Šolstvo v ljubljanski oblasti, (Nagovor prosvetnega inspektorja dr. Drag. Lončarja ns nadzorniški konferenci d«e 15. in 16. maja 1929.) Gospodje nadzorniki, ob pozdravu bi hotel cbenem izpregovoriti nekaj bescd o smtrnicah vzgoje in pouka na osnovnih šolah. Vsi smo šli zadnja leta skozi ogenj pre» izkušnje; upam, da smo jo prebili, ne da bi bili dcbili ntzaccljive duševne rane. Smer, kl smo jc začeli 1926. leta ni samo pravilna, marveč je naravnost odr;šilna za šolo in uči* teljstvo. K'.r je pretrgala z dolgoletno na« vado, ki je zašla že v grdo razvado, je umevs no, da še ni pcpolnoma prtvzela vsega uči» teljstva. Med zadnjimi strcsljaji bolnega organizs ma, ki mu preti neizogibna smrt, je n. pr. sklep kočevskega učit..ljskega društva protf objavi moji »Poslanic« v »Učiteljskem To^ varišu«. Ni moja krivda ako moji predniki niso delali tega, da bi bili,objavljali svoja nacela, po katerih so se hoteli ravnati; toda vsak gospcdar, ki je pameten in vesten, si nartdi načrt, da ga potem skuša uveljaviti, a jaz naj bi sc dal voditi od dncvne slučajnosti? Danes imiim v marsičem zadoščenje, ko s.m napovedoval bodočnost, ki prihaja. koli* kcr fe.1 ni prišla ž. med tem. Prelomil sem s tradicijo, da bi bil eksponKnt stranke za pos sameznike, ampak sem skušal biti eksponent ngroda in države zs? stan. Žel sem deloma ne=> hvaležnost, kar mi je bila pa tudi življenska :^r;dobitev "ker morem voditi svoj poss^ pra» vilno samo tedaj, čc. poznam ljudi takšne, kakršni so, a ne, kakršr.'. se delajo: psiholo=> fij; rodi psdagogijo. Ni izključeno, da je med kočevskimi učiteljskimi »protestanti« tudi kdo, ki se ima zahvaliti za svoj sjdanji položaj načelom moje »Poslanice« a nastopa sedaj, ko je nai varnem, proti tem račelom. Na drugi strani bi mi bilo pa všeč, ako bi se o tem aJi onem vprašanju vnel razgovor. kar bi bilc gctovo koristno. Toliko za uvod. Gospod}. nadzorniki, naša osnovna šola bodi nacionalna in socialna. Svoj narsščaj moramo vzgajati tako da mu širimc cbzorje na podlagi domače zemlje, domačegE jezika in dornače zgodovine. Spoznavati je treba najprej sebe, t. j. Slovence v zvizi s Hrvati in Srbi: ne v raztresenih podrobncst'h. am* pak v zaokroženi celoti. Naša šola je držsva na, t. j. posvetna in ta njen značaj moramo braniti. Ne iščimo sicer po ncpotrebncm spo* rcv z zastcpniki cerkv;; toda morebitno po zakonu neosnovano vpHvanje ali celo posku= šanje, da bi spravili šolo in učiteljstvo v ne« kakšno podrejenost, moramo zavračati. Vsak ¦r.aš nastop pa bcdi izvršcn v dostojni.obliki: sttnovska skupnost in osebna pravilnost nam bodita merilo. To nu velja samo za posvetno učiteljstvo, annpak tudi v enaki mcri za du« hovnike — katcbste. Naša osnovna šola bcdi socialna, kar pomeni da mora biti v zvezi z življenjem in priprava za življsnje. Skoro vsi — nekateri manj, drugi bolj — smo preveč šolarski, t. j. nrcveč abstraktni in formalistični. Potrebus ismo korenite rteforme v vsebini in njenem podajanju. Snovno se moramo okleniti tiste zcmlje in tistega ljudstva. ki jima pripadamo: po mestih in trgib obrtno^trgovsktga, po ins dustrijskih krajih dclavskega \n po vaseK kmučkega sloja, kakor bo določil tudi novi zakon c osnovnih šolah. Zato so tudi šolski vrtcvi brezpogojno potrebni in učitdjsgospo= dar je brezpogojna zaht.va po naših kmetih. Že svoj čas je izštl odlok velikega župana, da se bo gospodarsko delovanje učitelja upo' števalc pri njegovi kvalifikaciji. Isto velja s primerno izpremembo za učiteljice po našiti kmctih. Korak v tej smeri bo v novem za= konu za osnovne šole