Роввавеава Itevffiia RM Uprava Klagenlurt, Foetfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe te^ Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter etolpee 93. Krainburg, 25. novembra 1942. Leto 2. Ozadfe afriške pustoloTŠčine London si ]e hotel prihraniti 2 mill, hrt Sanje o naglih zmagah v Tnnezijl - Vojaški krogi so v presoji previdni Stockholm, 24. novembra. Admiral Cunningham, prejšnji vrhovni poveljnik angleške sredozemske mornarice in sedaj na novem dostojanstvu kot šef zavezniških in-vazijskih bojnih sil za Severno Afriko, se je v nedeljo pritoževal, zaradi močne dejavnosti nemških podmornic v Sredozemlju. Vse, kar je temu nasproti mogel navajati pozitivnega, je obstojalo v trditvi, da je to delovanje — baje izza 48 ur nekoliko popustilo, in v obljubi, da bo lažje spraviti prevoze zopet skozi Sredozemlje, kadar bo vsa Tunezija pridobljena, tudi če bi v tem primeru ostali Sicilija in Sardinija še kot motilni točki. Kajti takrat še vedno lahko upajo, da bodo polagoma prihranili 2 milijona ton ladijskega prostora na leto. Cunningham se s temi svojimi izjavami uvršča med one poučne glasove na sovražnikovi strani, ki vtem ko na eni strani izjavljajo, da je varnost od strani podmornic premagana ali stopila v ozadje, na drugi strani v isti sapi stokajo zaradi fatalnih posledic podmorniSke vojne in praktično povsem potrjujejo njeno učinkovitost. Povrh pa pomenijo njegove izjave dragocen prispevek k predzgodovini in pravim ciljem podjetja v Severni Afriki. Pokaže namreč '"»eva, da je bila v bistvu stiska za tonažo, ki je napotila velike pomorske sile do te pustolovščine, seveda sta pri tem obstajala še vedno tudi glad po kolonijah in želja, da bi nekaj pokazali spričo sovjetskih zahtev po drugi fronti. Da bi mogle prihraniti 2 milijona ton ladijskega prostora, so Anglija in Zedinjene države stavile približno isto vsoto na kocko. To je visoka i^ra v pokrski »strategiji, vredna Roosevelta in Churchilla. Londonska poročevalna služba se je v nedeljo, kar je značilno, premislila, da bi prevzela v noči izdani Reuterjev bluf o po-nočnem splošnem napadu na Tunis in Bi-zerto. Govorila je le o malih praskah in v ostalem o moči zračni aktivnosti osi z napadi na Alžir in druge kraje, češ da je bilo doslej na kopnem le malo bojev in da ima boj v Severni Afriki v glavnem značaj pre-ekitxxvalne bitke. Hkrati pa se slišijo iz Londona tožbe o težavah, ki jih ima sedaj Montgomery; 8. armada v Libiji ima žal slabe vremenske prilike, celo snežilo je. Veliko angleških poročil opisuje na široko kakor v epu težave V dežu in viharju. Angleži morajo premagati nešteto minskih polj, morskih zapor in вв klatiti po terenu, ki je zaradi hudih nalivov spremenjen v pravcato močvirje. Povrh je angleški armadi na razpolago po- polnoma razdejano in docela neuiporabljivo pristanišče Benghasi. Ne neznatno razočaranje, ki je v močnem nasprotju z oficiozno agitacijo, prinaša končno moskovski zastopnik »Evening Standarda« v nekem brzojavu, kjer pravi čisto suhoparno: »Čeprav so operacije v Afriki tudi seveda v Rusiji'vzbudile veliko zanimanje, pa vendar doslej ni nastopilo nič takega, iz česar bi se dalo sklepati, da 80 dogodki v Afriki vplivali na gruipacijo sil oei na vzhodni fronti. Kar koli bo Hitler storil, da ojači Sicilijo in Tunezijo, vendar ni verjetno, da bi zaradi tega nastopilo kakšno vzvratno delovanje na njegove vojne sile na vzhodu«. Razumljivo je torej razočaranje Sovjetov in njihovo širokoustenje z lastno ofenzivo. Oni hočejo zaveznikom pokazati, kaj bi ti prav za prav morali storiti. Težki obrambni boji pri Staiingradn Močnejše vojaške izvidniške sile v ozemlju pri Agedabiji zavrnjene Oberkommando der Wehrmacht je dne 23. novembra objavilo: Bojno delovanje na ozemlju Kavkaza se je omejilo na krajevna podjetja. V prostoru južno odStalingradain v velikem loku Dona stoje nemški in romunski odredi ob sodelovanju močnih sil letalcev za boj iz bližine še nadalje v težkih obrambnih bojih. Ko so se začasno zboljšale vremenske prilike na srednjem odseku vzhodne fronte, smo poslali bojna in strmoglavna letala na boj proti sovražnim topniškim postojankam iu stanovali.^ča čet. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera smo odbili ponovne z oklopnjaki podprte napade Sovjetov. V prostoru pri Agedabiji so bili odbiti sunki močnejših britanskih izvidniških sil proti nemško-italijanskim položajem. Zračno orožje je napadalo abiranje oklopnjakov, kolone avtomobilov in taborišča v barakah v Kirenajki in sovražniku prizadejalo znatne zgube. Pred Alžir jem so bojna letala v pretekli noči zažgala ena trgovsko ladjo s 7000 brt in poškodovala enega rušilca in eno ^ veliko tovorno ladjo. Pristanišče in letalska oporišča na obrežju so bila večkrat bombardirana, kar je povzročilo veliko škodo. Po vojaško neučinkovitem poletu nekega posameznega sovražnega letala v severo-zapadno nemško obmejno ozemlje so y pretekli noči britanski bombniki napadli nekaj krajev v jugozapadni NemčijL Pretežno so nastale požarne škode, med drugim v Stutt-gartu. Nočni lovci, protiletalsko topništvo zračnega orožja in vojna mornarica so — deloma že na obrežju Rokavskega preliva in nad francoskim ozemljem — sestrelili deset letal, med njimi več štirimotomih. Japonski! gospodar \ Pacilikn Zračne baze v Gvadalcanarju so olajš ale napad - Zračno orožje je odločilno Tokk), 24. novembra. Tokijski radio je v četrtek podal obsežen pregled o ameriškem porazu pri Gvadalcanarju. Na Gvadalcanarju izkrcane ameriške mornariške čete, ki naj bi bile začele protiofenzivo proti Japonski, tako je izvajal predavatelj, so od japonske zmage v bitki severno od otoka Santa Cruz od 26. oktobra dalje popolnoma odrezane. Da zopet vzpostavijo zvezo z Gva-dalcanarjem, je ameriška mornarica zbrala od 10. novembra dalje bojne sile, ki so jih tvorili ostanki poražene mornarice in druge enote. Ko so Japonci zvedeli za to, se niso prav nič obotavljali, da se ne b' 12. novembra nemudoma podali v področje na otoku se nahajajočega ameriškega letalstva, da uničijo sovražne ladje. Kljub temu, da so se morali Japonci boriti zoper sile na kopnem, so v noči na 13. nov. močno napadli sovražna letališča in jih hudo poškodovali. V noči na 14. november so trčile japonske bojne ladje severovzhodno od Gvadal-canarja na veliko ojačeno sovražno mornarico, katere glavna moč je obstojala iz po ene bojne ladje razreda »Nord Carolina« in »Idaho« in štirih težkih križark. Vsaka sovražna bojna ladja je bila srednjetežko poškodovana z dvemi do tremi torpedi. Poleg tega je bil največji del sovražnih križark in pomožnih vozil uničen, tako da je ostanek moral zbežati proti jugu. Ostrost boja je s tem označena, da so padli v bitki po- Božična presenečenja za naše vojake Mlada dekleta zavijajo božične pošiljke za vojno pošto, da piiiede veselje tudi vojakom, ki nimajo svojcev. (Schmachtenberger-Schroder, M.) veljnik ameriške, poveljnik neke križarke in drugi vodeči ameriški mornariški častniki in se je potopila ena japonska ladja, dočim je bila neka druga težko poškodovana. V zadnji pomorski bitki je bil največji del ameriške pacifiške mornarice potopljen. Radi tega je ameriška protiofenziva v tem ozemlju postala nemogoča. Vrh tega so japonske bojne sile tekom boja izkrcale čete na Gvadalcanarju, iz čegar smemo sklepati, da se na kopnem že vrše boji z ameriškimi četami. Pomorsko vojskovanje Japoncev se je v prvem letu vojne zaključilo s tem, da ,si je Japonska pridobila pomorsko oblast na Pacifiku. Kot se je prejšnji vrhovni poveljnik japonske mornarice, admiral Sankichi Taka-hishi izjavil o dogodkih v Jugovzhodnem Pacifiku, je treba računati z nadaljnjimi težkimi boji v ozemlju Salomonskih otokov. London svari pred optimizmom Stockholm, 24. novembra. Londonski časopisi svare v svojih četrtkovih jutranjikih pred optimizmom glede uspehov zaveznikov v francoski Severni Afriki. Listi opozari jajo na to, da je še zelo daleč do doseženja enega izmed ciljev zaveznikov, namreč zo-petne pridobitve oblasti nad Sredozemskim morjem. »Daily Telegraph« je mnenja, da celo popolna posest Tunisa po zaveznikih ne bo še končala vojne v Severni Afriki. Iz letališč na Siciliji in Sardiniji lahko osovina močno napada, tudi če ne imeli niti pedi zemlje več v Afriki, ________A. . % %Ж*» < #. NapohoduskoMi i uinoFrangi IO И»тШ oklopnjaki v Tovloum, |?MC.-Xirf.t Krlegrtierlditer MichelJaM, HM., K dogodkom v, S »ve t ni Aiiikl, Pogitd P« fftiftaniika iDMtQ Лшн p АтиЦк. , '4 шшшвш 14 Stran 2. — Stev. 93. KARAWANKEN BOTE Breda, 25. novembra 1912. Pooblastila za Lavala Delna preosnova francoske vlade - Ustrelltve v Severni Afriki ' Vichy, 24. novembra. Francosko informacijsko ministrstvo je sporočilo, da je maršal Pćtain izdal ustavni akt, s katerim podeljuje vladnemu šefu Lavalu polnomoč-je, da izda zakone in naredbe, razven ustavnih zakonov. Francoski državni poglavar maršal Pštain je nadalje določil, da ga bo v slučaju njegove zadržanosti zastopal pri izvrševanju funkcij državnega poglavarja francoski ministrski predsednik Laval. Za primer, da je stalno zadržan, pa mora tekom enega meseca vlada izvoliti z navadno večino novega državnega poglavarja. IstočasLO je bila delno preosnovana francoska vlada, na čelu katere stoji še nadalje ministrski predsednik Laval. Za državnega tajnika mornarice je bil imenovan admiral Abrial, dočim dosedanji državni tajnik za industrijsko proizvodnjo, Bichelonne, prevzame istočasno državno tajništvo za promet. Nadalje je bilo finančnemu ministru Cathali izročeno tudi državno tajništvo za narodno gospodarstvo. Uradna francoska objava teh dogodkov ugotavlja, da predstavlja maršal Pčtain še nadalje kot državni poglavar francosko su-vereniteto in nadaljnji obstoj države. Kot pariški radio javlja, je dospelo mnogo beguncev iz Severne Afrike preko špan-sko-francoske meje v Perpignan, potem ko se jim je posrečilo, da so dosegli evropsko pelino v ribiških čolnih. Ti begunci povedo, da so bile takoj po prispetju angleško-ameriških bojnih sil zasežena skladišča žita in siceršnje zaloge, tako da je preskrba prebivalstva popolnoma prekinjena. Sedem francoskih častnikov, tako javljajo pariški časopisi iz Alžirja, ki se niso hoteli pokoriti poveljem generala Girauda in niso hoteli izdati zastave in maršala P6-taina, je bilo v Alžirju ustreljenih, ne da bi bili postavljeni pred vojno sodišče. K polnomočjem, danim vladnemu šefu Lavalu, ki so potrebna, da se premagajo .vse težave trenutnega položaja, javljajo iz Vichyja: Maršal Petain je izjavil, da je lahko priznal v usodepolnih dnevih patriotizem in dalekovidnost Lavala kot tudi pogum, 8 katerim Laval prevzema vsako odgovornost. V neki skupni izjavi obeh sedaj v Franciji vodilnih mož se Laval maršalu zahvaljuje in poudarja, da je Petain kazal v tragičnih urah vedno voljo, da služi Franciji. Nove odločitve so v Vichyju samo priprava nadaljnjih pomembnih sklepov in odločitev, ki predstavljajo uresničenje La-valovih namer in da organizira potrebne ukrepe proti brutalnemu vpadu in napadu Anglo-Amerikancev. ^oii uspehi naših podmornic 18.300 Ujetnikov, 189 oklopnjakov na Vzhodu Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. novembra objavilo: Na ozemlju ob T e r e k u je sovražnik trdovratno napadal, njegove napade smo zavrnili kakor doslej ob visokih krvavih izgubah za Sovjete. Pri uspešnih napadnih in obrambnih bojih v tem prostoru smo v času od 25. oktobra do 19. novembra pripeljali 18.300 ujetnikov in uplenili ali uničili 189 oklopnjakov, 283 topov in 630 težkih pehotnih orožij. Južno od Stalingrada in v stepah Kalmikov je sovražnik prešel v napad z močnimi silami, ki so jih podpirali oklop- lelik plen pri Mtikn Bugie In Phiiiippeviile znova bombardirana - 61 sovjetskih oklopnjakov uničenib Oberkommando der Wehrmacht je dne 22. novembra objavilo: V prostoru pri N a 1 б i k u so nemške In romunske čete v uspešnih napadnih bojih na gorskem svetu uplenile večje število vozil in orodja. Dve skupini sovražnikovih sil sta bili v odseku ob Tereku obkoljeni in uničeni. Lastni napad je zadel sovražnika v bok in mu prizadejal težke zgube. Južno od Stalingrada in v velikem loku Dona še trajajo ogorčeni obrambni boji. Nemške in romunske čete so v nasprotnem napadu pripeljale 600 ujetnikov in uničile 25 oklopnih bojnih vozov. Nadaljnjih 36 oklopnjakov je 20. in 21 novembra odstrelila neka divizija oklopnjakov. Nemške in romunske zračne bojne sile so podpirale lastne čete in prizadejale sovražniku visoke zgube v vrstečih se napadih na zbirališča oklopnjakov, skupine pehote, prekladališča in kolone vozil. V Stalingradu smo pri obrambnih podjetjih zavzeli več nadaljnjih močno izgrajenih oporišč in na drugem mestu zavrnili sovjetski napad. Pri Voronešu je bilo ugo-nobljeno močno sovražno krdelo. Nasprotnikovi krajevni napadi jugovzhodno od U- menskega jezera so spodleteli v ogorčenih bojih. Poskusi priti čez reko Nevo, io se zrušili v združenem nemškem topniškem ognju. Strmoglave! so nadaljevali napade na murmansko železnico, V Kirenajki je obojestransko živahno delovanje izvidniških čet. Lastna premikanja se vrše po načrtih. Odredi bojnih letal so podnevi in ponoči bombardirali močno zasedena letališča na alžirskem obrežju ter pristanišča Bougie in Phiiiippeviile. Neka nemška podmornica je na Sredozemskem morju trikrat pogodila odred bojnih ladij, ki so ga ščitile ena nosilka letal In križarke. Ista podmornica je iz nekega konvoja torpedirala dve prevozni ladji in nekega rušilca. njaki. Pri tem smo ugonobili neko skupino motoroziranih sovražnih sil. Tudi ob spodnjem Donu trajajo še ogorčeni obrambni boji nemških in romunskih čet. Ojačeni sovjetski konjeniški polk, ki je predrl skozi naše položaje, smo obkolili in uničili. Sovražni poskus s številnimi čolni, priti čez reko Nevo se -'e izjalovil v združenem nemškem obrambnem ognju. Pri krajevnih bojih smo na tej fronti zavzeli 60 bunkar-jev, ki so jih Sovjeti žilavo branili. Pri pod-vzetju udarnih