Štev. 50 (Tek. račun s pošto. - C. C. con la Posta) V Trsta, petek 10. decembra 1926. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Triesto, ca-sella centro 37, — Urad : via Imbriani 9-111. Odgovorni urednik : dr. I«. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., četrt leta 3 L. — IZVEN ITALIJE celo loto 24 L., pol leta 12 L.t čotrt leta 6 L. MALI L TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Leto IV. CENA OGLASOV IN OBJAV: Za 1 om viiine v 1 stolpcu 4 L. kratni objavi 20% popusta, pri 10 kratni 30°/o, o-’ * objavi (pol leta) ni\\j j ato let.-) 50•/• vsaka beseda v uatradnem tiskn • , av at, beseda; r. VELIKIMI ČRKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 10. decembra: Lavretanskn. M. h-: Me.lhiad. — Sobota, 11.: Damaz, IIu-golim. _ Nedelja, 12.: III. adventna; A- leksander. — Ponedeljek, 13.: Lucija; O-tilija. — Torek. 14.: Spiridion (Dušan); Ni kazi j. — Sreda, 15.: kvatre; Kristina; icinej. _ Četrtek, IG.: Evzebij; Albina (Zora). — Petek, 17.: kvatre; Lazar; Vi-vina. MALE NOVICE Upravne novosti. Podprefektura v Idriji je odpravljena. '•stanovi j ena pa je nanovo podprefektura ' Tolminu, ki lx) obsegala velik kos deželo. Mussolini je naznanil v ministrskem ■Svetu dne 6. t. m., da se ustanovi 17 no-Vlh provinci j ali prefektur. Bna bo tudi v Bolcamu in ena v Gorici. Za prefekta v Gorico pride dr. Ajnselrni Cassini. Mestu go,-iškemu so priklopljene sosednje občine: Ločnik, Podgora, Solkan, št. Pe-te>' in Štandrež. Tržaški prefekt Gasti gre na razpoloženje v notranje ministrstvo; ha njegovo mesto pride komend&tor dr. Bruno Fornaciari, bivši komisar beneške občine. Komisar trža.ške občine kom. Perez gre za prefekta v Brindisi: Rimski guverner. Rimski guverner (občinski komisar), senator Cremoncsi, jo odstopil od .svoje službe. Odstopili so tudi namestniki in Okrajni načelniki. Za mesto Rim jo imenovan nov guver-ber, knez Ludovik Potenziami, Nov doktor. V Padovi je bil promoviran za doktorja Prava g. Viktor Bizjak, naš rojak iz Divače. Novemu g. doktorju naše iskre-ne Čestitke! «Stampa» prodana. Turina ki dnevnik «Stampa», glasilo (’ioliUljevih liberalcev, je bila po zad-bJem atentatu na Mussolinija ustavljena. Sedaj jo je kupil senator Agnelli za 40 •bilijonov lir in bo zopet, izhajala kot strogo fašistovski list. «Avanti». Glasilo italijanskih socialistov, ki je hekoč izhajalo v Milanu kot velik dnev-lk, bo meuda zdaj izhajalo v Parizu en-kra't ®a teden. Raketa do lune Na Dunaju se je nedavno tega ustanovila «Družba za raziskavo svetovnega prostora«, pri kateri sodelujejo znameniti učenjaki. Ta družba se peča z mislijo, začeti svoje raziskavanje z majhnim poskusom, ki vzbuja zanimanje vsled svoje novosti: hoče namreč izstreliti tako raketo, ki bo letela do lune. Nam so rakete zjiane le kot sredstvo za povečanje nočnih slavnosti in se veselimo gledati, kako se z veliko naglico dvigne ogenj v zrak ter se razprši v lepe utrinke. Kaj pa žene raketo kvišku? To dela odbojna sila eksplozivne snovi, ki sika iz konca rakete v nasprotni smeri poleta. Po istem prirodoslovnem zakonu se vrti n. pr. vodna turbina v nasprotni smeri, kakor sika voda iz nje. Razlika je le v tem, da so turbina vrti v krogu, a raketa gre v ravni smeri naprej. Ali je torej mogoče z raketo do lune? Brez dvoma je mogoče; le raketa mora biti dovolj velika, da bo eksplozivna snov zadostovala za tako dolgo pot. Do lune je daleč okroglo 400.000 km. Če bi raketa imela toliko moč, da bi v prvi se- bilo mogoče začetno hitrost zvišati še visoko nad 11 km v sekundi. Raketa bi kajpada morala biti večja kakor za kakšno veselico: težka bi morala biti 5.0S0 kg; naprava bi stala okroglo 200G zlaiih mark. Učenjaki hočejo raketi dodati dobro porcijo svetlobne snovi, katera naj bi se užgala pri padcu na luno. Če bi se to zgodilo, kadar je luna zasenčena, mogli bi ogenj raketo opaziti z daljnogledi, kakoršne rabijo po zvezdamah. Zaenkrat hočejo ta poskus napraviti zgolj zato, da vidijo, če se niso v računih pomotili. Toda raketa ima še večjo prihodnjost. Resno se pečajo namreč z mislijo, da bi izdelali tudi zrakoplov, katerega ne bi poganjal motor z vijakom, ampak odbojna sila eksplozivne snovi kakoT pri raketi. Pravijo, da bi take vrste zrakoplov dosegel vse drugačno hitrost, nego jo 1-majo sedaj običajni aeroplani. Vsekakor, če bo imel hitrost 11 km na sekundo, ' obletel bi zemljo okrog in okrog v eni uri. Kdaj ga bodo naredili, še ne vemo. Najbrž tako kmalu še ne. Sicer pa ljud- kuudi preletela 11 km daljave (po cesti | iz Trsta v Bazovico v 1 sekundi I), tedaj je vsega spaka znajdejo. Le škoda je, da bi po računih dunajskih učenjakov rabi-' z vsem tem ne morejo najti srajce zado-la 97 ur za pot na luno. Pravijo pa, da bi voljnega človeka. Papež za poplavljence v Sloveniji. Sv, oče Pij XI. je daroval za ppplav