odprava .posebnih uči* teljic za ženska ročna dela kakor je tudi pcdpiranje gospodinjskih tcčajev. Metodično moramo pobijati neprimerno muhanično obremenjevanje spomina in gojiti v prvi vrsti razsodnost na podlagi lastnegn dcživljanja, mišljcnja in čustvovanja; zato bomo učili po načelih delovne šole, kolikor in kjer je to mogočt. Gospodje nadzorniki, učittljski pokhc že ni lahek sam po sebi, a ga ponekod otež* kočujejo še posebne okolnosti: .oddaljenost od prometnih zvez, hribovitost bzemlja, ne» zdravi šolski prostori in nezdrava učiteljska stanovanja. Pravi pionirji omikt- so učitelji in učitcljice po malo znanih gorskih ali na* rodno ogroženih encrazrednicah in dvoraz* rednicah ako vrše svoj poklic vestno. Njim morata veljati vaša posebna ljubezen in skrb. Vsak vaš obisk jim bodi praznik. ki naj jim prinaša bodisi odkrito pohvalo kot plačilo za težko delo, bodisi prijazno navodilo kot pobudo za nadaljnje vztrajanjc. A to še ni dovolj. Po nekaj letih zlasti še, ako vrše poleg šolsktga tudi kulturno in gospo* darsko delo izvcn šole, jim grc boljši služ* beni kraj. To zahteva pravičnost, ki ni ena» kost, i-mpak sorazmemost dela in jela. Se« veda se ravna človeška narava rada po kav* k?škem prcgovoru, ki pravi: »Kdo naj dclar Ti in jaz. — Kdo naj jc? Jaz in ti.« Nadzor* ni.ki morate imeti pred očmi pos:bno to uči« ttlistvo ter mi prilično poročati o njem, oziroma predlagati njegovo premestitev v bclj« še službenc kraje. Doscči moramo polagoma to, da ne bodo po takšnih samotnih enoraz« rednicah in dvorazrednicah 'učiteljice=zač.t* nice, ki se lahko nravno in zdravstveno po* gubljajo, a po možnosti tudi nc učitelji^za' četniki. Velika pedagoška in socMna ovira, ki cncmogočujc uresniče.nje t<e pravičnosti v šolski službi so one poročenc učiteljice, ka= terih zakonski drugi niso učitelji. Prvi korak do izboljšanja teh razmer je storilo ministr= stvo prosvctc s svojim letošnjim odlokom. po katerem naj skuša tudi možnmidnik do» seči svojo pr,mestitev tja, kjer učiteljuje njcgova žena. Druga stvar, ki bi se je hotel dotaknih, je vedenje učiteljstva v šoli in izven n]e. Množe se primcri nepravilnega poslovanja s tujim denarjem, pretepavanja šolske mladine in medsebojnega naga.ianja. Disciplinsko po-verjeništvo v Ljubljani je zato sklenilo, da bomo v »Uradnem listu« brez imen objav= ljali pravomočne razsodbe, o katerih naj bi učitcljstvo razpravljalo na svojih rednih konferencah.* Ob tej priliki poudarjam, da bi moglo učiteljstvo veliko svojih prit&žb po= ravnati samo, ako bi bilo dovolj stanovskc skupnosti in osebne pravilnosti. Kjir bi se pa to ne moglo zgoditi zasebno, preostaja še konferenca. Tam je uradna prilika za med^ sebojne razgovore v dostojni obliki,- ki jih more potem po potrebi končno rešiti pristojni nadzornik brez posredovanja discipli' narn:ga poverjeništva. Šolski upravitelj mO' ra biti nepristranski, da dopušča besedo vsa= komur. ki razpravlja stvarno o dnevnem redu, a učiteljstvo ne sme bežati pred raz* govcrom in odgovornostjo. Konferenca, kl je izpolnjena s samimi formalnostmi, a s.1 sicer njeni člani pritožujejo drug proti dru> gemu v načelnih in csebnih vpraSanjib, ne daje prave slike delu in dušsvnosti učiteljstva. Toliko n načelne strani; pri posameznih točkah dnevnega reda bom podal konkretne predloge. Konferenca nadzornikov js sklenila, naj bi s; to objavljalo z okrožnicami sreskim po* glavarstvom, ki bi dalje naznanjali šolskim upraviteljstvom, da pride predmet pred učitcljsko konferenco, kaj je potem disciplin« sko povcrjeništvo tudi sprejelo.