čet, je neka skupina Waffen-uničila večje število bojnih postojank in sovražniku prizadejala visoke zgube. Nemška bojna letala so visoko na severu z dobrim uspehom napadla delno progo mur-manske železnice. V Kirenajki in na tunezijsko-algerijski meji so se razvili uspešni boji izvidniških čet. Sovražnikove kolone novih pošiljk smo bombardirali. V boju proti britansko-ameriškemu bro-dovju z novimi pošiljkami je neka nemška podmornica zahodno od Gibraltarja potopila iz močno zavarovanega konvoja 3 z vojnim materialom polno natovorjene prevozne ladje s skupno 15.000 brt in toprdirale neko četrto ladjo, zračno orožje je z bombami pogodilo dve večji trgovski ladji pred Alži-rom in Plilippeville in pristaniške naprave obeh mest. Cilj zračnih napadov so bila nadalje letališča in železniške naprave. Lope in odstavljena letala so bile zažgane. V zasedenih zapadnih ozemljih smo sestrelili šest britanskih letal. V noči od 19. do 20. novembra sta prileteli na južno Norveško dve britanski bojni (Nadaljevanje na 3. strani). Prvi nem^ko-ltalijanekl avtarklSnl kongre#, ki Je zasedal v Turlnu, Je svoje delo dovršil. Drugi kongres nemSko-ltaliJanskih Inženirjev za tkanine se bo vršil spomladi v Berlinu. V Kirau 8o u8tano\-Ul 8odeta per I Aclone Italotedeeca Tabacchl. Družba Ima nalogo, da predeluje surovi tobak In ga eventuelno nakupuje na Vzhodu, Izvaža tobačne Izdelke in opravlja tudi druge posle. Od glavnice Je 51% v Italijanski posesti, 49% pa v nemAkih rokah. Rooseiellov leror i Afriki Neprestane ustrelltve - Vsi komunisti izpuščeni - Protižidovsld talioni razvel]avi]eni Berlin, 24. novembra. Običajne spremne prikazni angloamcrikanskili imperiali-stov se pojavljajo sedaj tudi v njihovili no-viii »plantažah svobode« v Maroku in Alžiru tako nekako kakor v Indiji, Palestini ali Južni Ameriki. Sedaj, ko so iz Vichyja že v sredo javili, da so bili v Alžiru ustreljeni številni Francozi, ki 80 bili nasprotniki Amerikancev, je pa še ugotovljeno, da namerava Eisenho-ver pravo krvavo strahovlado. Vsakega civilista ali vojaka, ki je tudi le na sumu, da ne bo stal na strani Amerikancev, takoj zaprejo, da, večkrat ga brez sodnega postopanja kar na kraju samem ustrele. Ta krvava justica ni namerjena le proti Francozom, ampak tudi proti Arabcem in mohame-dancem, ki ne marajo vsiljivcev. Pač pa je Roosevelt v sredo odredil, da se morajo v Algeriji In Maroku takoj iz p u s t i t i vsi komunisti, in hkrati, da so razveljavljeni vsi zakoni in uredbe p r o t i Židom. Ob enem s temi ukrepi se vrši pritisk na prebivalstvo, da vstopi v vojsko zaveznikov, specialne delavce za delo pri ime-rišklh četah pa nabirajo kar prisilno z najtežjim pretnjami. S tem otvarja Roosevelt novo poglavje že preveč zloglasnih demokratskih Idealov o človečanstvu, svobodi in pravici, ki se vredno uvršča v krvavo kroniko njegovih angleških zaveznikov. To strahovanje ima očlvidno namen, da yojaik« t«tkoče, ki M London# in Washingtona že tolikrat napovedanemu pohodu na Tunis na potu. Pod pritiskom javnega mnenja, ki so ga že ves teden alarmirala poročila ameriških reporterjev o zmagah v Tuneziji, so se v Londonu v četrtek odločili objaviti, da so prednje čete zaveznikov, prodirajoče Iz Alžirja, na več mestih vdrle v Tunezijo. Gre baje za oddelka 1. britanske armade, ki jo podpirajo britanski in ameriški padalci. Temu nasproti je na strani sil osi ugotovljeno, da še niso prišli v stik 9 sovražnikom. wnr- yi^iiteiN NOIDL ftiSMf I MfVnM swm^nnf A s ЛМЖ*//'/А* AFRIKA IfALtMMim on e N/E R " / AmmiL > ŽKCIVIO ČASA II Pćlaln irancoskemn naroda Pariz, 24. novembra. Državni glavar maršal Petain je v četrtek imel po radiu sledeči nagovor na francoski narod: Izvajal je: Francod! Generali v službi neke tuje sile so odrekli pokorščino mojim poveljem. Generali, častniki, podčastniki in vojaki afrikanske armade, ne ubogajte teh nevrednih voditeljev. Ponovno Vam ukazujem, da se upre te angleškemu napadu. Preživljamo tragične ure: Nered se je polastil Vaših src. Slišite vesti, ki imajo le ta cilj, da Vas cepijo in slabijo. Resnica je pa preprosta: Kdor se ne podvrže disciplini, ki jo zahtevam od vsakogar, ogroža lastno državo. V interesu Francije sem odločil, da razširim polnomočja predsednika Lavala, da mu omogočim izvršitev težavne naloge. Slož-nost je danes brezpogojno potrebna bolj kakor kdaj koli. Jaz ostanem Vaš edini voditelj. Samo ena dolžnost je: ubogati, samo ena vlada je, tista, ki sem ji jaz dal moč, da vlada, in samo ena očetnjava, ki je utelešena v meni: Francija. pobliuii« v tfUKuiubti je izročil soprogi državnega vodje, gospej Mariji Antone-scu, lastnoročno FUhrerjevo pismo in Ehren-zeichen fUr deutsche Volkspflege erster Stufa mit den Brlllanten (častni znak prve stopnje z brllantl za gojitev nemške narodnosti). FUhrer se je s tem najlskrenejše zahvalil za oskrbo nemških ranjencev. Prejšnji avstro-ogrsld mnanjl minister grof I^eopold Berchtold je po daljši bolezni umrl V soboto zjutraj na svojem gradu v bližini Aden-burga. Bil je 79 let star. Iz Pretorlje je doepelo poročilo, da je po daljši bolezni umrl v 76. letu starosti general Jammes Barry Munnik Hertzog, prejšnji vodja Burov in dolgoletni ministrski predsednik v Južni Afriki. V teku japonskih operacij v kotlini Zelena reke v fiantungu, Anhvaju, Hooanu in v provinci Kiangsu se je tekom meseca oktobra japonskim četam vdalo pet oddelkov čungklng-ških čet okrog 15.000 mož. Med njimi se Je nahajala brigada YuenSengfang s 3200 možmi In oddelek Tan-PaJtung z 2000 možmi. Mornariško ministrstvo USA Je v četrtek objavilo, da Je bilo od začetka vojne do sedaj ' v zapadnem Atlantskem morju potopljenih 572 trgovskih ladij. Po Inšpekcijskem potovanju španskega vojnega ministra so znatno ojačlll vojaško zaščito celokupnega Španskega pasu v Maroku. Poraženo severnoameriško brodovje na Pacifiku Je zapustilo vodovja okrog Salomonskih otokov In se umaknilo na položaj za prestrezanje med Novo Kaledonijo, otoki Fldžl In Samoa. Težko poškodovane ladje so prepeljali v Sidney, ker so ugotovili, da ladje ne bi prebile nad 3000 morskih milj dolge poti v HavaJ. Policija USA je ugotovila, d* so umobolnl dobili pristop do kuhinje bolnišnice v Salemu (Oregon), ki je imela 4000 prebivalcev, in primešali med kuhanjem jedilom strup za mrčes. 47 stanovnikov je že umrlo. Obnova uihoda Svečano so blagoslovili Adolf Hitlerjev most preko Dnjestra v bližini bes arabskega glavnega mesta Klšlneva v navzočnosti guvernerja Besarablje, generala Volculeeca in nemškega častniškega odposlanca pod vodstvom Gene-ralmajorja Manna. Most služI za zvezo med po romunskih četah ob strani nemške oborožene sile v začetlcu vojne na Vzhodu zasedeno Besarabljo In novim romunskim upravnim ozemljem med Dnjest-rom In Bugom. Na željo maršala Antonesca • naj nosi v spomin na nemSko-romunsko Bobo-Jevništvo v tej vojni ime FUhrerja. V potniškem prometu med Reichskommlssa-rlatl Osti and in Ukraine in Generalgouve^me-mentom je na podlagi odredbe vodje oddelka za devize in zunanje gospodarstvo v glavnem oddelku gospodarstva vlade v generalnem gS>U- ~ vemementu, ki Je stopila koncem septembra v veljavo, dovoljeno vzeti s seboj znesek 600 Reichsmark na mesec v Reichskredltkassen-schelnlh v obeh smereh, ne da bi bilo treba devlznopravnega dovoljenja. V potniškem prometu med nemškim Relchom In Relchs-kommiasarlatl Ostland in Ulcraine ter narobe, je dovoljen prevoz zneska 500 RM v Reichs- krcdltkassenscheinih. Za rokodelce v Ukrajini bodo skrbeli nemški mojstri, ki so obenem lastniki vzornih obratov. Poleg že dobro znanega Landwlrtschafts-fUhrerja nastopi Gebietsobermeister. On Je nemški rokodelec, ki se s svojim obratom preseli na Vzhod in sicer vedno v službeni kraj nemškega Gebletskommissarja. S svojo delavnico, večinoma z nemško opremo, toda s tujimi pomočniki, prevzame tukaj najvažnejša naročila, ki Jih domači rokodelci ne morejo Izvršiti. Poleg tega je Gebietskommissarjev rokodelski strokovnjak. Predlogi nadpovprečno sposobnih, strokovno zelo sposobnih in politično zanesljivih rokodelcev, kateri lahko v dosedanjem kraju pogrešajo, bodo nastavljeni •na pristojno obrtno zbornico. Obrati v Ukrajini se lahko otvorijo tudi kot podružnl obrati lastnik podjetij v Relchu. Manjkajoči kapital bo dan s krediti. Za načrtno Izvedbo zapoftlltve Industrije v zasedenih vzhodnih ozemljih so se osnovali pri gospodarskih oddelkih Stelne und Erdcn, Glas und keramische Industrie odbori" za Vzhod. Odbor za Vzhod Imenovanih treh gospodarskih oddelkov tvorijo zopet »Industrie-ausschuB Ost Stelne und Erdim, Glas und Keramike. Ker eo razna ozemlja na Vzhodn, posebno v Južni Ukrajini, na Krimu In na Kavkazu ugodna za čajna zelišča, nameravajo pridelovati v teh ozemljih čajna zelišča, oziroma jih tam udomačiti. Dve družbi za čajna zelišča Bta že ustanovljeln. Francoski odpor Vichy, 24. novembra. Iz radijskih poročil Iz Alžirja in Rabata sklepajo tukaj, da se je velik del severnoafriških francoskih Čet umaknil v južno Algerijo in južni Maroko, kjer 80 se francoske čete združilo z domačini in So odločene nadaljevati z obrambo. Med mohamedanci se vedno bolj širi uporno gibanje, kar vodi do oboroženega odpora proti Sevemoamerikancem, Kronika zadnjih dni zabeležuje v Магокц in Algeriji krvave spopade med Arabci in sevemoaime., riškiml vojaki v mestih in na deželi, tistre« litve Arabcev po Sevemoamerikancih, priprave za boj pri Rifkabilih, stopnjujoči se val verskega fanatizma in slične eimiptome. s Иш 09 i xMdene j o aovrainike uničujoče na уал h morjih av »ta ijKartendienet; ZNidor, NS (liHivfilUK iiiiU Kiiickfiel - V " Vtirla« umi Umik ............ Strnjen OmbH- Klaaenfurt. . _________, Dr. Emil Heltjiin. — HHaptachriftltltcr: Hontmann.. Zaradt ht AwWeWI,# ШЛ. «## l^orlavBleiter: Brtda, 25. "novembra 1942. KARAWANKEN BOTE Strah 3. — Stev. 93. Spričeralo angleške okrutnosti Trpinčenje vojnih ujetnikov priporočeno - Ctiurchillova infamnost črno na belem Ko je uradna nemška stran s pomočjo številnih dokumentov, pričevanju prič in fotografijami dokazala, da se angleško vojno vodstvo neustraši niti pred najbolj grozovitimi ukrepi, da ujetnike muči, vklepa in strelja, se je v Londonu dvignil vihar ogorčenja. Angleška vlada je zanikala v uradnih izjavah resničnost nemškega dokaznega materiala. Najprej so hotele navedbe OKW sploh kratkomalo označiti kot zlonamerno iznajdbo, dokler niso bili končno k primorani, priznati vsaj vklepanje vojnih Ujetnikov na otok Sercq in Dieppeu, čeprav 2 utesnjeno trditvijo, da je pri tem šlo za samovoljo podrejenih instanc in samo za kratkotrajne ukrepe. V ostalem so pa trdili v Londonu, da so respektirali vedno mednarodno pravo in nikdar niso izdali splošnih navodil za'mučenje vojnih ujetnikov. Danes pa lahko znova zavrnemo to angleško uradno izjavo kot laž. V londonski založbi Faber in Faber Ltd je Izšla pred časom instrukcijska knjiga za angleško armado pod naslovom »Alen finghting« (vse za zmago). Knjigo je označil njen pisatelj kapitan W. E. Fairbaim — da bo izključeno vsako nesporazumijenje — kot »uvod v ravnanje z ujetniki za angleškega vojaka«. V predgovoru se med drugim glasi doslovno sledeče: Večina tukaj navedenih metod je zelo drastična. Toda če stoji nasproti posameznik svojemu nasprotniku na življenje in smrt, ni nobenih mo-raličnih pomislekov več in to tem manj, če se bojujejo narodi na življenje in smrt. Po-* tem ni več časa za tenkovestno vojskovanje. Ta knjiga služi visokemu cilju, da se pospešuje borbenost naroda v nevarnih iaaih«. Kapitan Fairbaim odklanja torej v vojni Vpoštevanje mednarodnega prava in najbolj primitivnih moraličnih temeljnih zakonov. Namesto tega priporoča v vedno novih variacijah najhujše krutosti napram sovražniku, ki se ne more več braniti in ki pade v roke angleških vojakov. Kakšen odmev so našli njegovi predlogi, potrjuje navdušen dopis podpolkovnika J. P. O'Briena: Sploh ni boljšega sredstva, kot to, d:, sledimo metodam, ki jih je podal Fairbaim v svojem učbeniku«. Odprimo sami to angleško »navodilo za ravnanje z vojnimi ujetniki.'« Na straneh 86 in 87, je na praktičnem primeru pojasnjeno — modelske risbe jasno prikazujejo Uniformo nemškega vojaka — točno navodilo za »priprosto vklepanje rok in tako-zvano »Dieppe-vklepanje«, katere sadistična metoda je nemškim bralcem že znana, (zvezan je rok in nog na hrbtu z vrvjo okoli vratu, tako da si mora nesrečnež pri hoji nehote zadrgniti vrat). Toda s temi mučenji niso izčrpane domislice Fairbalmove krutosti. Kot veliko Норгненјс $a dragnCfi ' pripoveduje idrg rfhofp Nekaj tednov pozneje je sedel Reed v neki loži londonskega kazina v družbi An-thonya Edena in Hore-Belisha, da se v družbi teh dveh politikov naslaja ob predvajanjih plesov golih baletk. Nenadoma pa je Reed obledel — ravno ko je bila nastopila Yvonne, zvezda nove revije v kazinu. Dal si je kukalo na oči: Yvonne je imela kot edino oblačilo privezano okrog popka niz krasnih diamantov. Diamanti ga niso zanimali, pač pa je vzbujal pozornost le en edini svetlomodro bleščeči se dragulj. Saj ni bilo mogoče dvomiti! Saj je vendar poznal svojo »zvezdo iz Jadhpura«! Kako je mogla njegova lastnina priti na brez dvoma lepo telo nosilke? Gledal je pozorneje tja. Vse se je ujemalo: noben drug kamen nI imel te izredno modre, bliščeče barve. »Zvezda iz Ladhpura« pa je spadala k Onim diamantom, ki jo je bil Reed hranil v Svojem »trezorju«. Se enkrat se je ostro zazrl tja, maj to Vendar ni mogel biti isti kamen. Facetira-nje je bilo popolnoma različno. Sedaj je to končno dobro razločil, ko se je bila Yvonne približala rampi. Stari lord s kukalom pred očmi po njej ni ostal neopažen. In vendar je bil to tisti dragulj ,.. V tem hipu je stopil Oliver Jameson v ložo. Prisrčno je pozdravil Reeda: »No, ali me to veseli! Ali Se večkrat ho-^Ue v turško kopališče, ljubi Reed?« »Povejte mi rajši, Jameson, zakaj ste ta-kr&t tako nenadoma zginili iz Pariza?