ljence v ljubljanski škofiji 50.000 Din. Tn velikodušni dar sv. -očeta priča, da obsega njegova očetovska ljubezen in skrb vse narode. Prebivalstvo Slovenijo sprejema dar z globoko hvaležnostjo. Rumunski kralj na smrtni postelji. Romunski kralj jo težko obolel in zdravniki so baje izgubili vsako upanje na ozdravitev. Vsak čas pričakujejo smrti. Ob tej priliki mnogo razpravljajo o p r es t o 1 on a s 1 ed st v u. Svoječasno smo že poročali, da je prestolonaslednik Karl ostro nastopil proti vladi, se nato odpovedal prestolonasledstvu to odšel v Pa riz, kjer še sedaj živi. Nekatere stranke zahtevajo, da se princ Karl povabi domov in da naj po očetovi smrti om> zasede romunski kraljevi presto). Kraljica Ma- ZA ODPIS DAVKOV. I rGa> ki je hodila po Ameriki, je na vest Bo neki ministrski navedbi morajo " moževi bolezni hitro zapustila Ameriko ^ tisti davkoplačevalci, ki so zaprosili 'se peljala v Bukarest. Nekateri listi ■ so celo trdili, da je kralj že umrl in da odpis davk« zaradi točo in zadnje podaji, najbolj pozno do 31. decembra G- prijaviti pristojnemu davčnemu u-poškodovane parcele, pridelek na škodovauih parcelah in koliko pridei-* bi imeli, če bi ne bile parcele poško-°Vano od toče ali povodnji. Davkoplačevalci! Ne zamudite 31. de- oembra. Tudi papež varčuje. \ Vatikanu so odpustili iz službe vso hžabnike v papeževi kuhinji in osebne ležaje pri papeževi mizi. Dali so jim bo-kate darove. Odpuščena je tudi papeževa bžuhmica, ki je še služila pri starših v- Očeta in potem gospodin jila pri seda Jfthi papežu, ko je bil še kaplan. Papež ® Sv°ji zvesti služabnici določil lepo do-jdrino pokojnino. Odzdaj naprej bo pa _ aPeževo osebno kuhinjo oskrbovalo pet fi roških frančiškanov iz Tudorja. Belgija. ^Belgijski ministrski pdedsednik Jaspar haglašal v okrožnici na ministrstva, mora prebivalstvu most Eupem, most '•dedi in Št. Vith pri uporabi nem-jezika pustiti najširša prostost. Po-^ ave, okrožnice in odredbe, tikajoče se h krajev, so naj po ministrstvu za nosanu* j • .. s*jsi. ahjo zadeve prevedejo v nemški jezik zia). vlada njegovo smrt prikriva, boječ se nemirov in borbe za nasledstvo. Cerkev na SuŠaku. Odkar je Sušak ločen od Reke po državni meji, nima na razpolago druge cerkve kakor na Trsatu. To je pa za vsak dan previsoko. Mestno županstvo, škofija im vlada so >se zdaj sporazumeli, da zgrade na Sušaku takemu kraju primerno župno cerkev. Pozor pred sleparji I Po deželi se večkrat pojavijo postopači, ki nabirajo kdo ve kake prispevke, obetajo posredovanje to. pomoč ali pa ljudi strašijo. Bodite previdni pred takimi. Ne zaupajte sladkim besedam to no bojte sa praznih groženj. Če je kakšen tak preveč nasilen, naznanite ga orožnikom. Davek na samce. Ministrski svet v Rimu 6. t m. je sklenil ustanoviti poseben davek na neporočene osebe. Plačevali ga bodo od 25. do G5. leta starosti. Davek stopi v veljavo z novim letom 1927. Dohodek tega davka bo določen v korist «Zavoda za varstvo mater in otrok« (Opera Nazionale per la proterione della m a tem itd e deJTimfain- Vaški napisi. Tržaški prefekt ie odredil, da se mora jo po vseh vaseh, koder gre cesta za avto mobile, prirediti inapisi z imenom vasi in nadmorsko višino kraja. Tak napis v ve likih črkah mora biti na obeh koncih va si naslikan ina hišo. Napraviti ga mora občina. Nove strojne puške. Vojno ministrstvo je naročilo par sto novih strojnih pušk sistema «Breda». To novo strojnico so že skozi 2 leti preskusi li pri vojaštvu in so se izkazale kot zelo uporabljive. So čisto lahke; njih teža ne dosega 9 kg. Same zarote. Španska policija poroča, da je odkrila zaroto anarhistov, ki je razširjena tudi po drugih državah. Zarota je bila organi zirana od nekega močnega anrhistične ga društva to si je postavila za cilj urno riti on. Mussolinija in generala Primo de Rivera. Sahisti. V Berlinu so se nedavno poskušali nekateri svetovni šahisti. Za prvenstvo sta se bila Rubinsteim in Bogoljubov, oba Rusa. Zmagal je Bogoljubov. Capablanca, slavni amerikanski šahist, pa je sedaj začel vabiti na turnir v Ameriko; turnir bo februarja meseca. Povabljen je tudi slovenski svetovni mojster Vidmar iz Ljubljane. Črn sneg. V kraju Puy de Dome na Francoskem je padel 20 cm debel sneg. Nato je prišel gost črn oblak in ve« sneg počrnil daleč naokrog. Tudi v sosednjih krajih so opazili isti pojav. V Poli ni denarja. Občinsko gospodarstvo v Poli je v krizi. Vladina podpora, v znesku 500 tisoč lir se je izkazala za nezadostno. Občina je sedaj sklenila zvišati dac. Seveda je upravičeno vprašanje, če bo to zvišanje rodilo zaželjene denarne uspehe. Napredek. Tržič, imeniten industrijski kraj na Gorenjskem, je povišan -med mesta. Tudi Trbovlje, kjer je središče majvečjega premogokopa v Jugoslaviji, so povišane; iz vasi so postale trg. Mifcu-e JAKEC UIUCP. Gorica te hvali, o svet’ Nikolaj, BllnCU. ki sl ji prefekta prinesel nazaj. IA IT F P * ln mesto raztegnil sl na vse kraje; JnlVLUi do konca dni naj ti hvalo daje. Prebivalstvo Jugoslavije. Ko n c e m leta 1925. je bilo naštetih r Jugoslaviji 12 milijonov, 17 tisoč, 323 o-seb. Po narodnosti je Srbov in Hrvatov 8,525.000, Slovencev 1,042,761, Nemcev 513.472, M a žaro v 472.409, Amavtov 441.740, Rumu nov 229.309, drugih narodnosti 388 tisoč 635. Po veri je pravoslavnih 5,602.227, katoličanov 4,735.154, mohamedovcev 1.336.G87, Židov 65.195 "in še nekaj raznih ver. Na enem kvadratnem kilometru živi v Srbiji 53, na Hrvatskcm in v Slavoniji 62, v Vojvodini 70, v Sloveniji 65, v Dalmaciji 48, v Bosni in Hercegovini 36, v Južni Srbiji 32 in v Črni gori 20 oseb. Italija na morju. Pri Genovi je Sestri Ponemte, ladjedelnica. Tam so spustili nedavno v morje največji parnik italijanske trgovsko mornarice «Roma». Prisotnost prometnega ministra in pozdravni brzojav Mussolinija sta pomen tega dogodka najbolj osvetlila. Saj stopa z «Romo» Italija v veliko tekmovanje mednarodnega trgovskega brodovja. Ladja vsebuje 33.000 ton, je 215.25 metrov dolga, 20 metrov visoka, i-ma skozinskoz dvojni krov, 13 avtomatičnih vertikalnih zapor itd. Motorji i-majo 40.000 PS in poženejo ladjo na uro 22 milj po 1852 m daleč. «Roma» je motorna ladja; prav tako 'je motorna ladja «Augustus», ki ga gradijo, samo da je še deset metrov daljši. Sedaj pa razglašajo, da bodo zgradili zopet dva velika parnika «Rex» (kralj) in «Dux» (vojvoda), ki bosta v petih dneh privozila iz Neaplja v Njujork. To hitrost bodo dosegli z ne-, ko novo iznajdbo, ki je svetu še prikrita. Čeden pozdrav od Boga. V zadnji sobi gostilne pri «Volu» v nekemj mestu na Nemškem je dr. V. iz Berlina predaval o Bogu in svetu. Pri tem je na najzlobnejši način venomer sramotil Boga. Predavanje je poslušal tudi neki kovaški pomočnik. Poldrugo uro dolgo predavanje je zaključil govornik z besedami: «Tako, dragi poslušalci, dokazal sem Vam, da Boga ni. če pa vendarle Bog je, je sedaj njegova dolžnost, da pošlje svojega angela ter mi za moje žalitve prisoli krepko zaušnico«. Nato se je prevzetno ozrl naokrog. V tem se mu je približal kovaški pomočnik im mu rekel: «Prav lep pozdrav od Boga. Za take smrkovce ne pošiljamo angelov. To lahko naredi tudi kovaški pomočnik«. Med tem mu je pripeljal tako zaušnico, da. se je gospod po tleh zvrnil. Vsi navzoči so navdušeno ploskali dobremu odgovoru. Koliko bo kardinalov. Po časopisju gre glas, da bo sv. Oče zvišal število kardinalov. Dozdaj*je veljalo kot najvišje število 70. Pravijo, da se bo zvišalo na 80. O tem bo morda v kratkem kaj gotovega poročati. Veliko delo Leto 192G. gre k svojemu koncu. Čas l>o še, razmišljati o injem, kakšno je bilo, kaj mam je obetalo, kaj prineslo. Bolj potrebno kot gledati .nazaj, je misliti in skrbeti za naprej. Prihodnjost maša bo taka, kakršno bomo isami pripravljali. Dogodki preteklosti naj nam bodo dobrodošel poulc, da se bomo znali ogibati, dosedanjih napak; nikoli pa ine smemo v premišljevanju preteklih Časov izgubljati poguma in volje za delo, ko je v naše roke položena velika in težka naloga pripravljati .bodočnost. Ali morda me ? Reka teče .svojo .naravno pot, ki si jo je izkopala in izlizala v tisočletjih. Kdo bi nje tok ustavil in obrnil nazaj v gore? Tudi zgodovina človeštva poteka po določenih naravnih zakonih; kdo bi jo zaobrnil ? In vendar člo-vgška volja, vs trajnost im nepopustljivost mrtvi naravi spreminja obličje. Rekam ograde strugo, da no poplavljajo polj in travnikov. Celo nove .struge jim izkopljejo, napeljejo jih tja, kjer jih hočejo i-meti. Po kainalih zvežejo reko z reko, morje z morjem. In če reke ne morejo napeljati nazaj v hrib, nje silo vendar vlove v dolini in jo po električni žici napeljejo lahko tudi tnazaj, ali kamor hočejo. Tudi zgodovina je snov, katero človeška volja pretvarja in predeluje. Nared ni le tak, «kakor ga je Bog dal», ampak tudi tak, kakršen sam hoče biti. Vse velike dogodke in prevrate v človeštvu narod lahko obrne v svoj prid kakor obrača v .svoj prid ogenj in vodo, oziroma se jih po možnosti ubrani, kakor se skuša ubraniti poplave ali požara. Med tiste činitelje, ki hude, oblikujejo in vodijo v narodu voljo do dela im življenja, štejemo na odličnem mestu časopisje. Časopis je dandanes me le potovka, ki pripoveduje, kaj se godi po svetu, ampak je učitelj in vzgojitelj, ki neopazno pa vztrajno oblikuje človeška srca. Pravijo, da časopis vodi in ustvarja javno mnenje. To je res, a je premalo rečeno. Ne samo javno mnenje, ampak tudi privatno mnenje vodi časopis. Po kapljicah, da se ne opazi in ne občuti, vliva časnik v bralčevo dušo strup ali balzam. Polagoma in ne da bi sam vedel, kdaj, postane človek tak, kakoršan je njegov časopis. V vseh svojih življenjskih navadah, tudi v najintimnejših od-nošajih življenja, se človek ra vina po duševnosti svojega lista, po mnenjih, navodilih in zahtevah, ki pronicajo v dušo iz vsakdanjega berila. Povej ‘mi, katere časopise bereš, in povem ti, kakšen si človek«. Tudi si ne laži: «Mene se no prime«; kajti drug resničen izrek pravi: «Nekaj se vselej prime«. Jasno je torej, da med največje naloge v našem narodnem življenju spada skrb za dobro časopisje. Kdor hoče narodu dobro, mora miu nuditi dobrih časnikov vsake vrste. Kdor hoče zboljšati narod, oplemeniti mu srce, okrepiti vo-I ljo, ta mora širiti med njim dobre ča-■ snike. Nekateri se omejujejo ina to, da samo svare ljudstvo pred .slabim branjem. Prav je, da svare. Dobro delo je tudi to. A uspehi takih svaril so žalibog zelo .malenkostni. Slabo branje se uspešno preganja le z dobrim branjem. Adventni im božični čas je najprimer-ne|^i za razširjenje ipoštanega 'krčanskega časopisja. Dvignite glave in pojdite pogumno na delo, da se nam približajo boljši časi. Od vasi do vasi, od hiše do hiše mora iti vztrajna propaganda za krščansko časopisje. Z novim letom mora se pomnožiti število naročnikov na naše pošteno ljudsko časopisje. Tudi «Mali list« stoji v vrsti borcev peresa za velike ideje krščanskega in socialnega preporoda. Majhen je, a je neustrašen in dosleden, ker je neodvisen. Mnogo priznanja si je dobil že med ljudstvom, a to ni dovolj: Z novim letom mo-ra dobiti tlso6 novih naročnikov, trdnih im neodjenljivili, pripravljenih na žrtve. Prijatelji, na delo ! Kako je s politiko ITALIJA. V zunanji politiki Italije je najvažnejše dejanje zadnjih dni pogodba z Albanijo. Pogodba je bila podpisana v glavnem mestu Albanije dne 29. novembra. Členi pogodbe so sledeči: Čl. 1. Italija in Albanija priznavata, da je vsako vmešavanje, ki bi bilo .naperjeno proti pravnemu, političnemu in te-ritorijalnemu položaju Albanije (nasprotno njunim medsebojnim političnim interesom. Čl. 2. V obrambo više omenjenih interesov se obe Stranki obvezujeta, da si bosta medsebojno pomagali in prisrčno sodelovali; istotako se obvezujeta, da ne bosta sklepali s kako drugo državo nikakih političnih in vojaških pogodb, ki bi zamogle. škoditi interesom ' druge stranke. Čl. 3. Obe pogodbeni stranki se obvezujeta podvreči sporna vprašanja katerih hi ne bilo mogoče razrešiti rednim diplo-matičnim potom, posebnemu pomirjevalnemu ali razsodniškemu postopanju. Način tega postopanja za miroljubno ureditev bo določen v posebnem dogovoru, ki bo sklenjen v najkrajšem času. Čl. 4. Pričujoča pogodba, ki je sklenje-ma za dobo 5 let, bo lahko odpovedana ali obnovljena eno leto pred zapadlostjo. Čl. 5. Pričujoča pogodba bo po ratifikaciji registrirana pri Družbi narodov. Izmenjava ratifikacijskih listin, se bo izvršila v Rimu. RUSIJA. Če se i’eče ((Rusija«, dandanes vsak misli najprej na rdeči komunizem in bolj še viške strahote. Vendar ob desetletnici ruske revolucije lahko že spoznamo, da se ta velika slovanska drža\a vrača zflpet k redu in miru. Boljševiška stranka. Boljševiška. revolucija ni dopuščala spočetka .nobene svobode, me v .dejanjih, ne v besedah. Kdor ni bil slepo orod.je moskovskih mogočnikov, bil je v nevarnosti, da ga zapro ali izženejo, ali pokončajo. Vsa država je bila ena sama jet.niš-niea, v kateri se je moralo molčati in u-bogati. V posameznih krajih so se vštu-lili ma zaupna in vplivna mesta največkrat malopridni ljudje, sleparji, tat j e in razbojniki, katerim je bila vsa preteklost odpuščena v Leninovem imenu, za prihodnjost pa dana prosta roka k nadaljnjim lopovščinam v imenu revolucije. Razume se, da tako stanje stvari ne more dolgo trajati. V boljševiški stranki sami so vodilni možje prišli do spozna-! nja, da narodu niso potrebne revolucije, jbomibe, svinčenke in palice, ampak red, [ zakonitost, mir in zaupanje. Vso komunistično teorijo so moskovski ministri J («ljudski komisarji«) vrgli za peč in za-I čeli obračati državni voz v stare smeri. S Polegla se je prejšnja neugnana propaganda proti načelom nravnosti i.n vere, ■omililo se je preganjanje pravoslavja, dovolila se jo zopet zasebna last, kateri se ruski krnet že tako nikoli ni odpovedal. Vpeljala se je nova denarna vrednost, u-stanavljale se banke, tovarno itd. Vse to so nazvali (inova ekoinomska politika« («nep»), čeprav je dejansko le stara politika. Posledice «nove ekonomske politike« so bilo podobne kakor nekoč v francoski revoluciji (v Avstriji po 1. 1848.). Razlašče-nje bivših veleposestnikov in svobodno razpolaganje z zemljiško lastjo prineslo je na kmete oderuštvo. Na Ruskem rečejo «kulaki» tistim ode- i.ruhom po kmetih, ki lahkomiselne kme-i tiče z vodko napajajo in si njihova zemljišča osvajajo. Kulaki .»o močno podobni kraškim magnatom. Razlika je le v tem, da so mag.natje dar liberalne revolucije (1848.), kulaki pa dar komunistične revolucije. Po nekdanji liberalni revoluciji v za- padmi Evropi se je po mestih ustanovil sloj kapitalistov, lastnikov hiš, tovarn, bank itd. Ruska revolucija s svojo «nep» je pa rodila Kneprnane«, ljudi ki so po mestih začeli.kupičiti .bogastvo deloma iz razlastitve .prejšnjih kapitalistov, deloma na podlagi «nove ekonomske politike«. Kratko rečeno: boljševiki sami so pokopali komunizem. Komunizma na Ruskem ni več. Opozicija. Razume se, da vsi boljševiki miso zadovoljni s tem, kar dela strankino vodstvo in vlada. Nekateri so ostali zvesti čistejšim naukom komunizma iz prejšnjih let. Taki so žalibog v stranki manjšina. Godrnjajo, a pomagati ne morejo. Skušali so že delati, vsakovrstno propagando proti vodstvu stranke, toda uspeha .so imeli bore malo. Ljudstvu je bolj všeč «nova ekonomska politika«, nego še nepozabljene strahote in morije, združene z gnusnimi čini razuzdanosti, ki so I jih počenjali boljševiki prva leta. Zato o-poziicija nima zaslombe v tnarodu, ampak le v nemških bukvah, ki ostanejo bukve, četudi jih je napisal duhoviti Karl Marx ali kdo njegovih. Na 15. zboru boljševiško stranke to jeseni so možje iz opozicije dobili besedo in govorili. Govoril je Kamenev. Dokazal je v svojem govoru, da republika ni več socialistična, ampak liberalna; na,padel je kulake in n ep. man e. Tudii čez kmete je'zabavljal. Dejal je, da bi morali kmetje molčati pri vodstvu državnih zadev, kajti dokler bo kmet imel besedo, ne bo nikoli prišlo do socializma. Kamenev je s svojim govorom ostal osamljen, stranka jo glasovala proti njemiu in- njegovim prijateljem. Kljub temu, da st, tako slo vesno pokopali komunistične teorije, so vendar boljševiki pokazali državniško modrost. Opozicionalcem, so velikodušno prizanesli ter jim dodelili razne častne službe, seveda le take, da možje ne bodo mogli delati propagande za komunizem. Sam1 Kamenev n. pr. pojde v Rim kot poslanik republike pri kraljevini I-taliji. Zunanja politika. Na razvoj notranjih razmer v Rusiji je vplivala kajpak tudi vnanja politika, razmerje do drugih držav. Rusija je naravnost velikanska in zato mora imeti oči ma vse kraje. Udeležena je na pr. močno pri homatijah .na Kitajskem. Tam se bore za vpliv vse svetovne države: Japonska, Amerika, Anglija, Francija. Da lažje obvladajo obširno ;in bogato Kitajsko, netijo imied Kitajci razdor. Na Kitajskem ima vsak general svojo stranko, svojo državo in svojo vojsko. Ti generali se med seboj vojskujejo brez prestarimi in pustošijo deželo. Vsak od njih bi rad postal kitajski cesar ali predsednik republike v Pekingu, pa vsi ne morejo. Videč to razdrapanost med Kitajci in na drugi strani čuječo medsebojno zavist velesil, znala je Rusija podpreti kitajsko nacionalno gibanje. Središče tega gibanja je milijonsko mesto Kanton na jugu. Gibanje gre za tem, izgnati Evropejce, oziroma vzeti jim vse predpravice, katere so jim dozdanje cesarske im republikanske vlade v Pekingu dovolile. To gibanje proti tujcem ima mnogo zaslombe med narodom, razpolaga z močno armado in vel e Vlasti so v skrbeh, kaj bo, če se ta Brdavs ne ukroti. Vedo namreč, da je zadaj dolga roka moskovske vlade. Rusija želi sploh združiti vse azijske države v eno veliko zvezo proti angleškemu carstvu in Društvu narodov. Med azijskimi državami uživa velik ugled Turčija, ki načeluje vsemu mohamedan-skemiu svetu. Zato si Rusija veliko prizadeva za prijateljstvo lin zavezništvo Turčije. Nedavno sta se v tale namen sestala v Odesi ruski vinanji komisar Či-čeriin ter turški vnanji .minister Tevfik Ruždi beg. Kaj sta sklenila, nista jasmo povedala, toda Anglija se močno vznemirja sluteč, da hočejo skleniti splošno azijsko zvezo na njeno škodo. Pri tem pa Rusija ne zanemarja politike v Evropi, čičerin že aopet potuje po glavnih mestih in bo imel gotovo zelo važne opravke v Parizu. Zadnjo čase po- ročajo listi, da se je začela ruska poli-tika bližati tudi Jugoslaviji. Skoro dvoma o temi, da si jo hoče pridobiti v zavezništvo proti Rumuniji, s katero ima Rusija neporavnan račun za deželo Besarabijo. JUGOSLAVIJA. Dne 23. januarja se bodo vršile po Jugoslaviji volitve v «oblastne skupščine« ali deželne zbore. Slovenija je razdeljena na ljubljansko , in mariborsko oblast. Prva šteje 53 članoT oblastvenega zbora, dnuga G3. Vsako o-krajno glavarstvo voli zase. Na 10.000 prebivalcev pride en član, če pa ostanek preseže 5.000, voli glavarstvo še enega člana. Število mandatov določi upravno sodišče v Celju. Prišlo bo to pot n8 Ljubljamo-mesto 5 mandatov, Ljubljano-okolico 7, Kranj 5, Novo mesto 5, Krško 5, Kamnik 3, Litija 4, Kočevje 4, Brežice 3 ,Laško 3, Logatec 3, Radovljica 3, Črnomelj 2. Ljubljanski oblasti je priključeno tudi hrvaško glavarstvo Kastav, ki pošlje enega člana v ljubljanski oblastni zbor. V mariborski oblasti volita mesti Maribor 3, Celje 1. Drugi okraji se razdele sledeče: Celje brez mesta 5, Ptuj 7, Šmarje 5, Sloveinjgradec 3, Maribor levi breg 5, Maribor desni breg 5, Gornjigrad 2, Konjice 2, Ljutomer 3, Doljnja Lendava Murska Sobota 5, Prevalje 3, Medjimur-ska okraja Prelog im Čakovec po 5. Kandidatne liste se morajo vlagati od 9. do 25. dne po razglasu v ((Službenih No-vinah« 25. novembra, je torej rok za vlaganje kandidatnih list od 4. do 20. decembra 192G. Liste se vlagajo pri deželnih °-ziroma okrožnih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Volivni imeniki za volitve v oblastvene zbore so isti kakor za volitve v narodno skupščino. 14- dni po razpisu je še mogoče volivne imenike popravljati. Volišča so za te volitve ista kakor za zadnje volitve v .narodno skupščino. Predsednike posameznih volišč določi upravno sodišče vsaj 15 dni pred dnevom volitev. Volivno pravico imajo vsi moški, ki so: 1. šest mesecev nastanjeni v občini? 2. ki so do dneva razpisa volitev dovršili 21. leto in 3. ki so jugosl. državljani ali vsaj Slovani. Uradniki, duhovniki vsi javni nameščenci se vpisujejo Y volivne imenike one občine, v kateri stalno žive brez ozira na to, kje prejemajo plačo in ali je m jih ' službovanje zvezano s potovanjem. Ti imajo volivno pravico, če so bili na dan razpisa volitev v občini, brez ozira na šestmesečno dobo. Fantje, ki so odslužili vojake, morajo biti vpisani takoj, ko odslužijo svoj rok v tisti občini, v kateri so bivali pred odhodom v vojaško službovanje. Šoferjevo pismo Za milanski katoliški dnevnik «Italia» so se nabirali daleč okrog prostovoljni doneski. Tudi francoski katoliški dnevnik «La Croix» je to stvar priporočal-Pokrovitelj cele akcije pa je milanski kardinal-nadškof. Le ta je prejel sledeče pismo iz kraja Les Falaises v Franciji z d.ne 7. oktobra 1.1.: ((Eminenca I Bral .sodo v današnji «Croix» Vaš poziv, naj priskočimo na pomoč katoliškemu dnevniku (dtalia«, in čast mi je, poslati Vam svoj skromni donos ubogega katoliškega delavca. Jaz sem navaden šofer tu v Franciji. Izgubil sem bil vero in živel dvajset let ločen od Cerkve. Dnevnik «La Croix>’ me je zopet za Boga pridobil in zato sem francoskemu in tujemu katoliškemu časopisju tako hvaležen, da smatram za svojo dolžnost odzvati se pozivu V. Eminence, četudi me poznam ne Vas, ne Milana, no Italije. Toda «L’ Italia« je katoliški list in katoliško časopisje je P° mojem mnenju najuspešnejše srod.stvo z« rešitev duš ... Eminenca, jaz poznam moč dobrega časopisja .iz lastne skušnje. Pravi katoliški časnik je svetilka, ki gor^ nad domačim ognjiščem in razsvetljuj® glave in srca ... E. Garale«. V Mehiki Se tni miru. Zdi se, da je preganjanje pri kraju, a to le zaradi tega, ker vlada pazi, da inozemstvo ne izve ničesar. Kulturni hoj še traja itn oster je ta lx>j, huda preizkušnja za katoličane, ki pa se zadrže nad vse odločno in neustrašeno. Mnogo velja katoličane ta njihov močan, energičen odpor. Ječe se polnijo vsepovsod. Kdor zine kako besedo proti režimu in ga sliši detektiv, ki jih je vse polino, je precej ob svobodo. Prav zavedne »o katoliške Žane, katere marljivo sodelujejo pri vseh katoliških akcijah za o- svobojenje. Pastirje so pregnali, a ljudstvo, čeprav razkropljeno, še ni pozabilo na molitev, ni zapustilo cerkva, marveč jih brani kot svoje narodne svetinje. Jezus se je umaknil, zbežal je iz njih pred zasledovalci, a vendar ,so še ostale svete podobe in križ je tudi ostal. Kako se polnijo ta prazna svetišča, koliko goreče molitve se dviga v njih proti mehu. En sam primer: 12. oktobra je kila obletnica kronanja Naše ljube Gospe v Guadalupi. Dvanajst tisoč ljudi je prišlo — bosih 'in peš v Marijino svetišče. Romarska množica je sama o-Pravila slovesnost; molili so rožni venec in prepevali Marijine pesmi. Javne službe božje ni bilo seveda, saj miso imeli duhovnika. Zato so pa sami na dostojen :na-čiin proslavili praznik varuhinje mehi-kanske dežele. Policija je šikanirala ro-niarje ,na vse mogoče načine, vsakega »6 namreč natanko preiskali, če nima morda orožja s seboj, a kljub temu se je narod zbral v sijajnem številu. Aretacije se vrše dan za dnem, sodišča pridno razglašajo obsodbe. Saj ni treba, da bi se človek kaj hudo pregrešil: kdor hoče izdajati verski časopis ali sploh kaj takega natisne, kdor deli propagandne letake, kdor sprejme duhovnika pod svojo streho, in morda ta celo mašuje v njegovi hiši, kdor je član «Zveze za obrambo vere«, tega hitro prime roka «pravice». Konec oktobra .so samo v mestu Agnas a-retirali več sto oseb naenkrat. Kakor za časa rimskih cesarjev, ki so se posluževali pri preganjanju kristjanov številnih vohunov-delatorjev, tako se dogaja tudi zdaj pod gospodom Callesom. Policijska oblast tekmuje z vojaško, kdo bo več ljudi zaprl — tam ima namreč vsak to pravico, da je le brezverec to i-ma kako državno službo. Ker so izgubili vse vso j e šole, bi radi mehiški katoliki pošiljali svoje otroke v tuje katoliške šole, a tudi to seveda fra-masonom ni po volji. Tako je bilo zadnjič aretiranih 80 deklic, ki so potovale v Ameriko z namenom, da ondi študirajo v katoliških zavodih. V Mehiki se dogajajo tudi zgledi junaškega izpričevanja kakor v prvih stoletjih krščanstva. Tak dogodek poroča zanesljivi «Osservatore Romano«, ki ima vkljub mehikanski čuječnosti marsikatero izvirno poročilo od tam : Dva mladeniča Manuel Melgarejo in Joahim Silva, prvi 24, drugi 17 let star, sta bila v Zamori aretirana kot propagandista «Zveze za obrambo vere«. Starejšega Melgarejo so hoteli vojaki prisiliti, da bi zaklical: kživijo Calles !». On pa je zaklical: «Živio Kristus Kralj !» Dolgo so ga pestili, a se ni podal. Začeli so mu rezati use.ša košček za koščkom. V bolečinah in krvi je še vedno klical: «Živio Kristus Kralj !» Tedaj so mu izrezali jezik. Mlajši Silva, ki je vse to videl, se je vrgel prijatelju na prsi in ga objel tako krčevito, da ga niso mogli odtrgati proč. V tem objemu so oba ustrelili kar tam. Nove k Sirarstvo. Spisal Antoin Pevc, državni mlekarski! inštruktor. Izdala Zadružna zveza v Gorici. Založila Katoliška knjigarna v Gorici. Velika knjiga obsega 286 strani, 132 slik. Evo naslove glavnih poglavij: Mleko za sir. Gretje mleka. Zasir-jenje. Obdelovanje strdi. Predsirjenje. Do-grevanje. Sušenje. Dviganje drobljenca. Stiskanje sira. Soljenje sira. Zorenje sira. Bolezni in napake sira. Izdelovalni predpisi raznih vrst sira. Zvara. Mehki siri. Poltrdi siri. Trdi siri. Siri z ovčjega mleka. Kozji in, drugi siri. Beljakovinski siri. Gospodarstvo sirarn. Suho mleko. Dobava zgoščenega mleka. Izdelava mlečnega -prahu. Izdelava mlečnega sladkorja. Kazein. Mlečni kamen. Zdravila in živila. Sir v škatljicah. —. Cena knjige : nevezana 20 lir, vezana 23 lir. V Jugoslaviji cena ista. Preračun lir v dinarje po dnevnem kurzu na dan prodaje. Dobiva se v Gorici v Katoliški knjigarni, pa tudi po drugih knjigarnah v Italiji in Jugoslaviji. A. Kunze-Trst Via flegli Hrtisli. 3 prodaja šopkov,. vencev in bouquets lastnega izdelka po konkurenčnih cenah. Okraski za rakve, pajčolan, pogrinjala in vse druge potrebščine za pogrebe. Na željo se pošljejo ceniki. ■■■■■■■■{■■■■■kan ■■■■■■■■■■■■ ETERNIT Zaloga - TRST sa Je preselila v VIA TRENTO STEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi.) Shranite naslov I Kaj nam z dežele pišejo TOMAJ. Upamo, da se bomo sedaj oddahnili in v novih razmerah svobodneje in lažje dihali. Novo občinsko upravo čakajo težke naloge. Urediti bo treba občinske račune menda za več let nazaj. Občinski davki, ki nas tako neznosno tlačijo, upa-too, da se bodo sedaj zmanjšali in pravično po premoženju in sploh plačilni zmožnosti razdelili. Naša «borštna» pota Po zadnjih nalivih razrita, kriče po popravi. Pot. od Kala v cerkev menda še hi bila tako razdrta. Tabla z napisom "Županstvo«, ki je ob času revizije izginila s pročelja občinskega urada, naj ki se zopet postavila. Upamo, da se bo baš komisar, ki je v kratkem času svojega bivanja pridobil s svojo prijaznostjo našo simpatije, lotil teh težkih nalog. Občani pa ga hočemo podpirati in skupno sodelovati v javno blaginjo naše občine. Tomajec. Hrušica v istri. Naša župna cerkev je še vedno zaprta, ker grozi, da se poruši. Strop je ves podrt. Služba božja je v mali cerkvici sv. Vida. Pozimi nam bo to zelo narobe hodilo. Kakor čujemo, je g. župnik podvzel Pri oblasteh vse potrebne korake, da se »Ključem« je «pil», ki mu pravimo «Sv. Križ pod Ključem«. Tudi ta je zidarske poprave potrebe®. Nabavili Se mora tudi novo razpelo; staro razpelo je baje neki neznanec polomil. — Ceste so tudi močno razdrte, zlasti še po zadnjem deževju. Tudi za te je videti, da se župan malo zajemlje. Če ne ve in me more takih reči urediti, maj pa kdo drugi prevzame čast iiD breme županovanja. — Cerkev ima 2 starešina in 2 namestnika. Ne bomo rekli, da svoje dolžnosti ne izpolnjujejo, toda lahko bi jo še bolje. Morda Vpišite se takoj v Goriško Mohorjevo dražbo I ZANIMIVOSTI. Dobrotnica revežev. Z zlatimi črkami bo zapisano v zgodovini krščanske dobrodelnosti ime plemenite gospe Doroteje Chopitea. Rojena je bila v ameriški republiki Čile, živela pa je največ im tudi umrla na Španskem leta 1891. Bila je mnogokratna milijonarka, razdelila pa je tekom let večinoma vse svoje premoženje raznim katoliškim dobrodelnim ustanovam. Sezidala je: 3 samostane, 1 dom za uboge, 1 zavetišče, 1 vzgojevališče za deklice, 1 dom za revne delavke, 1 dečji dom, 1 otroški dom, 1 dom za študente in obrtne gojence, 1 jH>hiiB.ni<*>, postajo v rojst- nem kraju Talca v Čile, 1 zavod za varstvo služkinj, 1 mladinski dom itd. Sezidala je več cerkva, mnogo katoliških ljudskih šol in v obilni meri je prispevala za rasne misijone. Poslednje njeno večje delo je bil neki salezijanski samostan, za katerega je dala zadnji denar, ki ga je bila namenila za svoje končne dni življenja. Rekla je: «Ljubi Bog hoče, da naj bom revna, naj se zgodi Njegova volja«. Umrla je kot svetnica, in uvedeno je že postopanje, da ise Doroteja Chopitea proglasi blaženim. Kaspijsko jezero se suši. Nikoli ni bilo Kaspijsko jezero tako r SOBE HOE Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordinira v Trstu vla H. R. Imbrlanl 16, III. (Prel vla S. Glovannl) L od 9-12 In od 3-7. =dLl^^=EK fa-.. ._.£== bi bilo koristno, da bi manj časa posvečali pijači im gostilni; saj ne da morda plUvo kakor letos. Vodna gladina se je kake nerodnosti uganjajo, a vendar bi | y čaau od Jeta 1918 do iSedaj M1ižaln sko-bilo za njih častno službo bolj primerno, I m za dv&. m6tra Xo dejstvo končno v e-če bi svojim nalogam posvečali več po-j 1javno dokazuje, da ni odvisna globina zomasti. j jeze,ra od dežja in one množine vode, ka- PODGRAD. j ero prinaša Volga. Merodajno jo stalno Zadeva novega pokopališča se je po- teletom,ično višanje vzhodnega dela obale, mahnila za korak naprej. Kakor smo že Najhujše je, da se zvišuje obala neenako-dnv.no sporočili, je občina sklenila zgra- merno. Na Apšeronskem polotoku blizu diti pokopališče ob cesti med Podgradom _ j-namega Bakuja je morje n. pr. vedno in Račicamii na «C.igninišču». Tla ,so last vaške zadruge; zadrugarji so bili takoj •skraja voljni odstopiti odmerjena tla v last podgrajski cerkvi. Občina pa je vztrajala pri zahtevi, da se lastnina pre- župna cerkev popravi. Patronat ima piše na občino. Nekaj časa so se prere- namreč ‘vlada in (njej pritiče skrb za vzdrževanje cerkvene stavbe. Medtem pa slišimo druge glasove. Neki krogi v 1‘od gradu so začeli delovati na to, naj hi se župnija v Hrušici ukinila ter prenesla v Podgrad. Nimamo nič proti temu, če se v Podgradu ustanovi samostojna župnija, toda naša starodavna Hrušica vendar ne sme postati zavržena podružnica. Prosimo odločilne činitelje, naj v H veliki reči ukrenejo tako, da bo na Vse strani prav. Ricmanje. Naše javne zadeve. Tudi naša vas i-tna svoje zadeve, o katerih bomo kaj htalega, a potrebnega, rekli. Naše župnišče kaže par let .sem potrebo zidarsko poprave. Dolžnost pritiče vaškemu županu, da pri občini izposluje to popravo, pa on se za to ne zmeni. — Pod kali, slednjič pa je bil sklican «komun», na katerem so vsi navzoči pritrdili komisarjevi zahtevi. Upamo, da bo sedaj komisar hitro podvzel nadaljne korake, da pridemo konečno do svojega pokopališča. Poravnajte naročnino ! ■ ■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ib inv; Primarij kirurg sanatorija Villa S. Giusto in občinske bolnišnice v GORICI Dl. LOIIE W\i prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, sprejema vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. ^V.\\W,V\\WAWW.VWVVVUVWlV.Wmf.W' MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrooio. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar. Trst . Via Uno Polonin 5. 25 cm bolj plitvo kakor v Petrovsku. O-blasti so pričele natančno beležiti nadaljnje izpremembe ,morske gladine, ki bodo imele jako žalostne posledice za kaspijsko paroplovbo. Človeška brezpo-močnost je tembolj očitaa, ker m.i imela Volga žo več sto let toliko vode kakor lani. Zdaj po treh mesecih povodnji je še vedno za 3 m višja od normala in le počasi nazaduje. Splošne izgube od letošnje povodnji ob Volgi znašajo čez šest milijonov rubljev (3 mil. dolarjev) ! Kako so spoznali mrliča. Nedavno so v Vidmu odkopali truplo mažarskega vojaka So m me rja. Družina lluss pa je trdila, da je to truplo enega (njihovih. Težko je bilo dognati resnico: o ba sta bila po šarži narednika v istem polku, oba zadeta od krogle v glavo. Celo zlat zjob sta imela oba. Ločila pa sta (Se po veVi. IIuss je bil jud, a Sommer katoličan. Med koščicami prstov so našli rožnivenec to tako so vedeli, da je izko pano truplo res Sommerjevo. Izročili so ga materi, da ga je peljala ▼ ogrsko domovino pokopat. ČISTILO ZA ZOBE »Ideal«, sestavljeno ir. močnih snovi, izvrstno razkužuje uata, odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno, ovira gnitje. Ičdor ga pravočasno upo-arblja, prepreči vnetje čeljusti to ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do- 40 kapljic na Vi 1 vode in se izperejo usta. Čs močno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideala» na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki i-majo pokvarjene zobe to same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in frua, pasta. Ima tla okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen, razkuži usta in jih prijetno osveži, — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciierat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «Ire