Kako smo praznovali in kako smo delovno začeli leto 86? Najdaljša noč je mimo, rrumo jeprednovoletna vročica, kojebilo treba dokončati še toliko opravil, opraviti toliko potov, okrasiti mesto, ulico, vas, pa tudi sojojelko v svojem domu; pa dedek Mraz in radost otrok, pa čisto pravi čas novi sneg, pa romantika pa... Res: še dobro, da je novo leto le enkrat, po svojepa dobro, da je hkrati tudi napor, sicerpo njem ne bi bilo tako blagodejnega olajša-nja in Ijudje se ne bi ie prvega delovnega dne tako vneto vrgli na delo, kot smo se. Tudi na postaji milice Moste so nas za letošnji prehod v novo leto pohvalili. Komandir milice tovarišSavičnam jepovedal, daje bilo letošnje novoletno proslavljanje v primerjavi s preteklimi mirnejše, ni bilo streljanja s strelnim orožjem in ni bilo hujših nezgod. Petard je bilo še vedno preveč in ena je v Novih Jaršah povzročila poiar na balkonu, Seveda pa vsi taio vi tudi letos niso mirovali. Bilo je vlom-Ijeno vOŠ Toneta Trtnika-Toniaža vSostretn in VVO v Novih Jar-šah, zmanjkalo je še nekaj akumulatorjev in podobnih predme-tov... Na ulici smo naključno zaustvili nekaj Ijudi in jih povprašali: »Kakostepraznovaliin kakodelovno začelileto 1986?« Pridatipa smoše vprašanje: »So vas številnenovoletneposlanice kajnavduši-le?« Sonja Kamšek, zaposlena pri možu v livarski obrti Praznovala sem ga enkratno, še danes sem od tega dobre volje. Verjetno prav zato, ker ga nisem nič posebej načrtovala, praznovala pa povsem drugače, kot sem priča-kovala. Naju z možem je povabil bližnji sosed k sebi, kjer je bilo že zbranih še nekaj drugih. nama dobro znanih druiin. Odlično smo se zabavali in pošteno naplesali. Hči in dva sinova pa so imeli zato doma več prostora. kjer je bilo tudi skoraj takoživo. Smo si pa bili tako blizu. da je bilo. kot bi skupaj praz-novali. S pnpravami za delo pa smo za-čeii že v nedeljo, tako da je bil prvi delovni ponedeljek v tem letu polno produktiven, kot je pri nas v navadi. Naročniki namreč zahte-vajo izdelke v dogovorjenem roku. Nasploh smo delo v tem letu za-čeli z velikim optimizmom, kajti nič in nihče nam ne more trdno zago-toviti, da bo to leto dovolj naročni-kov, dovolj dela in da bo zato po-slovno uspešno. Seveda si tega vsi zelo želimo. Novoletne poslanice pa so vetdno lepe, tako kot je lepo vsako vošččilo; če je iskrena, pa čas kmalu pok;aže. Vsi si sicerželimo. da bi nam biilo v prihodnjem letu še lepše, vendaar se vsi za to ne trudimo dovolj. Branko Pogorelec, skladiščnilk na gradbišču SCT—tozd lnženirimg Praznoval sem z družino prri so-rodnikih na Madžarskem. D'oma sem namreč ob jugoslovamsko-madžarski meji, bbzu mejmega prehoda Ooričan, na Madžan>ikem pa imam sorodnike. s kate:rimi vsako novo leto dočakamo skaipaj, enkrat pri njih, drugič pri nas. Vsako leto se imamo prisrčmo — tudi z obilico domačih dobrot. Iki se jih čez leto ne moremo pnvoštčiti v taki meri. Z delovnim začetkom leta 11986 pa nisem najbolj zado\oljen.. Saj veste: gradbind s snegom niismo najboljši prijatelji: želimo, dla bi bile zime mile in da nas mrEaz m moča ne bi preveč ovirala! NJovo-letne poslanice pa me niso kajj po-sebej navdušile.še zlasti ne oblljube in besede iz Ženeve — jemljerm jih bolj kot novoletni besedni olkras. Milan Lampič, RTV mehaniUc pri Contalu Lani sem se oženil in tako fprvič novo leto dočakal poročen. fPa ni bilo nič pretresljivega. ker sva: s se-danjo ženo že pred zakonom sku- paj praznovala nekaj novoletnih praznikov. In tudi letos sva bila s prijatelji in bilo je pravo novoletno vzdušje. Seveda pa bo takrat, ko bova dokončno rešila stanovanjski problem in se priselila bližje k de-lovnima mestoma, praznovala še lepše. Delo sem začel z veseljem in užitkom. Prazniki so bili dolgi in za-radi slabega vremena primerni za pošten počitek. Končno imam svoje delo rad in me vsestransko zadovoljuje. Novoletnih poslanic kratko malo ne jemljem drugače kot novoletne in skrbneje izbrane besede, ki jim naprej ne gre verjeti, sodijo pa v praznični blišč in rompompom. Miro Hace, poslovodja prodajalne Semenama v Rojčevi ulici Trgovino smo imeli odprto »do zadnjega diha« pred novim letom. Ljudje sicer niso kupovali semen in gnojil, kar veliko pa smo prodali na primer hrane za ptice, da so se tudi ti hišni Ijubljenci ob novem letu malo posladkali. Obenem pa smo prodajalno že pripravljali za pre-novo, ki smo jo začeli takoj po novem letu in 8. januarja smo jo polepšano in dobro založeno že odprli. Novo leto sem dočakal v krogu družine ob televizorju in moram reči, da nas je letošnji program prav prijetno zabaval. Bil je boljši od vseh dosedanjih, kolikor se jih spomnim. Leto 1986 sem s sodelavkama začel nadvse delovno, saj ni tako preprosta stvar takole majhno pro-dajalno sprazniti, jo prebeliti in prepleskati ter opraviti še razne obnovitve. Škoda le, da se ne mo-remo povečati, da kupcem ne mo-remo ponuditi ševeč blaga, po ka-terem sprašuje jo. Glede novoletmh poslanicpami-slim, da bi bila najlepša tista, ki bi zaustavila cene, da se kupci ob na-kupu ne bi prijemali za glavo in obupavali. Pa ne le zato, da bi mi več prodali, Ijudje bi si pridelali več hrane in si dali tudi več veselja z obdelovanjem zemlje. Seveda pa sta dobra letina in mirv svetu naj-pomembnejši dobrini za človeštvo. SLAVKO GERLICA