« je todmjal Reed, bolj uspešno metodo hvali sledečo: ujetnika prisilimo, da nekoliko spleza na kol ali drevo. Nato se položi desno nogo spredaj okoli drevesnega debla in se jo zopet podvije pod kolenom leve noge. To se zadaj pritisne okoli drevesa, tako da se njeni prsti nahajajo pod kolenom desne noge. Ko se je to.stan je doseglo, potem se ujetnika ob drevesnem deblu potisne doli, dokler se ne dotika zemlje. V tem položaju mu je absolutno nemogoče, da bi se brez tuje pomoči rešil iz tega mučnega položaja. Fairbaim opisuje grozovit učinek tega živinskega postopka z besedami: »Čeprav ima ujetnik roke proste, mu ne bo možno uiti. Normalno nastopijo v tem položaju najkasneje 15 minutah krči v eni ali tudi v obeh nogah. Nato 24. novembra. Podnevi in ponoči prevažajo suhozemske čete, m uničijo, proviant in oskrbovalni material po zračni in pomorski poti čez morsko ožino od Sicilije v Tune-zijo in kmalu po dospetku na ozemlju francoskega departmaja Tunezije so nemške čete že v položajih ob meji med Alg&ijo in Tunezijo, da prestrežejo sunek iz zapada. Na tunezijski meji stoje ob tej uri nemške čete nasproti Severaoamerikancem. Se niso trčile sile druga na drugo. Trenutno lahko delovanje na obeh straneh najbolje označimo z obojestranskim otipavanjem, kajti meja ob Tuneziji bo mogoče enkrat postala zgodovinska. Tukaj bo nova generacija Amerike vprvič zadela na vojake mlade nemške oborožene sile. Nemško zračno orožje pa je lahko spo-rala že v prvih urah svojega izkrcanja. V pristaniščih Alžir, Bougie, Philippeville in Bone pričajo razbite, napol pogreznjene ali težko poškodovane ladje o udarnosti naših bombnikov in našega podmoraiškega orožja. Toda v oni minuti, ko sedaj tudi v Tunezijo poslane čete na kopnem stoje sovražniku nasproti, je dobilo zračn orožje novo nalogo: podpirati vojsko, direktno napadati sovražne suhozemske čete, razbiti nasprotnikova zbiranja In koncentracije sil. Se manjka ameriške glavne vojske. To, kar se v dolgih kolonah tovornih vozil premika proti Tuneziji, so ojačene prednje čete. Odslej so padale na nje iz srednje visokosti v vedno ponavljajočih se razmakih bombe naših letal, ki so potem prešla v napade iz nižine in obstreljevale cilje s krovnim orožjem. Čeprav so šotorišča še tako nevidno skrita — nemški letalec ima izurjeno oko in obstreljuje tudi vrste malih vasi v šotorih, ki jih najde raztresene na ozemlju. Toda Jameson je preslišal vprašanje. Očitno je bil židane volje. »Ali se vam dopade dragulj na trebuhu lepe Yvonne, dragi moj?« je vprašal mežikajo z očmi. »Yvonne je trenutno ena izmed mojih najdražjih ljubljenk. Lep kamen, kaj ne?« »Od koga ste pa dobili ta dragulj ...« Jameson ga je prekinil: »Tega so brusili židje Ascher. Krasno delo, ali se tudi vam ne zdi tako? Saj tudi kaj drugega ni pričakovati od tvrdke, ki ima celo Njegovo Veličanstvo za svojega odjemalca! »Torej Ascherjevi so dragulj — obrusili — hm —«, čemerno je Reed strmel v svojo čaSo s sektom. Nato je pogledal Jamesona, k-' se je še vedno smehljal. »Dobro ste to napravili, dobro ste to napravili!« »Jaz nimam pojma o tem, dragi lord, toda hvala vam na poklonu, ki je bil gotovo namenjen moji Yvonne. Takoj med odmorom bom Sel v garderobo in ji bom to sporočil!« »Jaz bi samo rad vedel, čemu potrebuje ona garderobo!« je brundal Hore Belis-ha. Nato se je obrnil k svojemu kaviarju, ki je stal pred njim sredi umetno prisekanega ledu. Tako se Je končala zgodba o dveh napadih ... ^ Natakarji in pažl angleSkega kluba United Services, kluba zračnega orožja, mornarice In suhozemske vojske so trdo delali že več dni v treh posadih, da so mogli vsaj deloma ugoditi ogromnemu navalu na alkoholne pijače. Poleg vojnega ministrstva je y vojni .»Združeni vojaki klub« londonsko je prav zelo možno, da se vrže ujetnik nazaj, pri čemur si zlomi vsekakor hrbtenico.« Taka infamnost st lahko porodi resnično samo v židovsko inficiranih angleških možganih! Eno pa je nedvomno gotovo: Ko je Churchill prerekal vzdržljivost nemškega obtožbenega materiala, je vedoma lagal. Mučenje nemških vojnih ujetnikov ni nastopilo morda radi svojevoljnosti podrejenih vojaških mest, temveč je angleškemu vojaku v uradnem učbeniku za angleško armado priporočeno. Londonska vlada se je s tem postavila izven vsakega mednarodnega prava in dokončno zapravila zahtevo, da. se jo smatra za zastopnico civiliziranega naroda. Toda tudi za te zločine pride enkrat dan obračuna, ki bo in mora biti brez vsakega usmiljenja. Niso še tudi nastopile masirane edinice oklopnjakov. Prve prednje četo sovražnika razpolagajo samo z oklopnimi izvidniškimi vozovi, ki imajo kot glavno zaščito angleške lovce. Skriti za oblaki, čakajo na nemške bombne napade, da se potem z močnejšimi silami zaženejo na često posamič leteča bojna letala. Tako je torej tudi ta nova naloga zrčnega orožja v timezijskem odseku resna in težka. Toda saj gre — kakor tako pogosto na vseh evropejskih bojiščih — za to, uravnati pot naSim tovarišem od pehote in udušiti sunek sovražnikovega napada. Neprestano startajo zato odredi, da otežkočijo nasprotnikovo prodiranje. Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. novembra objavilo: Pri krajevnih bojnih činih v zahodnem Kavkazu si nemške čete s podporo močnih letalskih odredov za boj iz bližine vrgle v nasprotnem napadu sovražne sile nazaj na njihova izhodišča. V prostoru pri A 1 a g i r j u in vzhodno od Mozdoka so se ponovni sovražnikovi napadi izjalovili ob budni obrambi naših čet, ki Bo-uničile dve slabejši skupini sovražnika. V Stalingradu so lastne udarne čete zavzele nekaj skupin hiš. Sovražnikovi nasprotni napadi so se zrušili. Na fronti ob Donu stojijo romunske in nemške čete v hudih bojih proti močnim napadom sovražnikovih oklopnjakov in pehote. Nemške in italijanske izvidniške čete so v K i r e n a j k i uničile nekaj sovražnih vojaško središče. Clan tega kluba ne'more postati vsak častnik, ampak le tisti, ki lahko plačajo vstopnino dvajset funtov in letni prispevek v isti visokosti ter se tudi sicer ne spotikajo ob zasoljenih cenah, imajo vstop v posvečene dvorane, v katerih sedaj kar mrgoli modrih, škrlatastih, ločnato-zelenih in kakhibarvnih uniform. Noč in dan se vrstijo vozovi pred visokim vhodnim portalom. Vedno več častnikov prihaja iz province v London in zahteva zaman sobe v klubu; zadovoljni so, če sploh dobijo Se kak prostor v* veliki čitalnici ali v sejnih dvoranah. Kaj se bo zgodilo? vprašujejo v stvari manj poučeni. Kedaj bo to? vprašujejo oni, ki vedo kaj več. Sele pred nekaj dnevi je mali, nečlmuml Weygand zaupno prišepe-tal nekemu obiskovalcu na uho: »Le počakajte še malo, monsieur. Naši prijatelji tam preko so pripravljeni — še več: marsikaj se pripravlja v naših sosednih državah. Saj veste: tudi Francija je bila nekoč že ob Ruhrl...!« Včasih spleza Winston Churchill, ki vedno manj rad hodi peš, iz svojega, proti kroglam varnega avtomobila in z običajno debelo cigaro v ustih stopa po stopnicah do kluba navzgor. Zabava se ob pogledu na neskončne četveme vrste vojaških čepic, jeklenih čelad in plinskih mask, ki vise v veži na kljukah garderobe kakor netopirji na drogu. Ce vstopi v čitalnico, da se skoz njo poda v tako zvano ministrsko sobo, nižji častniki navadno nervozno poskočijo, vse postane liho — Churchill pa se smehlja in gre naravnost v mali, skrivni prostor, v ka- 2e to, kar je bilo storjeno prvi dan napada na sovražnikove čete na kopnem, je uvaževanja vredno in se dostojno pridružuje seriji uspehov pri napadih na ladijske cilje, ki so bili doslej doseženi. Kriegsberichter Harald Wachsmuth. IVoi'i uspehi naših podmornic (Nadaljevanje z 2. strani.) letali, ki sta vsako vlekli po eiy) jadralno letalo s seboj. Eno bojno letalo in obe jadralni letali smo prisilili, da so pristala, sabotažna krdela, ki so jih imela s seboj, so bila prisiljena k boju in pobita do zadnjega moža. V času od 1. do 20. novembra je britansko zračno orožje zgubilo 249 letal, od teh 120 nad Sredozemskim morjem in v Severni Afriki. Pri teh so udeležene protiletalsko topništvo in ladijske edinice vojne monarice s 40 odstreli. V istem razdobju smo v boju proti Veliki Britaniji zgubili 97 lastnih letal. Pri bojih proti sovražnemu brodovju za izkrcanje na Sredozemskem morju se je posebno odlikovala podmornica pod vodstvom Kapitanleutnanta D o m m e s a. Kakor je bilo objavljeno v posebnem poročilu, so nemške podmornica v severnem Atlantiku napadle nek konvoj in L njega v več dni trajajočih žilavih bojih potopile 15 ladij z 78.000 brt ter dva rušilca in neko korveto. Nadalje štiri ladje so bile poškodovane po torpednih zadetkih. Vrh tega so nemške podmornice potopile pred severno in srednjo Ameriko in vzhodno od Kap-stadta osem ladij s 42.000 brt. Neka druga ladja je bila torpedirana. S tem je sovražnik razver. že imenovanih varovalnih bojnih sil zopet zgubil 23 ladij s skupno 120.000 brt svojega trgovskega ladjevja. Pri bojih zoper konvoje se je posebno odlikovala podmornica, ki jo vodi Kapitiinleutnant Schneider. oklopnih izvidniških vozov. Benghasi smo po načrtih izpraznili, ko smo uničili vse vojaške naprave. Zračno orožje se je venomer bojevalo proti kolonam britanskih avtomobilov. V krajini ob meji med A1 g e r i j o in Tunezijo so letala za boj iz bližine z vidnim uspehom napadale sovražne prednje čete in de Gaullove odrede, ki so skušale zadržava^i lastni pohod. Brzi čolni so. v noči na 19. november izvršili napad proti britanskemu obrežju. Iz močno zavarovanih konvojev so potopili štiri trgovske ladje s skupno 9.000 brt. Na nizozemski in norveški obali je bri tansko zračno orožje pri vojaško neučinkovitih napadih zgubilo pet letal, od teh tri po protiletalskem topništvu vojne mornarice. terem se žc nahaja lord Gort, s katerim sedaj ministrski predsednik trikrat na dan kuje temne načrte za zaklenjenimi durmi. V velikanskem prostoru sedi približno sto gruč častnikov — vsi ob mizah, ki se šibijo od steklenic žganja, zraven nekaterih so celo kabli za šampanjec. Vse govori vprek. V gostem, modrem dimu mnogih cigaret in smotk skori da ne razumeš uiti besede. Zdaj vzplamti veliki kristalni lestenec, ki ga je nekoč podaril svojemu polku vojvoda Wellingtonski, nekaj hišnih slug privleče dolge pokončne lestve in zvitke papirja in začne nespretno in počasi zatemnjevati velikanska okna čitalnice. »Brzojavka za vas, sire!« Poveljnik rušilca se ozre. Zraven njega stoji paž, držeč brzojavko admiralitete na maleem srebrnem krožniku. »Povelje zasidrati se v Lowestoftu. Odpravil povelje vašemu rušilcu. Pripravite se, da takoj dosežete Lowestoft. Odhod danes opolnoči. Obvestite Wellesa.« No, prav, bova pa v Lowestoftu vstopila v naš čoln!« meni poveljnik brezbrižno. »Ali naj sedim sedaj še do polnoči tukaj kot priliman?« vpraša Welles nestrpno. »V gledališču Prince of Wales je zabavna revija nagote.« Takoj nato zgineta oba častnika iz dvorane. Na veliki mizi sredi prostora so razložene cele gore časopisov, iz katerih puhti vonj presnega tiskarskega črnila. Vedno nove liste prinašajo v dvorano — toda že več ko teden dni se noben častnik ne dotakne nobenega časopisa. (Dalje prihodnjič.) Pred bogem v TiinSsu Obojestransko zbiranje sil - Tesno sodelovanje zračnega orožja - Čete na kopnem Ispcšni napad briih čolnov Štiri trgovske ladje z 9000 brt potopljene Seite 4. — Nr. 93. KARAWANKEN BOTE MittwocK, 25. N zn festigen. Ein Sieg wurde es sein, wenn es geliinge, die Deutschen zu vertreiben und folgerichlig die freie Durchfahrt durch das Mitteimcer zu erlangen" Der General sah es fiir notwcndig an. auf die besonderen Schwie-rigkoiicn hinzuweisen. denen die englisch-amerika-nischen Slreilkrafie gcgen'ibersffinden. Es wird in militarischen Kreisen England; insbesondere auf die kurze Cberfahrt hingewiesen , dit von Stzillen nach Tunis moglich ist Die Kntlernungen betragen hier Icdiglich ISO km und seien zu Wasser in siebeo Slunden und zur I.uft in uonlgen Minuten zuriickzu-Icgcn, wahrcnd man Wochcn brauche. um von den Vereini.eten Staaten Truppen und AusrUstung nadi Nordafrika nachzuschicben. Franzfislsdie FrontliSmpfer protestieren jb, Vichy, 24. November, Die franzosisdie Krlege-tcilnehmcr-Legion richtete iiber den Rundfunk einen Prote.il gegen die Verbrechrn Roosevelts, der sich brutal in die inncrcn Vcrhiiltnisse Frankreicbs ein-n;l.4cht. In diescm Protest heiBt es. die fr-inzdslsche Krieg'^tcilnchiiK--Legion, die groBte Vereinigung Frankre'chs. ttcte fiir die natio.iale Revolution In Frankrcich ein. wahrcnd Roosevelt, wie et In seinet Proklamation ausgefiihrt hat. das gescbeiterte parla-mcntarische Regime wieder erriditen wolle. Wer etwa noch glaubte. die USA konnten den Interessen Frankreicbs dienen. der mflsse jetzt dordi dlt Taten der Aoglo-Amerikaner endgOltif belebit vtrdi « Aus dem Fiihrerhauptquartier, 23. November. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Die Kampftatigkeit im Kaukasusgebiet be-schriinkte sich auf ortliche Unternehmungen. Im Raum siidlich von Stalingrad und im groBen Don-Bogen stehen die deutschen und rumanischen Verbande im Zusammenwirken mit starken Nahkampffliegerkraften weiterhin in schweren Abwehrkampfen. Bei voruber-gehender Wetterbesserung im mittleren Ab-schnitt der Ostfront waren Kampf- und Sturz-kampfflugzeuge zur Bekampfung feindlicher Artilleriestellungen und Truppenunterkiinfte eingesetzt. Siidostwarts dcs Ilmenseegebietes wurden wiederholte, von Panzern unterstutzte Angriffe der Sowjets abgewiesen. Im Gebiet von Age dab i a wurden Vor-stoBe starkerer britischer Aufklarungskrafte gegen die deutsch-italienischen Stellungen zu-riickgeschlagen. Die Luftwaffe griff Panzer-ansammlungen, Kraftfahrzeugkolonnen und Barackenlager in der Cyrenaika an und fiigte dem Feind erhebliche Verluste zu. Vor Algier warfen Kampfflieger in der vergangenen Nacht ein Handelsschiff von /000 Brt in Brand, ein Zerstorer und ein gro-Bes Frachtschiff wurden beschadigt. Der Hafen und Flugstiitzpunkte im Kustengebiet Dem pk. Sarajevo, Im November. Am 19. August 1878 rollte schwerer Kanonendsnner von Felđgeschiitzen fiber das enge Flufital dei Miljacka. Osterreidiisdie Infanterie besetzte dann das kleine Provinzsfadtdien Sarajevo. Sell dieser Wende Sarajevo: slnd dents die Menschen als Fadilente nnd Arbelter aller Bemfe nadi dem Siiden gewandert. In miihevoller Pionier-arbeit entstanden Sditenenwege. Wasserleltungen und StraBen, wurde Sarajevo dem europaisdien Verkehrs-und Handelsnetz apgeschlossen. Ein reger Warcnaus-tausdi begann, das Land bliihte auf und das Antlitz Sarajevos nabm durdi zeitenuberdauemde Stadte-gestaltung und monumentale Bauwerke daa Geprage deutsdier Kultur an. Der angliidclidie Ausgang des Weltkrieges s dial-tete die planende nnd befruditende Arbeit des dent-sdien Elements znm grofiten Teil aus and die zu-rii&bleibenden deutschen Volkstamsreste fiihrten auf serbische Gnade nnd Ungnade ein mehr oder weni-ger kiimmerlidies Dasein Fine kurze Zeit hatte es nur mehr gebraudit, dann ware das Deutsditum V. m. Ankara, 24. November. Zwisdien Briten und Gauliistcn in Syrien-Libanon hat sidi das Verh<-nis emeut versdarft Die gaullistisdien Kreise stehen nidit an. den Grand ihrer Erbitterung be-kanntzugeben, wobei es sie wenig stdrt, dafi ihre Eroffnungen einen Interessanten Einblldt In das Treiben hinter den Kalissen der AIlilerten-Front ge-wahren. Zur endgiiltigen Beilegung der ewigen Diffe-renzen mlt den Britet wurde von den Gaullisten vorgesdiiagen, de Gaulle selbst das Oberkommando iiber die in Syrien-Libanon stehcnden Teile der briti-sdien 9. Armee zu iibertragcn. Als Syrien nadi der Zusammeniegung des iranisdien und irakisdien Be-fehlsbereidies unter dcm Kommando Wilsons, der bisher audi fiir Syrlen-Libanon aiiein tustandig war, eine weitgehende selbstSndige Befehlsstelle wurde. hielt man in gaullistisdien Kreisen den Augenblidi fiir gekommen, General de Gaulle fiir dieses Kommando vorzusdilagen. Man madite elnmal geltend, daB dadurdi die Zu-»ammcnarbeit garantiert nnd das bereditlgte ganlll-stisdie MiBtrauen gegeniiber den Englandera beseitlgt Tangcr, 24. November. Die nnsldieren poIltledieD Verbaltnisse In Marokko nnd die Sorge um eine vollkommene Entwertung der franzdsUchen Franks durdi die zusatzlldien, In der Bank von England fiir die Invasion hergeatellten Notenpakete haben zu eInem Run auf die marokkanlsdien Banken gefiihrt, >0 daB die xustandigen Stelien sidi gcndtlgt sahen, Baranszahlungen auf hodistens 5000 Frank pro Person und Tag zu besdiranken. Da da* Falsdigeld audi Id Aigerlen In Umlauf gebradit wurde, redinet man audi dort mlt ahnlldien ElnsdirinknngsmaB-nahmen. Man erfUhrt In Tanger, daB die Okknpatlons-behdrden eine amtlldie Erk'arung ausgegeben haben. In der darauf hingewicaen wird. daB nur Milltiir-und Zivilbehdrden Verhaftungen und Haussudiungcn anordnen k5nncn. Alle sonstigen Festnahmcn von Personen oder Haussudiungen wUrden ale MlBbrandi betraditet und die Urhebcr batten sidi vor dcm Krlegngeridit zu vcrantworten. Dlese MaBnahme, die vor allem den nordamerlkan'sdien Besatzjngsbehdr-den erweiterte Kontrollbefugnlsse sidiern soil, ist notwendig geworden. um dcm wachsenden Denun-ilantentum und den Aussdireitungen zu »teuern. die sich In Nordafrika hSufen. wobei vor allem die ver-schiedenen franzlwlschen Gruppen. wl» die AnhSnger de Gaulles, Glrauds und Darlan* grgenelnander trbelteten. Die Unslcherheit In den besetzten Gebieten hat ea notwendig gemacht, die Poiizelstunde nuf 21 Uhr vorzulegen. Von 21 Uhr bis 6 Uhr friih haben nur Ante and beionder* befugte Penonen Verkehrs-•rlaebiiU. wurden mehrfach mit Bomben belegt und Starke Schaden verursacht. Nach einem mihtarisch wirkungslo&en Ein-flug eines einzelnen feindlichen Flugzeuges in das nordwestdeutsche Grenzgebiet griffen britische Bomber in der vergangenen Nacht einige Orte Sfldwestdeutschlands an. Es entstanden vorwiegend Brandschaden, unter an-derem in Stuttgart. Nachtjager, Flakartillerie der Luftwaffe und Kriegsmarine schossen — zum Teil schon an der Kanalkiiste und iiber franzosischem Gebiet — zehn Flugzeuge, dar-unter mehrere viermotorige, ab. Znm Todestag Werner Molders' Kranzniederlegungen im Invalidenfriedhof Berlin, 24. November. Aus AnlaB des einjahrigen Todestages des Obersten Werner Molders, der. am 22. November 1941 bei einem Dienstflug todlich verungliiAte, stellte die Luftwaffe am Totensonntag an seinem G rabe auf dem Invalidenfriedhof einen Doppelposten. Mittags um 12 Uhr legten drei Offi-ziersabordnungen der Luftwaffe Blumenkriinze des Reidismarsdialls und Oberbefehlshabers der Luftwaffe Hermann Goring, des Jagdgesdiwaders Molders und des Inspekteurs der Jagdflieger an der Ruhestatte nleder. Sarajevo^ ganzlich im fremden Volk untergjgangen. Jetzt drangcn sich Manner und Frauen mU Kin-dern nnd Greisen zur Meldestelle. Oft sind noch alte Lente dabei, die selbst als junge Menschen nach Bosnien gewandert sind, hier gearbeitet nnd ge-heiratet haben und nun mlt ihren Kindera und En-keln zu neuen Aofgaben in das GroGdentsche Reidi znriickkehren. Im Vertrauen auf den Fiihrer und die Kraft des neuen Reidies geben sie freudig alles auf, was ihnen hier Heimat war., Nur kurz ist die Meldefrist, dann rollen die ersten Riidsiedlerziige nach Norden. Weldie Gedanken sie dabei begleiten mogen, die eine stolze Genugtnung kann |«der mlt-nehmen: Ihre Vater und UrgroBvater kamen als ehrliche, arbeitsame Kolonlsten und Kultnrpioniere in das Land und haben als soldhe fOr dieses Land unendlidi viel getan. Ihre Leistungen werden Zel-ten nnd Generationen iiberdanem, Ihre Banwerke werden wie festgefflgte DenkmSler von deutscher Art und deutschem FleiB in Bosnien sprechen. Kriegsberichter Hans Wurm werden konne. Zum andereo wies man darauf hin, dafi de Gaulle bis heute nocb keine offizielle Funk-tion im Rahmen der Alliierten-Arireen erbalten babe und es bochste Zeit sel, ihm einen gebiihrcnden Posten zu geben. Die Englandc setzten sidi, dnrch amerikanisdie Ratsdilage bestarkt, Uber diese gaullistisdien Wtinsche restios hinweg nnd Ubertrugen den Oberbefehl In Syrlen-Libanon dem btiti^dien General William Holmes. Das Ergebnis 1st dne neue Verscharfung der britisdi-gaullistisdien Bezlchungen, die. wie aus Damaskus berlditet wird, dieser Tage so welt gedieh. dafi ein gaullisfischer Offizier selnen brltischen Kollcgen im Verlauf eincs heftigen Wort-wechsels kurzcrhand nIederschoB. De Gaulle aber wird sich ousrechnen konnen, was fiir ein Posten fiir ihn bei einem demokratischen Siege (ibrigblcibt. wo er von London und Washington heute sdion als postenlcse Marionette herumge-schoben wird. Und was fiir de Gaulle zotrifft. gilt erst rccht fiir alles das wac sich unter dcm Motto „Kitmpfendcs Frankreldi" der plutokratlsch-bolsche-vlstischea Allianz verschrlcben bat. Die spanlschen PolizeibehSrden von Tanger haben PaBfalscher festcenommen, wclchc eIner In Nordwcst-afrlka tStigcn Bande angebdrten, die von den |iidl-schen BrOdern Hassan aus Laradie geleltet wurde. E« wurde festgestellt. dafi verschledenen Engl3ndera und Amerikanern gcfalschte ncutralc Passe vcrkauft wurden. mit dercn Hilfe etne Anzahl Agenten, welche die Invasion vorbereitetcn, noch Nordafrika kamen. Die Zwlstigkciten zwlschcn den abgefallcnrn fran-zSsischen Chefs in Nordafrika haben In der fran-zoBiedicn Kolonie In Tanker eine erhebliche MiB-stimmung hervorgerufen. so daB die Franzosen nicht mehr wissen, woran sie sich haltcn sollen, wenn ihre Oberhiiupter stSndig unterelnander uneinl« sind. Ein gerade noch vor dem anglo-amerikanlschcn Oberfall aus Nordafrika entkommener Schwcde, der dort als Ingenieur ansiisslg war, bestiitlgte jetzt die Umtriebe des engliach-amerikanlschen Geheimi dienstes, der schon lange vor dem Oberfall das fra*« zdsieche Kolonlnlgebiet sturjirrif zu machcn versu^it hatte. Die deutschen Waffenerfolge so berlditet iter sdiwedische Augenzeuge. hiitten groBe BewundefJig bei den Arabern erweckt. Der arablsche Natlonfiils-mus babe groBen Aufsdiwung genommen Die Ver sorgungsverhbllnisse waren schon vorher nicht gut. aber einen Ausgleldi lleferte die VersenkunM von englisdien Transportfahrzcugen an der Kiiste. .Jedes-mal nadi einem U-Boot-Angrlff auf Gcleitz^ie babe es unerwarteten ZuschuB an Butter. 01, Т/itamin-prSparaten nnd anderen Dingen gcgeben, d Iff elgent-ilch fiir Malta oder die englisdie Armee IV Agfpten btredintt жотжц I Der Dank vom WelBen Hans = Die Offenheit gehort tm allgemeinea = nicht zu den Eigenschaiten dei demokrati-I schen Vorkampfer und Herr Roosevelt = selbst hat in seiner jiingsten Rede erst = wieder erklart, dali in Kriegszeiten iiber = bestimmte Ereignisse eine bestimmte Zeit = lang nichts gesagt und nichts veroffent-I licht werden konne, da man sonst dem = Gegner zu aufschluBreichen Iniormatio-= nen verhelie. Der Herr des WeiBen Hau-I ses und oberste Kriegsherr der USA bezog I sich hierbei wohl in erster Linie auf den I Mantel des Schweigens, den die USA-I Admiralitat um die schweren Verluste zu I hiillen pilegt, die ihre Kriegsmarine ao-= wohl in den atlantischen wie in den pazi-= fischen Gewassern erleidet. Wir wollen I Mister Roosevelt dieses SchweigebedUrl-I nis gerne zubilligen, zumal es allein die aui I dem Grunde der Ozeane liegenden = Schlachtschiife und Kreuzer dock nicht = wieder an die Oberilache zaubert. Fiir I uns ist nur die Oiienheit bemerkenswert, = die der Prasident der Vereinigten Staaten = dafiir auf politischem Gebiet entfaltet und = in der er in eben derselben Rede ein Spiel I enthixllt, das einmal mehr den maBlosen I Egoismus und die zynische Brutalitat der I USA-Politiker gegeniiber den Volkern und I den Mannern zeigt, die ihnen vertrauen. I Frankreich Aai im Laufe der letzten I Jahre ja oft genug eriebt, wie es um die I Verspiechungen der Washingtoner Regie-I rung bestellt ist. Nun eriebt es auch der I bisherige militarische Reprasentant I Frankreicbs, der glaubte, mit den USA = paktieren und sein eigenes Vaterland um I der lockenden Versprechungen aus Wa-= shington willen verraten zu konnen, I Der Verrat Darlans hat nur dazu ge-i dient, den Amerikanern die Landung in = Nordafrika unter moglichst geringen ei-I genen Opfern zu gestatten. Der Befehl I zur Einstellung der Feindseligkeiten, den = Darlan gegen die ausdriickliche Anord-I nung Marschall Petains erteilte, hat ledig-= lich amerikanisches Blut gespart, wahrend I er gleichzeitig die tapfer sich bis zum I Letzten wehrenden Offiziere und Mann-= schaften der franzosischen Marine ans I Messer lieferte. Das Schicksal des Ver-I raters erfiillt sich schneller als erwartet I an den friiheren Befehlshaber der iranzo-I aischen Wehrmacht, der nun erhennen g mulS, daB er set bat nur eine 'igur hj dem I raffinierten Spiel des Prasidenten im Wei- = Ben Hause war. In den Augen aller an- I st'andigen Franzosen und aller guten Euro- I paer hat Admiral Darlan sich sein Urteil I selbst gesprochen. Nun wird es ihm als I Dank des WeiBen Hauses auch noch von I seinen Freunden aus Washington best'a- I tigt. —z. nliiniiiiiiiiimiiimiMiiimmimmmiimiiiimiiiimMmmimiiiiiiiiiiiiii Franzilslsdier Widerstand tc. Vidiy, 24. November. Aus Sendungen von Radio Algier und Radio Rabat entnimmt man hier, daB ein groBer Tell der franzosischen Truppen In Nordafrika sich nadi SUd-AIgerlen und Sild-Marokko zurtickgczogen hat. Dort haben sldi die franzoslsdiea Truppen mlt elngeborenen StSmmen zusimmenge-schlossen und sind entschlossen die Verteidlgung fortzusctzen. Eine Aufruhrbewegung groBen Aus-mafies grelft unter den mohammedanlschen Volks-massen um sich und fiihrt tn bewaffneter Anfleh-nung gegen die Nordamerlkaner, Blutlge Zusam-menstdBe zwisdien Arabern nnd nordamertkanlsdien Soldaten in Stadt und Land, ErsdileBungen von Arabern durch die Nordamerlkaner. Rtis'ung zum Kampf bel den Rifkabylen, eine stelgende Welle dee religlSsen Fanatismua und Shnliche Symptome fUIIen die Chronlk der letzten Tage In Marokko nnd Aigerlen. Vom Anharaer ProzeO 'Istanbul, 24. November. Wie ans Ankara gcmeldet wird. wurde der Einsprudi der sowletischen Ang«-klagten Im Ankaraer AttentatsprozeB die Zu- sammensetzung des Rlchl'^iVollegiums zum zwelten-mal. diesmsl tun dem Geriditshof von Tsdianklrl, abgewiesen. so daB die ProzeRakten wieder a,i das Lar.desstrafgerldit von Ankara zurl ckgesandt werden. Cripps wird Flugzcugmlnlster Stockholm, 24. November. Zn VerUnderungen Im brltischen Kriegskabinett gIbt Renter bekannt: Sir Stafford C r 1 p p 8 verltiBt das Kriegskabinett and wird Minister fiir die Flugzeugproduktion Herbert Morrison wurde der Auftrav rrtellt. den durdi Crlpps gerHumten Plalz Im Kriegskabinett elnzu-nehmen, dodi behiilt er seine Posten als Minister des Innem und Minister fiir die Innere Sidierhelt. Eden wird Fiihrer dcs Umerhauses. bchSIt jedodi den Posten eines AuBenminlsters bel. Oberat Ue-wcllln. der bisherige Minister fiir die Flugzeugproduktion, wird Beauftragter fUr Versorgungsangele-gcnhelten In Washington. Obnist Oliver Stanley wird ala Nadifolger Lord Cranbornes Kolonlalmlni-iter. Lord Cranbome iibemimmt das Amt einea Lordslegelbewahrcrs. dodi wird er nidit Mltglled de# Kriegskablnetts. Llewelllns Arbeit In Washington wird darln besteheo. den Produktlonsmlnlster aof aII«B G«bUt«a iantrhalb dlaacr Sphlr« n wM"#*«. Kein Posten fiir de Gauiie Das Oberkommando der 9. Armee erblelt ein Brite - Perfides Aibion B^kenstunn in Narolcko Wadisendes Denunzlantentum - Juden f^Isdien PSsse fUr USA-Invasion Uolliideutsdie aus Saraieuo Rnf des Fiihrers gefolgt - Freudige Aufgabe alles bisher Gesdiafften Sfeda, 25. novembra 1942. K A R A VI v, vr • »O stran 5. — Ster. so đobifi „жf€ш^^џ" Imelniki zlate svetinje za hrabrost Nova okrožna bolnišnica т 4f!lingu Ereisleiter in GauSrztefUhrer pri likofu Tih in skromen ob svojem delu kot nje-gov bojni tovariš, čigar vojaške spomine Smo priobčili zadnjič, je tudi naš drugi od-likovanec z zlato — Valentin V ol • i sc h i n i. V privatnem in mirnem življenju Junaki n'koli ne silijo v ospredje, spoznamo Valentin Voltschini, bojni tovarlž z zlato, z obema srebrnima, bronasto za hrabrost in s Karlovim križem. koj ob izbruhu vojne odšel v Galicijo. Do- | živel je na tej fronti vsa napredovanja in | vse premike skozi gališko pokrajino. Števil- | ni so spomini na vojaška dejanja in jih | kratko ni mogoče popisati. | Pri ofenzivi leta 1915. je bil Voltschini | na odseku fronte pri Tschernowitz-ah. Tu pa | so pričeli Rusi nenadoma s protiofenzivo, | najbrže meneč, da se jim bo posrečil preboj | na tem mestu in da bodo tako zadržali nem- | Ško ofenzivo v Galiciji. Opazivši premike | Rusov je Voltschini s predstraže takoj a/ar- | miral trupo, sam pa je na lastno pest kot i četovodja podvzel protisunek. Borba je tra- 5 j al a kake štiri ure. Sovražnik, ki je že vdrl | v naše jarke, je bil vržen nazaj, prodor Ru- | sov je bil s tem ustavljen. S tem prodorom | pa Voltschinijeva hitra odločitev ni samo = odvrnila sovražnika od nadaljnjih napadov, = nego je imela za posledico, da so se pričeli = Rusi umikati tudi tu, videč, da je fronta = ofenzivna na vseh odsekih, posebno še, her = so zgubili mnogo ujetnikov. | Vrhovno poveljstvo je Voltschini ju pode- = lilo za to uspešno dejanje zlato medaljo za = hrabrost, istočasno pa je prejela njegova = četa več srebrnih in bronastih odlikovanj. | Voltschini je sodeloval še na mnogih fron- | tah in bil tudi ranjen. Bila bi knjiga, ako | bi popisali vsa vojaška doživetja. Naj zado- = stuje spomin na dogodek ob »zlatic, ki so = bile redke. | Naš hrabri bojevnik je rodom iz Kreisa | Stein-a in živi danes kot tovarniški upoko- | jenec. Življenje mu je bila borba, bolj pose- = jana s težavami in skrbmi kot pa s prazniki.' | Voltschini je tudi oče 10 otrok, od katerih = jih živi 7. • O.— § še pred prevzemom oblasti se je Krainische IndustriegeselUchaft v ABUngu lotila načrta, da napravi novo bolnišnico zž svoje številne ualaižbence, ker stara ni na noben način več ustrezala potrebam. Ker Kreis Radmannsdorf ne razpolaga z javno bolnišnico, je Kreis sedaj v sporazumu z vsemi prizadetimi mesti prevzel v surovem stanju izgotovljeno poslopje KIG v ABlingu, da bo s primernim pribitkom dostopno celokupnemu prebivalstvu v Kreisu. Prvotno bi bolnišnica mogla sprejeti le kakšnih ICO postelj, razširjeno poslopje pa predvideva prostor za najmanj 200 postelj. Nastavljeno je tudi potrebno večje število strež-ništva in sicer raz vidikov, ki jih je pri svojem obisku v ABlingu dal Relchsiirztefiihrer dr. C o n 11. Te dni se je po dogotovitvl prizidka vršil 11-kof okrožne bolnišnice, tldelcžili so se ga vsi pri stavbi udeleženi rokodelski mojstri in uslužbenci. Med častnimi gosti so bili Krelsleiter dr. Hochsteiner, GauKrztefUhrer dr. Schmidt -Sachsenstamm, Landrat dr. H1 n t e r -e g g e r, Ortegnippenleiter dr. K1 e 1 n In obra-tovodja KIG po generalnem ravnatelju N o o t u In dr. K1 i n a r j u. V svojih nagovorih sta Krelsleiter in Gau-arztefiihrer poudarila posebno marljivost, s katero so delali Baurat Ing. Just In stavbni mojster Plemel, ravnotako kot celokupno uslužbenstvo pri dovršitvl te važne socialne gradnje, In okolnost, da je v vseh vojskujočih se državah pač le v nemški državi Adolfa Hitlerja mogoče, dovršiti taka mirnodobna dela sredi vojne. Skupno z delavci so se častni gostje po slavju podali h skupnemu kosilu v kolodvorsko re- stavracijo, kjer so v tovariški družbd prebili še nekaj ur pri godbi in petju. Poroke v Kreisn Erainburg Poročili so se: Anton Kuscher, krojaški mojster, Rattendorf, občina Laak an der Zaler, in Maria Krischner, kmečka pomočnica, Gode-schitz, občina Laak an der Zaler; Johann Tscharmann, kmečki pomočnik, Schlebe, občina Zwischenwassem, In Margareta Blsant, kmečka pomočnica, Schlebe, občina Zwischenwassem; Ignaz Tautscher, pomožni delavec, Podgora, občina OBlitz, in Mathilde Mlklau-tschitsch, hišna pomočnica, Pusine, občina OBlitz; Johann Bogatel, pomožni delavec, Pusine, občina OBlltz in Anna Malawaschltx, kmečka pomočnica, Pusine, občina OBlltz; Jo-sef Peternell, sedlarski pomočnik, Preska, občina Zwischenwassem, in Rosalie Petschnlg, hišna pomočnica, Zwischenwassern; A. Hafner, delavec, Wasche, občina Zwischenwfi,ssern in Maria Burger, tovarniška delavka, Wasche, občina Zwischenwassem; Peter Gasser, mesarski pomočnik, Altlack, občina Laak an der Zaler, In Maria Bernhard, tovarniška delavka, . Altlack, občina Laak In der Zaler; Johann Alois Paler, uslužbenec državne železnice. Bad Hofgastein, Bischofshofen, in Joseftne Pranzi-ska Ladichar, Althof, občina Laak an der Zaier; Ludwig Jereb, tesarski pomočnik. Grad, občina Zirklach In Angela Ster, kmetica, To-rovo, občina Plodnig; Alois Bergant, tesarski pomočnik, Gortschach, občina Zwlschenwiis-sem, in Marla I^erkat, hišna pomočnica GOr-tschach, občina Zwischenwassern; Georg Lau-ter, vrtnar, Laak an der Zaler, In Johanna Koschier, kmečka pomočnica, Laak an der Z, }ih Sele tam, kjer so potrebne hitra odločitev, odločna volja in hrabrost. Voltschini je bil dodeljen kot rezervni četovodja znanemu 27. regimentu, ki je ta-iimiiMMiimiiMMinimiiiiiimiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiimiHiiiiimiiiiiiiiiimiiiiMiiiinimimiiiiimMmiiMmiiiiiiiiiE „Zelo nam |e TŠeč Dekleta pišejo o svoji službi na kmetili 39 Star boievnik nam odgovarja Gorenjski vojak je bii tovariš med tovariši Iz krogov domaČih rezervnih častnikov, ki so se udeležili prve svetovne vojne, nam pišejo: Ko čltamo te dni o naborih gorenjske mladine, ji lahko samo iz srca čestitamo, da jo je doletela sreča in čast, da postanejo enako-A-edui člani nemške oborožene sile in s tem •Nadaljujejo ponosno tradicijo svojih očetov. Kdor ae ]e. kakor pisec teh vrstic, udeležil prve svetovne vojne kot frontni borec skoraj na vseh takratnih bojiSčlh, ve, kaj vse so glede hrabrosti, neomajne vztrajnosti in zanesljivosti doprinesli gorenjski vojaki, pa najsi so služili pri C. In kr. pešpolku štev. 17 ali v domobranskem, pozneje planinskem, s planikami okra-nem 27. polku ali v kaki drugi edinicl. Vsak častnik se je štel srečnega, če je mogel poveljevati slavnim »Janezom«, ki so se glede vojaških vrlin kosali z ravnotako slavnimi epodnještajersklinl rojaki, služeCiml pri c. in kr. 87. pešpolku ali 26. domobranskem polku. Bili so mu neustrašna In neupogljiva hrbtenica, na katero se je lahko brezpogojno zanaSal v vseh, tudi najkočljlvejbih prilikah. Vsa bojišča, zlasti na ruski in soški fronti so večen, neizbrisen dokument njihove slave. Gorenjski vojaki so se že takrat borili tesno drug ob drugem z nemškimi vojaki kot svojimi zavezniki, velikokrat so bili naravnost v neposredni borbeni zvezi z njimi ali celo neposredno pod nemškim poveljstvom. Na tak način smo se na naše lastne oči prepričali, kakšna nezadržljiva sila je v nemški vojski, pa tudi kakšen red in 'iakSno iskreno tovarištvo Vlada v njej. Ob vsaki taki priliki neposrednega etika 80 nemški vojaki In njih poveljstva svoje tovariše Iz avstrijske vojske naravnost obsipali z dokazi iskrenega sobojevniStva, nudili so jim vso svojo uspešno pomoč na bojišču kakor tudi vse ugodnosti glede oakrbe, glede katere so jim dali Se prednost. Skratka, naši ljudje so se počutili pri njih, kakor da so doma. Spoznali so pa tudi, da odloča v nemški vojski zgolj sposobnost In da so vsi čini, tako podčastnika kakor častnika, dosegljivi vsakomur brez razlike, ne oziraje ве na stan all po-koljenje. To načelo se kaže seveda sedaj še tembolj v nacionalsoclalističnl vojski. V zgodovin^ih trenutkih stopa gorenjska mladina zopet v vrste nemške armade. Prav nič ne dvomimo, da se bo tudi tukaj izkazala »železno* In si, kakor njeni očetje, nekoč v »železnem zboru« stekla neminljivo slavo. V tem letu so MU vprvlč poslani fantje in dekleta iz Gorenjskega v večjem obsegu v službo na kmetih. K mestom, ki jim je poverjena njih oekrba, prihajajo številna pisma, ki jih odpravljajo In Izročajo takoj kot poročila Iz njihove domovine. V Kamtnu se včasih se-etanejo fantje in dekleta, ki so na kmečki Blužbl In si pri takih prilikah pripovedujejo svoja doživetja, ter se nato zopet korajžno podajo na delo na kmetijah, katerim so dodeljeni. Služba na kmetih daje najboljšo priliko človeku, da pride enkrat iz svoje domače vasi ven, da spozna druge ljudi in naposled, da se Kreispropagandaleiler Oberdorfer povlan na Gorenjsho Gauleiter dr. R a 1 n e r je odredil Pg. Hanea Oberdorferja za Krelspropagandalelter-ja In vodjo podružnice Llenz Relchspropagan-daamta Kftrnten. Imenovani bo Imel sedež v Veldeeu In prevzel Zweigstelle Veldes dee Relchspropagandaamtee K&mten In hkrati opravljal posle Relchspropagandaleiterja v Radmannsdorfu. Pg. Oberdorfer je bil kot ravnatelj na dekliški glavni Soli v Llenzu najprej častni Krelspropagandalelter, v maju 1941. leta je prevzel vodstvo Zweigstelle Wemz dee Relchspropagandaamtee Ktlmten, e čimer je to službeno mesto dobilo nov podvig. Rodom Iz HelUgenbluta je imel največje razumevanje za posebne prilike Kreisa Llenz In kmetov gorjancev. Vojašliii zahvala yorenjsliim ženam Obisk lazareta v Klagenfurtu - 2ene kot čuvarji skupnost! Po zaključku marmeladne akcije, pri kateri eo samo v Kreisu Radmannadorfu vkuha-le žene 3000 kg marmelade za ranjene vojake, je poklicala Relchsfrauenschaftslelterln G o -ritschnlg najprldnejSe pomočnice vseh Ortsgrupp vprvlč za obdarovanje ranjencev v glavno mesto Gaua. Zene so se navdušeno odzvale klicu in so priSle z natrpanimi kovčegl, polnimi sladkarij, sadja In tisočev prihranjenih cigaret. Po prisrčnem nagovoru Kreis-Jrauenschaftsleiterin v bolnišnici je pela Ju-Kendgruppe iz Lengenfelda nekaj pesmi In je tpla mnogo pritrjevanja. Potem so razdelile вагИа. Naslednje pismo nekega ranjenca Gefrelter-ja Soppa G., gorenjskim ženam kaže, s kako bvaiežno ljubeznijo in kakšnim razumevanjem •o vojaki sprejeli to žensko obdarovanje: TovHrtAtce! Tako Vas lahko Imenujem, saj ste vendar z Vašim današnjim obiskom Izrazile svojo povezanost z nami .ojaki v res lepi obliki. Pred menoj je krožnik z Vašimi ljubimi da-^11. Vidim pred seboj sladkarije, cigarete, ro-^ Mislim na to, s kako veliko ljubeznijo je bila pripravljena ta pot k nam. Predstavljam ■1> kako ste pekle, kako ste cigarete »zbirale« za nas! In tega se veselim! (Pele BO pesem — za nas! Nemški zvoki do-k nekoliko nenavadno ж Jezika, ki J* to- liko časa govoril drug jezik. Toda videli emo dobro voljo in emo se veselili. Proti meni se »proži roka. Zlat prstan je krasil to žensko roko. Stisnil sem jo in z njo vse tolike ženske roke, ki pridno delajo, medtem ko se možje bojujejo daleč na fronti. In te žene dobe Se časa, da pečejo za nas vojake v bolnišnicah sladkarije, trgajo rože In nam nudijo tako lep popoldan. Lepo je, da vemo za to krasno narodno skupnost, ki ustvarja tudi najtežje. Da narodna skupnost! Ce tudi ne govore vse žene, ki so bile danes tu, nemško, vendar čutijo nemško! Kako bi vendar sicer na nas vojake mislile, za nas skrbele? Čutijo se v veliki nemški narodni skupnosti kot enakopravne in enakoobvezane članice. Veselim se tega. Zadosti dolgo sem bil na Jugovzhodu, tudi ■ "dosti dolgo na Gorenj-ekem, da razmere točno spoznam. In veselim se, da Sv ravno te žene one, ki polagajo tako leipo prlzAanJe k narodni skupnosti. 2ene, matere 80, ki razširjajo jezik In mišljenje. In če gorenjske žene nemško čutijo, bo prihodnja gorenjska generacija nemška. Na to hočem misliti, tovarlšice. Vem, koliko Je stalo truda, da se je to mišljenje v gorenjskih ženah zopet obudilo. In smatram za novo dolžnost, da zopet zastavim vso svojo moč za boj in zmago, kakor hitro bom to mogel. Vse ЖЖ Nemčijo in FtUirerJal Pet deklet iz Gundeliingena a svojo voditeljico, ki so nam pisale zraven stoječe pismo, CKlischee NS.-Gauverlag) nauči dobro nemško. Deloma je tudi več deklet v enem taborišču skupaj, tako n. pr. ona katerih sliko prlobčujemo. Te so v Gundelflngen v Schwabm in eo pisale na Hitler-Jugend sledeče pismo; Danes smo se namenile, da Vam pišemo kaj o našem taborišču. Me smo sedaj že pol leta v Landdienst-lagerju (taborišču za službo na kmetih). Tu se nam zelo dopade. Fotografirale smo se tudi z našo voditeljico. Dale smo Vam to sliko v naše pismo. Poleg našega taborišča je tudi velik vrt. Na vrtu smo poleti pridno delale. Sliko, kako Zofi zaliva rože, smo Vam v pismu priložile. Sedaj v jeseni moramo ves vrt prekopati. Pripravljamo ga že za prihodnje leto. 10. septembra smo doživele vse veliko veselje. Peljale smo se v Burtenbach. Tam so bila vsa taborišča iz Schwabena skupaj zbrana. Tam smo bile z mnogimi tovarišicami iz Gorenjskega skupaj. Ostale smo tam pet dni, ki so nam potekli pri veselih igrah in petju. Bilo je zelo lepo. Dosegle smo tudi prvo mesto v nagradnem petju. Dobile smo pet lepih knjig za taborišče. V nedeljo zjutraj je bila lepa svečanost. Vsa dekleta iz Gorenjskega in Koroške so morala nastopiti. Potem smo dobile »vozel« in »ovratno ruto«. In s tem smo postale prava EDM dekleta in to je zelo imenitno. Sedaj v nedeljo in ponedeljek so se peljala vsa dekleta domov in me smo smele iti vsaka z enim dekletom na dopust. To je bilo res veliko veselje. O Božiču pridemo vse k Vam na dopust. In to bo še večje veselje. Pet gorenjskih deklet iz kraja Gundelfingen Kako je življenje v takem taborišču, o tem poroča Angela Fintschgar v svojem pismu, ki ga prlobčujemo po izvirniku dobesedno: Naše življenje v logarju Pri nas v logarju je zelo lepo življenje. Zelo sem vesela, da sem v Landdienst^ lagerju in zato Vam danes hočem malq opisati naše življenje v logarju. Zvečer ko pridemo od kmečkega dela domov, se najprej umijemo in očistimo. Potem imamo vsaki večer svoje delo. V ponedeljek imamo pisanje, v torek šivanje, v sredo čitanje, v četrtek petje, v petek šport igre, v soboto gospodinji stvo, ob nedeljah pa imamo Heimatabend, Najlepši večer se mi zdi ob nedeljah, kaj imamo Heimatabend, ko se pogovarjamo} o našem voditelju Adolfu Hitlerju. Tudi ob četrtkih zvečer se mi dopade, ko imamo šport in telovadbo. Meni je telovadba najlepše delo, ker # tem si utrjujemo telesa in zdravje. Tud% me dekleta smo sklenile da hočemo biti ^ Mm- .v хтл /fuiictn. лнлбг ЛГ /Way«,. ~ r a / ^Л»ЈЛ^Л,Г fhUnt, MfttA /tr-/irjt Afx^UZUn/adO' ' % M Xtirvaxi^ лих/ АмЛ irT. ^ -малл: **t4. pokorne naši voditeljici. Hočemo da иппг ostane logar čist, da bo prvi izmed vseh logarjev v Nemčiji. Angela Fintschgar, Ta In druga pdsma pričajo o tem, da fantom In dekletom zelo ugaja v taboriščih za kmečko službo in v službi pri posameznikih. NI malo število onih, M M radi šo daljt oetaU v Relob% Stran S. — Stev. 93. KARAWANKKN ROTE 25. novembra 1942. Prvi pionirji v nemški nie|ni kra|ini Gorenjski ^emci postanejo Parleigenossen - SvefanosI i Wappensaain - Gauleiler novim članom NSDir Sobota dopoldne je bila za celo vrsto nem-Skih rojakov Iz Gorenjske svečan In pomemben dan. V velikem Wappensaalu Klagenfurta se je vršila častitljiva svečanost, kateri so prisostvovali zastopniki stranke, države in oborožene sile in pri kateri so bill sprejeti v NSDAP zaslužni gorenjski nemški rojaki, ki so se obnesli v e\-ojem hudem narodnostnem boju. Po mo-Tgročnem odlgranju lepega Franz Lizstovega glasbenega dela »Preludes« .katerega je mojstrsko predvajal orkester Grenzlandtheatra pod taktirko kapelnlka Bilda, je spregovoril Gauleiter In je Izvajal: >Po stoletjih bleščeče moči rimske države nemške nacije se je zrušilo gospodarstvo nemškega naroda na celini. Notranji spori za danes nepomembne zadeve, kot se nam zde, so razrušili državni red In so oslabili vojaiško moč Relcha. Političnim akcijam in vojaškim pohodom tujih narodov In držav so se vedno bolj odpirala vrata v srednjeevropske dežele. Najnižjo usodo je dosegla nemška usoda v tridesetletni vojni, Iz katere je Izšel nemški narod, skrčen na nekaj milijonov, bivajoč na uničenem ozemlju brez moči In razbit. Z menjavajočlm nihanjem si je tedaj priboril nemSkl narod zopeten vzdig. Zlomom so sledile sijajne periode okrepitve. Toda eno je od takrat dalje vedno bolj vidno v zgodovini: Prirastek biologlčne moči in zahteva po slogi vseh na zunaj že razbitih nemških rodov. Zastava Relcha je davno padla, še je pa varoval Idejo Relcha nemški rod, ki je kot nosilec državnega reda vzdrževal staro avstro-ogrsko monarhijo. V okviru te tvorbe so še vedno vodili Nemci v sredini In na jugovzhodu Evrope. S koncem svetovne vojne sa je razbila tudi ta federativna država Injnladi narodi monarhije so smatrali, da je prišla njihova ura. Takrat je jugoslovanstvo ustanovilo državo in je imelo priliko, da preizkusi svoje državotvorne sile. Trdne priče dokazujejo nemško preteklost Stara nemška obmejna krajina Kraln je bila oklicana za zibelko slovenstva. Vsaka sled Nemca naj b^blla v deželi uničena. Zadnji nemški prebivalci tega ozemlja so bili brez vsake zašilte izročeni slovenskim ščuvarjem. Takrat jih je večina zapustila deželo. Samo malo Nemcev je ostalo, priklenjenih na ozemlje ali svoje delovno mesto. Niso smeli računati na pomoč mogočnega naroda, kajti Nemčija je bila brez moči In je krvavela Iz tisoč ran. dpekuUratl tudi niso smeli z milostjo zmagovalca, temveč si priskrbeti tolažbo kvečjemu s svojo sposobnostjo. Tudi niso smeli pričakovati ničesar od bodočnosti, kajti zdelo se je, da ni videti, da bi kdo v tej generaciji mislil na zopetni dvig starega Relcha In razširjenje nemškega življenjskega prostora. Da se je ta čudež posrečil, je zasluga enega samega moža, Adolf a Hitlerja, ki je v največji stiski narod zedinll, vzel nemško državo v svoje roike, ustvaril oboroženo silo In združil nemštvo politično, vojaško in državno. S tem pa je prišlo tudi za poslednjega Nemca na Gorenjskem osvobojenje. Zlom jugoslovanske države je omogočil, da se uvede bolj zdrav, boljši red v jugovzhodnem prostoru. Sele sedaj se kaže, kako kratko je bilo medvladje In kako malo je moglo spremeniti teh 23 let balkansko gospostvo značaj te dežele. Mogli so ljudi vzgojiti za Slovence ali jih prisiliti, toda trdne priče pokrajine in kulture kot tudi življenjske oblike zmotenega prebivalstva te stare krajine Relcha, oni vsi pričajo o svoji tisočletni preteklosti In dvigajo danes svoj glas za bodočnost Gorenjske v okviru germanskega Relcha nemškega naroda. Nemški rojaki — Most v nemSko bodočnost Gorenjske S hvaležnostjo se naj spominjam danes narodnostnega boja onih nekaj Nemcev, ki so v tem ozemlju vzdržali. Brezupnof Število od nekaj sto glav je ohranilo narodnost, jezik In v srcu vero v Nemčijo. Sami ne vedo, kaj jim je dalo moč, da so vzdržali. In če bi jih vprašali, bi zmajali z glavo In se spominjali na čas srbskega gospostva kot na moro. Minula je, danes niso več sami, temveč v varstvu Relcha. Zdeli so se zad«jl ostanki' tlsočietne preteklosti in so vseeno postali most v tisočletno nemško bodočnost. Poslednja straža rimskega cesarstva nemške narodnosti je postala prednja straža naclonalsociallstlčnega Relcha. Oni se ne utope brezimno kot zadnji mnogih tlso-čev nemških oboroženih kmetov v tmino zgodovine temveč prednjačljo kot prvi, ki so v tej deželi slišali klic PTlhrerja in se priznali h kljukastemu križu. Kot obmejni Nemci so najboljši Nemci in jih označuje njihov boj v temnih letih in njihovo pridno delovanje v mesecih obnove izza osvobojenja za aktivne na-cionalsocialiste. Za stranko je čast, da jih pokliče v svoje vrste In jim izroči z znakom NSDAP znak hvaležnosti In priznanja. Danes korakajo pred dnimi Parteigenossen in rojaki, ki prihajajo kot današnji kolonisti na Gorenjsko In ki bodo skupno z dobromlslečim prebivalstvom skrbeli za to, da postane ta krajina zopet nemdka. Tudi danes in v bodočih letih ne bo lahko življenje na Gorenjskem. Zahtevalo bo več od posameznika, kot bivanje sredi Relcha. Posebna ostrost, požrtvovalnost. Izpolnjevanje dolžnosti in posebno fanatična vera v Nemčijo In poslanstvo naclonalsoclalizma so lastnosti, ki morajo krasiti Parteigenossen Iz Gorenjske. To ste preskusili, če so vsi taki, kot vi, bomo rešili nalogo, ki nam jo je postavil Fiihrer. Pokličem vas s tem kot člane NSDAP in vam izročim znak in člansko knjižico, vam obljubim Imenom vseh Parteigenossen dobro tovarištvo in pričakujem od vas izpolnjevanje dolžnosti do skrajnega.« Nato je pripel Gauleiter na novo sprejetim 90 Parteigenossen strankin znak na prsi in jim Izročil člansko knjižico. Imenom novih Parteigenossen iz Gorenjske Je eden izmed njih Gauieiterju obljubil ne-omahljlvo zvestobo in pripravljenost k Filhrer-ju, narodu in Reichu in največje Izpolnjevanje dolžnosti v okvirju stavljenih nalog. Gaustabsamtsleiter Bereiclisleiter dr. P ac h-n e c k je zaključil slovesnost s počastitvijo FUhrerja. Opoldne se je mudil Gauleiter s svojim namestnikom Pg. T h i m e 1 o m Se nekaj časa v krogu gorenjskih Parteigenossen v hotelu Moser, kjer Je izrazil svoje zadovoljstvo, da Je z današnjim sprejemom izvršen nadaljnji kos velikega obnovnega dela na Gorenjskem in da bodo ti Parteigenossen, ki bi morali biti po volji razbitega jugoslovanskega oblastnega konglomerata zadnji Nemci v tej stari krajini Relcha, sedaj prvi pionirji nacionalsocialistične idej v tej mejni krajini Relcha. Prvi dom nsinžbcnccv na Gnrpnfslicm Prevzela aa ie DeutsAc Arbeitsfront v Neumarktlu Te dni je Stellvertretender Dlenststellenlel-ter der Dienststelle des Relchskommlasars fUr die Festlgung des deutschen Volkstums (na-dometujoči upravitelj urada pri službenem mestu državnega komisarja za okrepitev nemške narodnosti), -HauptsturmfUhrer dr. Frledl Izročil ustanovi Deutsche Arbeitsfront v Neu-marktlu prvo hišo uslužbencev obratov »Runo« in dom uslužbencev tovarne čevljev »Trlo«. Iz 36 mož obstoječa godba tovarne usnja »Runo« In uslužbenci obeh obratov so predvajali koroške in gorenjske narodne pesmi in Imeli najlepši uspeh. Ko je Betrlebsftihrer v tovarni usnja »Runo« Pg. M a 1 y otvoril apel, je opisal Sozialbcauftragter der Dienststelle des Reichs-kommissars fUr die Festigug des deutschen Volkstums, (socialni poverjenik službenega mesta za okrepitev nemške narodnosti) Pg. N e C h 1 b a nastanek doma, ki je bil sezidan v skupnem delu iz že zelo slabe sušilnice ter je postal prava nacionalsociallstlčna hiša uslu^encev. Stellvertretender Dienststellenlei-ter Pg. dr. Fried! je nato izvajaf, da sta se obratni skupnosti obeh tvornlc s tem činom pridružile nacionalsoclalistlčni izgradnji. Nastala je stavba, kakršna pod marksistično-ži-dovsklm »vodstvom delavcev« nikdar ne bi bilo mogoča. Nato sta Betriebsobmfinner obeh tvornlc prevzela ključe. Kreisleiter dr. Hoc fast e 1 n e r je nato sporočil pozdrave Stellv. 'Gaulelterja Pg. Thlmela. ki zaradi službenega potovanja ni mogel priti.' Posebno se je zahvalil Kreisleiter uslužbencem kakor tudi obema Betrlebsflihrerjema, Malyju In Sesche-ku. Poudaril je, da Neumarktl zopet enkrat daje vzgled. S pesmima nacije in počastitvijo FUhrerja je bil zaključen oficialnl del, ki sta mu v obeh obratih sledila tovarlška večera, ki sta potekala v najboljši zabavi. Neumorni podvig Stelna , Vervvaltungsgenietiischaft Stein — Stelner Feistritz Pod smotrnim vodstvom Landrata dr. Dou-jaka In njegovih sotrudnikov je nastal projekt stanovanjskih lilš, ki je že sam omembe vreden. Pred dovrSItvijo je dvanajst velikih his. Veliko moderno šolsko poslopje s stanovanjskimi hišami za učitelje, športna Igrišča, kopališke in drevoredne naprave so že gotove odnosno se grade, talco da bodo lahko zadostile vsem potrebam mesta kot tujsko-pronjetnega kraja. Asfaltiranje, kanalizacija In izboljšanje vodovoda so že predvidene v Istem letnem proračunu. Steln je spoznalo svoje naloge kot mesto Krelsa In je pričelo z razvojem proti severu, da se ne ovira pridelava žita na jugu. V globeli Feistritz leže pienočevaliSča za tujce in bivši kraljevi grad za love. Divje romantično, vabljivo tako za hribolazca kakor za smučarja, jibiča in lovca, je ozadje mesta. Občina Stei-ner-Felstritz s 105 km^ je bila združena z mestom Stein v upravno skupnost, da v povezanosti usode izpolni naloge bodočnosti. Tako obsega Stein okroglo 8000 prebivalcev In 152 km^ v najlepšem gorskem svetu. Landrat dr. Doujak se je zahvalil na izpolnitvi njegovega naloga odhajajočemu županu Scheriauu in v slovesnem činu postavil župana pl. Rechbacha kot upravitelja upravne skupnosti Steln - Stelner - Festrltz. Rreii Radmanntdorf ABUng. (Predavanje s filmi v tovarištvu bojevnikov.) Prihodnjo soboto, dne 28. novembra zvečer se vrši v strankinem domu predavanje bojevniškega tovarištva ABllng. Borec iz Afrike Gefrelter Plttner bo predaval o Afriki in predvajal h temu številne filme v barvah, ki jih je eam napravil. Vabljeni so kot gostje k tej prireditvi včsči prebivalci, zlasti si bodo ta predavanja s filmi radi pogledali oni, ki so bili ravnokar na naboru; tudi žene se bodo prav veselile teh slik. IVcpreslano šuI.vko delo na Gorcniskrm Šole V Kreisu Stein so že dograjene, v delu ali nameravane Pravljična nemška kovnica ob vznožju alpskih gora je Izvršila že v zgodnjem srednjem veku evojo nemško nalogo. Kjer se je po času propada povrnila nemška kulturna zemlja pod največjim vodjo v krog Gauov, so sledili vojakom takoj vodeči za novo ureditev dežele, stavbeniki In kiparji obličja naroda. S smotrno upravo In jasnim vodstvom ljudi potom stranke 80 Ule šole zboljšane, povečane, predelane ali na novo zgrajene. V KrelsiU Stein je bilo ft5 Sol počiščenih in tako obnovljenih, da je v poslopjih zadosti svežega zraka In sonca za vzgojno delo Kakor okrasne škatljice so danes kuluma središč« vasi. Podnevi gredo skozi vrata stoUne zdravih otrok, svetlih oči, zvečer se pa sestajajo tam odrasli pri jezikovnem tečaju. Poleg tega je Sola shajališče mladih In starih ob vseh ča»lh, kajti v šoli posluje nemški človek in vodi niti v hišah In vaseh. Glede šolskih stavb so vodili v blvftl đržaH ostre debate. Pri tem bi bilo ostalo, če pokret ne bi bil tudi tukaj pridno posloval. V mestu Steln je bila zgrajena 15 razredna ljudska šola. Poleg dvoran, telovadnice, prh, centralne kurjave, rlaalnlc, pisalnih In učnih sob, šolske kuhinje In jedilnice, (emnlce In sob za učila, je še centralna radijska naprava, pri poslopju športni prostor, poskusni vrt, dve modemi stanovanjski hlSl za uftlteljetvo z vso opremo. Vsi prostori so opremljeni s svetlo bukovino. Kamnoseška dela In umetno okovana hrastova vrata zaključujejo napravo, ki Hči mostu In Ima Se drogove za zastave. Poleg te nove stavbe so postavljene Sole. Tako v šolskih prostorih, kot tudi v stanovanjih učnih moči ne manjkajo najnovejSe pridobitve. Imajo snažno pisarno Šolskega vodstva, kopalnice in opremljene stanovanjslte sobe. Dvanajst: az redna meščanska Sola v Domschale s telovadnico, centralno radio napravo, glasbeno sobo In vsemi učilnicami je pred dogotovljenjem. Kljub zaključenim novim stavbam In predelavam so že pripravljeni novi načrti. Dvanajst-razredna Sola v Komendi bo pokazala vse v svoji razdelitvi, kar predstavlja pokrajino, moč 1д duh. Socialnost božKnih naklonilcv Ožili 1Ш rodbiiisiio Klanje iii povc^antwt z obratom Generalbevollm&chtiger fUr den Arbelts-einsatz (glavni poverjenik za delovno službo) je izdal dodatne odredbe, s katerimi omogoča socialno razdelitev božičnih In letnih nakloni-tev za 1&42. leto. Načelno je določeno, da se lahko tudi brez predhodne odobritve zaupnika lahko uvedejo gratiflkaclje do zneska zaslužka v enem tednu ali do ene četrtine mesečnega zaslužka odnosno da se nižje nagrade prejšnjega leta lahko poviSajo do teh znesJcov. Glavni poverjenik sedaj tudi soglaSa s tem, da ee ti zneski razdele po socialnih vidikih to da, uvažujoč rodbinski stan, stopnjo povezanosti z obratom ali storjeno^elo posameznih uslužbencev, v poeiiinih primerih lahko xuifiUorfl^ijo te meje. Pod nobenim pogojem pa ne sme obrat brez predhodnega pristanka zaupnika — razven primerov, v katerih so že lani dajali vlSje priboljdke — dati uslužbencem zneskov, ki bi presegali pri prejemnikih mezde skupno vsoto tedenske mezde v obratu, pri prejemnikih plače pa več kot četrtino mesečne plače. >Heichsarbeltsblatt« (državni delavski list) glede naklonltev med drugim pretresa tudi vprašanje spremeb plač v preteklem letu. Po teh razmotrivanjlh lahko dobi knjigovodja, ki je med tem postal prokurist, v obratih, kjer so lani praviloma naklonili plačo enega meseca, tudi letos enomesečno plačo, kot božično gratiflkacijo, čeprav je postala plača večja po povišanju za prokurlsta. Odločilno je le, da se uporabljajo enake smernice ko lani. Aus dem Kreise Hralnburg Aus dem Hreise Steln StNn. (Napredovanje.) RelchsfUhrer-H je tukajšnjega Landrata ff-Oberschar-fUhrerja dra. Hermanna D o u J a k a poviSal z veljavnostjo od 9. novembra 1942 za M-Ober-•turmfUhrerja. S tem je bilo Istočasno vsestransko In vzorno delo M-ObereturmfUhrerja dra. Doujaka v smislu Schutzstaffela priznano. Tovariši in voditelji ff-Selbstschutza so se ob tej priliki znaSU pri Landratu in mu čestitali. Steln. (Zborovanje vzgojiteljev.) Pred kratkim so zborovali vzgojitelji in vzgojiteljice Iz Stelna v ljudski Soli v Domschale. Krelswalter Helmut P r a ■ c h je govoril o potrebi vseskozi dostojnega zadržanja vsake nemike zaposlene moči. Po predavanju so vzgojiteljice predvajale telovadbo, d očim so vzgojitelji obravnavali razna Šolska vpraSanja. Končno »o se podali vzgojitelji v tovarno za Izdelovanje šahovskih Iger Selz In Co. Razen ogleda tovarne, ki jo zidajo, so Imeli veliko užitka v razgovoru z BetrlebefUhrerJem. Weintal. (Apel Crtsgruppe.) Amts-walterji Ortsgruppe so Imeli pred nekaj dnevi apel. Pod predsedstvom Ortsgruppenlelterja Pg. K. K e u s C h a so razniotrlvali tekoča vpraSanJa In so bili novi člani KVB zaobljub-Ijenl. Uttol. (Zborovanje ueiteljitv*.) Okrožni odsek UttU NRLB je to dni vdrugl6 zboroval v meščanski Soli. Po pozdravu Ab-BclinltUwalterja Pg. Seppa Pruggerja je bilo aprejetih v skupnost mnogo novih moči, ki 80 nastavljene na doslej Se zaprtih šolah. Nato Je bila pevska vaja pod vodstvom Herte S t r o b 1. Na veselje vseh se je oglasil tudi Krelswalter Pg. P rase'h, da poda smernice za nadaljnje delo. Nato se je vršila ura za telesno vzgojo in z bojno pesmijo je bilo zaključeno zborovanje okrožnega odseka. MoHlutsch. (Prvo zborovanje Relchskriegerbunda.) Te dud so se zbrali stari bojevniki iz let 1914—18. Zborovanje Je otvoril KameradschaftsfUhrer e pozdravom na FUhrerja. Nato Je šolska mladina pela nekaj svečanih pesmi. Govor StUtzpunkt-lelterja NSDAP je preveval duh starih bojevnikov in vojakov. Ta borbeni duh naj preide sedaj na mladino, ki bo v najkrajšem času poklicana pod orožje Nemčije. Bojujejo naj se veselo In verno za novo Nemčijo, za novo Evropo in za boljšo bodočnost. Stari bojevniki so obljubili, da bodo te misli ponesli med mladino. Postavitve v NSDAP FUhrer je postavil Abschnittslelterja Wllhel-ma P11 s a za Krelslelterja In mu podelil Čin HaupUlmchnlttglelterlfc < Razgovor IVNKOV v Krainburgu izvedba organizuclje Kot zaključek ustanovitve tovarlštev na Gorenjskem so bili pred nekaj dnevi pozvani vsi Amtswalterjl, da se iRleleže razgovora v Krainburgu. Krelsamteleiter Pg. MCslacher se je spomnil tovarišev, ki so padli "za FUhrerja In Relch. Nato je poudaril Gaukassenlelter, da se morajo brezpogojno držati navodil z ozirom na člansko upravo In vodstvo tovarlftklh blagajn, nadalje je raztolmačll pravice in dolžnosti vseh članov. Nato se je spominjal Gau-amtslelter Pg. S e m m e.l r o c k v z velikim navdušenjem sprejetih besedah končne In samo z naclonalsocJallzmom omogočene vrnitve starih bojevnikov Kranjske v VellkonemAki Relch in je razmotrival mnogovrstnost In obširni način oskrbe članov in njih zaostalih. Zwischenwkssem. (Poučno predavanje.) Pred dnevi se je vršilo v nafil Orts-grupi v prostorih Gendarmerlje prvo zimsko poučno predavanje. Krelsschulungslelter Pg. Lining je govoril o važnem nacionalsoclali-stičnem svetovnem pokretu. Go\tf>r predavatelja Je bil nadvse zanimiv. »t. Martin u. d. G. (Sedem do devet otrok je nekaj navadnega.) V nail občini so pretežno kmetje, ki so svojo zdravo kmečko miselnost ohranili tudi tam, kjer so našli zaslužka v štirih industrijskih obratih občine; v tovarni čevljarskih potrebščin »Seu-nlg«, v tekstilni tovarni »Štora«, v opekarni Tschesen In v tovarni za klekljanje čipke Cit. Kako vzgletlno je v občini število otrok, dokazuje dejstvo, da v 750 gospodinjstvih nI nobene brez otrok, da je povprečno število otrok štiri In da niso redke rodbine, ki imajo sedem do devet otrok. Kralnburg-Wart. (Razdelitev članskih izkaznic KVB.) Pred kratkim Je bilo razdeljenih v Ortsgruppl Kralnburg-Wart NSDAP prvih 1000 članskih izkaznic KVB. Razdelitev se je vršila v lepo okrašeni klno-dvoranl Wart v okviru Častne svečanosti. Potem ko Je pevski krožek Wart pel nekaj pesmi, je povzel besedo Ortsgrupppnlelter Pg. R e -b e r n i g. Ob koncu lo razdelili članske izkaznice ter je Ortsgruppenleiter zaobljubil člane b podajo roke. KnUnbiirg-Wnrt. (Požar.) Nedavno Je nastal v enostanovanjskl hiši M. Welssel v Wartu požar. Kljub temu, da je nastopila takoj požarna bramba Iz Warta, so rešili le najvažnejše predmete iz goreče hiše. Hiša je do tal pogorela. Sreča je bila, da nI pihal veter, ker bi se bil sicer laliko razširil ogenj po celi vasi ter bi gasilci morali samo gledati, ker v Wartu ni vode. šestčlanska družina, ki je brez strehe. Je naetanjena pri sosedih ter je NSV naročeno, da takoj pomaga. (fo sređu v tovarni tobaka tvrdko Raiillno & Oo. v Mlnsku eo kot prvo nemAko zasebno Induitrlj-ako podjetje v Belorusljl povzeli obrat i predelovanjem tobaka Iz Mahorke. V auli vMMi^lllA^a v Klel ae je vrilla poalo-vltev vefi atotln letonskln deklet, ki eo ae 1* lastnega nagiba odloČile ,da ae uvrstijo za eno leto v nemSko državno delovno službo. Deklica s AtIrimI noganil je bila rojena na severnem Portugalskem. Dve nogi sta zakrneli, drugI udjl so popolnoma zdravi. Zdravniki upajo, da bodo otroka ubranili pri življenju. Komet 18. velikosti, 6egar svetloba bo v P"' hodnjlh dneh Ae naraščala, je v noCl na 6. november odkrila zvezdama vseučilišča v Turko. Oau Wrtitralen-Nord je z neutrudljlvlm delovanjem uClteljatva In šolske mladine do 31. oktobra zbral 172.000 kg posušenih drog zdravilnih In čajnih zeUšč In stoji m tem n« Čelu y vellkoQ«mAkem Reichu, Breda. Јб, novembra 1942. KARAWANKEN BOTE stran 7. — Stev. 93. ^0Ortni РОГОССТДЈСС ARHng še nadalje vod: Neodločeno v Villadiu - Težak poraz KAG-Rapida KHgcnfurt, Zi. novembra. V Villachu so se razSli domači in Luftwaffensportverein Kla-genfurt neodločeno. Visoko zmago so odnesli Krainburgerji nad kombinacijo KAC-Rapida, Klagenfurt. Obe ti nogometni prvenstveni tek-Jni, odigrani v nedeljo, sta prinesli precej jasnosti v prvenstveno tabelo. Slej ko prej vodi Aflling s petimi točkami in razmerjem golov 13:3 pred Luftwaffensportvereinom Klagenfurt z istim Številom točk in razmerjem golov 11:9. Sledi Krainburg s štirimi, Vlllach s tremi, M-Sportgemeinschaft Klagenfurt tudi s tremi točkami. Zadnji je na tabeli KAC-Rapld z dvema točkama, toda s šele tremi odigranimi tekmami. Krainburg — KAC-Rapld 5:1 (4:0) Za civilna društva bo vedno težje postaviti Vsako nedeljo udarno moitvo. Tako si je morala včeraj Spielgemeinschaft pomagati z velikim številom nadomestnikov. Bilo je pač na razpolago nekaj dopustnlkov, ki so bili pa popolnoma izven forme. Drugače je s Krainburgerji. Ti Igrajo nedeljo za nedeljo z isto postavo In so imeli včeraj še bivšega graškega napadalca Steinkoglerja za pojačenje. Zato so morali gorenjski gostje gladko zmagati, ki se nahajajo v najboljši formi, kot so pokazali že zadnjo nedeljo. Začeli so kombinirani, veliko obetajoč, bilo pa je to samo kratek čas. 2e po kratkem času ee Je pokazal napad za popolnoma nedoraslega. Toda še veliko bolj tragična je bila obramba, kjer so se stalno vrstili napačni udarci in tak- tične napake. Kot železna pa je bila obramba Krainburgerjev z njihovim prvorazrednim vratarjem. Vretschek je v 18. minuti s svojim ostrim strelom uvedel vrsto golov. Sledil je udarec za udarcem, ker je Igralo moštvo iz Klagenfurta popolnoma raztrgano. Z lahkoto sta prcigrala obrambo Klagenfurta Vretschek dvakrat In Stelnkogler; poleg tega so tekači popolnoma plavali. Nekaj minut pred polčasom je bil Krainburger Fale, levi stranski napadalec, izključen radi nediscipliniranosti. Po odmoru 80 Klagenfurterjl svoje moStvo močno preuredili, tekači so zamenjali svoja mesta z napadalci. Najprej se je zdelo, kot da bi tudi ta sprememba ne zboljSala položaja, ker se je Vretschek kot popolnoma izvrsten strelec znova obnesel. ВЛо je stanje 5:0 za goste. žilavo sta se bili obe moštvi dalje in v osmi minuti je zabil Rieder častni gol; njegov strel je usmeril Engelmann v lastna vrata. V naslednjih 37 minutah nI bilo nobenega gola več, čeprav so Klagenfurterjl večkrat ostro ogrožali vrata Krainburgerjev. Ostalo je pri visokem porazu po zelo slabi Igri Klagenfurter-jev. Sodil je Haschay. Tudi v predigri so prevladovali Krainburgerji. Njihovo mladinsko moštvo je porazilo KAC-Klagenfurt-mladino s petimi goli. Od gostov so zabili gole Raspotnik, Bedenk, Schopf, Leber In Ganter. Male gospodarske novice v okviru stremljenja, da se zboljša preskrba z oljem iz surovin, ki so na NorveSkem na razpolago, dobiva pridelovanje olja Iz šote čim večji pomen. V tej smeri podvzeti poskusi so vedli do uporabnih uspehov, tako da so sedaj začeli graditi večjo napravo za pridelovanje na tovarniški način. Po nekem poročilu Iz Aten se Je posrečilo najvišjemu tržnemu sodišču, da so zasačili mnogo borzljancev, med njimi več Židov, ki eo verlžlli in nakupovali zlato. Zaplenili so zlatnikov za 450 milijonov drahem. Zaprti so bili deloma kaznovani z visokimi denarnimi kaznimi in dosmrtnimi zapornimi kaznimi. Istočasno se je posrečilo policiji, da je zaprla šestčlansko vlomilsko tolpo, ki je bila v zadnjem času s polno paro na delu In je v nekaj mesecih naropala za 1 milijardo drahem blaga. 6tcvIlo oškodovancev je veliko. Po navodilu romunskega notranjega mlnlstr-»tva Je v Ramnicu-Saratu v pokrajini Moldau prepovedano Židom, nakupovati pri kmetih ali prenočevati kmete. Žide bo v bodoče oskrbovala z živili mestna uprava a posredovanjem Židovske verske obClne. Pričakovati je, da bodo ti ukrepi v kratkem razširjeni na vse romunske Žide. Relchepost je določila, da Imajo vsi poštni uradi, ki sprejemajo denarne nakaznice, od Januarja 1M3 dalje brezplačno na razpolago davčne denarne naliaznlce. Kjer je priročno, bodo na razpolago v prostoru pri llnicl v po-aebnih omaricah. Ce je potrebno, bodo Imeli take davčne denarne nakaznice tudi podeželakl plsmonoše. %udolžltev Anglije v Zedlnjenih državah, ki ■talno raste, grozi, da se po nekem londonskem retnega tobaka povečala za 30%, cigaret pa za 25%. Proizvodnja glgar se je pa povečala celo za 300%. Oberkommando dee Heeree je odredilo, da odločijo o predlogih svojcev padlih ali umrlih vojakov za vračilo »železnih* prihrankov Lel-terjl des HeeresstandortsgebUhrenstellen. Smrt velja vedno kot utemeljitev za nujno potrebo predčasnega vračila. Da se odpravijo nejasnosti, ki so se pojavile pri občinstvu. Izjavljajo na merodajni strani v Reichsfinanzministeriumu, da pristojna uradna mesta niti mislila niso na to, da bi povišala davke dediščin. Zaradi tega so brez podlage vse govorice, ki so hotele vedeti, da bodo s takim povišanjem težko prizadeti zlasti, samci in zakonci brez otrok. Kakor »poroča strokovna skupina za arma* ture In dele strojev, so na področju proizvajanja amatui za kurjavo z malim plinom, malo vodo, In za centralno kurjavo omejili dosedanje Število modelov, ki je znaSalo okrog 3000, na 250. Iz Leipziga poročajo, da se krznarji In trgovci s kožuhovino močno zanimajo za kožuhe, ki so dospeli iz zasedenih vzhodnih ozemelj. Strokovna skupina za kužna in kožuhe j# napravila predloge glede razdelitve blaga iz Vzhoda pri Reichsstelie fUr Rauchwaren, ki je te tudi upoštevala. Dodelitev Iz prvih dospelih pošiljk so že izvršene. Pristojna mesta smatrajo, da so igodne tudi še v bodoče možnosti dobiti kožuhovlne Iz zasedenega Vzhoda. Iz vseh Krajev sveta poročilu stockholmskemu >Aftenbladebu« razbije okvir predvidenega posojilnega In zakupnega računa Dosedaj objavljena vsota ameriškega dobroimetja Izkazuje 6489 milijonov dolarjev. Kot objavljajo, silijo Amerlkanci, da »se vsaj ta vsota knjižic, šef angleške nakupovalne komisije v Zedinjenih državah, Sir Ralph Vem ring, se začenja bati z ozlrom na ta razvoj za nadaljnje ameriške pošiljke v Anglijo. Kot poroča švedski poročevalec, je prosil za razširjenje okvira zakupnega in posojilnega dogovora. Japonski kmetijski minister Ino pripravlja reorganizacijo japonske vasi v zvezi z naseljevanjem Mandžukua. Gospodarske razmere japonske vas) bodo temeljito proučene in vsi mali kmetovalci odnosno dninarji, ki niso nujno potrebni na domačih tleh, bodo preseljeni v Mandžukuo. Tja se je preselilo v zadnjih petih letih že okrog 114.000 japonskih kmetov, ki so ustanovili v Mandžukuu 48.000 kmetij. Prevladovalo je preseljevanje v skupinah. Oblasti BO delale na to, da bi se Izseljevali v Mandžukuo kmetje v skupinah iz iste vasi, tako da bi zveza med njimi tudi z izselitvijo ne bila pretrgana. Da W ne bilo treba uvažati boljših vrst tobaka, so začeli na Madžarskem že pred leti poskusno saditi boljši tobak. Posliua se je obnesel In zdaj Madžarska ne samo da krije domačo potrebo, temveč lahko boljši tobak tudi Izvaža. Leta 1938 je Imela z vlrginsklm tobakom zasajenega 380 oralov polja, letos pa že dvakrat toliko. Madžarski tobak gre večinoma v Nemčijo, Francijo, Belgijo In Ho-landsko. Madžarska ima 14 tobačnih tovarn. V zadnjih petih letih se je proizvodnja ciga- Koncem oktobra je bilo SO let, kar sta dva bolgarska letalska častnika vprvič v svetovni zgodovini uporabila letalo kot orožje. Na krovu nemškega dvokrllnlka »Albatrosa* z Argu-sovlm letalskim motorjem 100 PS sta bolgarska letaska častnika, ki sta se bila izurila v Nemčiji pri, tvornicaJi Albatros v Berlin-Jo-hannistalu, podvzela v balkanski vojnij ki je Izbruhnila v jeseni 1912. leta, zelo važen Iz-vldniški polet nad Ohridom. Vodnik letala In opazovalec sta bila poročnika Pilkof in Tarak-čjef. Odvrgla sta štiri primitivne bombe, ki so sicer naredile le majhno škodo, zato pa povzročile grozljivo paniko med branilci močne turške trdnjave. Ta prvi zračni napad je zelo začudil ne le vodstvo bolgarske vojske, ampak tudi vse Inozemske vojaške atašeje, In že takrat so splošno opozarjali na bodoči pomen letala za vojno. Pri nekem nočnem obhodu je našla policija v Santiago de Chile slabo oblečenega moža na ulici nekega predmestja. Mož si je pri padcu zlomil obe nogi in je vpil na vse pretege. Spravili so ga v bolnišnico, kjer ga je kriminalni komisar temeljito zaslišal, tako da je nato priznal, da se mu je. nezgoda pripetila pri poskušenem vlomu: stena nekega balkona, s katerega se je hotel zopet spustiti na zemljo je popustila, tako da je strmoglavil v globo-člno. S pristno tatinsko predrznostjo je vlomilec sedaj še poskušal, zaradi nezgode tožiti hišnega lastnika in je našel tudi pravnega zastopnika, ki je dostavil tožbo lastniku hiše, kjer se je pripetila nezgoda. Vlomilec zahteva primemo odškodnino z utemeljitvijo, da okol-nost, da je on ravno poskušal vlom, lastnika ne oprošča dolžnosti skrbeti za to, da ohrani zid na balkonu v rednem stanju. FrancoHkl markiz Ekjergeaux je strasten zbiralec pajčevin, ki jih Ima zbranih mnogo vrst v lastnem muzeju. Človek bi mislil, da tak muzej nI nič posebnega, saj zadostuje Imeti primeren prostor, kamor opravlja pajčevine, ali zbirka markiza nima z zaprašeno рајСел^по v neizrabljenih prostorih nič skupnega. Navdušenje za lepoto in raznolikost pajčevine je vodila francoskega markiza po svetu. Večkrat je bil v tropičnih deželah. Prepotoval je Brazilijo in ArgentInijo in s svojih potovanj je prinesel mnogo najrazličnejših pajčevin. Zbiranje pajčevin ni bilo vedno tako enostavno, kakor bi človek mislil. 2e njen prevoz je združen z velikimi težkoCaml, ker je treba paziti, da se ne zamaže ali raztrga. Poleg tega je v tropičnih deželah cela vrsta strupenih pajkov, ki se srdito branijo, če jim hoče človek raztrgati mreže. Več sto lepo spredenlh pajčevin, ki so jih predli pajki po vsem svetu ima ta francoski čudak zbranih v svoje mmuzeju, na katerega je zelo ponosen. Nekega meAčana Iz Oppenholma je iznena-dlla Feldpostkarte iz svetovne vojne, ki je bila 3. februarja 1915 pisana na takratni zahodni fronti la je rabila celih 27 let,' da je prispela do naslovljenca v Oppenhelmu. Stara hettenska mlinarska rodbina živi na RofimUhle pri Dodenau v Krelsu Frankenberg-Eder. Od leta 1672. izvršuje rodbina Schneider skozi devet rodov mlinarsko obrt. Sedanjemu mlinarju je bila svečano podeljena rokodelska članska knjižica. Odkrili so novo zvezdo. Argentinska zvezdama, ki je novo zvezdo imenovala »Jove«, sporoča, da se zvezdo vidi ob rimski cesti v ozvezdu Puppis med Siriusom in Capaptusom. Pariška policija je razpisala nagrado enega milijona frankov onemu, ki prinese dragoceni diamant, ki tehta 25 karatov in ki je bil ukraden v nekem stanovanju v zapadnem Parizu. Krava nekega kmeta v Kreisu Borken je po-vrglay— kar je edinstveno — tekom 2% let pri štirikratnem teletenju 13 telet, bd katerih je deset ostalo živih. V južnobraziijskem mestu Estreila divja velikanski požar. Več tovarn je bilo popolnoma uničenih. V Severni Portugalski so ee volkovi tako zelo razmnožili, da so ee oblasti odločile, da pii-rede večji pogon za volkovi. ]\aš knjižni kotiček Založništvo Wilhelm Umpert Verlag Berlin, ki smo ga že večkrat omenili v naših književnih ocenah, je z izdajo cele vrste knjig pod naslovom >Bucher deutscher Kultur« (»knjiga nemške prosvete«) uresničilo zamisel, ki jo bodo bralci sprejeli s hvaležnim zanimanjem. V tej seriji poročajo znameniti strokovnjaki in pisatelji v velikih nemških možeh, ki so dali ne le za nemško, ampak preko nje za evropsko kulturo nesmrtne prispevke. Ludwig Englert poroča o »Paracelsusu«, ki je tako močno povezan s Karntnom, in prikazuje človeka ter zdravnika, Alfred Burggartz pripoveduje v knjigi »Muslker der Ube« (»godbeniki ljubezni«) o Mozartu, in se bo med prijatelji Mozarta gotovo pridobil veliko čitateljev. V mojstrskem opisu zvemo v knjigi »Stationen elner Idee« (»postaje neke ideje«) o Behrlngovl usodcpolnl življenjski poti, ki nam daje vpogled v življenje velikega raziskovalca in od-krlteija seruma proti morilki otrok, davici. Hans Dominik, poroča v knjigi »Geballte Kraft« (»stisnjena sila«) o Weraerju pl. Sie-mensu, ki je z Iznajdbo dlnamostroja pokre-nil novo dobo. Te štiri knjige, od katerih vsaka stane 1.65 RM. so izšle v zgoraj navedeni seriji, ki bo nadaljevana. Je to velika storitev Založništva, d aprlčne sredi vojne s tako serijo, ki ob enem dokazuje, kako zmogljiva je Nemčija kljub naporom, ki eo potrebni za zmago v vojni. Fr. Horstmann Dr. F. J. Luka« AusMhneiden! Aufbewahren! ^entseli metlwdiseh nnd ptakti^ek 127. STUNDE Wttrter, die oft falsch jjeschrieben werden. 1. Da er kein Papier hatte, wickelte er die Pfirslche in den Drilllch ein. 2. Flugs bog der Wagen links ab und fuhr Iftngs des Flusses weiter. 3. Dieses Paket und die drei Peckchen le-gen Sie bitte uiiter die Jacke zu dem anderen Gepttck. 4. Merke: FremdwOrter werden in der Kegel nicht mil ck, sondem nur mit k geschrieben (intakt, Produkt, Diktat usw.) 5. Mir schmeckt diese Schokolade ausge-zeichnet. 6. Fremdworter mit ck: England ver-Buchte Deutschlaind mit Blockaden niedermiringen und wird nun selbst blockiert. 7. Da der alte Herr sehr eitel war, trug er eine blonde Pertlcke. 8. Diese Hauser warden in Barockstll er-baut. 9. -kk- Da sich der exotische Vogel im Tiergarten nicht akkllmutisleren konnte, ging er ein. 10. Bitte einen heiOen Mokka. Wichtlge Wttrter In gebrftuchllcher Setz-verbindung. 1. Sofort, wie dae Feuer gemeldet wurde, rUckte die Feuenvehr aus. 2. Die meiston Gemeinden habea eine Motorfeuerapritze. 3. Haben Sie ein paar Tropfen Benzin fUr mein Feuerzeug? Bitte sehr. 4. Er kam in Wut und feuerte den Brief in den Ofen. 5. Durch die Feuersbrunst, die um Mitter-nacht ausbrach, wurden 6 Hauser zer-stort, 6. Die Siidlandermnen sind meist sehr feurig. 7. Ich mochte gerne einen Fiberkoffer kaufen. 8. Oberkrain hat viel FIchtenwaider. 9. In den RUstungsbetrieben wird Tag und Nacht fieberhaft gearbeitet. 10. Ich muB diese FlUssigkeit filtrieren, geben Sie mir bitte einen Filter. 11. Armbanduhr verloren; der redHche Finder wird gebeten, sie gcgen die ge-setzliche Belohnung am Fundamt ab-zugeben. 12. Zum Nihen braucht man Zwim, Nadel und Fingerhut. 13. Schmutzige Flngemftgcl sind всћетШ-lich. 14. Amsel, Droesel, Fink und Star sind nlitizliche Slngvfigel. 15. Die Finnen sind unsere Bundesgenos-sen. 16. Bei Einbruch der Finetemln muQ ver-dunkelt werden. 17. Auf Fim f&hrt man schlechter Schi ale aul Pulverechnee, 18. Eine Fistelstimme wirkt manchmal un-angenehm. 19. Werden Sie pro Stumde gezahlt oder haben Sie ein Fixum? 20. Wie groB ist der Flacheninhalt dieses Feldes? 500 m®. 21. Menschen aus den Alpen leben nicht geme im Flachland. 22. Bei flackemdem Licht kann man schlecht lesen. 23. Wasche aus Flanell ist seher warm. 24. Die schwere Kiste wurde mit einem Flaschenzug hochgezogen. 25. Flatterhafte Menschen sind meist un-verlaBlich. 26. Die Polster dieses Bettes war en mit Haumfedem gefUllt. 27. In den W&ldem findet man Moose und Flechten. 28. Blinde konnen oft ausgezeichnet Korbe flechten. 29. Diese Ortschaft let ein reiz^'oller Flecken. 30. Da das Kleid schon sehr flecklg war, Irug sie es in die chemieche Putzerei. WBrter akklimatisieren — podnebju privaditi Amsel (w) — kos Blockade (w) — blokada, zapora blockiaren — blokirati, obkoliti, zapreti chemisch — kemičen Drillich (m) — ironitnik Drossel (w) — drozg einwickeln — zaviti, poviti eingehen (sterben) — propaeti, stegniti me, crkniti Feuersbrunet — požar feurig — ognjen, živ Fiberkoffer (m) — kovčeg iz vlakna Filter (w) — filtrirati, precejati Fundamt (s) — urad za najdene reči Fingerhut (m) — naprstnik Fink (m) — Ičinkavec Finne (m u. w) — Finec Finsternis (w) — tema, mrak Fim (m) — večni sneg Fistelstimme (w) — grlni glas Fixum (s) — stalna plača Flacheninhalt (m) — površina, ploščina Flachland (s) — planjava flackern — plapolati, migljati Flanell (m) — flanela Flaschenzug (m) — sestavljeni škripec flatterhaft — vihrav, lahkomiseln Flaumfeder (w) — puhasto pero Flechte (w) — lišaj flechten — plesti Flecken (Ort) (m) — mesto, kraj flecklg — lisast, zamazan Mokka (m) — črna kava, turška kava Motorfeuerspritze (w) — gasilna brizgalka na motorski pogon niederringen — premagati, poraziti Pfirsich (m) — breekev Perilcke (w) — lasulja Stars (m) — škorec Redewendungen die Feuerwehr riickt aus — požarna bramba nastopi ' ©twas in den Ofen feuem — nekaj v peč vreči. ein Feuer bricht aus — ogenj izbruhne fieberhaft arbeilen — mrzlično delati etwas wirkt unangenehm — nekaj učinkuje neprijetno. stran 8. — Ster. 93, KARAWAN KEN BOTE Sređa, 25. nAusblldung fUr Apothekenhel-feriimen« durch. Der vorgesehene Stoffplan umfaBt: BuchfUhnmg Maschlnenschrelljen Handschrift Rechtschreiben Kunst- und Plakatachrift Fachkunde BUrokunde Werbung und Schaufenstergestal- tung Gesetzeskiinde. Die AusUldung wird In Klagenfurt joden Mlttwoch ganzt&gig durchge-fiihrt und beglnnt am 2. Dezember iwa. Die TellnehmergebUhr betrS-gt RM 80.20 und kann auch in TellbetrSgen erlegt werden. Anmeldungen slnd spfttestens am 30. XI. schrlftllch Oder mUndllch аЛ das Berufserzlehungswerk der Deutschen Arbeltsfront, Klagenfurt, Bahn-hofstraUe 40, Zlmmer 4, zu rlchten. Pridno, pošteno dekle za vsa hi!« na dek in nc« koliko kuhar' skim znanjem te takoj sprejme v boljSo hiio na Spodnjem Stajer' skem. Ponudbe pod ,Dobro rav nanje' na K. B. Krainburg. 5103-1 Krojaškega vajenca, pridnega, poštenega, oskrba v hiši, sprej' me takoj Franz Desdielak, Sdineidermeister, Eidital (Hrast« nigg) Unter« steiermark. 35a7«l Čevljarski vajenec e takoj sprejme. Oskrba v hiši. Alois To« me, Schuhmacher, Wisdimarie 43. 6119—1 Krojaška pomoč« nioa se takoj sprejme. Angela KosAier, šivilja, Seebadi 7, Pošta Flodnig. 6121—1 Služkinjo sprej« me Drogerija G. Sdiinkowetz, Krainburg. 6116«! Za gospodinjstvo v Klagenturtu se išče za takoj hišno pomočni' CO. Ponudbe pod 3008-1 na K. B. Klagenfurt, Bis« mardtring 13. Ell ffl M BiUiMmtkniiMI:___________ FiiltilktUgiii intf W«n«*cllsi. DtTcl III llT-EX>Bi< werfaa dii Eewebi «ilck lU iritllii, Scbwell тсШскШ a< ftrkM «Mir iilgilrlitM. 6f ШКкшКНмчИкМеа.« Rfc Važna pika v #Ма(11тми q*spediR|\lvB: pletfBl-nf. Uro irlknM^n In velnrno Мац*. Kopeli v Д1.Т-Н\п nnpravlia Iknnino zopci mehko in ro(no, anitnje pol In osvežuie barv« Vpoilevalle uporabno navodilo. Pomočnike, vajence, 2 pomožna delavca — lakaj sprejme Bokal Franz, Ma-ler-Anstreicher Poljane 28, St. Veil a. d. Sawe. 5082—1 Prodam Sadike od prima žlahtnih malin naprodaj. Vpra« šati pri K. B., Krainburg pod „Maline". 5102-6 Blagajne, varne proti požaru in vlomu, omare za spise in knjige - Hans Wernig Klagenfurt, St. Ruprediterstr. 32 2479-f: Kupim Dobro ohranjen valjar (Walzen) 40x50 cm, čistil' ni stroj (Putzma-sdiine) in Gre-sar s pripadajo« čo transmisijsko napravo za po« gon na vodo ali elektriko kupim. Vinzenz Strm« Ijan, mlinar, Sa« wa bei Littpi, Oberkrain. 5107-7 Pisalni stroj nuj« no kupim, tudi starejši. Ponud« be na K. Bote, Krainburg pod 5105.7. Suhe borovnice, vsako množino, kupim. Ponudbe K. B., Krainburg pod šifro „Bo> rovnice". 5101.7 Gramofonske plošče, stare in godalne instru« mente vsake vr« ste kupuje Mu-sikhaus Hergeht, Klagenfurt, Burg« gasse 23. 3531.7 Posestva Manjšo hiio z vrtom, ali večje gospodarsko po« slopje ali tudi stavbno parcelo, kupim ali v za« mem v najem z* daljSo dobo. %o" pise na K. Bqt^, Krainburg „Takoj:*. 6090—10 Dopisi Le 23 let staro „feš" dekle ieli dopisovati z zna« čajnim - fantom do 28 l«t. Dopi" se na K. Bote Krainburg pod „Jesen". 6117-20 ženitve 19-letna simpa« tična brinetka si želi dopisovati z od 19 do 28 let starim fantom, veselega značaja, pod „Tajnoti ga« je 3537—21". Naslov v upravi Kar. Bote, Kla« genfurt. Mladenič, 22 let, želi znanja z de« kletom, ki bi imelo resen na« men v ljubezni. Ponudbe, če m o« goče t sliko П* K. B. Krainburg pod „Ljubitelj narave". 5006.21 Mlada simpatična blondinka se želi seznaniti z 22 do 24 let starim fantom. Resne ponudbe s sliko na K.B. Krainburg pod „Planinec". 6116.21 Izgubljeno Dne 3. nov. sem na cestn od Ko* mende do Кг«|П" burga izgubila zlato ovratno ve* VIMB9 S olweekuni (srce). Pohenega najditelja pro« sim, da ta dra« gocen spomin odda pri Kar. Bote, Krainburg, proti visoki nagradi. 6117—22 Razno Ne preudarjajte veliko — naročite „Mali oglas* 1 Xahvata Vsem, ki ste ob smrti naše preblage in nepozabne mame in stare mame, gospe Josefine Sdiink roj. Mairitsch, posestnice ki nas je dne 10. novembra 1042 za vedno zapustila, z nami sočustvovali, jo v tako lepem številu kropili in spremili na njeni zadnji poti, vsem številnim darovalcem vencev na krsto naše nepozabne mame, iskrena hvala! Posebno zahvalo izrekamo g. župniku Beuku kakor tudi pevcem iz Krainburga za ganljive žalostinke ob odprtem grobu. Se enkrat iskrena zalivala vsem! Krainburg, 20. novembra 1M2. Franz Schink žalujoči sin 8 soprogo in otroci А.АМАШ&СО. NEIIMARklL- OBERKRAIN Kaimodernelie nemške kmelilske stro|e boate videli na Modernste Deafsdie Landmasdilnen und Verttte zelg* oaf der E r s I • n OberkralnerLandwirtsdiaftssdiau prul gqrenlskl kmetijski razstavi in HralnUurg uom 29. ki. bIs s.Xli. u Hrainburgu od 20. XI. do 5. XIL IDalen^H (patetnionctf Hi^tgenfutt Landmasclilnan Raparaturwark - Irialzlalicllansl роргв«1|а1п111 kmetijski stroji doMwi Mdomestnn ftlaw »KOVINA«^KRAiNBURG fiscnfparen Xelexfiina 9Iasfvoreii tfleftlenino {^ожжеПап tfot€€ian £adke Jtafti 9arbcn !&arve GROSS- UND KLEINVERKAUF # PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO