomenik. Ljubljana pa jc poimcuovula j>o njem eno izmed svojih ulic —
1. 1S-13. je posegel sardinjski kralj Karel Albert v 1 o m b n r d s k e zadeve. Za j>o-inoč so ga prosili uporni Lombardi z Milanom na čelu, toda kralj se je obotnvljal in s tem omogočil avstrijski vojski neoviran umik v trdnjavski četverokoi Po^eg Karla Albertn v Lombaniljo jo vzbudil v Italiji splošno navdušenje; povsod so so zbirale skupine proMovoljev za »sveto voino«, na čelu vsem slavni Giuseppe Garlhaldi. Toda med italijanskimi vladarji ni blo sloge. Kmnlu so vsi odjjoklicali evoje čete; osamljenega kralja je nato premagala avstrijska vojska pod poveljstvom Radeckyja pri Sv. Luciji in Custozzi. Karel Albert so je umaknil preko Ticina in sklenil premirje —
I. 1819 je prišlo po prekinitvi premirja do bitke pri Nova rI. Piemontske čete. ki jim je jKiveljeval poljski general Chrznnovvskl. so se sicer pogumno upirale, loda Radecky jih je premagal in prisilil k umiku. Po tej nesreči se je Karel Albert odpovedal prestolu v korist sinu Viktorju Emanuelu II., ki je nato sklenil z Avstrijo dokončni mir.
Hovi grobovi
■f- Alojzija ftegula. V soboto je umrla v Ljubljani mati in gospa Alojzija Šegula, vdova po poštnem uradniku. Blago mater so pokojiali v ponedeljek ob pol treh popoldne. Sveta maša zadušnica bo v torek, 23. marca pri Sv. Jožefu ob 7 zjutraj. Naj rajni sveti večna luč, vsem njenim dragim naše iskreno sožalje I
KGsnaaBasacBBBBoanoaaBBBBBBBBBBa
je najlepše delo slavnega pisatelja A. Fogazzara, ki ga je pisal dve leti.
Skoraj vsi podatki v tem delu so avtobiografski, pesmi pa so vzete iz »Knjige o nesmrtni ljubezni«, ki jo je pripravljal, n nikoli objavil. Mnogi kritiki postavljajo to delo nad vsa druga l ogazzarova dela. — Kupujte to lepo delo, ki slovi v svetovni književnosti.
V kratkem bo v »Slovenčevi knjižnici« izšla nova bolgarska povest
»UUBEZE?! KRAUlfiHE SOFIJE«
iZHaaaaeBSisnsnsnminsiBaaBBBBBaBBa
—	Nemška akademija, lektorat v Ljubljani,
priredi v sredo, dne 24. t. m. v mali dvorani Filharmonične družbe koncert baritonista momi-kovske opere gospoda Erika Jorgensen, ki ga na glasovirju spremlja g. Werner Doinmes. Koncert se začne ob 18. Na programu so: F. Sehubert, R. Schumann, J. Bralims, H. VVolf, K. Trunk in K. Slruusa.
—	Uprava Kina Sloga obvešča, da bo njena blagajna izdajala ob dnevih premierskih predstav zopet vsto|>nice z označbo sedeža, ker hoče, da dobi vsak posetnik tega kina tudi svoj sedež, ki mu pripuda. Predstuve se vrše ob teh dnevih redno ob 14.30, 16.30 in 18.30 uri.
—	Lep prvi pomladanski dan. V nedeljo, 21. t. m je bi! začetek pomladi. Bil je res lep prvi pomladanski dan. Barometer se je dvignil in je napovedal, da Ik> Iojm) vreme trajalo še dalje. Tako lepega vremena v marcu že kmalu nismo imeli Vremenski zapiski za zadnjih 5 let navajajo, da je bil primerno tako lep marec leta 1938. Takrat je bilo le malo dežja. V 4 deževnih dneh
ga jo padlo 30.4 mm. Naslednje leto, 1939, Je imelo 8 deževnih dni ln 47.7 mm dežja. Tudi leta
1940.	je bil marec razmeroma prav lep in topel. Bil pa je nekoliko bolj moker. V 8 dneh je padlo 88.5 mm dežja. Zelo deževen pa je bil marec leta
1941.	Takrat je močno deževalo; V 11 dneh je ombrograf zaznamoval kar 131 mm dežja. Lani je liilo sicer 1« deževnih dni. a padlo je le 40.8 mm dežja. Tako vidimo, da smo imeli v zadnjih 3 letih marca razmeroma lejio in to|>lo marčno vreme. pa le malo dežja. Kakor je pričakovati, bo najbrž letošnji marec odnesel rekordno nizko številko deževnih dni in tudi prav nizek rekord . mokrote.	|
—	Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »ROŽA«, cvetličarna.
—	Po stoječih vodah led. V nedeljo se je jutranja temperatura dvignila nad ničlo. Zaznamovan je hil jutranji minimum t 2.2" C. Barometer je v nedeljo dosegel stanje 769.9 mm. V jKinede-ljek zjutraj pn je naslonilo nekoliko hladnejše vreme. Po stoječih vodali, zlasti po barjunskih jarkih in mlakužah se je napravila tanka ledena skorja. V soboto ie hil zaznamovan temperaturni dnevni maksimum +9.2°C. v nedeljo najvišja temperatura +11.3°. V ponedeljek najnižja jutranja temperatura — 2"C. Barometer v ponedeljek 768.7 mm. V ponedeljek zjutraj ni bilo ne megle, ne slane.
dela in življenja - od fa iei tem
Iz Gorizije
Pastirski list za post 1948. Naš prevzvišeni nadpastir je poslal svojim vernikom kratek pa toplo in prepričevalno pisan pastirski list, v katerem obravnava temeljno misel naše sv. vere: ljubezen. Najprej govori o bratovski ljubezni In pravi: »Ni kraja na svetu, kjer bi ne bila ljubezen do bližnjega nujna in bi ne bila prvi predpogoj mirnega sožitja in nravstveno ter gospodarske blaginje Človeške družbe«. V drugem odstavku govori o dolih ljubezni in naglaša, du je treba poučevati in voditi po pravi poli, vse, ki so v zmoti. Nato poudarja medsebojno spoštovanje in ugotavlja: »Eden izmed izrazov bratovske ljubezni je medsebojno spoštovanje, in sicer no samo spoštovanje do osebe bližnjega kot celote, amjiak tudi do njegovega premoženja; kajti poleg pete zapovedi, ki prepoveduje škodovati bližnjemu na življenju in zdravju, je tudi sedma, ki prepoveduje krasti in škodovati bližnjemu na hla-gu«. Ob zaključku daje nadškof duška svoji iskreni želji po miru: »Svet čuti potrebo po miru, a le maio stori, da bi ga bil vreden. Pravijo ljudje z majhno vero, da nas je Bog zapustil. Bolj pametno bo vprašanje, ali nismo mi Boga zapustili. Pravi mir nam more dati le Bog in njega moramo zanj prositi in storiti vse, da tako velikega daru ne bomo nevredni.«
Pomagajte zapuščenim! V odredbah, ki jih je izdal naš nadškof v izpopolnilo svojega pastirskega lista in v želji, da bi se njegova naročila tudi izvedla, je tudi naslednja, ki priča o njegovi prisrčni ljubezni do vseh trpečih: »V vsaki du-hovniji naj se ustanovi kaka dobrodelna družba, ki bo skrbela za reveže, bolnike in zapuščene. V duhu krščansko vzajemnosti skrbite tudi za vse, od vojne prizadete!«
Duhovniška vest. G. Jožko Kragelj, dozdaj kaplan v Idria, je imenovan za kurata na Luico.
Poroka. V Caporetto se je poročil trgovec g. Mirko Mašora iz spoštovane Mašerove družine, z gdč. Ivo Mašera iz Luico. Bilo srečno I
Z Gorenjskega
Spojitev Lukovice in Krašnje. Po naredbi Šefa civilne uprave sla bili občini Lukovica in Krašnja združeni v uradno okrožje Lukovica. Občinska pisarna v Krašnji je bila zaprta in prene-šena v Lukovico, kjer so sedaj upravljata obe občini pod enim komisarjem. Prebivalcem Krašnje to seveda nI bilo po godu in eo večkrat prosili, naj se jim kakor koli pomaga. Deželni svetnik je sedaj odredil, da so vsak teden enkrat tudi uradne ure za prejšnjo občino Krašnjo v Krašnji.
Priročnik za gorenjske šole vodjo. Okrožni šolski svetnik Helmut Prasch v Kamniku je izdal priročnik za mlade šolske vodje na Gorenjskem z naslovom: »Die Aufgabe«. Gorenjski tednik pravi, da je to prvi posrečeni poskus, da se da na Gorenjskem na težkih in odgovornih mestih služečim učiteljem navodilo, s katerim bodo zmogli svoje velike naloge.
Novice iz LMije. Krajevni skupinski vodja Rohm je 4. marca uvedel v službo novo voditeljico ženstva Radischnisf, ki je ta dan tudi že govorila zbranim sodelavkam o nalogah žene v vojni. Dne 6. in 7. (marca izpeljana nabirka za zimsko pomoč je vrgla 4TOO M. Pri tem so si stekle velike zasluge požrtvovalne žene iz Litije in litijski SA možje.
Gorje pri Bledu. Pred nedavnim je. bilo zborovanje članov stranke v Gorjah. Na zborovanju so je poslovil okrožni vodja dr. Hochsteiner od dosedanjega skupinskega vodje Dippolda, ki je sain prosil za odpustitev. Krajevno skupino je sedaj prevzel vodja žage »Goliana« Leitner.
Krajevne voditeljice ženstva iz radovljiškega okraja 60 imele šolanje na Bledu. Učile so se zlasti, kako se da s skromnimi sredstvj izdelovati čedne in lične igrače, šolanje je bilo zaključeno z večurno zabavno prireditvijo.
Iz Šmartna pod Šmarno goro. V petek, dne 5. marca je imel okrožni govornik Eixelsberger zborovanje kmetov v Čmartnem. Razpravljal je zlasti o načelih pridelovalne bitke. Predzadnjo nedeljo je govoril v Tacnu prebivalstvu okrožni vodja Kuss. Orisal je jKilitični in vojaški položaj in naloge, ki so s tem nastale za vsakega posameznika. Celo ob strani stoječi ali s sovražnimi novicami prepojeni so mogli izvedeli iz njegovih navdušenih izvajanj, kako velikanska in nepremagljiva je moč Nemčije. — Delavcu Rudolfu Zormanu jo po daljšem bolehanju umrla njegova 32 letna žena Marija. Pet nedolelnih otrok, med temi par dvojčkov, je ostalo brez matere.
Poroka.^ V Ratečah sta se poročila Alojzij Erlah in Uršula Kerštajn.
S Spodnjega štajerskega
Vitez železnega križa s hrastovim listom doma iz Radgone. 6. marca letos je bil jiodeljen vitezu železnega križa in polkovniku Johanu Micklu poveljniku brigude oklepnih grenadir-jev kot 203. vojaku nemške oborožene sile hrustov list k dosedanjemu odlikovanju. Polkovnik Micki je "že 13. novembra 1941 kot jMiveljnik jiolka oklepnih grenadirjev pred Tobrnkom dobil viteški kri/ec železnega kri/.a. Sedaj se je pa posebno izkazul v obrambnih boj i h prj llževu v decembru in letos v januarju. Odlikovani polkovnik se je rodil leta 1893 kinetu Matiju Micklu v Zenkovcih pri Radgoni. L. 1914 je bil poročnik pri obmejnem jHilku. Od leto 1920 pa je bil dalj časa v 5. kolesarskem bataljonu nekdanje avstrijske vojske. L. 1958 pa je postal podpolkov-nik in bil imenovan za poveljnika oklepnega oddelka.
Matura v Mariboru. Pred nedavnim so opravili učenci 8. razreda na Tegetthoffovi gimnaziji v Mariboru maturo. Zrelostni izpit je napravilo vseh 17 učencev abiturientov.
Obrtniški jubilej. Te dni je praznoval 20-letnico ustanovitve svoje obrti ključavničarski mojster J. Jevšek lz Maribora. Mariborski dnevnik se ga spominja kot vnolega Strankinega delavca.
Rekord v porokah. Prva polovic« meseca marca je prinesla izredno veliko fiorok v Mrr:-boru. Medtem ko se je v zadnji polovici meseca februarja poročilo le 41 parov, se je v prvi polovici marca poročilo v Mariboru kar 72 parov.
40-lotnica poroke. Včeraj sta praznovala v Mariboru 40-letnico poroke višji skladiščnik Ignac Aršič in njegova soproga Adeia, Aršič je že 16 let inkasant Ivrdke Schenker & Co.
Srebrna poroka v Celju. Zakonca Franc in Flora Kiinig sta IG. marca praznovala srebrno poroko, (iraški dnevnik ob tej priliki poudarja privrženost Konigove družine k Reichu. Slavja so se poleg drugih udeležili okrožni vodja DoiTmeister in vsi uradni vodje celjskega okrožja.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 72 letni bolniški strežnik Ivan Majhenič, 81 letna zasebnea Karolina Kohler iz Studencev, 81 letna zasebnica Marija Vabič roj. Šunko, 79 letni občinski revež Anton Smisel, sinček železn. nameščenca Emila Zupe iz Studencev, 80 letna hišna jx>sestnica Barbara Kolar iz Sltidencev, Jakob Dvoršak iz Po-brežja, 87 letna Marija Skube roj. Jurjevič, pri Sv. Miklavžu pri Ptuju je umrla 82 letna vdova ravnatelja realke Matilda Miki roj. Repič, v Celju je 17. marca umrl veleposestnik Franc Plaskan iz Orle vasi pri Braslovčali. Rajni je bil znan (>o vsej savinjski ■ dolini. Bil je izredno velik, meril je skoraj dva metra. Dolgo vrsto let je bil tudi zapriseženi cenilec pri okrajnem sodišču. Dočakal je 72 let. V Celju je umrla 74 letna Terezija Pistevšek. V Ormožu je umrla Pepi Majerič. — Na severnem bojišču je padel 23 letni Anton Fer-lož, dobrovoljec v polku gorskih lovcev, doma iz Maribora. Na srednjem vzhodnem bojišču je padel podčastnik v polku oklepnih lovcev 22 letni Gerhard Heidberg, doma iz Šmartna v Rožni dolini.
Iz Hrvaške
Ustanovitev katoliške župnije v Šidu. Na prošnjo katoličanov v Šidu je hrvatsko notranje ministrstvo dovolilo ustanovitev katoliške župnije v tamošnjem kraju. Dosedaj je Žici spadal pod katoliško župnijo v Gibarcu.
Pospeševanje glasbe in petja med delavstvom. Kulturno-prosvetni odsek Hrvatske delavske zveze je razposlal na vsa delavska društva v NDII okrožnico, s katero jim priporoča ustanavljanje pevskih in glasbenih odsekov in društev.
Industrijska podjetja v NDH. Po zadnjih statističnih podatkih ima NDH 1600 industrijskih podjetij z okoli 2200 pogoni.
Proslava četrte obletnice obstoja slovaške države. Dne 14. t. m. so tudi v Zagrebu slovesno proslavili četrto obletnico obstoja slovaške dr/ave. Dopoldne ob enajstih je bila slovesna služba božja v stolnici, katero je opravil ob številni asistenci prevzv. dr. Salis Sevis1, Navzoč je bil slovaški poslanik v Zagrebu dr Josip Cieker z vsem osebjem slovaškega poslaništva, diplomatski zastopniki ostalih zavezniških držav, člani hrvatske vlade in raznih hrvatskih kulturnih in gospodarskih ustanov Poglavnika je zastopal general Ivo pl. Perče-vič. Po zahvalni službi božji je bil na slovaškem poslaništvu velik sprejem.
Nova zakonska odredba v Zagrebu. Ni predlog hrvatskega notranjega ministra je Po-glavnik NDII podpisal zakonsko odredbo, po kateri lahko hrvatsko notranje ministrstvo zaseže ne samo prazna stanovanja in sobe, temveč tudi opremljena stanovanja za nastanitev državnih civilnih nli vojaških funkcionarjev Uredba točno določa, koliko stanovanjskih prostorov sme imeti nn razpolago po«amezna družina. Tako odredba predvideva, da sme imeti posamezno oseba nli zakonski par brez otrok snino eno sobo, družine z otroki dve ali tri sobe. Zn ločene osebe, ki žive skupno z otroki, sta določeni dve sobi. Osebe, ki izvršujejo svoj poklic doma, smejo po objavljeni uredbi imeti še poleg stanovanjskega prostora tudi delovna sobo.
Palača višje pedagoške šole. V zagrebškem Maksimirju bodo v kratkem pričeli zidati palačo za višjo pedagoško šolo. V palači bo imela svoja jirostore tudi mešana ljudska in mešana nižja srednja šola. Poslopje bo moderno zidano ter bo v njem prostora za 1000 dijakov. Stroški z a postavitev novega šolskega zavoda bodo znašali okoli 20 milijonov kun.
Ustanovitev telovadnega društva v Zserebu. Z zakonsko odredbo hrvatske vlade so v Zagrebu ustanovili Hrvatsko telovadno društvo, ki ima svoje prostore v palači doma bivšega Hrvatskega Sokola.
Iz Srbije
Srbija sc jc odločila zn Evropo. To misel je razvijal srbski prosvetni minister Velibor Jonič na velikem ljudskem zborovanju v Nišu. kjer se jo bilo zbralo okoli pet tisoč ljudi iz mesta samega in njegove okolice. V nadaljnjih izvajanjih je minisler poudarjal, da je samo na tu način mogoče, da se ohrani srbski narod in da si samo na ta način lahko zagotovi v novi Evropi tisto mesto, ki mu pripada.
Formiranje delovnih skupin občinskih uslužbencev. Da bi poljedelska delavnost beograjske občine ne trpela zaradi pomanjkanja delovnih moči in da bi občinski uslužbenci s svojim
vzgledom dali dokaz svojega visokega pojmovanja državljanskih dolžnosti in da bi se občinska zemljišča čim boljše obdelala, je predsednik beograjske občine Dragi Jovanovič izdal odredbo o formiranju delovnih skupin iz kadra občinskih uslužbencev. V delovni skupini morajo sodelovati prav vsi občinski uradniki in uslužbenci, od ravnatelja pa do zadnjega sluge in ne oziraje se nn sjiol, poklic ali položaj. Dela bodo trajala najmanj devet tednov, ter jih bo treba opravljati v marcu, aprilu in maju vsak dan od 8—14 ure.
Reden šolski pouk v Beogradu. Ljudske šole, ki o v Beogradu posebno v zimskrtn času delovale večinoma samo v skrajšanem pouku, so tn mesec zopet pričele z rednim vsakdanjim poukom. V kolikor pn je zaradi pomanjkanja prostorov v enem šolskem poslopju nameščenih več šol, imajo posamezne šole pouk vsak drugi dan.
Ladijski promet med Beogradom in Zemunom je sedaj urejen tako, da ladje vozijo desetkrat na dan v vsako smer.
Dobro razmerje med srbskim ljudstvom in bolgarsko vojsko. Sofijski dnevnik »Utro« je pred kratkim objavil članek o vlogi in delovanju bolgarske vojske v Srbiji. V njem med drugim poudarja, da ni treba prav nič prikrivati dejstva, da je lansko leto srbsko ljudstvo sprejelo zasedbeno bolgarsko vojsko v Šumadiji z velikim nezaupanjem, ponekod celo sovražno. Po enoletni zasedbi teh krajev po bolgarski vojski se je pa, po zatrjevanju omenjenega sofijskega dnevnika v odnosu srbskega ljudstva do bolgarsko vojske, zgodil čudež. Disciplinirana bolgarska vojska je jjovsod vpostavila in zagotovila red ter je upornike v notranji Srbiji likvidirala. Ti so posebno v okolici Niša poskušali s svojim rovarjenjem motiti pomir-: jevalno in prijateljsko vlogo bolgarske vojske, toda : že meseca marca lanskega leta so bila vsa irpor-' niška gnezda uničena. »Utro« zaključuje nato svoje poročilo s trditvijo, da vlada med Srbi in Bolgari sedaj popolno soglasje.
Drobna IJublfanska krotka
Večer šantlovlh skladb v veliki fllhar-mcnlčnl dvorani. To jo naslov koncert«, ki .'ii bo priredila v petek, dne 26. t. m. Glas-jeua Matica v proslavo 60 letnice slovenskega skladatelja in umetnika prof. Saše San-in. 1'eicg solistov: pianistko Mnrte Bizja-iovc, sopranistke, operne pevko Manje Mlej-lilcove, violinista Alberta Dermeija, violi-lista Ivana Zižmonda in Ljubljanskega ko-nornega tria (Dermelj. šodlbauer, Lipovšek) jo nastopil prvič v letošnjem letu Šolski :hor Glasbene Matice pod vodstvom ravnanju Mirka Poliča. Zaselkom tekočega šolskega leta je začela Glasbena Mati™ po-lovno s posebnim Šolskim zborom z name-lom, da izvežba in pripravi mlade povko n pevce za poznejše udejstvovanje v kon-•rrtnem zborovem petju. Prvi nastop ftol-ikoga zbora bo na šantlovcm večeru v pe-ok, dno 211. t. m. ob pol 7. Zbor bo pel njegova trifflasna zbora s spremijovanjem kla-/irja: Mala prodica in Iilhič. Predprodaja .stopnic za koncert je v Knjigarni Glaa-Deno Matice.
Umclna trnojlla rrodo v denar. Pomla-
lansko obdelovanje polja ter priprave za letino so povzročilo med Številnimi ljubljanskimi malimi gospodarji in pridelovalci v teh tednih zelo veliko povpraševanje po umetnih gnojilih. Kakor znano je že sedaj v Liubljanl obdelan sleherni razpoložljivi ko-;.'ck zemlje, toda ljudem manjka hlevskega '.rno.in. ker Ljubljančani pač niso živinorej-
Zato potrebujejo mnogo umetnih gnojij. Kdor je mogel, je apno potrcsel po zemlji le v jeseni ali čez zimo; anoo spada predvsem ■m tako zvano kislo zemljo, zlasti na Barju. Povsod, kjer sc bohoti rastlina klsliea, po1 v od manjka taki zemlji apna. Sedaj pa Ijuil' j.' povprašujejo predvsem za kulijevo sol. ki
je potrebna predvsem krompirju, p,a tudi drugim okopavinain in ziasti kapusuicam. Vendar preveč gnojiti s kalijevo soljo krompirju nI dobro, ker tak krompir rad hitro gnije. Dobro je, ako ljudje vprafiajo prej strokovnjaka, koliko kalijeve soli morejo po-tresti na določeno zemljo. Trgovine, ki imajo kalijevo sol v zalogi, pa tudi druga gno-jlln. kakor dušikova, razno fosfate itd., delajo Bodaj dobre kupčijo.
Zaradi konjske tatvine obsojen. Mali kazenski senat na okrožnem sodišču v Ljubljani je lired dnevi sodil o večji konjski tatvini. V Clevclandu 1. 1013. rojeni in v Cerknico pristojni samski delavce Jože Za-krajSek je ponoči 25. januarja lani posestniku Josipu Martlnčiču v Dol. Jezoru pri Cerknici iz hleva odpoljal par konj, tako 6 let staro kobilo in prav toliko starega ko nja, ki sta bila vredna 30.000 lir. Pri latvl ni jo Zakrajšku pomagal tn neki človek, ki ga sedaj iščejo oblasti. Pred sodniki je obtoženec priznal tatvino obeh konj. llil je zaradi zločinstva tatvine obsojen na 2 leti robljo.
V Ljubljani umrli od 12.—18. marca:
IClencha Viljem, 811 let, železničar v p.. Vi-dovdanska cesta tli Rus Marija, 7" let, žena posestnika. Vidovdanska cesta If; 1'aška Oton, 4j let, trgovec, Gradišče 17; Ažman Jerica roj. tjrbas, 8.1 let, vdova finančnega uradnika, Vidovdanska cesta !); Bernard Zofija roj. Marllnčtč, 81 let, vdova trgovca, MISičeva cesta 1 -11.; lllnterlccbner Uršula roj. .Nago ilc. 81 let, vdovn po čevljarskem mojstru in ljubljanskem meščanu, rrankopanska ul. 21; Potrič Katarina, 8,1 let. služkinja, JaplJeva ulica 2: Unrnik Marija roj. Zenko, BH let, vdova mltniškega nadzornika, Cesta nn Brdo 10; 1'etorlin Alojzij, 71 let. Uuhovaik, Sinort'
no ob Savi 16; Korbar Marija roj. Čelešnik, 68 iet, vdova plesknrskcga mojstra, Dolenjska cesta 48; Knez Marija, sestra Korona. 86 let, šolska sestra, Vidovdanska cesla II; Bre-skvar Jerica vdova Brun, 86 let, zasebnica, Lepi pot 3; Deklevu Anion, 76 let, profesor giasbo v pokoju, Funtkova !I7; Tomino Ivana roj. Keš, 68 let, žena železničarskega zvnnič-nika v pokoju. Galjevlca 78; Veber Uršula roj. Knnčnik, 7,1 let, vdova mizarskega mojstra, Kožna dolina. Cesta XV-!); Smerckar Božo 3 in pol inesoee. sin železniškega uslužbenca, Sv. Petra ceala 81; Goruik Marjeta roj. Turk, 73 let, vdova posestnika, Vidovdanska ccsta !); Cretnik Viktorija roj. Url-šeck, 70 lot, vdova finančnega inšpektorja, Bieiwoisova cesta 52; Pirman Franc, 7il let, železniški uslužbenec v pokoju, Vodmatska ulica 17, in Oblak Ivan, 81) let, užitkar, Tržaška cesta 85.
V ljubljanski bolnišnici umrli: Hcbcrnlk Marija roj. Drotnik, 45 let, žena voznika olek-trično cestne železnice, šubičeva ul. 3; Cerv Franc. 64 let, mestni trošarinski paznik v pokoju. Gerbičeva ulica 16; Auer Karel, 26 lel, uradnik. Prečna ulica 8; M i tli Djordje, 114 let, uradnik državnih železnic. BezcnHova 31; Dolenc Franc, 5,1 let. gostilničar. Vrhnika, Cankarjev trg ,1; Milhofor Marija roj. Schifman, 77 let, vdova privatnega uradnika, Hesljeva cesta 31; Bevčič Marija /oJ. Hemškar. 4.1 let, Tržaška ccsta 5; Cibel- .ln-liez. 39 let, šofer. Mirosodna 1; Sabor Janez, 22 let, Radovica 57. Metllkn-CrnomelJi Uranič Andrej. 65 let, posestnik. Jarfo 4, občina Je-žiea: Joscnovoc Ivana, 2 leti. hči dninarja, Sinj« gorica 17 pri Vrhniki; Lap Frančiška 84 let. zas. vzgojiteljica, Zahjak 4, in Mala-vašič Ciril, 45 lel, trgovec, Vrhnika.
Poizvedovanja
Našla sta se dvn ključa na obroiu'. Izve se v Kožni ulloi 41-1, desno.
Gledališče
Opera:
Torek, 2.1. marca, ob 17: »Travlata«. Izven.
Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice beograjske Opere. Zvišuue cene od 35 lir navzdol.
Sreda, 21. marca, ob 17: »Tlialst, Izven.
Cene od 28 lir navzdol, tetrlck, 25. marca ob 17.: »EvgenlJ Onje-Klii. Izven. Gostovanje Zlate Ojungjen-čeve
Petek, 28. marca, ob 17: »Janko In Metka«.
Kod B.
Gostovanje Zlate GJniiKlenieve, Slanice beograjske Opere. Danes bo pela priljubljena pevka eno svojih posebno dognauih partij: Violetto v Verdijevi »Traviatl«. S to partijo je postala pri nas posebno popularna Pevsko čustveno podani lik in igralsko Izčrpno karnkteriziran je zapustil v spominu glcdnlcev najgloblji dojein. — Al-freda bo pel C'Uden, očeta Janko. Oslala zasedba: Flora — Toličeva, Anina — Itamša-kova, Gaston — B. Sanein. Douphol — Au-žlovar, Oblgny — Ilolničar, dr. Grenvil — Lupša. Dirigent D. Zebre; režija In scena: C. Debevec; zborovodja: F. Sinionlti; koreo-graf: inž. P. Golovin.
Drugo gostovanje Zlate OJiingJenfeve, V
četrtek 2,1 t. m. ho pela glavno žensko partijo v (ajkovskega operi »Evgcnlj Onjegln«.
Tudi kol Tatjana je že znana in cenjena pri občinstvu. Opozarjamo tin njen naslnp v tej partiji, kjer Ima priložnost, da ustvari povsem nasproten lik knkor Jc Vloletta. Ostala zasedba partij bo običajna Onjegina bo pel Janko, Olgo — Golobova, Lenskega — Sladdljav,
D r a m a l
Torek, JJ, marca: Zeprto, I Sreda, 21. marca, oh 17.30: »Frava ljubezen«. 1 . freuiiera. Hed Tremlerskl.
Četrtek, 25. marca, ob 17.30; »V Ljubljano
Jo dajmo«, llod Četrtek.
Roberto Bracco: »Prava ljubezen«, dialog v treh dejanjih. Osebe: Helena — Vida Juvanova, Hugon — Jan, natakar — Vcrdo-nik. krčinariea — Kraljeva, feofer — Košič. Dejanje se godi: v predsobi majhnega hotela, v sobici zakotnega hotela na deželi In v zakonski spalnici. Delo je zrežiral Jožo Kovič. Premiera bo za abonma i«4 Pre-mierski v sredo 24. t. m. ob 17.80,
Naznanila
RADIO. Torek, 23. marca: 7.M	ta
romance. — 8 Napoved časa; poročila v Italijanščini. — 12 PloSče. — 12.31) Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Pesnil Italijansko zemlje; orkester vodi dirigent Petralia. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert radijskega orkestra; vodi dirigent D. M. Sijanec. Lahka glasba. — 15 1'oročifa v slovenščini — 17 Nnpoved časa; poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. 17.15 Koncert vloloneellsta Luigia Crlarap-pa; pri klavirju Enricbctta Petaeeijeva. — 1D.30 Poročila v slovenščini. — 1U.45 Valčki, polke in mazurke. — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Godbo posadke IX. r.one Camicie Nere vodi dirigent Somando. — 21,10 Italijansko glasbo vodi dirigent Armando La Kosa Parodl. 22.20 Orkester pesnil; vodi dirigent Angelini. — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nofno slnUho Imajo IMrsrne:
mr. Bakarč.lč, Sv, Jakoba trg II; mr. R.imor. Miklošičeva c. 20j uir. Muriua^er, Sv. Petra 0. 78.
Sc polnokrvni, živi, za življenje dovzetni in občutljivi, in med onimi, ki so od same logike že zdavnaj neumni in od vede nevedni. Tem veljajo one strašne besede: »In ker so mislili, da so pametni, so postali neumni.«
Naše sedanje visoke številke niso nič novega
Dandanes smo navajeni, da kar tako šarimo a visokimi številkami. Pa to ne le na področju fizike in zvezdosilovju, kjer slišiš imenovati bilijone in triljone, ne da bi se pri tem kaj začudil. Celo na denarnih trgih se nič več ne čudimo visokim številkam, ko smo bili med prvo svetovno vojno tudi navajeni šariti z milijoni za prazen nič. Navzlic temu si domišljamo, da so visoke številke lastne samo našemu času, vendar so take visoke številke imeli tudi že v starem veku.
Že v staroveškem finančnem svetu so imeli mnogo takega, kar ni skoraj nič manjše kot sodobno velikostno razmerje. Največje premoženje starega veka je bilo Krasovo in so ga cenili na 7000 talentov. Talent je veljal v današnjem denarju okrog 30.000 lir, torej je premogel bogati Kras 21 milijonov lir, — vsoto, ki je bila glede na tedanjo kupno moč in na tedanje razmere tnko visoka, kot so zdaj miljarderske bogatijo. Pravilnost podatkov o Krnsovem premoženju je potrjena tudi s tem, da je dal o priliki svojega triumvirata pogostiti rimsko prebivalstvo. Zasedlo je 10.000 miz, pri vsaki mizi je bilo 20 oseb; torej je iz 6voje lastne blagajne pogostil 200.000 ljudi, kar ni majhna stvar.
Nnjveč dolgov je imel v starem veku Kra-sov tovariš Cezar, ki se je zaradi svojega načina vladanja zadolžil pri raznih oderuhih za dva tisoč talentov. Ko je bil izvoljen za državnega upravitelja v Španiji, ga njegovi upniki niso pustili prej odpotovati, dokler ni Kras postal njegov porok za 830 talentov. V Španiji si je Cezar pridobil mnogo zoslug in je tudi mnogo zasluzil, tako da je ob svojem povratku poplačal vse svoje dolgove in je ostal odslej Bogataš. Po pontinski in numidijski vojni je izročil državnim blagajnam zaklade v vrednosti 20 milijonov lir.
Manj znano je, da so bivala taka bogastva tudi že 2000 let prej, in sicer v starom Babilonu, kjer 6ta obe bančni podjetji »Egibi in sinovi« in »Muraššu in drug« imeli v rokah vse denar-stvo ob zakonito določenih obrestih 20 odstotkov, če je bilo za podlago srebro; in 30 odstotkov, če je bil za podlago ječmen — zakaj v navadi je bilo, da je bila žetev zasežena že pri setvi.
Neskončno bogastvo si je pridobil Aleksander Veliki. O priliki njegove svatbe s hčerjo Darija jc svoji vojski poplačal dolgove v znesku 20.000 talentov, (pm izračunaj. Koliko milijonov je to v sedanjem denarju!). Pri tem si lahko mislimo, koliko denarja jc še imel v 6voji državni blagajnil
Keopsova piramida
Velikanske številke so povezane tudi z nekaterimi slavnimi stavbami starega veka. Tako je bilo po Ilerodotovih navedbah zaposlenih pri gradnji Keonsove pirnmide 100.000 delavcev in sicer 20 let, kar bi lahko primerjali z uporabo delovne moči pri gradnji Panamskega pre-
kopa, ki je najobsežnejša tehniška tvorba nove dobe. Ta piramida sestoji iz 210 plasti in vsebuje 2,300.000 posameznih Kvadratov. A ne le teh-
niško, tudi znanstveno so številke Keopsovc piramide jako značilne. Stari Egipčani so brez dvoma obvladali zvezdoslovne podatke, ki so si jih morali novodobni strokovnjaki šele po večletnem raziskovanju pridobiti. Tako je na primer že na tej piramidi označeno trajanje krogotoka precizije enakonočja (25.827 let), kar je težko določiti. Obseg piramide v višini tal kraljeve grobnice meri natočno 25.827 piramidnih col. To je merilo, ki je skoraj povsod uporab-
ljeno in je zaznamenovano tudi na granitni plošči pri vhodu v kraljevo grobnico. Ni čudno, da ne manjka niti Ludolfovo število, ki ozuača razmerje jned premerom in obsegom kroga in ki ga je Ludolf van Ceulen v 16. stoletju iznova iznašel.
Mogočne številke najdemo tudi v Babilonu. Po 1 lerodotu je imelo mesto obliko kvadrata s stranico 22 km. To je približno toliko, kolikor meri severno-južni premer Velikega Berlina. Ilerodotovi podatki so potrjeni z današnjimi raziskavami. Obzidje ob Evfratu je bilo visoko 20m in dolgo 30 kilometrov! Zatorej je imelo mesto Babilon rajši več ko 2 milijona prebivalcev.
Za naše pojmovanje so tudi nenavadne mere poedinih zgradb. Obeliski, ki so bili iz enega samega kosa, so bili visoki po 45 m. Najmogočnejši skladi te vrste se nahajajo pri Jupitrovem templju v Baalbeku, v stari Palmiri. Ob vznožju templja, v višini 6 metrov, so vzidani kvadri, ki so široki +.26m in visoki 4.60 m in to v dolžini 21 metrov, kar ustreza teži t milijon kilogramov.
Tudi kupola znane Teodorikove grobnice v Ravenni sestoji iz velikanskega monolita s premerom II metrov in z višino 3 metrov, ki so ga bili iz Istrije pripeljali v Ravenno.
In kakšne so mere staroveških predorov! Kralj Hiskia je v 7. stoletju pred Kr. dal graditi vodovod za Jeruzalem, in ta vsebuje 535 m dolgi predor, ki ie bil najdaljši v starem veku. Čudno je, da poteka v krivulji črke S. Začeli so ga na obeh koncili, pa so delavci natančno v sredini trčili skupaj. Se daljši (835 m) je bil predor vodovoda na Samosu in sicer v 5. stoletju pred Kr. Tudi tu je bila razlika pri snidenju delavcev le majhna, komaj 1 meter. Kako so v podzemlju dobili pravo smer, se pa ne l>o nikdar pojasnilo.
Veličastni so bili rimski vodovodi. Od 14 vodovodov v Rimu, je bil dolg vodovod Aqua Macia 90 km. Aqua Claudia pa 150 km, in to jo dolžino, ki jo je tudi dandanes le izjemoma dobiti. V Rimu ie prišlo na vsakega prebivalca po 500 litrov vode na dan.
Vojska in ladje
Jako zanimive so številke velikih staroveških armad. Največja, to je Kserksesova Armada proti Grčiji, je štela baje 1 in pol milijona vojakov, med njimi je bilo seveda največ 100 tisoč pravih, uporabnih vojščakov. Kserksesovo brodovje je bilo pač največje, kar ga jc bilo kdaj na morju. Vsebovalo je 3000 prevoznih ladij in 1200 bojnih ladij. Le še enkrat v zgodovini, in sicer v srednjem veku, v liojih Mongolov proti Japoncem, se je pojavilo slično bro-
| dovje. Vsebovalo je 4000 ladij, a jih je tajfun
vse uničil.
Mere staroveških ladij niso bile prav nič majhne. Ladja, ki je pripeljala vatikanski obelisk v llim, je bila 2500 tonska. Slavni trojam-bornik Hiera iz Sirakuze, ki gu ni bilo moči zasidrati nikjer drugje v Sredozemskem morju kot v Alekšandriji, je bil 6000 tonski in je bilo na njem prostora za 4000 veslačev, ki »o veslali tako, da je plula ta ladja z naglico 9 km na uro. Manjše ladje pa so plule tudi s hitrostjo 15 km na uro.
Potovanje po suhem je prav zji prav po odličnih rimskih cestah prav hitro |Kitekalo. Rimske ceste v Alpah so bile na višinah 2300 m. V nobeni rimski garniziji pn niso bili noben dan brc? svežih ostrig in morskih rib.
Iz stnregn veka izhaja tudi najdaljša pot, kar so jih sploh kdaj opravili ljudje v strnjenih vrstah Vojaki Aleksandra Velikega so prehodili na svojih pohodili iz Maeedonije v Egipt, noto skozi južno Azijo do Indusa in nazaj skozi Babilon v Macedonijo najmanj ^0.000 km. torej tri četrtine zemeljskega obsega! Drugi rekord na tem področju dobimo v srednjem veku, ko so Mongoli na pohodu v srednjo Evropo prehodili 18.000 do 20.000 km. šele na tretjem mostu je Napoleonov polnxl v Rusijo.
Cene in razkošje
Življenje v starem veku je bilo sorazmerno z vrednostjo denarja neskončno poceni. Navzlic temu pa so zahtevali za luksuzne predmete tuke cene, ki se nam dozdevajo naravnost bla/ne. Tako je bilo treba v dobi cezarja Avgusta plačati za kilogram škrlatasto harvane volne iz Tira kar 6000 lir. A če pomislimo, da so dobili iz 10.000 škrlatnih školjk komaj 1 grnrn škrlatnega barvila, se taki ceni že nič več ne (Sadimo, še dražja je bila svila. V času perzijskih vojn. ko svile ni bilo moči dobiti iz Daljnega Vzhoda, je stal kilogram svile do 70.000 lir. še v dobi rimskih cesarjev je stal kilogram škrlataste svile 20.000 lir. Prav težko si predstav!jamo, kakšno razkošno življenje so imeli tedanji imoviti krogi in kako neizmerno veliko so morali imeti denarja.
A tudi samo kot časovna doba je stari vek povsem oddeljen našemu pojmovanju. Manjka nam sleherno merilo, da bi se mogli z mislimi in čustvi poglobiti v dobo pred več ko 44)00 leti. Kar se je zgodilo prod 100 leti, to lahko razumemo in to dolvo tudi precej poznamo od leta do leta. A čim gremo nazaj za letnico 1000 let pred Kr. rojstvom, sc nam stoletje dozdeva kot časovna enota in pozabljamo, da že stoletje obsega tri človeške rodove z vsemi njihovimi usodami. In čez 2000 let bodo ljudje prav tako mirno šli mimo naših današnjih važnih dogodkov, kakor storimo mi s prvimi tremi tisoči leti naše zgodovine.
Prerokovanja
Ko so jeseni 1. 1941 prerokovali meteorologi (vremenoslovci) na podlagi raznih obširnih računov v poteku zvezd in ritmičnih krivulj, da bo zima (1941-42) ena najhujših in najdaljših, sem se prdav boječe in strahoma odpravil za svojo pot. Strah me je bilo od znanstva in učenosti napovedanih grozot, pa sem stopil k našim pomagačem, k rožam in živalim. In sem videl, da se je podlesek le za polovico tako globoko kot lani zaril v zemljo in da se je poljska miška prav malo skrila pod zemljo in si malo zrnja pripravila za zimo. Kar takoj sem vedel: učenjaški računi so napačni. Zima ( ne bo huda. Zakaj, če noče podlesek umreti, mora
Izkrcavanje planinskih oddelkov v pristanišču, ki ga upravljajo italijanske čete.
potisniti svoje koreninice tako globoko, da ne zmrzne — in miške se ne zarijejo globlje kot seže zmrzal in imajo tem manjšo zalogo živil, čim milejša je zima. Ali ni to naravnost nepojmljivo, da se zatekamo k računarjem in učenjakom, da verjamemo matematiki in prerokovanju iz zvezd le zato, da bi zvedeli nekaj vsakdanjih stvari, do katerih izlahka pridemo, če le imamo oči odprte in če le malo čutimo s prirodo? Ce sem kdaj zapazil, da sedajo siničice zmeraj samo na take žitne bilke, na katerih je žito najprej dozorelo in da *i ose poiščejo le tiste sadeže, kl so najlepši in najbolj sočnati, tedaj mi ni treba iti na kako biološko ali poljedelsko preizkuševališče, da bi šele ondi zvedel na podlagi poizkusov, katero žito je listo, ki bo najprej dozorelo in najbolje za setev in bo najbolje obrodilo. Če ima človek bister pogled za sedanjost, za tisto, kar je, bo znal tudi marsikaj napovedati in prerokovati. Tudi dandanašnji ni izumrlo vedeževanje, tisto vedeževanje, ki ga ima kak ovčar, ko s svojo čredo že vnaprej sluti, kar se bo zgodilo, in vedeževanje kake stare ciganke, ki sklepa iz sedanjosti na blagoslov ali prekletstvo. — Ko sem letos objavil članek, kakššna da bo letošnja zima, sem prejel veliko pisem o tej zadevi. Preprosti ljudje so mi napisali prav duhovita opazovanja. Tako so mi n. pr. govorili o glistah-dežev-nicah, o polžih, gobah, mahovju, o ptičih. To, kar so preprosti ljudje razbrali s peg in lis na kakem jabolku, se mi zdi veliko več vredno ko opazovanja sončnih peg. Ce mi bo kak zvezdoslovec dokazal, da zavisi usoda jabolka od sončnih zakonov, tedaj bom razumel, da obratno ne bi obstojale spremembe sončnih peg, če ne bi imeli tik pred nosom zakonov o jabolku. AH je to znano, da moremo z glistami bolje določiti tlak in mokroto kot z najboljšim barometrom in higromc-trom? Ali je to znano, da polži, prav tako ko podgane v potapljajoči se ladji, brž pobegnejo, kadar jim preti voda, ln pribeže na kamenja in plotove takoj, ko začne talna voda le malo naraščati? Ali se more moč sonca določiti s pogledom na žile kakega lista podobno kakor skušamo dognati bodočnost s pogledom na človeško roko? In ali se more dognati, ali mesec narašča ali pojema, če opazujemo rast drevja in vsebino njih moče? Lice prirode vas nikoli ne vara. Znanstveni računi nas pa zavajajo na kriva pota. Tu gre za to, kakšna razlika je med tistimi ljudmi, ki so
Spisal Karel Jaromir Erben.
KRAIJ GA JE ZAPROSIL, NA.T MU POKAŽE POT IZ GOZDA. ON PA JE ODGOVORIL: »ZELO RAD, A 2ENA JE BOLNA, LN KDO BI TUDI HODIL P0N0CI IZ GOZDA?«
Evropski velesejmi v letu 1943
Res je, da se je zaradi vojne skrčilo število evropskih velesejmov. Vendar bodo tudi letos velesejmi, po onih deželah, ki se jih vojna no dotika neposredno. Tako bo bolgarski velesejem v Plovdivu od 26. aprila do 0. maja. Madžarska bo v Budimpešti priredila svoj velesejem, ki bo velikega pomena za vse podonavske poljedelske dežele. Danska bo imela svoj narodni velesejem v Fredericiji, Francija pa pripravlja velesejem v Parizu, Marseilleu in Bordeauxu, in mednarodni sojem v Lyonu. V Švici bo velesejem od 1 do 17. maja v Raselu, od 11. do 26. septembra v Lau-sanni. Dva mednarodna sejma v Španiji bosta od 10. do 25. maja v Valenciji, a v Barceloni od 10. do 26. junija. Mimo tega bo v Španiji še pokrajinski sejem v Bilbaou (v avgustu) in v Sa-ragosi (v oktobru).
N0C GA JE ZAJELA SAMEGA SREDI DREVES. ZATO SE JE RAZVESELIL, KO JE NALETEL NA KOČO, V KATERI JE 21 VEL OGLJAR.
Molčeči Stradivari
(Nenavadne zgodbe slavnih gosli.)
Veliki mojstri violine so s svojim čudovitim posluhom in tehniko igranja popolnoma očarali in ljudska domišljija je splela okoli njih čudežna pripovedovanja. Kralja gosli Tar-tini in Paganini sta bila na slabem glasu, češ da sta sklenila pakt s samim hudičem. Pa tudi njih instrumenti, ki so jih izdelali največji mojstri, so bili prepleteni najrazličnejših pripovedk in legend. Dejansko imajo nekatere dragocene in slavne gosli svojo čudno usodo — in so na videz kot dragulji, ki naj prineso svojim lastnikom srečo ali bedo, življenje ali smrt.
V British Museum v Londonu so shranjene gosli, na katere je igral hudičev violinist Paganini do svoje smrti. Podaril mu jih je nek prijatelj umetnosti, ko je zaigral pri kvartanju trideset frankov. Odtlej dalje je hodil Paganini od lahkoživih zapravljivcev do skopih se-bičnežev. L. 1807 je igral samemu Napoleonu svojo vojaško sonato »Napoleon«, in sicer na struni »G«. Na tej sami struni je igral s tako neznansko tehniko, da so se mu vsi čudili. I ri-povedka namreč trdi, da je zadavil svojo zeno in sicer samo zato, ker so mu bila njena čreva potrebna za »G« struno. Celo njegovi osebni prijatelji so ga obsojali zvez s hudičem, kajti niktio ni mogel nn njegov instrument ničesar zaigrati. Naj je bil še tako dober violinist, ko je vzel v i-oko Paganini,jevo violino, je bilo slišati vse polno samih disonanc. Paganini je namreč uglaševal strune le na nek polton, struno »G« pa je uglasil celo za terco višje.
Nenavadno usodo je imela tudi violina Amati, katere lastnik je bil neki Antonio Lolli. Ko je ta 1. 1802 umrl, je njegova violina brez sledu izginila. Nekega zimskega dne 1. 1812, ko je jahal kapetun konjeniškega regimenta Com-te Armand dTllesne preko zasneženih ruskih polj — njegovo četo so bili uničili Kozaki pri prehodu čez reko Berezino — je zagledal med pobitimi in zmrznjenimi vojaki nekoga, ki je bil oblečen v še dobro ohranjen kožuh. Comte Armand dTllesne je že na pol obnemogel od mraza mrtveca slekel in našel na svoje veliko začudenje v podlogi kožuha všito violino. Ko jo je grof prinesel v Pariz, se je izkazalo, da je violina Lollijeva. Toda nikdo ni vedel 'o zagonetni smrti Lollija ničesar povedati. V Parizu se je violina zopet izgubila. Šele čez deset let se je pojavila na Norveškem, kjer si jo je pridobil slavni violinist Ole Buli. Z nezmanjšano milino glasu je Ole Buli priredil z njo mnogo koncertov po Evropi in Ameriki. Leta 1880 je ta v Bergenu umrl in spet se je instrument ne-znanokam izgubil. In šele pred kratkim, 1. 1938, jo je po dolgem času našel nek slikar v podstrešni sobi svoje hiše kraj velikega slapu Nia-gare v Ameriki in jo spoznal po Bullovcm pod-pisu.
Kot »prinašalka smrti« je veljala tudi violina Romea Dannija. Ko je slednji leta 1799 igral nanjo v Genovi, je nenadoma umolknila in Danni ni spravil iz nje nobenega glasu več. Sum zaradi nenavadnega dogodka je pndel na njegovega nasprotnika Salvadorija, ker ie potegnil prej enkrat z lokom preko strun, iJanni ga jo pozval na dvoboj, pri katerem pa je sain našel smrt. Toda Dannijcvi sorodniki so pri-
segli krvno osveto. V naslednjih petnajstih letih je umrlo zaradi onemelih gosli nenaravne smrti nič manj kot 22 ljudi, šele petdeset let pozneje je nek francoski fizik razvozljal uganko te violine. Kobilica ima namreč posebnost, da pri močnem razgretju popusti. Ker je kobilica Dannijeve violine pri tem popustila, so strune ohlapele in je bilo torej nemogoče spraviti iz instrumenta kakšen ton.
Nenavadna naključja violin nam je vedel poročati tudi Jean Meillet, znani zbiralec gosli. On je imel Irbunsovo violino, ki je bila za dobo tristo let v posesti neke ciganske družbe. Za to violino je bilo značilno, da je vsakdo, ki jo je imel, hitro obogatel, toda kmalu mu je tajinstveni instrument prinesel tudi smrt. Dokazano je, da je dejansko umrlo dvanajst ljudi, ki so podedovali to Irbunsovo violino, nenaravne smrti. Dva je pokopal meteor, eden je postal žrtev besnega bika, zadnjega je pičila strupena kobra ...
»Le violon de mort« — to strašno ime je nosila neka druga violina, ki jo je Jean Meillet pred leti prodal v Ameriko. Mecl francosko revolucijo je bil ta instrument last družine De Ceradac. Vsi družinski člani pa so drug za drugim končali pod giljotino, lo dvanajstletni Julien De Ceradac je ostal pri življenju. Ko jc gorela njihova graščina, je mladi Julien otel od vsega bogatega premoženja edinole violino. Odtlej dalje je potoval kot poulični goslač in spremljal črne vozove, na katerih so vozili žrtve krvavega odra. Zraven giljotine so pele njegove gosli neznansko lepo in tolažile nesrečne žrtve revolucije. Toda tudi ta mladi nedolžni violinist je končno našel strašno smrt
pod sekiro. Neko angleška princcza je dobila njegove gosli, todu bala se jc njihovega prekletstva in prodala jih je Meillctu.
Mnogo slavnih violinistov kot Dragonetti. Corelli in Paganini je vedelo poročuti, da pomeni, če se struna med igranjem strga, bližnjo nevarnost. Leta 1846 je igrala violinistka Marin Milanollo v Parizu na svojo violino. Nenadoma je prekinil njen koncert vreščav glas — počila je struna. Ne da bi bila le malo osupla, je Marija smehljaje se in brezskrbno napela novo struno na instrument. Naslednjega dne je zbolela. Takoj je dnla poklicati zdravnika, o katerem je mislila, dn jo bo gotovo ozdravil. Toda nič ni pomagalo: naslednjega dne je umrla zn hudo mrzlico. — Približno deset let kasneje je priredila njenn sestra Terezija z isto violino v Kolnu na Nemškem violinski koncert. Malo pred njenim nastopom je tudi njej počila struna. Tudi nje ni malenkostna nesreča niti malo presenetila. Silno plosknnje in odobravanje, ki je sledilo uspelemu koncertu, jo jo prisililo, d < je ponovno stopila na pozorišče. Ko je stopila na oder, se jo smehljaje poklonila — v tistem trenutku pa je zagledala svojo mater v«o Y>rc-strašeno in zaskrbljeno, ki spušča na oder železen zastor...
»Nazaj, Terezija!« ji je zaklicala mati.
Umetnica je vsn prestrašena stopila za korak nazaj in v naslednjem trenutku jc zgrmel zastor z vsn svojo težo 1111 oder, na katerem jc stala nesrečna Terezija.
Stradivari pa. o katerem menijo, da jc izdelal vse, ali vsaj večino teh zagonetnih instrumentov — molči...
S. S. VAN DINE:
26 |
Umorjeni Kanarček
Jasno ie bilo, da 6e je Spolswoode silno bal, da bi prišli v javnost njegovi odnosi do dekleta. Nekaj časa je molče gledal v stran.
»Razumem vas,« je končno izjavil. »Vendar pa bi bilo strašno, če bi prišle v javnost moje lahkomiselnosti.«
»To lahko preprečimo,« je pomirjujoče izjavil Markham. »Obljubljam vam, da ne boste klicani, če to ne bo neobhodno potrebno... Zdaj pa bi rad vedel, če ste poznali nekega doklorja Lindquista, ki je bil, kakor so mi poročali, plesalkin zdravnik?«
Spotsvvoode je bil očividno v zadregi.
»Nikdar nisem slišal tega imena,« je dejal. »Gospodična Odeli mi ni nikdar govorila o 6vojih zdravnikih.«
»Ste morda kdaj slišali ime Skeel... ali pa vam je morda gospodična kdaj imenovala nekega To-nyja?«
»Nikdar!« je odločno odvrnil Spotsvvoode.
Markham je umolknil, kar je jasno pričalo o njegovem razočaranju. Tudi Spotsvvoode je m<Mčal. Čez nekaj časa pa je povzel besedo.
»Nerodno mi je priznati,« je izjavil, »vendar pa je resnica, da sem bil precej navezan na nesrečno mladenko. Upam, da je njeno stanovanje ostalo še tako, kot je bilo prej.« eNkoliko je okleval, nato pa je dejal s prosečim glasom: »Tako rad bi ga videl še enkrat!«
Markham ga je prijazno pogledal, nato pa je zmajal z glavo.
»To nikakor ne bi bilo pamelno. Telefonist bi vas takoj 6poznal. Zelo verjetno 60 tam tudi časnikarji... in tedaj bi bilo nemogoče, da bi va6 mogel še ščititi pred javnostjo.«
Snotsvvoode jc bil videti razočaran, a ni rekel nič. Nekaj minut je vladala tišina. Končno pa se je Vance sklonil naprej in vprašal:
»Ali se morete spomniti, da bi 6e bilo zgodilo kaj nenavadnega v času, ko ste bili ob vrnitvi iz gledališča pri gos|x>dični Odeli?«
»Kaj nenavadnega?« Je začudeno vprašal Spotsvvoode. »Ravno nasprotno. Pogovarjala 6va se, ko pa sem videl, da je utrujena, sem ji voščil lahko noč in odšel, potem ko sva 6e dogovorila, da se 6cstaneva danes pojjoldne.«
»In vendar V6e kaže, da je bil nekdo 6krit v stanovanju ob ča6U, ko 6te bili vi tain.«
»O tem skoraj ni nikakega dvoma! Iz njenega krika bi bilo mogoče sklepati, da 6e je prikazal iz skrivališča takoj za tem, ko eem zapustil 6obo.«
•Ali niste prišli na to misel takrat, ko 6te za-slii li njen krik?«
»Seveda. Ko pa n i je dejala, da ni nič in da naj greni domov, sem si razlagal njen krik na ta način, da je bržkone zadremala in zakričali v spanju. Vedel sem, da je utrujena in ko sem jo zapustil, je sedela v naslanjaču poleg vrat. Zdelo se mi je, da je krik prihajal od tain... To je mojo domnevo še bolj jiotrdilo ...«
»Ta zadeva je silno zapletena,« je izjavil Vance in nekaj časa molčal. Nato pa je j>ovzel besedo.
jSte morda slučajno pogledali omaro v sprejem-nici? je bila odprta ali zaprta?«
Sjx>tswoode je namršil obrvi, kakor da 6e (rudi, da bi se spomnil, a brez uspeha.
»Mislim, da je bila zaprla. Ce bi bila odprta, bi bil to bržkone opazil.«
| »Torej bi (udi ne mogli vedeti, ie, je ključ tičal | v ključavnici ali ne?«
»Gotovo ne. Ne mogel bi vam niti povedati, če je 6ploh kdaj bil tam kak ključ.«
Pogovarjali smo se še kake dobre pol ure, nato pa se je SjKitsvvoode poslovil in odšel.
»Čudno,« je pripomnil Markham, »da se je tako resen inož pustil očarati od takega metuljčka!«
»Meni pa 6e to zdi pojiolnoma naravno« ga je zavrnil Vance. »Vedno si isti ncpoboljš!j'vi moralist!«
XII.
Sumljivi dokazi.
Sreda, 12. septembra ob 9.
Naslednji dan ni samo mnogo doprinesel k razvoju zadeve Odeli, ampak je ta dan Vance dejansko posegel v delo policije. Skrivnostni primer ga je tako zanimal, da se je zavzel zanj; toliko bolj, ker je 6poznal, da po navadni poti policija te uganke nikdar ne bo mogla rešiti. Markham ga je prišel iskat ob devetih, kakor je 6am želel, in nas odvedel v 6vojo pisarno.
Ilealh nas je že nestrpno pričakoval. Zmagoslaven izraz na njegovem obrazu je pričal, da ima dobre novice.
»Slvar se ugodno razvija!« je dejal, kakor hitro 6mo sedli. Sain pa je bil preveč vesel, da bi mogel mirno sedeti. Stal je poleg Markhamove mize in vrtel debelo cigaro med preti. »Snoči ob šestih smo ujeli našega gizdalina... Pa še kako le-jx> smo ga ujeli? Eden izmed policistov ga je opazil, ko je stopil iz avtomobila in krenil proti zastavljalnici. Policist je pomignil tovarišu, ki je bil v službi v isti ulici in oba sta šla za njim. Pridružil 6e jima je še en stražnik in vsi trije 60
planili na našega krasnega Tonyja prav v trenutku, ko je hotel zastaviti ta prstan.«
Pri teh besedah je policist položil na mizo pred Markhama prstan iz platine 6 štirioglatim biserom.
»Bil 6em v uradu, ko so ga privedli in takoj sem po6lal Snitkina k sobarici gospodične Odeli, da ji pokaže prstan in jo vpraša, če ga pozna.«
»Toda,« 6e je kakor slučajno oglasil Vance, »tega prstana plesalka ni imela na roki 'ti6ti večer, ko je bila umorjena.«
Heath ga je nekaj trenutkov zamišljeno gledal, nalo pa je dejal:
»Saj to nič ne de. Vzet je bil iz znametrtte skrinjice.,, ali pa se ne imenujem več Heath!«
»Res,« je zamrmral Vance in pcetal navidezno brezbrižen.
»Zadeva je zdaj urejena. Tu imamo neizpodbiten dokaz, da je Skeel neposredno zapleten v zločin: umor in rop!« je izjavil lleath, obrnivši 6e k Markhamu.
»Kaj pa pravi Skeel o tem?« je z velikim zanimanjem vprašal Markham. »Brez dvoma ste ga nemudoma zaslišali.«
»Seveda!« je odvrnil narednik. »Zaslišali smo ga takoj. Trdi, da mu je dekle dala prstan pred tednom dni in da je potem ni videl več do predvčerajšnjim popoldne. Obiskal jo je po četrti uri pojx>Idne, ko ni bilo sobarice. Vstopil je skozi stranska vrata, ki so bila odprta. Tudi odšel po isti jx3ti. Priznal je tudi, da se je vrnil zve<vr dekleta ni bilo doma, je odšel domov in sc ni ganil več. Trdi. da je igral z gosjx>dinjo do polnoči in pil pivo. Danes zjutraj sem zaslišal njegovo gospodinjo. ki mi je izpovedala isto. To pa seveda nič ne pomeni. Njegova gospodinja ni samo pijanka, ampak je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvine.«
Temni oblaki nad nogometnim Livornom
Juventus premagal Livorno s 3:0 — Točke: Livorno 35, Torino 34
V	športnem življenju Evrope igra italijansko nogometno prvenstvo odlično vlogo. Šestnajst dobro vigranih moštev se bori iz leta v leto, pa od nedelje do nedeljo za naslov državnega prvaka. Doslej so odpravili brez odmora 25 nedelj, na posameznih tekmah pa je bilo od 5000 do 30.000 gledalcev. Potek prvenstva je zanimiv tudi za športnike, ki ga motrijo od daleč, samo po časopisnih jH)ročilih. Nekateri simpatizirajo za Livorno, ali točnejše povedano, za njegovo polno malho točk, drugi za Torino, ki se postavlja z najboljšo razliko v golih, ima pa tudi Juventus nekaj simpa-tizerjev — zaradi lepega imena, se je odrezal nekdo.
Zadnja nedelja je bila spet nenavadno živahna. Kdo bi si mislil, da jo bo enajstorica Livorna tako krepko izkupila na gostovanju v Torinu! To je gotovo, da so torinska tla vroča za vsakogar, ki lam poskuša svojo nogometno srečo. Juventus, ki je samo drugo moštvo Torina, je odpravila včeraj kandidata za prvo mesto v državnem prvenstvu s 3:0. Zdi se, kakor da so se nad Livorno pritepli črni oblaki in to ravno sedaj, ko je na tem, da dokodča svojo slavno letošnjo kariero na zelenem polju. Livorno, ki si je nekako rezerviral prvo mesto na vrhu razpreglednice že od vsega začetka, je ostal to nedeljo brez točk, nekdo drugi pa se mu je nevarno približal...
Mislimo na enajstorico Torina, kl je igrala v Triesteju. Igra je bila najbrže hudo resna in težka, zakaj Torino je odnesel ves izkupiček v točkah le s pičlo razliko v golih. Triestinci so zabili dva gola, Torinci pa Iri. Sploh se je Triestina v zadnjem času krepko opomogla. Preteklo nedeljo je igrala v Livornu neodločeno 0:0 in odtrgala samemu vodilnemu moštvu dragoceno točko, tokrat pa je bil trd oreh tudi za Torino. Točke, ki jih je zaslužil tokrat Torino so kajpada zelo dragocene, zakaj okoliščina, da zaostaja za Livornom samo še za eno samo točko, bo dala Torincem novega poleta.
Po igrah zadnjih dveh nedelj se zdi, da je začel Livorno popuščati. Preteklo nedeljo je igral s Triestino neodločeno, tokrat pa je doživej že poraz, ki mu ga je prizadejala Juventus. Kakor rečeno. nad Livornom se zbirajo temni oblaki.
Kakor bomo videli v naslednjem, so bili izidi včerajšnje nedelje zelo presenetljivi in se je sreča nasmehnila tudi šibkejšim moštvom: Trieste: Torino — Triestina 3:2, Benetke: Venezia — Liguria 1:0, Milan: Atalanta — Milano 1:0. Vicenza: Vicenza — Lazio 1:1, Firenca: Bologna — Fiorentina 1:0 Rim: Roma — Bari 1:0, Genova: Genova — Ambrosiana 1:0, Torin: Juventus — Livorno 3:0. Vrstni red in točke po 25. kolu: Livorno 35, "orino 34. Ambrosiana 32, Juventus 31, Genova 30, 'ologna 28. Milano 27, Atalanta in Fiorentina po ">, Lazio 24, Roma 22, Bari 19, Liguria in Tiiesti-• a po 18, Vicenza 17, Venezia 15.
Modena na vrhu
V	vodstvu B razreda se je zgodila sprememba; Modena je premagala Udinese s 3:0 in se utaborila •ia prvem mestu preglednice. Podrobni izidi so bili: Napoli: Napoli—Pisa 1:1, Busto: Tro Pa-
tria — Pescara 0:0, Novara: Novara — Savona 4:0, Alessandria: Alessandria — Cremonese 1:1, Brescia: Brescia — Siena 2:0, Pnlermo: Palermo — Juve-Anconetana (tekma preložena), Lodi: Fanfulla — Spezia 1:0, Padova: Mater — Padova 2:1.
Vrstni rod in točke v B razredu: Modena 33, Spezia in Pisa po 32, Napoli, Pro Patria in Brescia po 31, Fanfulla 27, Padova in Cremonese po 20, Anconitana 24, Novara 23, Pescara 21, Udinese 19, Mater in Alessandria po 18, Siena in Savona po 17, Palermo Juve 16. Napoli, Pro Patria, Anconitana, Siena in Mater imajo še po eno tekmo v dobrem, Palermo Juve pa štiri.
Tob. tovarna : Mladika 9:2 (4:0)
Prijateljska tekma med Tobakarji in Mladi-karji ni nudila posebnega užitka, zlasti pa bi želeli več »prijateljskega« značaja pri srečanju, pri katerem ne gre za točke. Šibkejšim igralcem bi svetovali, da si ogledajo ostre igre Ljubljane, Her-niesa in Marsa, da iiodo dobili jasne pojme o športni ostrosti ali borbenosti in o nešportni su-rovosti. V ostalem je bilo moštvo Tobačno tovarne v stalni premoči, igra Mladike pa ni zadovoljila. Razlika v golih je nekoliko previsoka. Srečanje je bilo zanimivo zaradi tega, ker sla obe moštvi kandidata za vstop v I. razred, njuna usoda pa bo odločena na kvalifikacijski tekmi. Po včerajšnji igri sodeč velja moštvo Tobačno tovarne za favorita. Sodil je g. Dolinar.
Zaključek turnirja na Kodeljevem
Med seniorji je zmagal Bogataj — Bradeško
šele na 3. mestu.
Včeraj so zaključili v Mladinskem domu na Kodeljevem lepo uspeli turnir namiznega tenisa za prvenstvo Kodeljevega in Most. Poročali smo že, da si je Hermes priboril prvenstvo moštev, da je Potočnik zmagal med juniorji in da sta si Bra-deško-Gabrovšek priborila naslov prvaka dvojic. Včeraj jo bilo na vrsti še tekmovanje mešanih dvojic in seniorjev.
Mešani pari: Izmed petih parov sta nastopila v končni igri Bedenk-roženel in Fugina-Šubert. Zmagala sta Bedenkova in Poženel z 2:1.
Tekmovanje seniorjev. Prijavilo se je nepričakovano lepo število 42, kar dokazuje, Ivoliko je mod športniki zanimanje za igro z malo žogico. Od pomembnejših srečanj omenjamo naslednja: Bradeško : Recek 2 : 0, Strojnik A. : Mlakar 2 :0, Bogataj .: Tršinar 2:1. Strojnik Š. : Šubert 2:0, Potočnik : Poženel 2:1, Merala M. : Moran 2:0, Gabrov-šek : Košak 2:0, Strojnik R. : Medved 2:0.
Pri ponovnih srečanjih za četrt finale so padli naslednji izidi: Bradeško : Potočnik 2:0, Bogataj : Strojnik R. 2:0, Strojnik R. : Bradeško 2:0 Strojnik R. : Potočnik 2:0, Bogataj : Bradeško 2:0. Bradeško, ki je doslej zmagoval na vseh zadnjih turnirjih in si je med drugim priboril tudi naslov absolutnega ljubljanskega prvaka, je tokrat odpovedal. Končni vrstni red med seniorji je bil tale: 1. Bogataj (H.), 2. Strojnik R. (M.), 3. Bradeško (K.) in 4. Potočnik.
Zmagovalci vseh tekmovalnih skupin so prejeli lične diplome in praktična darila.
Atletske prireditve letošnje sezone
Službena objava lahkoatlctske zveze štev. 2 Spored prireditev. Za tekoče leto je odredila lahkoatletska zveza naslednji sj>ored prireditev: 18. maja: tek čez drn in strn za vse moško in ženske oddelke;
tekom maja: izbirne tekme za veliko nagrado na 1 km; ženske propagandne tekine;
tekom junija: moško in žensko prvenstvo društev; tekmovanje na vabilo; mladinsko pokrajinsko prvenstvo;
tekom julija: 6eniorski petohoj ter mladinski in ženski troboj; društveno prvenstvo (1. preizkušnja A razreda); žensko prvenstvo Ljubljane;
tekom avgusta: društveno prvenstvo (t. preizkušnja B razreda); žensko pokrajinsko prvenstvo;
tekom septembra: absolutno pokrajinsko prvenstvo A razreda (2. preizkušnja društvenega prvenstva); absolutno pokrajinsko prvenstvo B razreda (2. preizkušnja društvenega prvenstva;) zaključno žensko tekmovanje; društveno prvenstvo A razreda (3. preizkušnja);
tekom oktobra: društveno prvenstvo B razreda (3. preizkušnja); tek čez drn in strn.
Datumi prireditev bodo jiostopno odrejeni v skladu s krajevnimi prireditvami in s koledarjem državnega prvenstva. Društva, ki nameravajo organizirali katerokoli zgoraj navedenih prireditev, morajo zaprosili za to pri zvezi lekom marca. Izdatki, kakor tudi dohodki prireditev bodo šli v breme, odnosno korist organizatorjev. Nagrade za vse tekme bo določila in razpisala zveza. Podrobne sjiorede za vsako prireditev je treba dostaviti zvezi na odobrenjo 15 dni prej.
Sodniki. S sodelovanjem sodniškega zbora namerava prirediti zveza tečaj za sodniške pripravnike. Do 28. marca morajo društva prijaviti število udeležencev z naslednjimi podatki: ime, rojstvo, izobrazba in naslov. Tečaja se bodo lahko udeležili tudi oni, ki niso pripadniki lahko-atletskih društev. Ti kandidati bodo morali oddati svoje prošnje za sodniški tečaj do 28. marca na sedežu zveze, Bleivveisova štev. 1, II. nadstropje.
§U iu4emj|
Svet za obdelavo
nad gostilno »Dalmacija« i v brezplačen najem še ! za dve zanesljivi stranki po 500 m'. — Pojasnila: Vodnikova cesta št. 25.
Njivo ca 2500 m2
ln velik travnik oddam v najem. Wester, Ilra-deckega cesta 8.
| Siiižfre j
Dobe:
Hišnico
vajeno vrtnih del, sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1006.
lKit|ilnip|
Pisalni stroj
dobro ohranjen, po možnosti novejšo tlpo, kupim. Ponuditi: A. Kova-člč, Prešernova 44.
Stare srebrne predmete
ln kovance kupimo po najvišji ceni. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.	k
TEL.
B-«>
KINO MATICA
Težko pričakovani veletllm
»Rebeka — Prva žena«
Laurence Ollvter, Joan Fontalne Zaradi Izredno dolžino filma ga predvajamo
ob 14. uri.
Dnevno rb 16.30 In 18.30 najnovejši ln najboljši film BENJAMINA G1GLIJA
»Bajnzzo«
FIlm o nastanku Klavne Leononvallove opere
V	glav. vlogah : Allda Valil, Paul Ilorblrgor
reu KINO UNION u"
Odlična komedija — ženske ne ubraniš
»Barbablu«
V	glav. vlogah: Lllla Silvi, Nino Besozzl
ln Umberto Melnatl... Predstave : ob delavnikih ob 16 In 18 30 ; ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30.
IGU
KINO SLOGA
CI-M
Kdo no pozna Schlllerjevlh »Razbojnikov«? Nastanek teh liani krasno predočuje velefilm
»Življenje Schillerja«
(I NASNADIERI)
od njegovega zadnjega leta v vojni akademiji do njegovega bega Iz WUrtembcrškc vojvodlno. Interpretacija tega veledela Je v rokah treh velikih umetnikov evropskega slovesa Helnrlrh Ocorge, Lil Dagover In 'Iorst Caspur. Predstnve ob običajnih urah
Prodamo
IMMMHM
Brezove metle dobite pri
GOSPODARSKI ZVEZI na Blelwelsovl cesti 29.
Športni voziček
lep, zamenjam proti ev. doplačilu za globokega. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Čimprej« št. 1845.
Gramofonske plošče
dobro ohranjene dobite že od Lir 10.— naprej v trgovini »Ogled« Mestni trg 3 (vhod ekozl vežo).
Fižolovke ali prekle
nove, že ošplčene, Imam naprodaj večjo količino. Dostavim tudi na dom. Stanlčeva ulica št. 17, Za Bežigradom.	(1
Prodam:
kompletno vinsko črpalko (purnpo) s cevmi; novo nerabljeno električno pečico; dvokolesnl voziček (clzo). — KUPIM: 30 vrtnih stolov najrajši železnih in 5 vrtnih miz. A. Kajfež, Florjanska 4.
Čebulo
dobite pri Gospodarski zvezi na Bleivveisovl cesti št. 29.	(1
Otroški voziček
globok, prodam. — Pred škofijo 19, hišnica.

Parcele
že od 23.000 lir proda re-alitctna pisarna Prlstavec Franjo, Ljubljana, Cesta Arlelle Rea št. 3.

Izposodite si gramofon
ln plošče proti majhni odškodnini pri tt. »Everest«, Prešernova 44. 1
Prekopavanje zemlje
oddam. Plača po kvadr. metru. Vprašajte : Vodnikova cesta št. 25.
Ljubezen Kristine Homanove
Premišljevala je, kako bi se mu zahvalila. Ne da bi še ka j vzela, samo da bi .se mu zahvalila, ga je hotela razveseliti. Saj je bil vselej tako vesel, kadar je pokazala, da jo njegovo delo zanima. Letos je njegovo delo res ni zanimalo, vendar se je potrudila in ga vprašala:
»Ali bi mi hoteli, čeprav sem sama, prebrali kako poglavje iz vašega novega dela?«
Vprašanje ga je navdušilo. 2e naslednjega dne je prišel z debelim slojem papirja. O tem je bil prepričan, da je prinesel v modrem omotu nekaj dobrega in okusnega.
V tujini je pisal s težavo, tu pa mu je šlo hitro od rok.
Ko je bral, ga je Kristina rada poslušala. Zgodba je bila lahka, polna sladkega in zrelega življenjskega soka. Ljubavna idila, ki se godi v malem mestu, podana v duhovitem Dickensovem flogu. Zgodba je tekla v enem samem dihu, vendar Je bila logična do poslednjih malenkosti.
Kristina se je vedla, kakor na sprehodu; nobene lepe cvetke ni prezrla, pri vsaki se je ho-t< la zaustaviti. Bergenovo leposlovje jo je resnično osvežilo. Tri dni zaporedoma ji je bral, dokler ni prišel do konca.
Tudi pisatelj je brni z zadovoljstvom; med drugim in tretjim dnevom je šele prišel s pisanjem do konca. Kristina mu je sledila v vseh
malenkostih. Kadar koli sta prišla do odlomka, ki je pomenil zanjo biser leposlovja, je hotela o stvari govoriti. V vsem ga je razumela, kaj je hotel povedati. V mišljenju je bila tenkočutna, njen okus pa je razodeval pesniško uglajenost. Kako mu je prijalo njeno razumevanje! Kako je bil srečen, ko je občutil, da sta si duhovno tako sorodnal
Ko se mu je na koncu zahvalila, je bila videti vedra kakor nekdaj.
O njem pa ne bi mogli tega reči.
Misel, da ni zdrav, ji je zagrenila vedre trenutke, ki jih je pričaralo njegovo branje.
Opozil je, da ga motri. Nasmehnil se je in spregovoril:
»Sedaj bom dolgo lenaril. Delo je šlo hitro od rok; kmalu je bilo vse na papirju, kar je moralo biti napisano. In kdo mi je pri tem pomagal, ne da bi slutil?«
»Mislite mene?«
»Prav vas. In sedaj bi želel tudi od vas nekaj dobiti k
»Od mene?«
»Od vas! Uganite, kaj bi rad! — Pesem! — Kaj bi si mogel drugega od vas želeti, gospa Kristina?«
Kristina je dolgo molčala. Že se je zdelo, da namerava vstati in kreniti h klavirju, odločitev pa je bila pretežka. Pot do klavirja se ji je zdela dolga in nevarna, kakor po jezeru, na katerem leži tanka plast ledu. Merila ga je s pogledom in ni vstala.
Nazadnje se je vendar odločila. Plaho in zamišljeno jo stopila h klavirju in ga odprla. Erik so je spomnil trenutka, ko jo je prvič preseneti! med petjem. Ah, kako vitka in opojna je bila
takrat! Tudi sedaj se mu ni zdela drugačna, ko jo je motril od zadaj.
Segla je po velikem kupu not in si izbrala prvi zvezek, ki je ležal na vrhu.
»Temno, kako temno.. .<
Pela je oklevajoče in skoraj tiho. V vsakem zvoku je bilo slišati, da prihaja iz žalostnega srca. Nekatera mesta so bila prav zaradi tega tem lepša in tem bolj občutena. Kaj vse je morala premagati, preden se je uklonila prijateljevi želji!
Ni pela do konca.
Ko jo prišla do mesta— »najina ljubezen ne pozna ločitve.. .< — je utihnila in roki sta ji omahnili na bedra.
Ni zaihtela, tudi oči se niso orosile.
V- zadregi je pogledala prijatelja in sc trpko nasmehnila. V tem trenutku je bil že pri njej in jo nežno vprašal:
»Gospa Kristina, sem preveč prosil?«
»Tako ne more ili naprej. Duša draga, razvedrili se morate, pozdraviti se morate! Vaša pot ne sme voditi navzdol. Pozdraviti se morate in spet boste radi prepevali. To, kar je v vas, morate obvladati — svojo umetnost, svoje življenje!«
Njene ustnice so zadrhtele, njene vlažne oči so se zalesketale. S težavo mu je odgovorila:
»Kako nnj bi zmogla?«
»Povedal vam bom, kako. Kdor je umrl, se ne bo vrnil več na zemljo. Vaša umetnost pa, ki je živela od ljubezni, mora spet živeti. Prizadevali si morate, da boste spet ljubili. Kristina, vaše življenje bo prazno, če ne boste oživeli ljubezni!«^
Nenadoma .je vstala in ga pogledala prestrašeno, skora j grozeče. Tudi Bergen je vstal in jo ljubeče prijel za roko.
Potem se je pomirila. Val nežnosti jo je spre-letel in iz vlažnih oči je kanil svetlikajoč se biser.
Nato je začutila dobro moško roko okrog pasu. ^Erik jo je poljubil na lica tako bratovsko in nežuo, kakor poljubujejo tičke na krila.
Ljudi, ki čutijo, da se približuje ljubezen, spreleti najprej občutek blažene toplote; nevidno žerjavico, prijetno in nemirno, čutijo v srcu.
Kristina je rekla, da ji je hladno.
Odkar je spoznala, kako je z njenim prijateljem, je ni spreletel občutek toplote; še bolj hladno ji je postalo. Njeno vedenje je odslej razodevalo še več zadržanosti in treznosti.
Bolečina, ki jo je prestala, ji ni posrkala vseh moči. To, kar je je ostalo, je porabila za nežno in močno nalogo: da se je borila i vročo ljubeznijo tega moža. To je vedela, da je ne bo mogla vračati; ne tako kakor jo je sprejemala.
Za marsikatero žensko bi pomenilo prijetno igro zibati ljubečega človeka in se pri tem naslajati. Zadeva z Bergenom pa je bila drugačna in veliko bolj resna. Žena, ki v teh stvareh ne pozna nečimernosti, je negovala samo eno skrb: braniti se, ne da bi mu povzročila bolečino.
Tu ni bilo govora o sebični želji, da bi si zadržala prijatelja. Odkar si je bila na jasnem, kako je z njim, bi ji bilo najljubše, da bi odpotoval. Žalili pn ga ni smela in ni mogla. Bil jo predober tlo nje. Tako dober, kakor je morje gloiioko in kakor jc nebo visoko.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariB
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič