Zaradi slabega vremena se je začetek letošnje košnje zavlekel. Zato kmetovalci hitijo in izkoriščajo vsoto urico lepega vremena. V taki naglici so jim kmetijski stroji veliki pomočniki. Leto XXVIII. Številka 49 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 27. VI. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Mladina in vojaki na proslavi v Begunjah Potrebe po varstvu preraščajo hitrost gradenj V okvir osrednje gorenjske proslave v počastitev 30-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom, ki bo 4. julija v Begunjah, se bodo s prireditvami in akcijami vključili tudi mladinci radovljiške občine in vojaki. Ze v četrtek, 3. julija, bodo z zbirališča pri osnovni šoli Staneta Ža- Vojaška vaja na Gorenjskem Sinoči se je na področju Gorenjske začela vojaška vaja poveljstev štaba gorenjske cone, na kateri sodelujejo rezervni starešine iz vseh petih gorenjskih občin. Namen vaje je urjenje poveljniškega kadra, preizkus sistema zvez, preizkus sodelovanja z zaledjem ter sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami, odbori za ljudsko obrambo, krajevnimi skupnostmi ter enotami JLA. Več o vaji bomo poročali v sredini številki Glasa. -jg Teden Komunista v Kranju Tribuna v straZiSču — Ob proslavljanju 50'1-etnice pisane partijske besede proslavljajo teden Komunista v Kranju od do 28. junija. V ponedeljek je bila v Kranju že tribuna članov zveze komunistov slovenske čevljar-ske oziroma obutvene industrije. Popoldne tega dne pa je v avli občinske skupščine član CK ZKS Vinko Hafner odprl posebno razstavo. " sredo zvečer je bila v novem prizidku osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču tribuna o krajevni skupnosti kot jo opredeljuje nova ustava, in 0 nalogah komunistov. Na tribuni so med drugim sodelovali Slavko Malgaj, Predsednik občinske konference socialistične zveze Kranj, Ivo Miklavčič, član predsedstva občinske konference SZDL Kranj, Savin Jogan, član republiške konjmrence SZDL in drugi. Razpravljali so o uresničevanju Ufftavne vloge v krajevni skupnosti, o delovanju delegatov, delegacij in povezovanju le-teh s krajevno skupnostjo, nadalje o povezovanju krajevne skup-^osti s TOZD in OZD, o razreševanju socialnih problemov, financiranju *rajevne skupnosti, splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti in 9.Povezovanju mestnih krajevnih skupnosti. Osrednja prireditev ob tednu Komunista v Kranju pa je bila sinoči v dvorani kina Center. Medobčinski Sl}et ZK za Gorenjsko in komite občinske konference ZK Kranj sta pripravila Ustni časopis Komunista. Poleg komunistov s cele Gorenjske so se te prireditve udeležili tudi predsednik CK ZKS Franc Popit, predstavniki predsedstva CK ZKS Črne gore, predstavniki uredništva slovenske izdaje Komunista ln nekaterih drugih glasil. Sklepna slovesnost ob tednu Komunista v Kranju bo danes ob 10. uri dopoldne v občinski skupščini. Udeležili se je bodo vsi komunisti iz kranjske občine, ki so člani prek 30 let. Zbralo se bo blizu 300 članov. Na sliki: v sredo zvečer je bila v Stražišču tribuna o krajevni skupnosti. — A. Ž. - Foto: Perdan garja v Lipnici pri Kropi ob 15. uri odšle na orientacijski pohod kolesarske ekipe. Ob 16. uri pa se bodo pri spomeniku NOB v radovljiškem parku zbrali prostovoljci teritorialne enote, taborniki, planinci in drugi člani mladinskih organizacij. Zvršče-ni v štiri čete bodo krenili v Begunje, kamor bodo ob 18. uri prispele tudi tekmovalne ekipe z orientacijskega pohoda. Nato bodo v Krpinu postavili in uredili mladinski tabor. Ob 19.30 bo v taboru slavnostna prisega s kulturnim programom in družabnim srečanjem ob tabornih ognjih. Na praznično jutro, 4. julija, bodo pred osrednjo slovesnostjo okrasili grobišča na grobovih talcev v Dragi in v Begunjah. Ob 9. uri pa se bodo vključili v povorko in nato skupaj s teritorialnimi enotami sodelovali Nadaljevanje na 2. strani RAZPRODAJA Potrebe po otroškem varstvu naraščajo v kranjski občini tako skokovito kot le še v malokateri občini. Trenutno je v predšolskem varstvu nekaj več kot 1900 otrok ali skoraj 26 odstotkov. Sem je vštet tudi VVZ Golnik pa vsi oddelki predšolskega varstva pri osnovnih šolah in pa vrtci VVZ Kranj. Ze nekaj let zapored pa morajo vrtci in to načeloma mestni vrtci odklanjati vpis novih otrok in tako ostaja poprečno okoli 400 prošenj zavrnjenih. Vrtci na podeželju pa niso niti prenatrpani kot mestni, razen tega pa lahko brez posebnih omejitev sprejemajo nove otroke v varstvo. V samem mestu pa je situacija seveda drugačna. Konec maja so komisije pregledale okoli 680 prošenj za sprejem v vrtce, od tega so jih morale zavrniti kar 477. »To je tako velika številka, da smo kar okle- vali obvestiti starše, da njihov otrok ni bil sprejet v vrtec,« pravi direktorica VVZ Kranj Ančka Gaš-peršič. »Vemo, da je med odklonjenimi otroki tudi veliko takih, ki so potrebni varstva, in to zelo potrebni, toda letos je položaj tak, da prostora enostavno ni. Posebno hudo je v novem stanovanjskem naselju Planina, kamor se dnevno priseljujejo nove družine z majhnimi otroki, za katere pa varstva v dveh vrtcih na Planini seveda ni.« Na Planini je bilo letos odklonjenih kar 280 prošenj za sprejem v vrtec. Tolikšna številka seveda terja tudi rešitve, ki naj bi veljale vsaj začasno. Prostora v novih vrtcih na Planini, gradili naj bi jih prihodnje leto, torej za nekaj časa še ne bo. Nadaljevanje na 16. strani v kleti Globusa oddelek dekorativa pestre izbire ► tapet iz uvoza po znižanih cenah 30 % količine so omejene RAZPRODAJA JU XXV. JUBILEJNI MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 8. DO 18. AVGUSTA Naroč ni k: Mladina in vojaki na proslavi v Begunjah Nadaljevanje s 1 • strani na prireditvi v Krpinu. Zvečer pa bodo spet zakurili kresove. V soboto, 5. julija, dopoldne bo najprej na programu nogometni t urnu- med mladinskimi četami in pripadniki JLA pod pokroviteljstvom občinskega odbora ZZB NOV Radovljica. Opoldne se bo začel tek po begunjskih cestah, ob 15. uri pa mladinski kviz z naslovom 30 let milnega razvoja SFRJ. Zatem bo predavanje za prostovoljce teritorialne enote in proglasitev zmagovalnih ekip in posameznikov v orientacijskem pohodu, kvizu in športnih tek- movanjih. Okrog 17. ure bodo vojaki in mladinci uprizorili napad na tabor in obrambo. Zvečer ob 20. uri pa bo na prireditvenem prostoru v Krpinu slavnostna akademija z naslovom .'50 let v svobodi. V bogatem kulturnem programu kodo sodelovali člani ZSM Radovljica, pripadniki -JLA. slovenski študentski oktet, harnioni-karski orkester glasbene šole Radovljica, pevski mladinski ženski zbor občine Radovljica in prvak opere SNCi Ladko Korošec. Po prireditvi bo tovariško srečanje, v nedeljo pa se bodo mladinci razšli iz tabora. Teden Komunista Teden Komunista so v jeseniški občini začeli praznovati s posvetovanjem o vzgoji in izobraževanju minuli ponedeljek. V zelo plodni razpravi so spregovorili o sedanjem stanju šolskih in varstvenih objektov v občini, o predvidenih novih graditvah ter celodnevni osnovni šoli, še poseben poudarek pa so dali sami vzgoji in izobraževanju v šolah in varstvenih ustanovah. V torek so se na -Jesenicah v Železarni zbrali metalurgi iz slovenskih železarn ter razpravljali o položaju slovenske Metalurgije. Se posebno pozornost so posvetili novinu organiziranju po ustavi. V jeseniški Železarni so med prvimi ustanovili štiri temeljne organizacije združenega dela. vendar je nadaljnji razvoj pokazal, da delavec še vedno popolnoma ne razpolaga z dohodkom in delitvijo, da bi vendarle morali ustanoviti več temeljnih Partizansko srečanje na Mlaki pod Radovljico Zaradi osrednje gorenjske proslave ob 30-letnici osvoboditve, ki bo 4. julija v Begunjah, bo mestni odbor ZZB NOV Radovljica pripravil vsakoletno srečanje ob' dnevu borca že v nedeljo. 29. junija, na Mlaki pod Radovljico. Slovesnost se bo začela ob 13. uri. V ktdturnem programu bodo nastopili godba na pihala DPI) Svoboda Lesce, komorni zbor A. T. Linhart iz Radovljice in recitator j a delavske univerze Radovljica Slav ic a Cesnik in Franci (Vrne. Po slovesnosti, ki se je bodo udeležili tudi vezisti, bo tovariško srečanje s plesom in srečelovom. Igral bo Tončkov trio. poskrbeli pa bodo tudi za partizanski golaž, jedila na žaru in dobro kapljico. Mestni odbor je razen tega pripravil tudi posebne spominske značke, ki jih bodo dobili vsi udeleženci srečanja. J K Kranj Kranj, 26. junija — V dogovoru s Klubom gospodarstvenikov in Društvom ekonomistov Kranj je izvršni svet kranjske občinske skupščine dopoldne pripravil širše posvetovanje o problematiki zaposlovanja v občini. Posvetovanja so se udeležili direktorji delovnih organizacij, predsedniki delavskih svetov in zaposleni v kadrovskih službah. Opoldne pa je bila v Kranju prva seja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Izvolili so predsednika in namestnika skupščine ter razpravljali o delu samoupravne stanovanjske skupnosti v minulem- obdobju in o nalogah ter programu za letos. Sprejeli so tudi statut samoupravne stanovanjske skupnosti ter izvolili izvršilni odbor, poravnalni svet in člane samoupravne delavske kontrole. V sredo popoldne so se na drugem rednem sestanku sestali vlagatelji za izgradnjo turističnega centra Krvavec. Razpravljali so o problematiki gradu je centra. A. Z. organizacij združenega dela tudi v Železarni. V sredo se je zbral aktiv komuni-stov-kulturnih delavcev in razpravljal o kulturi po kongresnih izhodiščih in resoluciji. Plodna in vsestranska razprava je dala dovolj smernic za nadaljnje delo v kulturi in njenemu približevali ju delovnemu človeku. Na sprejetih sklepih bodo kulturni delavci gradili svoja prizadevanja naprej. V četrtek so se jeseniški komunisti udeležili ustnega časopisa v Kranju, -za danes, petek, pa je organizirana proslava ob 50-let niči pisane partijske- besede v Kazini na Jesenicah. S to proslavo bodo na Jesenicah tudi zaključili s praznovati jeni, ki je bilo na železarskih Jesenicah izredno bogato, pestro pO programu in vsebini. I). S. Enotna sistemizacija v Polikemu Na seji delavskega sveta združenega podjetja Polikem, ki je bila pretekli petek v sejni dvorani skupščine občine Kranj, so delegati razpravljali o analizi pogojev za organiziranje delavcev v temeljne organizacije združenega dela ter enotni si-sistemizaciji delovnih mest. V vseh združenih delovnih organizacijah in temeljnih organizacijah v njihovi sestavi bodo izvedli analizo organiziranja delavcev v temeljne organizacije do konca meseca septembra, do konca letošnjega leta pa bodo izvedli enotno sistemizacijo delovnih -mest. Nadalje je tekla beseda o skupnem vlaganju z delovno organizacijo »Iplas« Koper v graditev obrata anhidrid Italove kisline z letno zmogljivostjo 11100 ton, s čimer bo odpadel uvoz te surovine za potrebe industrije barv in lakov. Delegati delavskega sveta so nadalje določili metodologijo pred- ' investicijskih študij in evidentiranja investicij temeljnih organizacij združenega dela ter sprejeli izhodišča za srednjeročni razvoj združe nega podjetja. -fr Radovljica Občinski svet zveze sindikatov Radovljica bo jutri (sobota) v sodelovanju z balinarskim klubom športnega društva Radovljica organiziral tradicionalno občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju. Tekmovanje se bo začelo ob 8.3$ in bo potekalo na balinišču balinarskega kluba. Za to tekmovanje so sirjdi-. kalne organizacije iz radovljiške občine prijavile štiričlanske ekipe. Delegati krajevne skupnosti Bled menijo, da občinska skupščina še ne bi smela sprejeti zazidalnega načrta za Jarše, ker le-ta ni dobro preučen. Menijo, da je treba počakati revizijo urbanističnega načrta Bleda in upoštevati številne pripombe in predloge skupine strokovnjakov pri inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Razen tega menijo, da je na Jaršah najboljše kmetijsko zemljišče in bi zato to vprašanje morala obravnavati tudi kmetijska zemljiška skupnost. A. 2. Škofja Loka V torek. 1. julija, ob 10. uri bo v Škof j i Loki seja občinske konference ZK Škofja Loka. Člani konference bodo na njej ocenili gospodarska gibanja po 4. seji CK ZK Slovenije, spregovorili o dopolnitvah statutarnega sklepa občinske konference ZK Škofja Loka ter poslušali poročilo o stališčih komisije ta družbenopolitične odnose in idejne probleme o položaju in problematiki izobraževanja odraslih v okviru škofjeloške Delavske univerze. Jutri ob 17. uri bo na Goropekah nad Žirmi osrednja proslava ob dnevu samoupravi j avcev za škofjeloško občino. V primeru slabega vremena bo svečanost v dvorani DPD Svobode v Žireh. Po proslavi bo tovariško srečanje. -jg Tržič Danes dopoldne se bo sešel na redno sejo komite občinske konference Zveze komunistov Tržič. Člani komiteja bodo razpravljali o vlogi, delu in prihodnjih nalogah tržiške Delavske univerze, ki deluje v sklopu Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič. Gradivo za zasedanje komiteja je pripravila posebna delovna skupina. Popoldne pa se bodo na komiteju ZKS sestali sekretarji osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK. Razpravljali bodo o stališčih zadnje seje izvršnega komiteja predsedstva Zveze komunistov Slovenije in njihovem uresničevanju v tržiški občini. Ker številne delegacije, predvsem iz organizacij združenega dela, sprašujejo, kako je urejeno določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenih ali imenovanih funkcionarjev ter delegatov, ki se udeležujejo sej občinske in republiške skupščine ter sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, se je izvršni svet občinske skupščine Tržič odločil pripraviti za to vprašanje posebno gradivo. O njem bodo razpravljali na eni prihodnjih sej skupščine. Prav tako so se v Tržiču odločili razpravljati o položaju sodnikov združenega dela. Osnova za razpravo bo družbeni dogovor, ki bo veljal za pravosodne organe. - -jk SZDL '^P^ o spremembah v gospodarjenju 17. junija se je na prvi seji sestal izvršni odbor predsedstva občinske konference socialistične zveze Radovljica in razpravljal o šestih novih zakonih s področja gospodarjenja, investicijske dejavnosti in carine, ki bodo odločilno vplivali na gospodarjenje v prihodnjem obdobju. V razpravi je bilo nakazanih vrsto konkretnih zaključkov, ki jih bodo začeli uresničevati že v prihodnjih dneh. Najprej bodo začeli zbirati podatke za pregled o sredstvih, ki iz gospo- darstva v občini pritekajo za financiranje splošne porabe. Ocenili bodo dosedanje gospodarske in negospodarske investicije v občini in pripravili širšo informacijo za eno prihodnjih sej izvršnega sveta občinske skupščine. O predvidenih ukrepih v gospodarstvu pa bodo spregovorili tudi na bližnjem posvetu z direktorji večjih delovnih organizacij. Posvet bo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami sklical izvršni svet občinske skupščine. JU (-"-N Srečanje rezervnih vojaških starešin Od 2. do 4. julija bo na Hrvatskem peto srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, imenovano »Bratstvo in enotnost 1975«. Udeležilo se ga bo okrog 1200 rezervnih vojaških starešin med katerimi bo tudi 300 Slovencev. Slovenski predstavniki bodo med drugim obiskali Zagorje, Liko in Istro in sodelovali na slavnostnem koncertu v dvorani Vatroslav Lisinski, na slovesnosti v Gornji Stubici, kjer bodo odkrili spomenik Matiji Gubcu in muzej kmečkih uporov v Jugoslaviji, nato pa skupaj z drugimi udeleženci srečanja odpotovali v Kumrovec, kjer bo govoril predsednik sabora SR Hrvatske Jakov Blaževič. Gostitelj prihodnjega zbora bo Črna gora. Napad na naše predstavništvo v New Yorku V ponedeljek zjutraj je pred sedežem jugoslovanske misije pri Združenih narodih v New Yorku eksplodirala bomba, ki na srečo človeških žrtev ni terjala, povzročila pa je precejšnjo materialno škodo. Ostrim protestom jugoslovanskih predstavnikov se je pridružil tudi generalni sekretar OZN Kurt Wald-heim. Domnevajo, da je napad zagrešila skupina skrajne emigracije, ki pri takih dejanjih ne izbira sredstev. Že pred tem so pripadniki skupine žalili našega generalnega konzula dr. Milana Bulajiča in njegove spremljevalce. Edvard Kardelj v Budimpešti, Willy Brandt pri nas V Budimpešto je v ponedeljek odpotoval na krajši prijateljski obisk član predsedstva CK ZKJ in predsedstva SFRJ Edvard Kardelj z ženo Pepco. Na obisk ga je povabil centralni komite madžarske socialistične delavske partije. Tovariša Kardelja in soprogo so na letališču v Budimpešti izredno toplo pozdravili. V torek pa je prispel na dvodnevni prijateljski obisk v Jugoslavijo predsednik socialdemokratske stranke Zvezne republike Nemčije in nekdanji kancler Willy Brandt. K nam ga je povabil predsednik republike Tito. Pred obiskom pri nas se je gost iz Nemčije mudil v Atenah. Praznik samoupravljanja Letošnji dan samouprav-ljalcev Jugoslavije bo posvečen praznovanju 25. obletnice delavskega samoupravljanja. Akt o ustanavljanju delavskih svetov in drugih samoupravnih organov sta podpisala Boris Kidrič in Djuro Salaj. Na osrednji proslavi v Beogradu se bo zbralo okrog 500 delegatov klubov samo-upravljalcev. Ob tej priložnosti bo izšla tudi knjiga »Tito o samoupravljanju«, ki jo je izdala založba Radnička štampa. Predsednik Tito govoril za pariški »Le Monde« Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel pred kratkim na Brdu pri Kranju glavnega in odgovornega urednika francoskega dnevnika »Le Monde« in odgovoril na več vprašanj s področja mednarodnih odnosov in razvoja Jugoslavije. Predsednik Tito je med drugim uredniku Andreu Fontaineu dejal, da so se vsi, ki so spremljali 10. kongres ZKJ, prepričali v odločnost krepitve socialističnega samoupravljanja, enotnosti narodov in narodnosti in mednarodnega položaja socialistične Jugoslavije. \_) zunanjepolitični komentar Petnajst minut čez polnoči je bilo, ko so na stadionu Masava v Lorenco Marquesu minulo sredo, 25. junija, razglasili neodvisnost Mozambika. Pred okrog 30.000 navdušenimi domačini in pred številnimi tujimi delegacijami je portugalsko zastavo zamenjala zastava osvobodilne armade FRKLIMO, topovske salve pa'so svetu naznanile, da se je po 470 letih kolonialnega jarma v Afriki rodila nova samostojna država, že štirideseta po vojni. Dogodek nedvomno zasluži pozornost svetovne javnosti, saj pomeni odločilno prelomnico v procesu razpadanja enega zadnjih klasičnih kolonialnih imperijev na našem planetu. Pomeni tudi konec 11-letnega zagrizenega boja organizacije FRKLIMO, boja, katerega delež v preobrazbi političnega profila Lizbone nikakor ni majhen. In ne nazadnje — pomeni nazoren dokaz učinkovitosti dobro vodenega, strnjenega, enotnega in politično zelo jasno opredeljenega gverilskega gibanja, ki ne pozna notranje razcepljenosti oziroma razklanosti v tri sovražne frakcije, kakršne so spravile v negotovost usodo Angole, prav tako portugalske kolonije. Seveda formalen prevzem oblasti mozambiškemu ljudstvu še ne zagotavlja nebes. Biti sam svoj gospod je huda odgovornost, zlasti če si v tej vlogi popoln začetnik. K sreči Samorra Maehel, 41-letni voditelj FRKLIMO, ni naiven. Dobro ve, da bo po uvodnem zanosu-, po vsesplošnih izbruhih veselja, treba močno zategniti pas ter odločno zagristi v probleme, ki jih je nič koliko. V programu gospodarskega razvoja dežele ohranja trezno glavo in nikjer ne zapada v zaneseno iluzionarstvo. Brez olepševanja in sprenevedanja secira težave ter ponuja rešitev v socialistični ureditvi družbe, v naslanjanju na izkušnje zunanjih vzornikov in prijateljev. Sploh so socialistični odnosi temeljno izhodišče bodoče ustave Mozambika, dokumenta, kjer je nedvoumno rečeno, da vsa zemlja pripada državi in da bodo zasebna podjetja morala spoštovati od vlade postavljene obveznosti. Mozambik si je snel okove Maehellov seznam ekonomskih nalog kajpak dosledno upošteva kruto stvarnost, upošteva nespodbudno zapuščino okupatorjev. V Mozambiku, ki meri 850.000 kvadratnih kilometrov, namreč živi okrog 8 milijonov ljudi. Prevladujejo nepismeni kmetje in nekdanji najemniki-težaki, zaposleni pri bogatih kolonih, v rudnikih in v pristaniščih. Šob; so pravcata redkost; vanje je doslej pošiljala otroke le bela manjšina ter mlada, primestna črnska pol-buržuazija, zrasla ob drobtinicah, padlih z bogato obložene mize petičnih Mozambičanov evropskega porekla. Za nameček mnogi učitelji in profesorji pospravljajo kovčke in odhajajo v staro domovino, ustreznega domačega kadra pa ni. Še slabše so razmere v zdravstvu: zdravnikov je le okrog 100 (torej eden na 80.000 oseb), medtem ko o razpoložljivih ambulantnih kapacitetah niti ne kaže izgubljati besed. Mo-zambičane pestijo bolezni, ki so v razvitih in srednjeravzvitih predelih Zemlje že zdavnaj zgodovina. Nadaljnji problem je pomanjkljivo, izkoriščevalskim potrebam bivših gospodarjev prilagojeno prometno omrežje. Tudi razkošje in v oči bijoči luksus hotelov, palač in vil v glavnem mestu sta zgolj bleščeča pred-straža barakarskega podeželja,, zgolj dokaz kričečih anahro-ni/.mov kolonializma. Toda navzlic udobju se apartmaji v Lorenco Marquesu naglo praznijo, kajti utečeni administrativni aparat portugalskih uradnikov je prepustil vajeti revolucionarjem in odpotoval. In spet bodo frelimovci prisiljeni ugotoviti, da nimajo dovolj usposobljenih mož, ki bi umeli vzeti v roke krmila posameznih služb. Skratka, spisek tegob je dolg kot tropska kača velikanka, zato so jim poklicani napovedali ostro.in neusmiljeno vojno. Kaj pa geostrateški položaj Mozambika? Novopečena so- cialistična država je sosed rasistične Rodezije, katere še'f lan Smith navzlic pritiskom z leve in z desne in kljub sugestijam edinega zaveznika, Voersterje-ve Južne Afrike, ne popušča. Vztrajno zavlačuje in torpedira pogajanja o ustavni konferenci ter noče na posvet v tujino. ANC (Afriški nacionalni kongres) in Britanci, pobudniki blokade Rodezije, postajajo nestrpni, saj dogodki drsijo v odločilno fazo, ko bodo prizadeti prisiljeni opustiti jalove diplomatske manevre. Levo usmerjeni Mozambik pač predstavlja močan protirodezijski adut, zlasti ker je prek njegovega ozemlja Smithov režim doslej transportiral 80 odstotkov uvoženega oziroma izvoženega blaga. Če bi ta kanal presekali, bi Salvsburiju zadali uničujoč udarec. A tranzitne usluge Rodeziji so v proračunu Mozambika nepogrešljiva finančna postavka, nepogrešljivi vir dohodka, ki se mu Lorenco Marques v nobenem primeru ne bo voljan odreči. London zdaj išče izhod v »nadomestni takti-ki«t Machellu v zameno za zaporo meje obljublja premostitveno denarno pomoč, enakovredno gospodarski škodi, nastali spričo usihanja plačil Sinithovih podjetnikov. Mozambik torej z velikimi koraki vstopa v kuhinjo mednarodne politike. Splet okoliščin ga utegne, kmalu postaviti v situacijo, ko bo lahko v praksi dokazal proklamirano anti-imperialistično in antimilita-ristično nrav. 1. Guzelj Premalo OZD ima socialne Komunalne službe V novem domu dr. Franceta Berglja, ki ga je na Jesenicah zgradilo gradbeno podjetje Sava in v katerega se bodo te dni vselili prvi stanovalci, imajo 56 sob ter 120 postelj, moderne družabne prostore, jedilnico in več drugih prostorov, v katerih bodo oskrbovanci preživeli jesen svojega življenja. Med prostori je tudi za zdaj še neopremljena velika knjižnica. — Foto: F. Perdan Letos se izteka petletni program socialne politike, ki ga je skupščina občine Kranj sprejela leta 1972. Vse naloge iz programa so bile izpolnjene, razen tega, da bi se v vseh večjih delovnih organizacijah v občini zaposlili socialni delavci. V občini «p namreč le štiri velike delovne organizacije, to so Iskra* Sava, Tek-stilindus in podjetje PTT, ki imajo uvedeno socialno službo, druge delovne organizacije z več kot 500 zaposlenimi pa te službe še nimajo ali pa socialne probleme v svoji organizaciji rešujejo po svojih najboljših močeh druge službe z neustrezno kadrovsko /asedbo. Skrb za socialno varnost iTelavcev in njihovih družin je vsekakor integralni del gospodarske in poslovne politike organizacij združenega dela. Kljub vsem priporočilom imajo le redke organizacije v občini socialno službo organizirano do take mere, da Kritična ocena V četrtek, 19. junija, so jeseniški komunisti ocenili družbenopolitično stanje v občini — Pospešiti akcije povsod tam, kjer je potrebno in se soočiti s problemi — Čvrsta organizacija z odgovornim odnosom vsakega posameznika je porok za uspešno nadaljnje delo Na zadnji seji občinske konference ZK Jesenice so zelo kritično spregovorili o nekaterih Pomembnejših vprašanjih, kot je uresničevanje ustave, stabilizacijska politika, vzgoja in izobraževanje, šport in splošni ljudski odpor, medtem ko bodo o drugih pomembnih vprašanjih, kot je delovanje družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti, sodelovanje z zamejskimi Slovenci in mednarodno sodelovanje, socialna politika, zdravstvo Ob 30. obletnici osvoboditve Bitka pod Lipanco 53-letni inž. Polde Pernuš z Bleda je danes predsednik radovljiške občinske skupščine. Preden je bil izvoljen za to funkcijo, je bil več let zaposlen v Gozdnem gospodarstvu Bled, aktivno pa je delal v različnih družbenopolitičnih organizacijah. Ze njegova pot v partizane 1942. leta je zanimiva. »Spominjam se, da sem bil s starši že 1941. leta izseljen v Srbijo. Potem pa so starši nekako našli vezo z Ljubljano, kamor smo se preselili. Vpisal sem se v osmi razred gimnazije. Tik pred maturo spomladi 1942 pa so Italijani naredili racijo. Zajeli so me in me hoteli odpeljati v taborišče v Italijo. Pri Verdu so 8. junija partizani napadli vlak in po srečnem naključju sem se takrat rešil in šel v partizane.« Boril se je na Dolenjskem, Notranjskem in Kočevskem dokler sredi leta 1943 ni prišel v udanu vod ene od čet Gorenjskega odreda. 1. julija jih je bilo v udarnem vodu okrog 60 in fantje so imeli nalogo, da gredo v Mojstrano po hrano. Bili so obveščeni, da Mojstrana ni tako močno zastražena, borcem pa je primanjkovalo hrane. »Ko smo ponoči prišli v vas, so Nemci nenadoma vžgali po nas. Menda so dan prej okrepili straže v tem kraju. Tako smo se morali umakniti in smo šele 2. julija popoldne prišli nazaj na Pokljuko blizu planine Javornik. Bili smo utrujeni, vendar sta šla ta večer dva,borca na Bohinjsko Belo. Pri prečkanju ceste Mrzli studenec — Rudno polje pa sta naletela na več nemških kamionov. Vrnila sta se. 3. julija že zgodaj zjutraj je potem nad nami začel krožiti nemški avion. Nekaj smo že slutili, a preveč vznemirjeni nismo bili. Ko pa sta šla Ulčar z Bleda in še nekdo iskat malo stran od taborišča opremo dveh partizanov, so bili Nemci že čisto blizu. Takrat je tudi že počilo. Začeli smo se umikati proti Lipanci.« Polde se spominja, da je preden so prišli do lipanške poti nekaj čudno zašumelo; kot da je ptič zletel iz krošnje. Ko pa so stopili na pot, so padli prav pred nemško zasedo, ki se je nekaj trenutkov prej formirala. Tisti šum so namreč sprožili Nemci. »Dva soborca sta še lahko skočila čez pot, jaz in še nekdo (imena se ne spomnim) pa sva se lahko skrila le za skalo. Neprestano sva streljala in krogle so žvižgale vsevprek. Glavnina naše čete se je med tem umaknila na Lipanco, kjer je padla v obroč, ki so ga Nemci naredili že ponoči. Nama je potem nekako uspelo, da sva se umaknila v gozd, medtem ko so se soborci ves dan 3. julija tolkli z Nemci. 12 borcev je takrat padlo, 16 ali 18 pa so jih Nemci zajeli. Precej so jih postrelili, nekaj pa tudi izselili. To je bila 1943. leta ena najtežjih partizanskih bitk na Gorenjskem.« V spomin na to bitko je danes rta Lipanški planini spomenik, kjer se preživeli borci vsako leto zberejo konec junija. Letos se hod O srečali in obudili spomine na tiste težke trenutke v soboto, 28. junija. Po tej bitki se je udarni vod, čeprav okrnjen, zbral in se oktobra podal na Koroško. Tam se je Polde boril do konca vojne. »Kapitulacijo sovražnika in svobodo pa sem dočakal pri Borovljah, kjer smo pri mostu čez Dravo razoroževali Nemce in domače izdajalce, ki so se umikali. Precej fantov je padlo tudi v tistih zadnjih dneh na pragu svobode, ker se predvsem ustaši niso hoteli vdati.« in stanovanjska politika razpravljali v jeseni. Jeseniški komunisti so na področju uresničevanja ustave dosegli zadovoljive uspehe, posebno v organizacijah združenega dela. V šestih OZD od 21 organizacij so organizirali 16 temeljnih organizacij v gospodarstvu, na področju negospodarstva pa je 26 delovnih organizacij, od tega v dveh organizacijah, ustanovljenih 13 TOZD. Pri tem pa so se prepočasi in zelo formalno organizirale nekatere dislocirane enote in tudi nekatere enovite delovne organizacije. V Železarni Jesenice so sicer izdelali predlog nove organiziranosti, vendar pa ta predlog ne izpolnjuje pričakovanj, saj ne razrešuje bistvenih vprašanj delegatskih odnosov, kolektivnih izvršilnih organov, skupnih služb in drugih. Ozki podjetniški interesi so tudi eden izmed vzrokov premajhne integracijske aktivnosti, saj v občini ni nobenega sedeža sestavljene OZD, medtem ko je več organizacij združenih zunaj občine: Rožca, SGP Sava, Gorenjka, Železarna. Trenutno sta samo Železarna in Kovinoservis pripravili predlog za združevanje. Se precej je problemov tudi v krajevnih skupnostih, saj so nekatere odločno prevelike, razen tega se med seboj slabo povezujejo, po drugi strani pa se kaže pasiven odnos TOZD do reševanja problemov v ki ajevnih skupnostih in njihovega financiranja. Precej problemov čaka komuniste tudi na področju interesnih skupnosti in delovanja delegatskega sistema. Predvsem delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih se še niso povsem povezale s samoupravnimi organi in delovnimi ljudmi, medtem ko je aktivnost delegatov in delegacij v posameznih krajevnih skupnostih precejšnja. Komunisti so govorili tudi o organizacijskih spremembah izvršnega sveta, o delavski kontroli in o samoupravnem sporazumevali ju. Govorili so o spoštovanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov v vseh sredinah. Sporazum o štipendiranju so ne Jesenicah podpisale vse organizacije in vsa sredstva so že vplačana, tako da dijaki in študentje redno prejemajo štipendije. Na Jesenicah tudi ni nobene delovne organizacije, ki bi poslovala z izgubo. Čeprav beležijo dobre rezultate, so gospodarstvo spremljali negativni pojavi, zaradi katerih je komite že sprejel sklepe in jih posredoval osnovnim organizacijam ZK. Po teh sklepih morajo vse organizacije izdelati stabilizacijske programe, šest organizacij stabilizacijske programe, omejiti zaposlenost, omejiti uvoz in pospeševati izvoz. Na področju investicijske potrošnje na Jesenicah ni nepokrite investicije, vendar bodo v prihodnje preverili investicijsko vrednost novih objektov in naprav ter vrednosti uskladili z današnjimi cenami. Tudi na področju vzgoje in izobraževanja ter novih kvalitetnih samoupravnih sprememb bo treba storiti še marsikaj, ne nazadnje tudi pri odpravljanju nekaterih pojavov kot je neidejnost nekaterih posameznikov in oportunizemi. Odločno je treba mlade marksistično usmerjati, ena prvih nalog pa je vsekakor zagotovitev celodnevne šole vsem otrokom. Letos so si v občini zelo prizadevali za pridobitev dijakov za študij na pedagoški gimnaziji in na vzgojiteljski šoli. Nepričakovano ugoden je bil odziv za vpis v prva oddelka pedagoške gimnazije, ki naj bi ju ustanovili na Jesenicah. I). Sedej lahko neprekinjeno rešujejo najbolj zapletene socialne probleme delavcev. Tako organizirano -socialno službo imata na primer Sava in Iskra. V drugih delovnih organizacijah, kjer ni strokovne službe, ki bi razreševala socialne probleme, pa delavci iščejo pomoč in nasvete na centru za socialno delo Kranj; le-ta pa pogostokrat ne more razreševati problemov, ki se tičejo delovnega okolja delavcev. Ko so o tem razpravljali na skupščini občinske skupnosti socialnega skrbstva Kranj, so se delegati zavzeli za to, da bi se pospešilo zaposlovanje socialnih delavcev v organizacijah z več zaposlenimi. Prav tako naj bi o uvedbi take službe razmišljale tudi manjše delovne organizacije. Da pa priporočilo skupščine ne bi izzvenelo v prazno, bo izvršni odbor skupnosti skupaj s centrom za socialno delo v septembru sklical posvet s predstavniki tistih delovnih organizacij, ki bi po številu zaposlenih morale zaposliti socialne delavce. Da pa bi v delovnih organizacijah, kjer še nimajo organizirane socialne službe, lažje začeli s to organizacijo, je skupščina socialnega skrbstva sprejela izhodišča programa socialne politike v organizacijah združenega dela. Na osnovi tega programa bo lahko vsaka delovna organizacija izdelala svoj program, ki bo upošteval specifične potrebe. L. M. skupnosti V četrtek, 19. junija, in v petek, 20. junija, je bilo v Kranjski gori posvetovanje o komunalni oskrbi potrošnikov in o problemih ustanavljanja samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti, o financiranju komunalnih dejavnosti ter o pravnih in političnih izhodiščih novega zakona o komunalnih dejavnostih. Posveta so se udeležili predstavniki občinskih skupščin iz vse Slovenije, člani iniciativnih odborov za ustanovitev samoupravne komunalne interesne skupnosti in delegati komunalnih organizacij -združenega dela. Komunalna dejavnost je v sedali jih razmerah v precejšnjih težavah, stanje je nezadovoljivo, kar je deloma posledica tudi parcialnega pristopa k reševanju komunalnih' dejavnosti in omejena kreditna sposobnost komunalnih podjetij. Delež investicij v komunali stalno pada, v zadnjih letih od 5 na 3 odstotke. Komunalna vprašanja se vsekakor ne rešujejo tako, kot bi se morala. Pri stanovanjski izgradnji se komunalna dejavnost in komunalna izgradnja zapostavlja, zato nastajajo vsakdanji, pereči problemi. Z novim zakonom o komunalnih dejavnostih bi to . področje vsekakor lahko bistveno izboljšali, največ pa je pričakovati od samoupravnih interesnih skupnosti za komunalno dejavnost, ki bodo ustanovljene po vseh slovenskih občinah. D. S. Zdravstveno varstvo in zavarovanje po samoupravnih sporazumih (4) SAMOPRISPEVEK ZAVAROVANCEV K STROŠKOM ZDRAVLJENJA Soudeležba zavarovanih oseb k stroškom zdravljenja je bila na .območju SR Slovenije uvedena s 1. julijem 1962. leta, in sicer 0,60 din, kar je znašalo 20 odstotkov od poprečne vrednosti zdravila na receptni obrazec. Od 1. marca 1967 dalje je bila soudeležba pri stroških (participacija) razširjena še na obisk zdravnika na domu, prevozu z- reševalnim avtomobilom, zobo-tehnično pomoč in soudeležbo k stroškom za nekatere ortopedske pripomočke. Sčasoma je bila participacija razširjena še na nekatere zdravstvene storitve, na primer obisk pri specialistu, prekinitev nosečnosti, neobvezno cepljenje. Višina participacije je bila zadnjikrat določena 1. junija 1972 in velja še sedaj: za zdravila na recept zavarovanci plačujejo 5 din participacije, za pregled pri specialistu 10 din, za obisk zdravnika na domu 10 din, za prevoz z rešilnim avtomobilom 15 din in za zobozdravstvene storitve 25 odstotkov od vrednosti storitve. Sklep o participaciji je sprejela vsaka regionalna skupnost sama. Z veljavnostjo od 1. julija letos dalje pa je predviden samoupravni sporazum med vsemi zdravstvenimi skupnostmi Slovenije o enotni višini participacije v vsej republiki. Zneski participacije, ki so s predlogom sporazuma dani v javno razpravo, so za zdravila 10 din, za obisk pri specialistu 20 din, za obisk zdravnika na domu 40 din, za prekinitev nosečnosti 250 din, za ortopedske pripomočke 100 din, za zobozdravstveno pomoč 20 odstotkov cene, zobotehnična pomoč 30 odstotkov cene in za reševalni prevoz 30 din. Predlog sporazuma predvideva določene oprostitve od participacije (otroci do 15 let, mladina, borci, itd.), kar je veljalo tudi doslej. Višina participacije je bila vedno odmerjena v določenem odstotku glede na ceno storitve oziroma pripomočka ali sredstva. Predlagani zneski participacije pomenijo torej samo prilagoditev novim višjim cenam zdravstvenih storitev. Tako je na primer poprečna vrednost zdravila v letu 1972 bila okoli 30 din, medtem ko je v prvih letošnjih mesecih bila že prek 50 din. Specialistični pregledi v letu 1972 so bili okoli 15 do 30 din, v letu 1975 (novih cen še ni) pa od 30 do 73 din. Kilometer vožnje z reševalnim avtomobilom je stal v letu 1972 3,10 din, letos pa preko 60 din. Omeniti velja, da je bila participacija v letu 1974 v vseh stroških zdravstvenega zavarovanja le 2,2 odstotka. Neka oblika participacije je tudi določba, da prejema zavarovanec med zdravljenjem v bolnišnici za 20 odstotkov nižje nadomestilo osebnega dohodka, če nima nobenega člana družine, katerega bi moral vzdrževati. Napačno bi bilo razumeti, da to pomeni znatno znižanje stroškov zdravstvene skupnosti, saj so na primer v letu 1974 znašali stroški zdravljenja v bolnišnicah za en oskrbni dan na primer na kirurškem oddelku na Jesenicah 380 din, ginekološkem 439 din, otroškem 313 din; v Kliničnem centru v Ljubljani na kirurgiji pa za en dan 608 din; na otologiji 445 din, na interni kliniki 566 din, na očesni 234 din. Vse navedene cene bodo v tem letu za najmanj 24 odstotkov višje. FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Skupnosti zdravstvenega zavarovanja zbirajo svoja sredstva s prispevkom, ki ga plačujejo delovni ljudje iz svojih osebnih dohodkov oziroma od določenih osnov (obrtniki) ali katasterskega dohodka (kmetje). Določanje višine dohodka zdravstvene skupnosti pa je odvisno od obsega pravic in programa zdravstvenega varstva, katerega si zavarovanci želijo zagotoviti. Stopnja prispevkov bo vsako leto dogovorjena na osnovi obravnave z delovnimi ljudmi v delovnih organizacijah. Na višino dohodka zdravstvene skupnosti vpliva seveda tudi vsakoletna resolucija o družbenoekonomskem razvoju in družbeni dogovor o razporejanju dohodka ter gibanju, obsegu strukturi skupne porabe v določenem letu. Z družbenim dogovorom se samoupravne interesne skupnosti dogovorijo o osnovnih elementih financiranja skupne porabe in o višini sredstev, ki jih je največ možno zbrati v ta namen. Novost novega sistema zbiranja sredstev je zlasti v tem, da skupnost lahko zbere samo vsoto, ki je vsako leto potrjena z družbenim dogovorom. Višek sredstev, ki se lahko nateče zaradi nenormalnega večanja osebnih dohodkov, pa mora skupnost vrniti organizacijam združenega dela. Vsa sredstva se, zbirajo v regionalni zdravstveni skupnosti, ker mora le-ta zagotoviti na območju regije enotne pravice in enotne obveznosti. Posamezna občinska ali tudi regionalna skupnost sicer lahko zagotovi tudi večje pravice, kakor je to možno v okviru republiškega družbenega dogovora, vendar se mora z delovnimi ljudmi dogovoriti o posebnem samoprispevku, katerega bi morali plačevati neposredno iz osebnega dohodka. Boris Žužek Ob premagovanju težav se krepi moč delavcev NAGRADO BI MORAL DOBITI CELOTEN KOLEKTIV -»Nagrado in priznanje bi moral dobiti celoten kolektiv Iskre, ki je zdržal vse napore v takratnih težkih razmerah,« je dejal Polde Gregorač, ko sva se pogovarjala o njegovem delu v tovarni in samoupravnih organih. V Iskri je zaposlen že od leta 1947 in od tedaj naprej je njegovo delo in življenje tesno povezano z razvojem te delovne organizacije. Bil je eden od tistih, ki so postavljali temelje ne samo današnji proizvodnji, temveč tudi samoupravljanju. Med številnimi odgovornimi funkcijami, ki jih je opravljal, naj omenimo, da je bil v letih 1965—66 predsednik centralnega delavskega sveta in dve leti kasneje sekretar osnovne organizacije. V tem času je Iskra doživljala najtežjo krizo v svojem razvoju in jo tudi uspešno »prebolela«. Polde Gregorač pripoveduje: »Iskra je bila takrat še enotno podjetje, z enotnim žiro računom in z več tovarnami, ki so se v nekaj preteklih letih priključile. Širjenje podjetja je prineslo vrsto težav zaradi slabe organizacije proizvodnje, nizke produktivnosti in drugih vzrokov. Nastajale so izgube, ki so se pokrivale iz skupnega žiro računa. Namesto, da bi se denar, ki smo ga v prejšnjih letih vlagali v osnovna sredstva priključenih tovarn začel vračati, smo .plačevali' slabo gospodarjenje in zato porabili ves dohodek.« »Kako ste ukrepali?« »Delavski svet, sindikati in ZK, zlasti v obratih, smo nekaj časa opozarjali na vedno slabše stanje oziroma poslovanje in zahtevali ureditev odnosov med posameznimi tovarnami. Ker se ni nič spremenilo, dobivali pa smo komaj 8()-odstotne osebne dohodke, da smo lahko pokrivali vsaj sprotno izgubo, je delavski svet skupaj z delavci izglasoval nezaupnico najprej vodstvom družbenopolitičnih organizacij in nato še vodstvu podjetja. Hkrati pa smo zahtevali, naj novo vodstvo takoj izdela razvojni plan, v katerem bodo tudi točno določene obveznosti posameznih tovarn v združenem podjetju. Vsaka tovarna naj ima svoj žiro račun in naj se vsak kolektiv zase prizadeva za dobro poslovanje. Seveda pa pri tem nismo pozabili poudariti, da je potrebno vsaki tovarni, ki je v težavah, priskočiti na pomoč, vendar ne s pokrivanjem izgub, temveč s posojili. Takšne zahteve danes, ko imamo točno urejene odnose, dolžnosti in pravice med posameznimi tovarnami in so te stvari tudi zakonsko urejene, ne bi pomenile nič novega, takrat pa je bilo potrebno vložiti veliko truda, da smo uspeli. Leto 1966 smo zaključili brez izgube, osebni dohodki so bili izplačani v celoti, pokrili smo primanjkljaj iz prejšnjih let in začeli delati po novem razvojnem programu, ki je postal temelj za današnji razvoj Iskre.« Ko ga povprašam, kakšen je njegov delež pri teh, lahko bi rekli, skoraj revolucionarnih odločitvah, se le nasmehne in pravi, da nič večji od deleža drugih. Nikdar, da ni delal sam in sam odločal, vedno skupaj s sodelavci — delavci. V obrazložitvi predloga za nagrado pa so sindikati napisali: »Vedno je deloval v delavski sredini, spoznaval probleme delavcev, njihova hotenja in stališča in se zanje povsod zavzemal še zlasti kot predsednik delavskega sveta tovarne. Ohranitev stika z delavci rnu Priznanja in nagrade samoupravljavcem podeljujejo slovenski sindikati ob dnevu samoupravljavcev — 27. juniju temeljnim organizacijam združenega dela za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov in delavcem za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Letos so jih izjemoma podelili 13. junija v Celju ob proslavitvi treh pomembnih jubilejev: 40-letnice zleta Svobod, 30-letnice enotnih jugoslovanskih sindikatov in 25-letnice samoupravljanja. Podelil jih je predsednik slovenskih sindikatov inž. Janez Barborič. Prejelo pa jih je pet delovnih kolektivov, komisija zbora združenega dela občinske skupščine v Celju in deset posameznikov. Med njimi so tudi trije nagrajenci z Gorenjske: Polde Gregorač in Franc Vo-dopivec iz Kranja ter Ludvik Kerčmar z Bleda je omogočala vsestransko presojo predlaganih rešitev. Med njimi je odgovorno in objektivno znal izluščiti tiste, ki so bile resnično napredne in je zato spodbujal samoupravne odločitve v njihovo korist. S tem je dejansko prispeval k uveljavitvi samoupravnih organov in odnosov, nenehno krepil zaupanje delavcev v lastne sile ter jih tako navajal, spodbujal in zavezoval k uresničevanju njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti.« »Ste nagrado pričakovali?« »Ne, saj je že več let, kar sem ,iz-pregel'. Zaradi bolezni. Zato pa sem toliko bolj vesel, da so se me spomnili.« Polde Gregorač je tudi zelo aktiven član Ljudske tehnike. Zelo uspešno dela pri vzgoji mladine. »Radioamater sem že od 1949. leta. To je moj prosti čas in moj konjiček. Ker pa zelo rad delam z mladimi, jim rad priskočim na pomoč pri razvijanju njihovih interesov in sposobnosti.« OBRAČUN S STARIM -TEMELJ ZA NOVO Frane VodOpivec, ki je zaposlen v Cestnem podjetju Kranj kot gradbeni delovodja, je že kot vajenec začel delovati v mladinski organizaciji, kasneje pa je bil zelo aktiven v sindikatih. Vedno je zelo odločno nastopal proti vsakršnim poskusom kratenja samoupravnih pravic delavcem, stalno je sodelavce spoznaval z njihovimi pravicami in dolžnostmi in v zadnjem času z novimi samoupravnimi odnosi. Tako je deloval in deluje ne samo v ožjem kolektivu svojih sodelavcev, temveč kot družbeni delavec sodeluje na številnih sestankih in zborih delavcev na Gorenjskem. Enako spodbuja konkretne rešitve v samoupravnih sporazumih o konstituiranju po ustavnih načelih, samoupravnih sporazumih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pri urejanju samoupravnih aktov o urejanju in zagotavljanju družbenega standarda zaposlenim, varstvu pri delu, delovanju delavske kontrole in drugod. Pri tem vedno zastopa interese delavcev. »Ko sem leta 1962 prišel v Cestno podjetje, je bilo to majhna delovna organizacija, ki se je šele začela uveljavljati. Za uspešno gospodarjenje in napredek pa smo potrebovali predvsem strokovnjake. Ze leta 1964 so družbenopolitične organizacije zahtevale, da se moramo kadrovsko okrepiti. Pri tem smo naleteli na hud odpor „starih' delavcev, ki so se bali, da jim bodo strokovnjaki odjedali dohodek. Menili so celo, da mladi ne bodo mogli voditi takšnega podjetja.« »Kako ste nadaljevali?« »Dobro. V desetin letih smo zgradili nove delovne prostore, novo upravno stavbo, asfaltno bazo in kupili strojni park. Največja naložba v zadnjih nekaj letih pa je bila ureditev kamnoloma v Kamni gorici. Vse nove naložbe oziroma programe smo vedno sprejemali na zborih delavcev in ob poprejšnji uglasitvi mišljenj družbenopolitičnih organizacij in vodstva podjetja. To je bilo po-, trebno še zlasti zato, ker smo se vsi zaposleni zaradi novih vlaganj odrekali delu dohodka in večjemu družbenemu standardu.« »Boste družbenemu standardu sedaj posvetili več pozornosti?« »Ze zbiramo sredstva za gradnjo samskega doma z restavracijo za naše delavce. Vendar sedaj ni več toliko problem denar kot izbira oziroma dodelitev prave lokacije.« »Kaj vam pomeni priznanje?« »Predvsem priznanje, da moja prizadevanja in prizadevanja celotnega kolektiva niso bila napačno usmerjena. In pa seveda spodbudo za nadaljnje delo.« L. Bogataj Zapolnjena vrzel v gospodarstvu V Kranju je bil v sredo ustanovni medobčinski zbor delegatov gospodarske zbornice za Gorenjsko meznih problemov, sodeloval pri obravnavanju problematike v zvezi z Petek, 27 1975 V razpravah o nadaljnjem razvijanju samoupravnega povezovanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela se je v naši republiki izoblikovalo mnenje, da Gospodarska zbornica Slovenije ne bo mogla v celoti opravljati vseh nalog, ki jih narekuje ustava. Tako se je pokazala potreba, da se temeljne in druge organizacije samoupravno povezujejo tudi na medobčinski ravni. Statut Gospodarske zbornice Slovenije določa, da ima zbornica stalen koordinacijski odbor za razvoj posameznih območij v Sloveniji. Ta odbor pa sestavljajo medobčinski odbori, ki jih je v Sloveniji 12. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin in medobčinske družbenopolitične organizacije so pred časom imenovale iniciativni odbor za ustanovitev medobčinskega zbora delegatov gospodarske zbornice Slovenije za Gorenjsko. Naloga tega odbora je bila, da pripravi okvirni delovni program. V sredo pa so se v Kranju zbrali delegati na ustanovnem medobčinskem zboru gospodarske zbornice za Gorenjsko. Ta odbor naj bi v prihodnje zapolnil vrzel v gorenjskem gospodarstvu. Gre namreč za to, da odbor ne bo obravnaval le konkretnih vprašanj posameznih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, marveč bo hkrati pobudnik, svetovalec in usklajevalec predlogov in stališč, o katerih bodo razpravljale in sklepale posamezne občinske skupščine; še posebno zbori združenega dela in posamezne interesne skupnosti. Gospodarstvo povezano preko delegatov v medobčinskem zborničnem odboru naj bi se v prihodnje dogovarjalo o razreševanju skupnih ciljev in problemov ali pa le posameznih panog. Ta organ naj bi torej bolj povezoval gorenjsko gospodarstvo kot je bilo povezano doslej. Razen tega bo tesno sodeloval s skupšči-nami gorenjskih občin in njihovimi organi, razvijal sodelovanje s strokovnimi društvi in organizacijami v gospodarstvu pri analiziranju posa- osebnim delom, na področju dogovarjanja o splošni in skupni porabi in drugih skupnih vprašanjih, ki zadevajo gospodarstvo. Na ustanovnem medobčinskem zboru so delegati opozorili še na nekatera druga vprašanja, ki bi se jih odbor moral v prihodnje lotiti. Tako naj bi preučil problematiko lesnopredelovalne industrije, obrtne dejavnosti jn tako imenovanega malega gospodarstva ter stanovanjsko problematiko. Prav tako je pomembno zaposlovanje na Gorenjskem, ki tudi letos narašča hitreje kot je za- pisano v razvojnih programih delovnih organizacij. Predsednik skupščine gorenjskih občin inž. Marko Vra-ničar je posebej poudaril, da medobčinske organizacije na Gorenjskem in skupščina gorenjskih občin od novega organa veliko pričakujejo. Predvsem naj bi gorenjsko gospodarstvo bolj povezal in zagotovil enotnejše zastopanje gorenjskih stališč navzven. Predsednik republiške zbornice Andrej Verbič pa je med drugim opozoril na nekatere predpise, ki bodo v bližnji prihodnosti zaostrili posamezna vprašanja v gospodarstvu. Na zboru so izvolili l.'1-članski medobčinski odbor. Sekretar odbora bo Ciril Ankerst, sedanji direktor Veletrgovina Živila, ki bo to dolžnost opravljal poklicno. A. Zalar dogovorimo se SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 2. julija, ob 15. uri se bodo v Kranju sestali na ločenih sejah vsi trije zbori občinske skupščine. Družbenopolitični zbor ima na dnevnem redu devet točk, ostala dva zbora (zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti) pa štirinajst. Delegati IhkIo razpravljali o predlogu urbanističnega programa občine Kranj in o odloku o urbanističnem programu ter o predlogu urbanističnega načrta mesta Kranja. Razen tega so s področja urbanizma na dnevnem redu še naslednje točke: odlok o urbanističnem redu za območje občine, odlok o zazidalnem načrtu za mestni center Kranja, odlok o zazidalnem načrtu Šolskega centra Zlato polje, odlok o zazidalnih načrtih za počitniške hiše območja Ambrož, Senturska gora in Mače pri Preddvoru in odlok o spremembi odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko S-4 Klanec. Od ostalih točk dnevnega reda pa velja omeniti še razpravo in sklepanje o odloku o podeljevanju priznanj v občini Kranj. URBANISTIČNA PROBLEMATIKA Za sredino sejo kranjske občinske skupščine bi lahko ugotovili, da je domala v celoti posvečena urbanistični problematiki v občini. Razprave o rešitvi nekaterih urbanističnih vprašanj v občini trajajo že dlje časa. Spomnimo se samo razstave o predlogu urbanističnega programa občine in o predlogu urbanističnega načrta mesta Kranja v avli občinske skupščine. O obeh dokumentih, ki sta nedvomno zelo pomembna za nadaljnji razvoj občine in Kranja, je bilo med razpravo in razgrnitvijo tudi nekaj pripomb. Na sredini seji lahko pričakujemo, da bosta ta dva dokumenta končno sprejeta. Sta pa toliko pomembnejša, ker urejujeta tovrstno urbanistično oziroma prostorsko problematiko v občini za prihodnjih 30 let. A. Zalar PROSTI ČAS ZA SKUPNOST Še zelo mlad se je začel aktivno udejstvovati v družbenopolitičnih organizacijah. V kolektivu velja za zelo prizadevnega delavca in je prejel že več zlatih medalj na zborih gostinskih delavcev. Bil je predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, dve mandatni dobi predsednik nadzornega odbora osnovne organizacije sindikata, predsednik odbora za družbeni standard, predsednik delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, član predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica, član občinske in krajevne konference SZDL in član delavskega sveta Viator Ljubljana. Zdaj je predsednik delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, član predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma v Radovljici, delegat družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Radovljica in še bi lahko naštevali. To je Ludvik Kerčmar, natakar in vodja nočnega bara v Viator, TOZD hoteli Bled. Rodil se je 1942. leta v Prekmurju, v podjetju pa je od 1958. leta, ko se je izučil in se zaposlil v Park hotelu na Bledu. »Saj nisem mogel prav verjeti, da so prav mene izbrali za letošnje priznanje samoupravljavcev. V radovljiški občini je bilo več predlogov in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je vse temeljito pregledalo in jih posredovalo naprej. To priznanje me zdaj obvezuje, da bom tudi v prihodnje še bolj intenzivno delal v samoupravnih organih.« »Letos 1. maja, si dobil tudi srebrni znak sindikata.« »V sindikatu delam od 1959. leta. Vedno sem si želel delati med ljudmi. Najbrž sem se zato tudi odločil za ta poklic. Rad ga imam, čeprav je v primerjavi z nekaterimi drugimi morda napornejši. V sindikatu pa rad delam zato, ker je to delavska organizacija, ki vedno uspešneje in zavzeteje rešuje probleme delavcev. Včasih so nekateri menili, da je sindikat skrbel le za ozimnice in rekreacijo delavcev. V naši organizaciji že dolgo ni več tako.« Prenekatere probleme smo rešili in morda prav zato, ker smo mlad kolektiv, smo se že od vsega začetka drugače lotevali problemov.« ♦ Ludvik dela vedno ponoči. Pravi, da se je navadil na to delo in da ga ne ovira. Celo več prostega časa ima in laže si ga razporedi. Ker je tudi žena zaposlena v gostinstvu, se laže posveti dvema odraščajočima deklicama. Zdaj si gradi tudi svoj dom. Tako kot povsod je namreč tudi na Bledu precej težav za stanovanja za gostinske delavce. Zato mu ni preostalo drugega kot da se je s pomočjo podjetja odločil za gradnjo svojega stanovanja. »In kaj delaš v prostem času?« »Čeprav delam ponoči, mi ga ne preostaja. Posvetim se hčerkama in študiram. Sicer pa imam prav zaradi takšnega načina dela oziroma zaradi nočne službe to prednost, da si laže razporedim čas za delo v organizacijah in samoupravnih organih. Menim, da bi moral danes vsakdo del prostega časa nameniti tudi za skupnost, za samoupravni razvoj in tf probleme, ki nas zadevajo.« Odkar je predsednik delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, pravi, da so največ razpravljali o pripravah na gradnjo novega Park hotela na Bledu. Sprejel' pa so tudi več stabilizacijskih ukrepov zaradi slabe zimske sezone. Pl*" den sva končala pogovor, pa je izrazil naslednjo željo: »Želim si, da bi bil pravočasno zgrajen novi Park hotel, da bi se tako delavci starega Park hotela lahko čimprej zaposlili na boljših delovnih mestih, z boljšimi delovnimi pogoji« A. Zalar Kdo so bili črnorokci? Za novo knjigo Jožeta Vidica, ki jo je izdala Založba Borec, že zdaj vlada izredno zanimanje PEVSKI ZBOR V BEGUNJAH - Pred približno letom dni so zaposleni v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah ustanovili mešani pevski zbor. 14-članski zbor uspešno vodi zborovodja Štefan Polda. Zbor je doslej nastopal že na različnih proslavah in prireditvah v Begunjah in drugod. — B. B. V Tržiču razstavlja Janko Korošec s Koroške Bele Do 15. julija t.l. bo v paviljonu NOB v Tržiču odprta razstava likovnih del jeseniškega slikarja Janka Korošca, člana in soustanovitelja Dolika. ■ Njegovi akvareli, gvaši in olja nam predstavljajo slovensko krajino, še posebej gorenjsko, na katero ga veže posebna ljubezen, saj je v njej doma. Korošec je krajinar, ki ne slika sicer lepih, a že mnogokrat upodobljenih motivov, marveč se prepušča liričnemu razpoloženju v odmaknjenih, tihih dolinah, kjer ga privlačijo skrite lepote zatišnih kotičkov. Na njegovih slikah ni videti človeka in njegovega poseganja v naravo. Slikanje pomeni Korošcu kompenzacijo za sivi vsakdanjik, ob slikanju se umakne vulgarnosti okolja in zaživi v nepokvarjeni naravni pokrajini, ki ga pomirja in mu daje vedno nove pobude za ustvarjalno delo. Avtor slika že dalj časa, čeprav je bilo njegovo poklicno delo občasno zelo težko, saj je delal v jeseniški Železarni tudi kot martinar in kot pocinkovalec težke pločevine. Razstavo bodo odprli drevi ob 18. uri s klavirskim koncertom. Naš priznani pianist Aci Bertoncelj bo izvajal dela poljskega skladatelja Frederica Fr. Chopina. Vabljeni! S. R. Prizadevni likovniki Člani likovne sekcije Dolik pri DPD Svoboda Tone Čufar so letos pripravili že šest razstav svojih del in del slikarjev iz drugih krajev. Do septembra imajo v programu še tri razstave, in sicer razstavo likovnikov iz Radovljice, razstavo Dolika in razstavo posameznih članov jeseniških likovnikov. Kolektivno slikarsko razstavo bodo pripravili v počastitev 25-letnice samoupravljanja, 40-letnice zleta svobod in 40-letnice velike stavke kovinarjev. B. B. Priznanje harmonikarskemu orkestru Ob 10-letnici harmonikarskega orkestra glasbene šole Radovljica, ki so jo proslavili danes teden z jubilejnim koncertom, so podelili tudi več priznanj. Dirigent orkestra Jože Ažman je dobil zlato Gallusovo značko ZKPO Slovenije in priznanje ZKPO Radovljica. Orkester pa je dobil priznanje krajevne konference SZDL Radovljica in ZKPO Radovljica. Javno priznanje orkestru in dirigentu sta izrekla tudi mestni odbor ZZB NOV Radovljica in društvo prijateljev mladine Radovljica. Orkester je dobil priznanja za uspešno in kvalitetno posredovanje glasbene kulture in za velik delež, ki ga je dal k bogatitvi družbenega Življenja v radovljiški občini. JR Nastop Slovenske filharmonije na Bledu Članom delovnih kolektivov radovljiške občine se bo drevi ob 20.30 v festivalni dvorani na Bledu v okviru kulturne akcije prvič predstavila Slovenska filharmonija iz Ljubljane. Simfonični koncert z deli Kozine — Bela Krajina, Čajkovskega — Koncert za violino in orkester in Dvoraka — IX. simfonija Iz novega sveta, bo vodil dirigent Anton Kolar. Nastopil bo tudi solist-violinist Dejan Bravničar. V dogovoru z Zavodom za pospeševanje in razvoj turizma Bled, ki je soorganizator tega gostovanja, bodo vstopnice na voljo tudi za turiste. JR Drevi koncert v Stražišču V počastitev praznika krajevne skupnosti Stražišče bo drevi ob 20. uri v osnovni šoli Lucijana Seljaka sklepnaprireditev. S samostojnim koncertom bo nastopil domači pevski zbor DPD Svoboda Stražišče. Gorenjski muzej V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava Krajina Kamila Legata. V 2. nadstropju Mestne hiše pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi pa je na ogled razstava akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem, republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskem prostoru iste stavbe pa si lahko ogledate razstavo Gorenjska industrija 1945 — 1975. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Loški muzej Zbirke Loškega muzeja na gradu so odprte vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V Galeriji bo v petek 27. 0. 1975 ob 17. uri otvoritev Filatelistično, numizmatične razstave in razstava značk, ki jo bo pripravil Filateli-stični klub Škofja Loka. Zbirka v Železnikih je odprta vsak dan ob 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Pravijo, da bo bestseller. Knjiga Jožeta Vidica namreč, knjiga »Po sledovih črne roke«, ki jo je založba Borec pravkar poslala na trg. Izredno zanimanje, rojeno ob reportažnih nadaljevankah, objavljenih v Nedeljskem dnevniku in v TV-15, vsekakor opravičuje optimistične napovedi strokovnjakov, saj so tako stari kot mladi vneto spremljali zgodbe o krvavih morijah zavednih Slovencev, nad katerimi je cela tri desetletja lebdela tančica nedorečenih vprašanj in ugibanj. Kdo so bili skrivnostni klavci mož, žena in otrok? Kaj pravzaprav tiči pod nazivom »črna roka«? Kako je nastala in delovala, od kod izvira, kakšni nagibi so vodili njene »očete«? Točnih odgovorov doslej nismo poznali in lahko si mislimo, da je moral avtor dela, ki so ga natisnili v 7800 izvodih in ki bo v redni prodaji stalo 180,00 din, vložiti vanje ogromno truda, časa, vztrajnosti ter poguma, kajti niti ene trditve niti enega stavka v 585 strani obsega-jočeni besedilu ni zapisal »na pamet«, brez poprejšnjih temeljitih preverjanj. Avtentične, javnosti doslej nedostopne fotografije, izjave staršev, bratov, sester, sosedov in prijateljev pobitih žrtev, očividcev dogajanj ter sorodnikov krvnikov mu dajejo izjemno težo in razgaljajo številne, za izčrpno razumevanje obravnavane snovi zelo pomembne detajle. Kakor smo slišali med torkovo tiskovno konferenco v Ljubljani, je najnovejša Vidičeva knjiga nastala po naključju. Vidicu so pri UJV povedali, da ob tridesetletnici organov javne varnosti nameravajo izdati zbornik, posvečen dejavnosti slavne VOS, in ga pobarali, ali ne bi hotel sodelovati s kakšnim daljšim, tehtnim prispevkom. Izbral je tematiko »Boj vosovcev proti plavi gardi in črnorokcem« ter jel prizadevno zbirati gradivo. Podatki so se kopičili in kmalu jih je bilo za zajetno knjigo. Čeprav načrtovani zbornik ni nikoli uzrl belega dne, je pisatelj nadaljeval naporno romanje iz kraja v kraj, iz vasi v vas, i/, zaselka v zaselek. Poizvedovanja je razširil na Dolenjsko in v druge predele Slovenije, kjer so v letih 1943. 1944 in 1945 mesarili tajinstveni zločinci. »V preteklosti smo vsi skupaj grešili, prepričani, da je črna roka otrok Gestapa, ki pri tiraniziranju našega naroda in pri preganjanju revolucionarnega gibanja ni izbiral sredstev,« opozarja Vidic. »Toda polagoma sem odkril (in, upam, tudi dokazal), da so pojavu črne roke botrovali izključno domači klerofašistični skrajneži, najbolj zagrizeni reak-cionarji in sovražniki NOB, zvesti naukom škofa Rozmana. Zlasti domobranska črna roka, ki je neposredni povzročitelj 95 odstotkov gnusnih umorov — ostali odpadejo na plavogardistične in četniške likvidatorske enote — ni sodila v uničevalni mehanizem Nemcev. Do nje so večinoma zavzemali odklonilno stališče, saj je v očeh prebivalstva zbujala vtis, da okupacijske oblasti ne znajo zatreti nenadzorovanega nasilja in anarhije. Podobno neutemeljena so laična enačenja črne roke z rednimi četniškimi odredi ...« Če do včeraj o morilskih pohodih zakrinkanih tolp nismo imeli jasnih pojmov in predstav, gre to dejstvo bržkone na rovaš previdnosti slovenske inkvizicije 20. stoletja, ki za seboj ni puščala jasnih sledov in ki je v svojem fanatizmu, oprtem na ustrezno prikrojeno tolmačenje nekega odstavka Svetega pisma, stvarno identiteto rabljev prikrivala celo manj vnetim kolegom-domobran-eem. Vrednost Vidičevega sporočila torej kaže iskati predvsem v drobnih potankostih, v povzetkih sodnih aktov, zabeležk in policijskih opomb, katerih povezava v smiselno, za- 3. julija v Škofji Loki Revija amaterskih pevcev in godbenikov Škofjeloška zveza kulturno-prosvetnih organizacij je pred meseci sklenila, da bo v letu, ko se tridesetič zapored veselimo svobode, pripravila revijo pevskih zborov. Za datum prireditve je izbrala 3. julij, predpraznični večer, za prizorišče pa vrt loškega gradu. Le v primeru slabega vremena bo srečanje prestavljeno v avlo šole Podlubnik, pri čemer čas začetka (19,30) ostane nespremenjen. Odziv, ki nedvomno presega pričakovanja, dokazuje, da je vokalnih in instrumentalnih skupin danes precej več kakor jih je bilo, denimo, pred desetimi leti, ko smo na proslavah in komemoracijah, kjer najpogosteje nastopajo, srečevali komaj kaj več kot dva zbora. Bližnja julijska revija pa bo, kakor je razvidno iz programa, izpričala pestro in obsežno paleto dejavnosti pevskih ansamblov ter obeh pihalnih godb, ki delujeta v loški občini. Skoraj gotovo bo to dokaz, da sta vokalna in instrumentalna dejavnost na amaterski osnovi močnejši od marsikatere druge in da med bolj razvitimi kulturnimi aktivisti zavzemata najvidnejše mesto. V spisku udeležencev sicer prevladujejo moški zbori, vendar se poslušalcem ni treba bati monotonosti, saj jo bo poleg nastopa dveh mešanih in dveh ženskih skupin razbijal tudi posrečeno sestavljen spored. Vsak zbor naj bi namreč samostojno zapel po dve pesmi, od katerih bo vsaj ena borbena, revolucionarna oziroma delavska. Poglejmo, kakšen je seznam udeležencev revije. Sestavljajo ga moški pevski zbor Alpina in moški pevski zbor podjetij iz Žirov, Gorenjevaški oktet, mešani pevski zbor KUD Janez Luznar iz Selc. dekliški sekstet z Bukovice, moški pevski zbor KUD Ivan Cankar Sv. Duh. moški pevski zbor KUD Janko Krmelj Re-teče. ženski vokalni kvartet iz Škofje Loki', komorni pevski zbor Loka in oktet Jelovica. Organizatorji so k sodelovanju povabili še moški nonet iz Sovodenj ob Soči v Italiji, ki bo na koncertu zastopal goriške rojake, s katerimi Škofja Loka in drugi kraji v njenem zaledju, predvsem Železniki, spletajo zmeraj tesnejše vezi. Višek in zaključek revije obenem bo pomenil družen nastop vseh zborov ob spremljavi pihalnih orkestrov iz Žirov in iz Škofje Loke. To veličastno predstavitev prek 300 pevcev in godbenikov bo vodil starosta pevo-vodij in glasbenih ustvarjalcev na loškem območju Zirovec Anton Jobst. ZKPO Škofja Loka namerava na reviji najbolj zvestim sodelavcem zborov in orkestrov, ki so neprofesionalnemu glasbenemu udejstvovanju posvetili več kakor 15 let dela, podeliti priznanja. Dejstvo, da bodo priznanja prejeli ljudje, ki ostajajo zvesti glasbi nepretrgoma tri, štiri ali celo pet desetletij, samo potrjuje bogato pevsko-godbeno tradicijo na ozemlju Škofje Loke in obeh dolin. J. Eržen okroženo podobo nam hkrati s pretresljivimi citati prič naposled dovoljuje spregledati in bolje dojeti verjetno najtemačnejše poglavje v zgodovini osvobodilnega boja Slovencev. Ako bi se založba kdaj odločila iti v ponatis, bi Vidic pripravil dopolnjeno izdajo; zdaj je morda dal prevelik poudarek Gorenjski, meni. Direktor Borca Vladimir Kavčič pa pristavlja, da pri tovrstni literaturi često šele odziv bralcev, ki kaj vedo, a so preje raje molčali, dokončno odpravi morebitne nejasnosti in netočnosti v tekstu. In ravno iz gornjega razloga ni izključeno, da bomo čez tri, štiri leta dobili popravljeno inačico analize strahot zloglasne črne roke. I. G. Oktet Gallus na Bledu V cerkvrci na blejskem otoku je 20. t.m. koncertiral priznani in agilni oktet Gallus iz Ljubljane. Predstavil je obširen spored renesančnih .skladb, nekaj umetnih iz kasnejših dob tel', v drugem delu, vrsto ljudskih napevov v koncertnih ali preprostih priredbah. Mojstru, po katerem nosi oktet ime, so se pevci oddolžili s štirimi pesmimi. Podali so jih z vso možno izdelanostjo in velikim smislom za oblikovno izgradnjo. Posebno »Quam pulehra« in »Ascendit Deus« sta v njihovi interpretaciji zablesteli v vsem svojem sijaju in prepričevalno dokazali, da so ti pevci vredni posredovalci velikega Gallusa. V razdelitvi okteta na »dva zbora« pa je bila še posebej prikazana glasovna izenačenost in vo-kalno-tehnična izdelanost pevcev. Iz prvega dela sporeda je vredno omeniti pesem »Je ne fus jamais« C. Jannequina in tenorski solo pri Kodah/jevi »Esti dal«. Iz drugega, folklori posvečenega dela, pa je potrebno omeniti Švaro-vo koncertno priredbo ljudske »Moj očka ima konjička dva«, Simonitije-ve »Rezijanske« ter Gregorčevo »Marko skače«. Ostale pesmi so bile v preprostejših priredbah, vendar pa je vredno omeniti izvedbo Pahorjeve »Pa se sliš«. Pesem je pri zborih zelo priljubljena in zato pogostoma na sporedih, a gallusovci so ji s svojim imenitnim »zvonenjeni« znali dati ♦ še poseben čar! Celo ta nepretenci-ozna pesem na svoj način dokazuje muzikalnost pevcev in njihovega umetniškega vodje Mil ivo ja Šur-beka. Maloštevilni, pretežno inozemski poslušalci, so bili s koncertom zelo zadovoljni ter so po zaključnih Vo-dopivčevih »Žabah« izsilili še ljudsko »Plenice je prala«. Vsekakor je oktet Gallus predstavil tujcem slovensko vokalno kulturo v najdostoj-nejši obliki. Ubald Vrabec Bogata založniška dejavnost Kmečkega glasa Pri Kmečki knjižni zbirki Kmečkega glasa je pravkar izšla knjiga Joži Munih-Petrič »Ptice pojo nad Olševkom« — Strokovne knjige Kmečkega glasa dragocen pomočnik in svetovalec kmetovalcem Časopisno in založniško podjetje Kmečki glas ni le znano zaradi izdajanja tednika za kmetovalce Kmečki glas, temveč je poznano tudi zaradi bogate založniške dejavnosti. Najprej je zaživela Kmečka knjiga, ki je bila leta 1959 ukinjena. S tem je nastala precejšnja praznina. Zato se je Kmečki glas odločil za prilogo Pisana njiva, kamor so pisali neznani in znani literarni ustvarjalci. Pisana njiva je postajala pretesna in pred petimi leti je bila pri Kmečkem glasu osnovana založba Kmečka knjižna zbirka. V njenem okviru izhajajo leposlovna dela, povesti, romani in izbori črtic, ki govore predvsem o kmečkem življenju in dejavnosti kmečkega človeka med narodnoosvobodilno borbo. Knjige Kmečke knjižne zbirke so zelo priljubljene, saj mnogi bralci najdejo v njih samega sebe, svoje delo, ^probleme in življenje. Od leta 1971 je izšlo pri zbirki 20 knjig v skupni nakladi 155.800 izvodov. Vsaka knjiga je torej izšla v povprečno 7940 izvodih. Založba je zadnjič razveselila bralce s povestjo Joži Munih-Petrič »Ptice pojo nad Olševkom«. Delo je prejelo lani prvo nagrado na literarnem natečaju Časopisnega in založniškega podjetja Kmečki glas. Do konca leta bodo pri Kmečki knjižni zbirki ugledale beli dan še knjige Naše mame ljubi vsak dan (avtorica Minka Krvina), Studenec (avtor France Slokan) in Korenine Grunta ter Umirajoča kmetija avtorjev Ivana Sivca in Anice Zidar. Založniška hiša Kmečkega glasa skrbi tudi za strokovno izobraževanje kmečkega prebivalstva. Iskana je revija Sodobno kmetijstvo. Osem let že izhaja v 4000 do 5000 izvodih in se je uveljavila med kmeti in strokovnjaki kot dragocen pomočnik pri pospeševanju in preusmerjanju kmetijstva. Pred šestimi leti je vznikla revija Moj mali svet, ki je namenjena vrtnarstvu in varstvu narave. Njena naklada dosega kar 25.000 primerkov. Leta 1905 je Kmečki glas prvič izdal Kmetijski priročnik v okviru zbirke Knjižnica za pospeševanje kmetijstva. Letno izide pri tej zbirki pet ali šest knjig, naklada posamezne pa doseže tudi 0000 ali celo K)O(K) izvodov. Najnovejša knjiga te zbirke je delo Raoula Jenčiča Kmetijski s t roji. Nedavno je bila osnovana še zbirka Moj vrt — moje veselje. Letos sta izšli dve poljudno pisani knjigi Ureditev vrta in Vinogradništvo. V kratkem je pričakovati še Naše sadje. Sledile bodo še knjige o pridelovanju zelenjave in jagodičja, in gojitvi rib ter dela Vinski svetovalec, Pomagamo vam vrtnariti itd. To pomeni, da je založniška dejavnost Kmečkega glasa tesno povezana z domačimi ustvarjalci ter pisci in vključena v gospodarsko in družbeno življenje. J. Košnjek IM J*m 27. junija 1975 /o ljubljanska banka Na letni oddih ob morju s hranilno knjižico Ljubljanske banke S hranilno knjižico Ljubljanske banke lahko odslej dvigate do 3.000 dinarjev dnevno in. neomejeno vlagate tudi pri vseh poštah v navedenih krajih od Savudrije do Metkovića in pri vseh poslovnih enotah Investiciono komercijalne banke Split, pošte: poslovne enote IKB Split: POSLOVNE ENOTE IKB SPLIT 1 BIOGRAD 2 BLATO 3 CISTA PROVO 4 DRNIŠ 5 DREVNO 6 GRADAC 7. HVAR 8 IMOTSKI 9 JELSA 10 KAŠTEL NOVI 1 1 KNIN 12 KORČULA 13 LIVNO 14 LJUBUŠKI 1 5 MAKARSKA 16 METKOVIĆ 1 7 MOSTAR 18 OMIŠ 19 POSUŠJE 20 SINJ 21 SOLIN 22 SPLIT 23 STARI GRAD 24 SUĆURAJ 25 SUPETAR 26 TRILJ 27 TROGIR 28 VELA LUKA 29 VRGORAC 30 VIS 31 ZADAR POŠTE ' 3ABINDUB i BADERNA i BAKAR 4 BAKARAC 5 BALE 6 BARBAN ; BAŠĆANSKA DRAGA 8 BAŠKA 9 BELEJ 10 BELI 1 1 BENKOVAC 12 BETINA 13 BIBINJE 14 BIOGRAD 15 BJELINA (DALMACIJA) 16 BOLJUN 1 7 BORAJA 18 BOŽAVA 19 EJRBINJ 20 BRIBIR 21 BRIBIRSKE MOSTI NE 22 BRIONI 23 BROD MARAVICE 24 BROD NA KUPI 25 BRSEC 26 BRTONIGLA 2 7 BUJE 28 BUZET 29 CEROVLJE 30 CRES 31 CRIKVENICA 32 CRNI LUG 33 ČABAR 34 ČAVLE 35 DELNICE 36 DOBRINJ 3 7 DRAMALJ 38 DRIVENIK 39 DRNIŠ 40 DJEVRSKE 41 ERVENIK 42 FAZANA 43 FILIP JAKOV 44 FUŽINE 45 GALIŽANA 46 GEROVO 47 GOLI OTOK 48 GOLUBIĆ 49 GRAČIŠCE 50 GRIŽANE 51 GROŽNJAN 52 HRELJIN 53 IĆICI 54 ILOVIK 55 IST 56 JABLANAC 57 JAORANOVO 58 JELENJE 59 JEZERA 60 JURDANI 61 JURJEVO 62 KALI 63 KONFANAR 64 KA PRIJE 65 KARIN 66 KARLOBAG 67 KAROJBA 68 KASTAV 69 KAŠTELIR 70 KISTANJE 71 KLANA 72 KLENOVICA ŽRNOVICA 73 KNIN 74 KOLAN 75 KOROMAĆNO 76 KOSOVO 7 7 KOSTRENA 78 KRALJEVICA 79 K RA PA NJ 80 K RASICA 81 KRASNO POLJE 82 KRIVI PUT , 83 KRIŽIŠČE 84 KRK 85 KRNICA 86 KRŠAN 87 KUKLJICA 88 KUPJAK 89 KUŽELJ 90 LABIN 91 LANIŠCE 92 LEDENICE 93 LIČ 94 LIVADE 95 LOKVE 96 LOPAR 97 LOVRAN 98 LOVREĆ 99 LOZOVAC 100 LUKORAN 101 LUKOVO 102 LUKOVO ŠUGARJE 103 LUN 104 LUPOGLAV 105 MALI LOŠINJ 106 MALINSKA 107 MARĆANA 108 MARTINŠČICA 109 MATULJI 1 10 MEDULIN 111 MEDVEJA 112 MOLAT 113 MOMJAN 114 MOŠČENIŠKA DRAGA 115 MOTOVUN 1 16 MRKOPALJ 1 1 7 MUNE 1 1 8 MURTER 1 19 NEDEŠĆINA 120 NE REZINE 121 NEVIDJANE 122 NIN 123 NJIVICE 124 NOVALJA 125 NOVA VAS 126 NOVIGRAD (DALMACIJA) 127 NOVIGRAD (ISTRA) 1 28 NOVI VINODOLSKI 129 OBROVAC 130 OKLAJ 131 OLIB 132 OMIŠALJ 133 OPATIJA 134 OPRTALJ 135 PADJENE 136 PAG 137 PAKOŠTANE 138 PAŠMAN 139 PAZIN 140 PERKOVIC 141 PETRCANE 142 PICAN 143 PIROVAC 144 PLAVNO 145 PLEŠCE 146 PLOMIN 147 PODPICAN 148 POLAĆA 149 POLAĆA KOD KNINA 150 POLIČNIK 151 POREČ 152 POROZINE 153 POSEDARJE 154 POVLJANA 155 PRAPUTNJAK 156 PREKO 157 PREMANTURA 158 PREMUDA 159 PREZID 160 PRIDRAGA 161 PRIMOŠTEN 162 PRIVLAKA (DALMACIJA) 1 63 PRVIC LUKA 164 PULA 165 PUNAT 166 RAB 167 RABAC 168 RADUĆIC 169 RAŠA 170 RAVA 171 RAVNA GORA 1 72 RAŽANAC 173 RIJEKA 1 74 ROĆ 175 ROGOZNICA 176 ROVINJ 1 77 RUŽIC 1 78 SALI 1 79 SAVUDRIJA 180 SELCE 181 SENJ 1 82 SENJSKA DRAGA 183 SESTRUNJ . . 184 SILBA 185 SIVERIC 186 SKRAD 187 SKRADIN 188 SLUM 189 SMILČIC 190 STA NK OVC I 191 STARIGRAD 1 92 STARIGRAD PAKLENICA 193 STRMICA 194 SUKOŠAN 195 SUŠAK 1 96 SVETI PETAR U ŠUMI 197 SVETVINĆENAT 198 ŠAPJANE 199 ŠEPURINE 200 ŠIBENIK 201 ŠILO 202 ŠIROKE 203 ŠKRLJEVO 204 ŠMRIKA 205 ŠUŠNJEVICA 206 TAR 207 TIJESNO 208 TINJAN •209 TKON 210 TRIBALJ 211 TR.IBANJ KRUŠĆICA 212 TRIBUNJ 213 TRGET 214 TRŠĆE 215 UGLJAN 216 UMAG 217 UNEŠIC 218 UNIJE 219 VELI IŽ 220 VELI LOŠINJ 221 VELI RAT 222 V1NJERAC 223 VIR (DALMACIJA) 224 VIŠKOVO 225 VIŠNJAN 226 VIŽIN*DA 227 VODICE 228 VODNJAN 229 VRATA 230 VRATNIK MELNICE 231 VRBNIK 232 VRSAR 233 VRSI 234 ZADAR 235 ZATON 236 ZEMUNIK 237 ZLARIN 238 ZLOBIN 239 ŽDRELAC 240 ŽEGAR 241 ŽIRJE 242 ŽMAN 243 ŽMINJ PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH MEHIKE Milan Khšeij mm Med hojo je glavobol kmalu prenehal. S strahom, tesnobo v srcu in spoštovanjem obenem smo začeli hoditi po našem orjaku, nasprotniku ali pa prijatelju, kdo bi vedel v tem trenutku. • * Roman si je že včeraj za dne ogledal steno, kolikor se je za nekaj trenutkov pokazala izza oblakov in napravil plan poti. Zdaj, sredi noči smo mogoče naredili kak korak več, pa nič zato. Ko nekaj časa takole hodimo, je začelo naenkrat strahovito smrdeti po žveplu. Spodaj, čisto blizu pod nami pa so zavijali šakali. Nič kaj spodbudna dobrodošlica; tole žveplo in tile šakali. Nehote sem se spomnil besed svetnika, pa križi pod goro . . . Ne, saj nisem paničar, le še bolj spoštljivo sem gledal na Ropa in nenadoma razumel, zakaj ga imajo Indijanci za sveto goro. Noč se je počasi umaknila jutru. Prikazal se nam je čudovit a obenem kratkotrajen pogled. Čudno, vse lepe stvari trajajo tako malo časa. Sonce je vzhajalo točno nad najvišjim vrhom Mehike — Orizabo, ki je še za 246 m višji od našega vulkana. Čudovit pogled je bil na osvetljen in črno se svetlikajoč vulkanski pepel, na mogočne serake in ogromne kamne, ki jih je Popo nekoč v jezi izbruhal iz svoje notranjosti. Vzpenjali smo se vedno više in više, zaradi višine seveda nismo mogli hoditi kar tekoče, ampak se je bilo potrebno po določenem številu korakov ustaviti in naloviti sapo, potem pa spet naprej. Vreme se je naenkrat skazilo, pooblačilo se je, ponagajala nam je tudi snežna nevihta. Čim bolj gremo proti vrhu, tem počasnejši je korak in večja radovednost, kaj bo zgoraj, kakšen je vulkan na vrhu, kakšno je žrelo ali krater, koliko je globok prepad itd. Z Nemcem hodiva zadnja v koloni. V začetku je kar dobro hodil, zdaj pa je začel zaostajati. Nekoliko si ga bolje ogledam in vidim, da nima niti rokavic.Matej je imel rezervne in mu jih posodi. Vedno bolj zaostaja, vedno bolj ga daje. Prosi nas, naj bi ga pustili kar na poti, da nas bo počakal, ko se bomo vračali. Komaj ga pregovorimo, da je šel spet naprej z nami. Ze šest ur hodimo in lovimo sapo. Pot je enakomerno zelo strma, zato severno steno prečimo diagonalno v smeri proti vzhodu. Vrha ne vidimo, vse je zavito v skrivnostno meglo. Nemec se nam neprestano upira, da za nobeno ceno ne bo šel naprej. Z močni je pri kraju. Kaj hočemo, navežemo ga na vrv in vlečemo naprej. Končno smo prišli na vrh, na rob kraterja. Zagledali smo ogromno žrelo, globoko kakih 1(MX) m in široko nekoliko manj. Stene so bile prepadne, rob kraterja zelo oster, da smo komaj pogledali v notranjost. Pa je bilo kaj videti. Velikan je še vedno pri življenju. Ni toliko pri močeh, da bi metal kamenje in pepel, da bi ustvarjal neprestane potrese v okolici, samo diha še. in smrdi, smrdi po žveplu. V notranjosti, po stenah žrela je pihalo, puhalo in sikalo, spodaj na dnu pa se je nekaj zelenega pretakalo in slišalo se je neprestano brundanje, se pravi votlo grmenje in pokanje. Hitro, kolikor se je dalo, smo opravili formalnosti in obveznosti, zasadili našo zastavo v kamenje in sneg poleg piramide, ki je na vrhu, opravili obvezno fotografiranje in jo utrujeni, kot smo bili, ubrali v dolino, proč od tega odprtega, kadečega žrela. Pot navzdol ni bila dosti lažja kot navzgor. Največ preglavic nam je spet naredil Nemec. Na vrh smo ga sicer privlekli; ko sem ga na vrhu vprašal, če je kaj srečen, zadovoljen, ko je osvojil vrh vulkana, mi je odgovoril, da je preveč utrujen, da bi lahko karkoli mislil. Ko smo potem analizirali vzpon, je Roman dejal, da je bil izredno zahteven. Dohtar, ki je bil tudi že na Kilimandžaru, je rekel, da je pot na Kilimandžaro pravi sprehod v primeri s to. Teren je bil spolzek, snega je bilo malo, ker se sproti topi, pod njim pa vulkanski pepel in lava in kamni, ter še zelo strmo. Ker smo imeli s seboj izkušenega gorskega vodnika Romana, se ni bilo kaj bati. Ko smo se spuščali po melišču, se pravi po pepelu, smo imeli več časa opazovati naravo. Kamnov je vseh vrst, od majhnih do velikih in od belih do črnih. Po nekaj primerkov smo seveda vzeli s seboj. Najdragocenejši pa so tisti z roba kraterja. Zanimive so tudi cvetlice. Tam, kjer se sploh začenja živi svet, to-je na višini približno 4200 m, rastejo storžki ali lupinusi, zraven pa še neke vrste hermelika in šopi trave, to je bilo vse. Ko smo se vračali iz nacionalnega parka Popo-Itza, smo se nekaj časa vozili po višinskem pasu, ki mu tukaj pravijo tierra fria, ali mrzla zemlja. Mrzla, za naše razmere pa ravno pravšnja. Na tej višini raste gozd, prav tak kot pri nas v Evropi. Bori in smreke. Razlika je ta, da je tukaj podrast čisto druga. Ni mahu, praproti in borovnic, ampak rastline, ki jim prija vulkanska zemlja. Spustili smo se malo niže in pokrajina *e je naenkrat spremenila. Iglasti gozd izgine, kot da ga nikdar ni bilo, pojavijo se agave, evkaliptusi in koruza. Bili smo, to moramo priznati, zelo utrujeni, jaz še posebno, imel pa sem še toliko moči, da sem opazoval okolico skozi okno avtomobila. Na cesti ni bilo toliko živahno kot včeraj, koje bila nedelja, pač bolj delovno vzdušje. Kot tujec, ki prvič pride v deželo, prideš najprej v stik le z zunanjim svetom, s cesto, ulico... Nekaj pa smo vsi skupaj takoj ugotovili, da bi bilo treba spremeniti; mestnim avtobusom določiti glasnost ropota izpušnih cevi. Ne morete si predstavljati, kakšen hrup. Cev je napeljana izpod avtobusa po zunanjem robu do vrha strehe, tam pa je,malo zakrivljena proti cesti. Ropota pa tako, da se vse trese. Pa še ena stvar nam ni bila všeč. Vse polno je psov brez lastnika. Pa 16 še ne bi bilo najhuje. Od Amecamece do glavnega mesta smo videli vsaj deset poginulih psov ob cesti, ki so že razpadali, v neki vasi pa celo konja, okoli njega pa polno krokarjev in drugih mrhovinarjev. Mimo so mirno hodili ljudje, kot da je to nekaj povsem vsakdanjega. Zanje morda je, za nas pa je bilo to nerazumljivo. Mehikanci so sicer izredno snažni in čisti ljudje. V glavnem mestu sem videl, kako vsi venomer nekaj čistijo, pometajo, pomivajo. Pred nekim lokalom sem videl, kako je lastnik s pralnim praškom pomival pločnik pred svojim lokalom, poginulega psa pa se nihče ne dotakne. Prometa je ogromno. Mehikanci so zelo spretni vozniki. V 14 dneh nismo videli niti ene nesreče. Izredno veliko pa je javnih napisov. Kjerkoli je le mogoče kaj napisati, je napisano. Pa še lepo je. Napisi so brez izjeme v rdečj in zeleni barvi. Končno smo prispeli do hotela. Zdaj se že kar spoznamo v tem velikem mestu. Stanujemo v strogem centru na glavni in najlepši ulici Paseo de la Reforma 124. Cel dan nismo nič jedli, zato se fižolova juha prileze. Uradni obisk na jugoslovanski ambasadi. Ob devetih dopoldne se ustavi pred našim hotelom ogromna ameriška limuzina z oznako ACY in šofer nas prijazno povabi, naj vstopimo. To je bil avto naše ambasade in lahko si mislite, kako smo se počutili. Včeraj mokri, žejni, umazani in utrujeni, danes pa gospodje v limuzini. Naš gostitelj, izredni in pooblaščeni veleposlanik SFKJ Ignac Golob, nas je že čakal. Čestital nam je za uspeh in povprašal, kako je bilo. Z njegovim posredovanjem smo nato poslali telex v domovino, v katerem sporočamo slovenski javnosti, da je slovenska planinska odprava v sestavi Roman in Matej Herlec, dr. Fran- Porenta in prof. Milan Krišelj 12. maja 1975 ob 1H. uri po srednjeevropskem času uspešno osvojila v novozapadlem snegu vrh vulkana Popocatepetl 5452 m. Z veleposlanikom smo se nato zapletli v prijeten in nadvse zanimiv pogovor o Mehiki, njenih uspehih in težavah, njenih ljudeh. Naš sogovornik je dejal, da so trenutno odnosi med Jugoslavijo in Mehiko zelo dobri. Da se tukaj o Jugoslaviji precej piše. V teh dneh je bilo 0 dolgih člankov o naši državi v tukajšnjih časopisih. V glavnem mestu je na Člani odprave in veleposlanik Ignac Golob. - Foto: R. Herlec sporedu v več kinematografih hkrati jugoslovanski film Sutje-ska in predstave so bile povsod razprodane. Objavljena je bila tudi fotografija tov. Tita. Tista, ko je bil ranjen. Te dni gostuje v Mehiki beograjsko gledališče Atelje 212. No, danes pa še mi. planinci kot prva uradna jugoslovanska planinska odprava v Mehiki, organizirana v počastitev JO. obletnice osvoboditve Jugoslavi je. Pogovarjamo se o naših ljudeh, ki jih je usoda zanesla v Mehiko. Veleposlanik je dejal, da je tujcev v Mehiki izredno malo, Jugoslovanov pa še posebno. Jugoslavija ima samo enega, ki živi v Mehiki in ima mehiško državi janstvo. To je neki Leben, ki je že pred vojno prišel sem in zdaj živi tukaj kot velik gospod-Uspel je s tem, ko je začel po posebni metodi gojiti gobe šampinjone. Poleg Lebna sta še dve Slovenki, ena živi v Guadala-jari, druga pa je naša znanka Marija, ki smo jo obiskali v Cha-pingu, vendar ti dve nimata mehiškega državljanstva. Za Mehiko se je začela zanimati tudi naša industrija. V zvezni državi Tahasco na polotoku Yucatan ima naše podjetje iz Beograda PIK Beograd nasade na površini, ki meri lOO.O(K) ha. V kratkem bo tudi naša Iskra v Mehiki zgradila tovarno pa Prvomajska iz. Zagreba, Knergninvest iz Sarajeva in Slovenija-les iz Ljubljane. Zemlje se v Mehiki ne da kupiti. Tujec jo lahko vzame le v najem. Udeležba tujega kapitala je dovoljena, vendar le do manj kot polovice. Vse bogastvo podzemljo je last mehiškega naroda. Mehika se z vsemi štirimi brani pred ame riškim imperializmom. Ena od oblik te obrambe je mehiški nacionalizem in zaprtost. Čeprav na primer razvijajo turizem, v Mehiko ni mogoče priti brez vize. So izredno ponosni na svojo preteklost in zgodovino. Spance sovražijo in jih imajo za agresorje. Mehika je v španski državljanski vojni odločno podprla republikance. Le-ti imajo še danes v Mehiki svojega predstavnika. Uradni jezik je španščina, vendar vlada v zadnjem času podpira prizadevanja, da bi prišli do veljave stari domači indijanski narodi in njihovi jeziki. Člani in svojci AMD Podnart so imeli v nedeljo, 22. junija, izlet v neznano. Izlet je bil združen z ocenjevalno in spretnostno vožnjo, streljanjem. kegljanjem, reševa njem testov in raznimi športnimi prireditvami, l 'dcleži/o se ga je prek ,W0 članov in svojcev s 76 motornimi vozili. Tekmovalo je 46 voznikov, cilj pa je bil na Mežak/i. Med vozniki so bili najboljši: Silvo Peric (Ovsiše), Slavko Šolar (Kropa), Metod Rakovec (Poljšica). Bogdan Ambrožič (Ljubno) in Franc Janževec (Podnart). Med ženskami pa je bila najboljša Darinka Bohinc iz Ovstš. — Najboljši v kegljanju je bil Janez Finžgar in v streljanju Drago Turenšck. \ajboljši. tekmovalec z avtomobili pa je bil gost iz Kranja Ivan Demšar. C. Rozman Kolesarska akcija v radovljiški občini V nedeljo so v radovljiški občini še drugič organizirali akcijo vsi na kolo za zdravo telo. Prvo akcijo sta organizirala kolesarski klub Bled in tamkajšnja mladinska organizacija. (Potekala je na 1.6 kilometrov dolgi progi in se je je udeležilo 270 kolesarjev). Tokrat pa je akcijo organizirala zveza telesnokulturnih organizacij občine Radovljica s sodelovanjem telesnokult urnih organizacij v posameznih krajih. Pripravili so tri proge. Na progi Radovljica —Kropa — Podnart — Posavec — Radovljica je sodelovalo 151 kolesarjev. Na Bledu se je akcije udeležilo 189 in v Bohinjski Bistrici 115 kolesarjev. Skupaj je torej sodelovalo prek 450 kolesarjev. Zveza telesnokulturnih organiza- cij namerava s to akcijo nadaljevati septembra; zdaj pa so na vrsti akcije v plavanju in balinanju. Razen tega nameravajo organizirati pohode v planine, strelska tekmovanja z zračno puško, plavalne, smučarske in drsalne tečaje, občinska tekmovanja v odbojki, malem nogometu, šahu, namiznem tenisu, kegljanju, krosu in še nekatera druga. Vsi udeleženci množičnih akcij bodo prejeli t rim značke. Najboljše ekipe na občinskih prvenstvih pa pokale in posamezniki medalje. Razen teh odličij-bo občinski svet zveze sindikatov Radovljica ob koncu leta podelil sindikalnim organizacijam še posebna priznanja za udeležbo na tekmovanjih. M. Faganel Od 32 dijakov, ki so leta 1920 opravili maturo na gimnaziji v Kranju, jih je 17. junija t.l. prišlo na proslavo visoke 55-letnice še 13. To je bil razred, ki je študiral med prvo svetovno vojno in so morali nekateri od njih že na fronto. Po vojni so se jim zaradi političnih razmer pridružili štirje Slovenci s Koroškega in trije Tržačani. Od Korošcev sta se slavja udeležila še dva živeča sošolca: Joško Ilutter, upok. profesor slovenske gimnazije v Celovcu, ki biva v Globasnici, in Niko Marktl, župnik v Roženku, ki sta se zaradi dolge poti kmalu popoldne poslovila. Pred slikanjem je odšel tudi dipl. inženir Jakob Mlakar, upok. profesor tekstilne šole v Kranju. Ostalih deset je na tej sliki. Spredaj sedijo (od leve): Zdravko Rak, železniški inšpektor v pok v Ljubljani, Ivan Tomec, dipl. ekonomist eksportne akademije, zaposlen pri Slovenijalesu v Beogradu, Franjo Potočnik, dipl. inže-' nir agronom v pok. v Ljubljani, France Planina-, geograf, gimn. profesor v pok. v Ljubljani, ki je do leta 1937 služboval v Kranju, France Mežan, dipl. inženir agronom v pok. v Ljubljani. Stoje pa: dr. Danilo Švara, profesor glasbe in operni dirigent v pok. v Ljubljani, Albin Ferjančič, dipl. ekonomist dunajske eksportne akademije, službujoč v Beogradu, Ciril Rckar, univ. profesor, dr., inženir metalurg v Ljubljani, Vladimir Gogala, davčni inšpektor v pok. v Mengšu in Ožbolt Gros, dipl. inženir elektrotehnik v pok. v Kranju. XX. izseljenski piknik Trebijski mlatiči so pripravljeni za nastop Nii letošnjem XX. jubilejnem slovenskem izseljenskem pikniku v Škofji Loki, v mestu pod Lub-nikom bo že osmič zapored, bodo nastopili tudi mlatiči iz Trebije V Poljanski dolini. Prav to pa ho za naše rojake iz tujine, pa tudi za ostale obiskovalce, zagotovo ena od osrednjih atrakcij letošnjega Izseljenskega srečanja, menijo prireditelji. »S pripravami mlatičev sem povsem zadovoljen,« mi je dejal dramski igralec Jože Zupan, ki bo na prireditvenem prostoru na vrtu loškega gradu povezoval njihov program, obenem pa jih tudi pripravlja na nastop. In kaj bodo mlatiči iz Trebije prikazali številnim obiskovalcem, ki se bodo zbrali na pikniku v Škofji Loki? Program jV dokaj pester. Trebijski mlatiči imajo namreč v načrtu mlatev »v dva« in »v štiri« ter ročno mlatev s strojem — »mašino«. V vseh omenjenih »panogah« pa se bodo lahko preizkusili tudi nekateri obiskovalci, ki se bodo v petek, 4. julija, zbrali na idiličnem vrtu škofjeloškega gradu. »Mlatiči so se na skupnih pripravah zbrali že dvakrat,« pripoveduje predsednik trebijskega turističnega društva .Janko Dolinar, »in upamo, da bo na srečanju naših rojakov v Škofji Loki vse v najlepšem redu. Prav zato se bomo v prihodnjih dneh zbrali še nekajkrat. Naj povem, da priprave niso ravno enostavne. Treba je namreč vedeti, da nekateri mlatiči, in to celo v večernih urah prihajajo na .treninge' celo po nekaj kilometrov daleč. Zares so požrtvovalni!« Toda to še ni vse! Člani Turističnega društva Trebija so se namreč tudi odločili, da bodo na prireditvenem prostoru, v svojem paviljonu prodajali kulinarične in »pivske« specialitete z njihovega področja. Med njimi nikakor ne pozabijo omeniti slastne ocvirkovice, štrukljev, »ta zelenega«, medice, domačega žganja in morda še česa. ("lani prireditvenega odbora, ki ga vodi Ciril 'Jelovšek, so nam tudi sporočili, da so znani že tudi domala vsi ansambli naših rojakov, ki bodo sodelovali na škofjeloškem izseljenskem srečanju. Iz ZDA so že ali pa še bodo pripotovali ansambel Romana Possedija i/. Chicaga, ansambel Edija Kenika ter The Slogars iz Clevelanda — ameriške Ljubljane, Cvek Orchestra, Shepel Sisters in Smoltz and Kutzler iz Minesotte, iz Kanade bodo prispeli Prekmurski trubadurji (Toronto), iz MiinCfhna v ZR Nemčiji pa ansambel Alpe —Adri'a. Prireditelji XX. izseljenskega piknika so včeraj dopoldne v Škofjj Loki sklicali' tudi novinarsko konferenco, na kateri so zbranim novinarjem posredovali še nekatere najnovejše podatke o letošnji jubilejni izseljenski prireditvi. O tem bomo poročali v naši torkovi številki. •LGovekar Ribiči so slavili Ribiška družina Medvode je v soboto proslavila 30-letnico osvoboditve in praznik občine Ljublja-n a-Šiška z velikim delovnim uspehom — zaključkom zemeljskih del pri graditvi ribnika v šmart-nem pod Šmarno goro. Ribnik, ki bo odprt prihodnje leto, bo veljal 300.000 dinarjev. Na tovariškem srečanju so sklenili še poglobiti sodelovanje s sosednjimi ribiškimi družinami, posebej z ribiško družino Sora Škofja Loka, ter postavili zahtevo po doslednejšem očuvanju voda pred onesnaževanjem, saj ne smejo prevladovati samo interesi gospodarstva. -fr nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 1 19 ■20 21 22 ■ 23 ■24 ■ 26 27 ■ 30 31 ■ 32 33 ■ 35 36 ■ 1 37 ■ 38 39 40 43 44 45 ■ 46 ■ 48 ■ 49 50 51 ■ 53 54 ■ 55 56 57 58 59 60 ši Rešitev nagradne križanke z dne 20. junija: 1. otesek, 7. antika. 1!. sršcnar. 1"). hpci ans. 1 7. ej, 18. verist. 20. kasta. 21. Leon. 23. Tet is. 25. Kiel. 2«. prisega. 28. GO. 30. ona. JI. enolog. 32. kapar. .34. Le-har. 36. Ismene. 39, llo, 40. Al. 42. realije. 44. Bevk. 46. pokal. 48. Mara. .10. račec. 52. Latona, 54. NL, 55. Atamani, 57. osatnik. 59. Initao. 60. tvorka Izžrebani reševalci: prejeli smo 64 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi REZIKA RAMOVŠ, 64000 Kranj, Mladinska l/I; 2. nagrado (40 din) DRAGO ZAPLOTNIK, V. P. 6318C4, 54400 Djakovo; 3. nagrado (30 din) VERA JOCIF, 64000 Kranj, Mencingerjeva 1. Nagrade bomo poslali po pošti. Vodoravno: I. dolg hodnik ali prehod, 8. neprozoren. raznobarvni (rdeč, rumen, rjav) okrasni kamen za vaze. namizne plošče itd., 14. znameniti donavski otok blizu Orsove. potopljen v jezeru H H Đerdap, 15. sporazum, zveza med državami v posebne namene. 17. poteg z nožem. 18. grški pesnik Nikandros. 20. najvišja karta. 21. drobna luknjica v snovi, znojnica v koži, 23. norveška časopisna agencija, Norsk Telegrambvra. 24. predlog. 25. okrajšano žensko ime, Otilija. 26. napotek. 29. knjiga, v katero uvrščamo ali lepimo znamke, fotografije ipd., 31. grdo sikanje, 32. Pavel Golia, 34. otok otočja Tuamotu v Polineziji. 3.1. znameniti roman M. Gorkega. 37. avtomobilska oznaka za Sisak. 38. muza ljubezenskega pesništva. 40. vrsta metle. 42. glavno mesto Bosne in Hercegovine, 45. emajl. Iošč. 46. avtomobilska oznaka za Pančevo. 48. predlog zgoraj. 49. dansko pristanišče v fjordu Lim. jugozahodno od Aalborga. 51. skrajšano ameriško moško'inie. Kdvvard. 52. mamilo, snov. ki omili bolečine, človeka omami ali uspava; kdor jemlje narkotike, 55. kratica za Temeljno izobraževalno skupnost. 56. umetnica, ki izdeluje kiparska dela. 58. najvišja gora na svetu, Mount . . .. vrli v vzhodnem delu Himalaje. 60. naslov turških monarhov in nekaterih muslimanskih vladarjev. 61. ženske, ki opravljajo rotit ve. Navpično: 1. sladkovodna riba. krapi 2. koncertna ali plesna dvorana, prostor za glasbene prireditve, 3. razrast, kar se razraste, 4. Ivana Kobilca, 5. del tedna, (i. starogrško mesto Olint. 7. vnet je danke, zadnjega dela širokega črevesa. 8. ime češkega reformatorja Husa; ime poljskega kralja Sobieskega, zmagovalca nad Turki v bitki pri Dunaju. 9. visokogorska veriga južne Amerike. Kordiljere, 10. shojena pot, 11. dvojica. 12. veznik, 13. kip. soha. 16. aktivni vulkan na japonskem otoku Honšu, severozahodno od Tokia. 19. kratica za ablativ, šesti sklon. 22. spomladanski mesec, znan po muhastem vremenu. 25. renov arija, obnova. 27. ameriška kratica za vse v redu, 28. filmski snemalec, v zdravstvu zdravnik, specialist za kirurgijo, 30. mlajša železna doba. imenovana po najdišču La Tene v Sviti, 33. snov. surov ina za gradnjo, graditev, 35. rožni venec, 36. junak viteških romanov, 39. Andrej Jare, 41. oznaka za novo zvrst, umetnost, okrajšava za Optical Art. 43. češka pritrdilnica. 44. prihod v goste. 47. NoetoVa barka, 50! nekdanja severnpitajijanska knežja rodovi na. 12. princ v staroindijskem junaškem epu Mahabharata. 53. mongolski poglavar. 54. najmanjša športna jadrnica /. enim jamborom na. kljunu, 17. avtomobilska oznaka za Pulj. 5!». avtomobilska oznaka za Rijeko. Rešitve pošljite do torka, l. julija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din ŠAHOVSKI KROŽEK Svetovni prvak Anatolij Karpov III. memorial dr. Milana Vidmarja, mednarodni šahovski turnir ob tridesetletnici osvoboditve, se je končal s triumfom svetovnega prvaka Anatolija Karpova. Karpov je bil vsekakor osrednja osebnost turnirja, glavna atrakcija, kar pa je tudi razumljivo, saj je bil to prvi turnir, na katerem je dvanajsti prvak nastopil po ustoličenju. Toda kdor je pričakoval od njega na tem turnirju genialnost Aljehina, strategijsko igro Botvinika ali iskrivost Talja, se je uštel. Karpov je demonstriral igro, ki je zadoščala za zmago — in ne dosti več. In to je storil.lahkotno med tekmovalci, ki so sicer dali turnirju zelo visoko točkovno vrednost. Uspeval je s taktičnim izbiranjem otvoritev, z veliko sposobnostjo in spretnostjo izračunavanja v središnjici ter z nekaj potrebne realizator-ske tehnike. Morda bi lahko zapisali, da je pokazal več smisla kot njegovi predhodniki na šahovskem prestolu za racionalno turnirsko igranje šaha. Nekatere naštete značilnosti Karpova najdemo v njegovi igri z Musilom v IX. kolu turnirja, zato to partijo objavljamo. Musil — Karpov Sicilijanska obramba Pravilna rešitev naloge št. 2, iz partije Čigorin — Gossip (1889), je naslednja: 1. Sd2 — c4 z naslednjim možnim nadaljevanjem 1. ... Da5 - a6 i. Lcl - g5 + Ke7xf7 L Sc4 — d6 mat Žreb je določil 3 nagrade po 50 din Stanetu Polaku, 64220 Škofja Loka, Mestni trg 22, Milanu Lekiču, 68263 Cerklje ob Krki, V. 1». 3363C3, Marjanu Štempiharju, 64000 Kranj, C. 1. maja 12. Nagrade bomo poslali po pošti. 1. e2 - e4 2. Sgl - f3 3. d2 - d4 4. Sf3xd4 5. Lfl - d3 6. 0-0 7. Ddl - e2 c7 - c5 e7 - e6 c5xd4 a7 - a6 Sg8 - fK d7 - d6 *7 - g6 Črni je izbral otvoritev, ki bi utegnila biti zanj neugodna. Očitno se je zavestno odločil za dvorezno igro, zanašajoč se na poznavanje možnosti, ki jih igrana otvoritev daje in na svojo prednost pri izkoriščanju konkretnih možnoti igre. To se je tudi dogodilo v kritičnem delu partije. Izkušnja je bilo opozorilo Planincu, ki je v XI. kolu proti Karpovu raje izbral 5. Lfl — e2, nakar je igra dobila povsem drugačen potek in se je kmalu končala neodločeno. 8. c2 - c4 9. Sbl - c3 10. Lcl - e3 11. Tal - cl 12. f2 - f3 13. De2 - f2 14. Tfl - dl Lf8 - g7 0-0 Dd8 - c7 Sb8 - d7 . b7 - b6 Lc8 - b7 Sft3 - hfi (?) Taktična poteza, ki seje kasneje izkazala za koristno, sicer pa daje belemu možnost za kombiniranje. 1.1. 16. 17. Ld3 - fl Tel - c2 Tc2 - d2 Ta8 - c8 TIH - e8 Lg7 - fX Beli si je ustvaril izgledno pozicijo. Pritisk na slabi črni točki b6 in d6 mu obeta uspeh. 18. Sdl - b5 (!) Beli se je odločil za udar in žrtev skakača. Skladno z možnostmi v poziciji bi bilo tudi 18. Sdl - b3, s pritiskom po d- liniji in po diagonali črnopoljnega lovca. 18. . . . a6xb5 19. Sc3xb5 Dc7 - b8 20. Sh5xd6 Sd7 - cS! 21. Sd6xe8? Beli se je prehitro odločil za razplet, v katerem pa je bil črni daljnovidnejši. Možno nadaljevanje je bilo vključitev dveh medpotez, in sicer 21. b2 — f>4 Sc5 — a4, 22. c4 - c5 b6 x c5, 23. Sd6 x c8 Tc8 x e8, 24. Lfl - b3 S al - c3, 25. Lb5xe8 Sc3 x dl.26. Le8xf7 + Kg8xf7. 27. Td2xdl c5 x bi. 28. Tdl - d7 + Rf7 - g8, 29. Df2 - d2 z zmagovito igro za belega. 21. 22. 23. b2 - b4 a2 - a3 Tc8Xe8 Sc5 - a4 Lb7 - c6 Črni je sedaj z aktivnim lovskim parom vzpostavil ravnovesje. 24. Tdl 25. Df2 26. Del 27. Ddl 28. Tel - cl - el - dl - b3 - dl 29. Le3 - f2 30. Lf2 - g3 Db8 - c7 Te8 - c8 Lc6 - e8 h7 - h6 g6 - g5 Sh5 - f4 Lf8 - g7! Vse očitneje prehaja pobuda na stran črnega, medtem ko je beli v stistki z dobrimi potezami. 31. 32. 33. 34. 35. 36. Dc3 - e3 Tdl - cl Lg3 - f2 g2 - g3 De3 - b3 Kgl - g2 37. Td2 - d3 38. Lfl - e2 39. Kg2 - gl Tc8 - a8 Lg7 - e5 Sf4 - g6 Dc7 - e7 De7 - f6 h6 - h5 h5 - h4 Le8 - c6 Sg6 - f4! 1 — 1 I I # M & 1 A A & 1 A ga A A A B <§ Crni je ocenil, da je prišel trenutek za obračun pozicijske prednosti in za kombi-natorni zaključek partije. 40. Td3 - d2 41. g3xf4 42. Tclxc3 43. Kgl - fl 44. Lf2 - gl Sa4 - c3 Dft3xf4 Df4xh2 + Dh2 - hI Le5 - h2 in beli se vda. saj se ne more ubraniti nadaljnjih izgub, n.pr. 45. Kfl — el Dhlxgl + , 46. Le2 - fl Lh2 - g3+, 47. Kel - e2 Dgl - f2+, 48. Ke2 - dl Df2 x fl+, 49. Kdl - c2 Lc6 - a4 i.t.n. dr. Srd jan Bavdek s šolskih klopi Peresi za Mi j o in Marijo Hitro je minilo šolsko leto, ve- j liko lepega ste doživeli, marsikaj novega ste se naučili in postali pametnejši. Med branjem vaših vrstic na naši strani v Glasu ste \ izvedeli, kako preživljajo otroštvo vaši sovrstniki. Za dva me- j seca bomo stran prepustili dru-, gim novicam, jeseni pa se bomo zopet srečevali na strani S šol- j skih klopi. Poiskali smo še zadnja najboljša prispevka in se odločili za spis »Moj oče je kmet« Mije Pogačar j in »Ničesar nimam, pa vendar mislim, vse, o vse bi vam moral Nobena ptica ne onesnaži svojega gnezda Kaj je človek? Človek je gospodar narave, ki si domišlja, kako je pameten. Če bi se ta človek zavedal in pomislil, kako bo v prihodnje, bi se gotovo zgrozil. Znanstveniki napovedujejo, da bomo že v 21. stoletju jedli namesto naravne hrane tablete. Učenjaki torej že napovedujejo skorajšnji propad narave. Narava vse bolj propada. Gozdovi so postali smetišča, reke so polne strupenih snovi in le malokje je še dosti rib. Zrak je poln nevarnih plinov in dima. Zakaj človek ne uredi čistilnih naprav in s tem delno pomaga v boju proti onesnaževanju narave? Tovarne še vedno spuščajo v zrak in reke strupene snovi, saj je ceneje plačati simbolične kazni, kakor pa vložiti velikanske vsote za filtrirne naprave. Človek, ki veliko časa prebije v naravi, bo z veseljem povedal, kako uživa v njej, si ogleduje drevesa in rastline in opazuje živali. Vendar jih ne zalezuje s puško, ampak jih s fotoaparatom. Tisti lovec, ki hodi v gozd samo streljati divjad, še zdaleč ni pravi lovec. Pravi lovec je gojitelj. Če poznamo navade raznih živali, vemo, da nobena ptica, žuželka, srna ali zajec ne onesnažijo in ne ogrožajo naravnega okolja. Človek, ki je tako pametno in najbolj razumno bitje, pa se kar zasipa z raznimi smetmi, strupi itd. Če zaideš v kanjon Kokre, se zgroziš. Smeti so že skoraj zasule kanjon, v Savi je poginilo na vagone rib, tiste, ki so ostale, pa so vse več ali manj obsojene na propad. Živali izumirajo, tako v Evropi kakor v Ameriki ali drugod. Taga je kriva industrija. »Človek, reši me!« šumi narava, vendar le malokateri »razumni« človek sliši ta krik krik: »NA POMOČ, SOS!« Človek, ne uniči narave, narava ti je dala življenje in ti ga bo tudi vzela! Uroš Herlec, 7. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj V začetku letošnjega šolskega leta 1974/75 je bila že dvanajsto leto v Londonu mednarodna razstava likovnih del duševno prizadetih otrok z vsega sveta. Po strogih kriterijih posebna komisija izbere za razstavo, katere pokrovitelj je angleška kraljica, okoli 200 likovnih del. Posebna osnovna šola v Kranju že vrsto let sodeluje na tej razstavi in največkrat uspešno. Tudi na dvanajsti razstavi lani v jeseni so učenci kranjske posebne osnovne šole sodelovali z desetimi grafikami, od katerih jih je bilo kar osem odbranih za razstavo, dvoje od tega nagrajenih, sedem razstavljenih grafik odkupljenih, med njimi grafika Marije Krmelj Moj psiček. Naj za primerjavo dodamo, da so se na primer izmed vseh poslanih likovnih del iz Sovjetske zveze le štiri uvrstila med najboljše, to je na razstavo. Za takšen uspeh učencev posebne osnovne šole v Kranju ima gotovo precej zaslug tudi njihov likovni pedagog Marjan Kukcc. - L. M. Dedek Moj dedek vedno je pri delu, naj bo sonce ali dež. Ko sonce posije, dedku nasmehne se obraz, a ko oblakipridrvijo, kakor bi se jim najbolj mudilo v daljni svet takrat dedek žalosten je. Toda moj dedek venomer dela, dež ga ne ovira in tudi vroče pomladno sonce ne, ker moj dedek neutruden je. Minka A lič, 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Spet dežuje Budilka na omarici me vrže s postelje. Pogledam skozi okno. »Uf, spet dežuje,« se namrdnem. Zmeraj ta dež. Kako lepo bi bilo, če bi se vsak dan izza gora prismejalo sonce in me pozdravilo s svojimi zlatimi žarki. Tako pa dež. Sedaj je dež že prenehal. Oblečena sem. Pogledam na uro. Urno kakor veverica odhitim. Vse je pusto. Megla se leno pomika više in mi zastira pogled. Zdi se mi, da je ves svet v njenem objemu. V daljavi zagrmi. Joj, kako je mrzlo! Hitro stečem v kuhinjo po jopico in se zopet pokažem na pragu. Veter razklene meglo, kakor bi hotel reči: »Umakni se, tu sem jaz gospodar!« Toda veter je prinesel s sabo tudi dežne kaplje. Kakor blisk se začnejo razširjati. Udarjajo v obraz, zato zaprem vrata. Lije kot iz škafa. »Vendar, dež je potreben, prav tako kakor sonce,« pomislim. Janka Lukančič, 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Bila sem tepena Ves teden je deževalo. Po poteh so bile že velike luže. Ko je dež prenehal, sva se nekega dne s Tatjano zmenili, da grem z njo proti domu. Pot je bila blatna, zato sva se s težavo peljali s kolesom. Tisti dan pa sem imala moško kolo, ki ga še nisem bila vajena. Čedalje bliže sva bili domu, vedno večje luže in vedno bolj blatna pot. Ko sva prišli do steze, bi morali stopiti s kolesa. Mene pa je zaskrbelo, kako bi mi uspelo. Hotela sem se spraviti s kolesa, a v tistem trenutku sem zapeljala v veliko lužo in pristala v njej. Nekaj trenutkov sem še sedela v luži, potem pa mi je Tatjana pomagala, da sem lahko vstala. Torba je bila vsa blatna, pa tudi knjige in zvezki. Najprej sem pomislila na knjige, kaj bo, ko so tako blatne, šele potem, ko sem začutila mokroto, sem pomislila na obleko, ki sem jo imela na sebi. Tatjana mi je velela, naj se grem umit v Soro, ki ni bila daleč stran. Pomagala mi je splakniti obleko, kolikor se je dalo. Domov sem se vračala z mokro obleko. Doma me je mama takoj opazila, čeprav sem mislila vse skriti. Bila sem tako tepena, da mi nikoli več ne pride na misel, da bi se še kdaj vozila po dežju s kolesom. Marjeta Kavčič, 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Pomladno jutro Nad dolino so se dvigovale megle in vse bolj kipele proti nebu. Vrhovi, ki obdajajo dolino, so kopasti in porasli z gozdom, le vrhovi Storžiča, K očne in Grintovca so ostri, Najvišja vrhova v Kamniških Alpah Kočna in Grintovec, sta bila pokrita s snegom, ki se je škrlatno lesketal. Nebo je bilo ožarjeno od velike žareče sončne krogle, ki je bila še daleč nekje za Krvavcem. Škofjeloško hribovje, ki se vzdiguje na desnem bregu reke Save, je bilo prepredeno /. lepim svetlo zelenim pomladnim nakitom, med 'katerim so rasle posamezne smreke, katere so se še pred nekaj dnevi šopirile z zelenjem, kajti listavci so bili še goli. Tišino je premotilo kikirikanje petelinov i/, oddaljenih kmetij. V rosni travi je' zapel kos in zletel med veje bližnjega drevesa. V gozdu se je oglasila kukavica. Odgovorile so jima številne ptice pevke, med katerimi so nekatere trudne pogledovale v prebujajoče se majsko jutro. Naenkrat je izza Krvavca v dolino pogledala ožarjena sončna krogla. Ta velika rdeča" gmota se je počasi pomikala po nebu proti zahodu. Travniki so bili kot velika pisana preproga, obarvana z vsemi barvami, kar jih premore narava. Med cvetlicami so po-letavali čmrlji, brenčale čebele, sem in tja pa je priletel kak metuljček, da se napije nektarja iz cvetličnih prašnikov. Rosne kapljice so polzele po travi in trudne izginjale/v zemlji. Cvetlice so v rahlem vetru sklanjale svoje glavice kot utrujeni popotniki. Iz cvetočih dreves so se usipali snežno beli cvetovi,4 ki so v vetru padali na zemljo kot bele snežinke. V zvonikih se je oglasil zvon. Ceste so se napolnile z delavci in s hrupom avtomobilov. Iz tovarniških dimnikov se je začel valiti črn, sajast dim. Skalilo se je lepo, pomladno, majsko jutro. ' Irena Zadražnik, (>. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj dati« Marije Grašič. Mija iz Komende je lepo prisluhnila očetu in njegovi ljubezni do zemlje, ki je tako velika kot materina do otroka. Marija iz šole Staneta Žagarja v Kranju pa se je zamislila ob strahotah naravnih nesreč, ki mučijo afriško ljudstvo. Obe bosta v našem uredništvu dobili nalivni peresi Geha, ki jih poklanja tovarna Hermes. Vsem prijetne počitnice in v jeseni vas vabimo k sodelovanju. radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 28. JUNIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12..'SO Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.20 Gremo v kino, 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe, 18.20 Čustveni svet računalnika Rupreta, 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.(K) Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13,(X) Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij. 14.00 Kaleidoskop popevk, 14.35 Slovenska pop selekcija 75, 15.40 Portret orkestra Johnnv Richards, 16.(X) Naš podlistek, 16.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Jožeta Kampiča, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Slovenski zbori pretekle in polpretekle dobe, 19.30 Večerna promenada z Gezo Ando, 20.35 Iz oper in glasbenih dram, 22.00 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 29. JUNIJA 4.30 Dober dan, 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Nedeljska reportaža, 14.25 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih, humoreska tega tedna, 16.00 Radijska igra — Henrvk Bai'dijevvski: Grimm 02, 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00,V nedeljo zvečer, 22.20 Skupni program J RT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.85 Pet pedi, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Glasba ne pozna meja, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas, 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 Koncert v vrtni lopi, 22.00 Aleksander Borodin: odlomki iz opere Knez Igor, 23.00 Karla Dittersa von Dittersrlorfa igrajo Dunajski baročni ansambel, instrumentalni ansambel Consertium musicum in vrsta solistov, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 30. JUNIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Glasbena pravljica, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Nekaj za ljubitelje Jeseniški lovci razvili svoj prapor V nedeljo, 22. junija, so na Pristavi v Javorniškem Rovtu člani Lovske družine v počastitev 30-letnice osvoboditve in 30-let-nice obstoja svoje družine razvili prapor. Ob tej priložnosti so kot prva lovska družina na Gorenjskem izdali svoj almanah, ki kronološko prikazuje razvoj in uspehe lovstva. Lovski rog je minulo nedeljo na Pristavi zbral člane Lovske družine Jesenice, katerim je spregovoril predstavnik izvršnega odbora Lovske družine Slovenije, predstavniki sosednjih lovskih družin ter v imenu pokrovitelja mag. Peter Kune, glavni direktor jeseniške Železarne. Jeseniška lovska družina, ki se imenuje po kraju delovanja, Jesenicah, je prava železarska lovska družina, saj vključuje največ članov, ki so zaposleni v jeseniški Železarni. Lovci opravljajo svoje delo in naloge v smislu ohranjevanja avtohtone divjadi na 6000 hektarov površine gozdov in so lani opravili nešteto prostovoljnih delovnih ur tako pri graditvi svojih lovskih zavetišč, pri vzdrževanju potov in pri skrbi za divjad. Vrednost njihovih prostovoljnih delovnih ur letno znaša okoli 30.000 dinarjev. D. S. ansambelske in solistične glasbe, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30- Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Poletni kulturni vodnik, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Fantje treh dolin, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Če bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih narodov, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza - Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.(X) Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Ninapinta, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi, 19.45 Glasba dunajskih klasikov z novimi posnetki, 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih: Vinko. Globokar, 22.30 Sezimo v našo diskoteko. 23.55 Iz slovenske poezije torek 1. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Majhni vokalni ansambli, 9.45 Znane melodije — znani orkestri, 10.15 Promenadni koncert, 11.20 Ž nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš gost, 17.20 Pri mojstrih klavirja, violine in violončela, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — Saša Vuga: Bernardek, 21.43 Zvočne kaskade. 22.20 Nočne pesmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202. 13.00 S solisti.in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Parada popevk, 14.35 Ročk jazz, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 10.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples, 16.40 Znana imena, znane melodije, i 7.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Neilom Youngom, 18.00 Parada orkest rov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini; 19.15 Poje tenorist Michael Theodore. 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti. 20.50 Stuttgartski koncertni večeri, 22.20 Tonski odsevi besed, 23.00 Iz zapuščine To-masa Albinonija. 23.55 Iz slovenske poezije sreda 2. JULIJA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi, 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo-vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak. Hi.45 Zvoki in barve orkestra Radia Hannover. 17.30 Trideset let uredništva za simfonično glasbo, 18.05 Nenavadni pogovori. 18.25 Predstavljamo vam. 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč. otroci. 20.00 Ob 20-letnici Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na velu 202. 13.00 Danes smo izbrali. 13.35 S pevci jazza, 14.00 Ritmi Latinske Amerike, 14.35 Jugoslovanska produkcija plošč. 15.40 Srečanja melodij. 16.00 O avtomobilizmu. Ki. 10 Popevke tako in drugače. Mi.40 Moderni odmevi. 17.40 Svetovna reportaža. 17.50 V ritmu tanga. 18.00 Progresivna glasba. 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasne Tretji program 19.05 Pod večer s Cajkovskim in Lisztom, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Kkonoinska politika. 20.50 Iz slovenske operne literature, 21.15 Med suitami. 22.15 Imena sodobne glasbe. 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 3. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Iz glasbenih šol, 9.50 Pesmice na potepu. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Naj narodi pojo. 14.40 Med šolo. družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš podlistek, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Revija orkestrov in solistov. 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.(X) Literarni večer, 21.40 Lepe* melodije, 22.20 Naši umetniki muziciraju — flavtistka . Irena Grafenauer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.(X) Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra in zbora Paul Nero, 14.00 Otroci med seboj in med nami, 14.10 Zabaval vas bo ansambel Bojana Adamiča, 14.35 Top albumov, (5.40 Radi jih poslušate, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku. 18.40 N.on-stop ples Tretji program 19.05 Z glasbenih tekmovanj jugoslovanske radiotelevizije — leto 1966, 19.50 Mozartovi plesni ritmi, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Recital tedna — pianist Daniel Barenboim z Beethovnom, 22.(X) Tako muzicira Eugen Jbčhum z Berlinsko filharmonijo, 23.10 Tri fantazije. 23.55 Iz slovenske poezije petek 4. JULIJA 4.30 V praznično jutro, 8.07 Radijska igra za otroke, 8.49 Mladi pojo pesmi o svobodi, 9.05 Z veselo pesmijo za mladi svet, 10.05 Praznični koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, 11.20 Partizanske in borbene pesmi pojo naši zbori, 11.40 Borci NOB in obramba domovine, 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe jugoslovanskih avtorjev, 13.30 Nina Komparič: Revolucionarni boj je poglavitna vsebina življenja, 14.05 Slovenske, narodne pesmi in poskočne viže vam pojo in igrajo, 15.15 Iz jugoslovanske instrumentalne solistične glasbe, 15.40 Viktor Konjar: Kulturne vezi jugoslovanskih narodov, 16.(X) Vrtiljak, 17.05 Za veselo praznično popoldne, 18.05 Ogledalo našega časa. 18.15 Zvočni signali, 18.50 Igra mali ansambel, 19.40 Minute z Zadovoljnimi Kranjci, 19.50 Lahko noč. otroci, 2().(X) Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202. 13.00 Glasovi v ritmu. 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.(X) Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.35 Za mladi svet. 15.40 Izložba popevk, 10.(X) Filmski vrtiljak. 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri. 16.40 Glasbeni casino, 17.40 Odmevi z gora. 17.50 Prijetrji zvoki, 18.00 Stereo jazz, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra - Neven Cerković: Čavka, 19.55 Glasbena medigra, 20.(X) Z jugoslovanskih koncertnih odrov. 22.(X) V nočnih urah. 23.55 Iz slovenske poezije poročili so se V KRANJU Grilc Janez in Polajnar Frika, Črnivec Mihael in Stare-M arij a, Krunešič Še jad in Komie Namka, Rakovnik Marjan in Štern Cilka, Hladnik Anton in Gros Bojana, Urbane Jožef in Sušnik Bernarda V TRŽIČU Berlot Dušan in Polanšek Danila, Martič Janez in Novak Margareti! umrli so V KRANJU Ažman Kari, roj. 1908. Gašperlin Marija, roj. 19(Xi, Štefe Franc, roj. 1914, Uštar Pavla, roj. 1904,' Kosec Rezka, roj. 1899. Janežič Marija, roj. 1903, Dodič Valentina, roj. 1887, Gorjanc Helena, roj. 1896. Sajovic Marijai..i, roj. 1898. Kibnikai Janez, roj. 1914, Vidmar Angela, roj. 1890 V TRŽIČU Hvalica Anton, roj. 19(X) tržni pregled JESENICE Solata 8,50 do 10 din, evetača 12 din. korenček 17 din. česen 24 din. čebula 7.20 din, fižol 15,50 do 18 din. pesa 9 din. kumare 13 din, paradižnik 17 din. paprika 30 do 34 din. breskve 12 din. koleraba 10 din, limone 11,00 d,» 17 din. ajdova moka 19.19 din. koruzna moka 5,35 do 5,87 din. kast 13.13 din. surovo maslo 46,28 do 57 din. smetana 29.70 din. skuta 14.50 din. sladko zelje 4 din, kislo zelje 7.30 do 8.50 din. jajčka 1.05 do 1,20 din, krompir 2 din. novi 5 din KRANJ Solata 12 din, špinača 14 din, evetača 12 din, korenček 15 din, česen 28 din. čebula 8 din, fižol 15 din, pesa (i din. kumare 12 din. paradižnik 15 din. slive 20 din. jabolka 4 din. češnje 15 din. limone 13 din. ajdova moka 15 din. koruzna moka 4 din. kaša 15 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din. skuta Ki din. sladko zelje 4 din. kislo zelje 6 din. kisla repa 5 din. klobase 14 din, orehi 80 din. jajčka 1,40 din. krompir 2 din. novi 8 din TRŽIČ Solata (i do 10 din. špinača 15 din. evetača 15 din. korenček 20 din. česen 22 din. čebula 7 din. fižol 15 din. kumare 12 din, paradižnik 10 din. paprika 30 din. češnje 18 do 20 din, marelice 22 din. limone Hi din. ajdova moka 16 din. koruzna moka 0 din, surovo maslrt (i din. smetana (i din. sladko zelje 5 din. orehi 10 do 12 din. jajčka 1.10 do 1,30 din. krompir 9 din hino televizija Kranj CENTER 27. junija amer. barv. akcij. MAJESTYK ob 16., 18. in 20. uri 28. junija amer. barv. akcij. MAJESTYK ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc.-ital. barv. krim. VELIKI RE-VOLVERAŠI ob 22. uri 29. junija amer. barv. akcij. MAJESTYK ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. grozlj. SLAMNATI PSI ob 21. uri 30. junija franc.-ital. barv. krim. VELIKI REVOL-VERASI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 27. junija nem. barv. UMORI V GRADU HUBER-TUSob 16., 18. in 20. uri 28. junija nem. barv. UMORI V GRADU HUBER-TUSob 16. uri 29. junija amer. barv. vvestern SANTEE ob 14. in 18. uri, amer. barv. krim. SERPICO ob 16. uri, premiera jug. barv. KOSAVA ob 20. uri 30. junija jug. barv. KOŠA VA ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 27. junija japon. barv. vojni BITKA ZA PORT ARTHUR ob 18. in 20. uri 28. junija amer. barv. akcij. POSLEDNJI JUNAK ob 18. in 20. uri 29. junija amer. barv. akcij. POSLEDNJI JUNAK ob 17. in 19. uri 30. junija nem. barv. ŽIVLJENJE V DVOJE (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 18. in 20. uri Tržič 27. ^junija ital. barv. krim. PAST ob 18. in 20. uri 28. junija ital.-barv. krim. PAST ob 18. in 20. uri 29. junija ital.-angl. barv. western TEXAS JOE ob 15., 17. in 19. uri 30. junija ital.-angl. barv. vvestern TEXAS JOE ob 18. uri, premiera amer. barv. grozlj. SLAMNATI'PSI ob 20. uri Škofja Loka SORA 27. junija amer. barv. komed. SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE VVALTERJA MITTYJA ob 18. in 20. uri 28. junija amer. barv. drama SUROVA OKLAHOMA ob 18. in 20. uri 29. junija amer. barv. drama SUROVA OKLAHOMA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 27. junija amer. barv. drama SUROVA OKLAHOMA ob 20. uri 28. junija amer. barv. komed. SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE VVALTERJA MITTYJA ob 20. uri 29. junija franc. barv. komed. LE KJE JE 7. ČETA? ob 18. in 20. Radovljica 27. junija amer. barv. pust. MOŽ. KI JE LJUBIL CAT DANCING ob 20. uri 28. junija amer. barv. vvestern NEPOZNANI ZAŠČITNIK ob 18. uri, amer. barv. krim. ČASTIVREDNI GANGSTER ob 20. uri - 29. junija amer. barv. krim. ČASTIVREDNI GANGSTER ob 18. uri. amer. barv. pust. MOŽ, KI JE LJUBIL CAT DANCING ob 20. uri .10. junija amer. barv. EN VLAK ZA DVA KLATEŽA ob 20. uri Bled 27. junija amer. barv. vvestern NEPOZNANI ZAŠČITNIK ob 20. uri 28. junija danski barv! zabavni ZOBAR V POSTELJI ob20. uri 29. junija amer. barv. vvestern NEPOZNANI ZAŠČITNIK ob 16. uri, danski barv. zabavni ZOBAR V POSTELJI ob 18. in 20. uri 30. junija jug. barv. vojni SVATBA ob 20. uri Jesenice RADIO 27. junija amer. komed. VELIKA PARADA KOMEDIJE 28. junija amer. barv. CS pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE 29. junija amer. barv. CS pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE 30. junija ital. barv. CS vvestern PAZI SE. KO TE SREČAM Jesenice PLAVŽ 27. junija špan. barv. CS vvestern MLADENIČ. ZAKAJ UBIJAŠ? 28. junija ital. barv. CS vvestern PAZI SE, KO TE SREČAM 29. junija ital. barv. CS vvestern PAZI SE. KO TE SREČAM 30. junija amer. barv. CS pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE Kranjska gora 28. junija amer. barv. akcij, drama STARI DIVJI ZAHOD 29. junija amer. komed. VELIKA PARADA KOMEDIJE Dovje Mojstrana 28. junija ital. barv. vvestern KARAMBOL 29. junija amer. barv. akcij, drama STARI DIVJI ZAHOD sobota 28. JUNIJA nov paradoks — drama TV Skopje, 21.35 Karavana. Makedonija, 22.05 Mladi za mlade: Ljutomer. 22.35 TV dnevnik. 22.55 Dokumentarni film 15.(K) Svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah, slalom (Sk — Lj t. 17.30 625 — ponovitev, 18.05 Obzornik. 18.25 Janošik. B. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 20.(X) Iz rlel S. Tomašiča (Zg), 20.35 Tuji gosti na Slovenski popevki 75. B. 21.40 Ko jak - serijski film, B. 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 15.(X) Svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Vohuni, agentje. vojaki. 21.00 Benetovič: Hvarčanka — gledališka predstava Oddajnik Sljeme 14.50 Poročila. 15.(X) Svetovno prvenstva v kajaku na divjih vodah. 16.25 Mladinsko nogometno prvenstvo. 17.10 Jadrnice - film. 18.15 Otroški spored. 19.30 TV dnevnik. 20.(K) Iz del S. Tomašiča. 20.30 Melodije Istre in Kvarnerja — prenos. 21.40 TV dnevnik. 22.00 Eksplozija — celovečerni film nedelja 29. JUNIJA 8.40 Poročila. 8.45 J. Senijonov: 17 trenutkov pomladi — konec nadaljevanke. 9.55 Otroška matineja: Rižev kolaček. Vrančeve dogodivščine. Kgip za časa Tutanka-mona. 11.(XI Ljudje in zemlja. 12.(X> Poročila (Lj). 14.55 Svetovno prvenstvo v kajaku rta divjih vodah — prenos Sk —Lj). 17.45 Poročila. 17.50 Reuter poroča — ameriški film. 19.15 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komentar. 20.05 G. Mihič: Ženske iz Dja-voljevih merdevin — oddaja TV Beograd. 20.45 Karavana: Hrvatsko Zagorje (Lj). 21.15 Športna reportaža iZg in NS). 21.55 TV dnevnik (Lj). 22.15 Športni pregled (Zg) REUTER POROČA - ameriški film, 1940; režiser VVilliam Dieterle, v gl. vlogah Edvard A. Robinson, Edna Best, Eddie Albert; Reuter je znana novinarska agencija. Le malokdo pa ve. da je njeno ime obenem ime enega utemeljiteljev hitrega in učinkovitega poročanja. Film nam oživlja lik tega moža in njegove prve uspehe, ki so ga v svetu novinarstva dvignili na najbolj ugledno mesto. Serija trinajstih epizod beograjske televizije DJAVOLJE MERDEVINE govori o globokih socialnih spremembah v naši družbi, o migraciji prebivalstva o mestnih in industrijskih -središčih, kjer si ljudje želijo boljšega življenja. Novo okolje sicer daje možnost za napredek, obenem pa zahteva tudi spremenjen način življenja. - Skupina žena iz opuščene vasi gre v veliko mesto. Tu jih čaka brezposelnost in tavanje. Ko pa končno dobijo delo. se začne njihova preobrazba v nove prebivalke mesta — v meščanke. UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 14.55 Svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah. 19.30 TV dnevnik 2().(X) Zabava vas Buri Bacharai h. 20.50 24 ur. 21.10 Dokumentarni film. 21.25 Veliki preobrat film. 22.35 V. Nazor: Prstan Oddajnik Sljeme 9.35 Poročila. 9.45 Na črko. na črko. 10.15 Otroški film. 10.45 Folklora. 11.15 Kmetijska oddaja. 12.00 Nedeljski pogovori. 14.15 Gledalci in TV. 14.45 Poročila. 14.55 Kajak. 16.45 Jahanje. 1,7.15 Gimnastika. 17.45 Kdmi izhod - film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Djavolje merdevi-ne. 20.45 Dokumentarna oddaja. 21.1-5 Športna reportaža. 21.55 TV dnevnik. 22.15 Športni pregled ponedeljek 30. JUNIJA 10.35 Madžarski TVD (Bg). 17.50 Obzornik. I8.t|0 L. Su-hadolčan: Medvedek na obisku - 2 del. 18.15 Risanka. B. 18.30 Od zore do mraka: Zgodba ii liiženireih. I9.IH) Odločamo. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 B. Behan: Obešenec — drama TV Beograd. 21.10 Kulturne diagonale. 21.40 Mozaik kratkega filma: Tam za oblaki. B. 22.00 TV dnevnik ll.jl Dramo OBEŠENEC |e napisal irski pisatelj in dramatik Brendan Behan (1923-1964) po lastnih doživetjih in izkušnjah, ko so ga kot člana IKA večkrat zaprli. Obešenec se odlikuje po svojem srh zbujajočem humorju. Prikazuje vzdušje med zaporniki v dneh. ko bodo nekoga med njimi obesili. UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila. 17.30 Otroški spored. 18.(X) Kronika. 18.15 Narodna glasba. 18.45 Knjige in misli. 19.30 TV dnevnik. 20.(X) Športna oddaja. 20.35 Glasbena oddaja. 21.00 24 ur. 21.15 Celovečerni film Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.(X) Dioge- torek 1. JULIJA 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.55 Obzornik, 18.05 Na črko. na črko, B, 18.35 Ikebana — uvodna oddaja o japonskem načinu aranžiranja. 18.45 Egipt za časa Tutan-kamona. B, 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20.06 Zadnji meseci II. svetovne vojne, 21.(X) R. M. du Gard: Thibaultovi. B. 21.45 T V dnevnik (L j)' UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila. 17.30 Morski biseri. 18.(X) Kronika Zagreba. 18.15 Glasbena oddaja. 18.45 Trenutek spoznanja. 19.30 T V dnevnik. 20.(K) Obzorje. 20.45 24 ur. 21 (K) Od glave do pete. 21.50 Kronika. 22.20 Koncert zagrebške filharmonije Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20(X) Paralele. 20.45 Ljudje s Hemsoa — serijski film. 21.55 Panorama. 22.25 TV dnevnik sreda 2. JULIJA Ki 35 Madžarski TVD (Bg). 18.(X) Obzornik. 18.10 Vran-čeve dogodivščine. B. 18.40 Mladi za mlade: Ljutomer. 1<) |<1 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Igra kart -italijanski film. B. 22.(X) Miniature: Silvester Komel. B. 22.15 TV dnevnik (Lj) VARNOSTNA SLUŽBA ZAPIRA OBROČ — jugoslovanski barvni film; režiser Miomir Stamenkovič, v gl. vlogah: Slobodan Dimitri-jevič. Dušica Zegarac, Dragomir Felba; Miomir Stamenkovič si je v jugoslovanski kinematografiji že utrdil sloves režiserja, ki relativno vešče predstavlja akcijske teme. Film Varnostna služba prikazuje prizadevanje varnostne službe, da razkrije in likvidira sovražno skupino ljudi, ki pripravljajo diverzijo na pomembno gospodarsko področje. ■ UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila. 17.30 Mali svet. 18.1X1 Kronika Bjelovara. 18.15 Narodna glasba. 18.35 Znanstveni studio, 19.30 TV -dnevnik. 20.00 Ob tabornem ognju. 21.00 24 ur. 21.15 Feljton. 21.45 Ura nemščine — TV nadaljevanka. 22.45 Kronika Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik, 20.(X) Pinkv — celovečerni film. 21.45 Življenje filma. 22.15 TV dnevnik. 22.35 Športna reportaža četrtek i. JULIJA 10.35 Madžarski TVD iBgl. 18.05 Obzornik. 18.20 Vzpon človeka. B. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 K Panitz: Sedem ljubezni done Juanite. 21.25 Kam in kako na oddih. 21.35 Četrtkovi razgledi: Koroška v NOB. 22.05 Zagrebški blenale: Zbor švedskega radia. 22-35 TV dnevnik (Lj i UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila. 17.30 Ulica sezam. 18.(X) Kronika Varaždina. 1*15 Zabavna glasba. 18.35 Turizem. 19.05 Kulturni pregled. 19.30 TV dnevnik. 2<).or pionirjev v Ajdovščini. 10.15 Vojaška parada ob dnevu zmage - posnetek. B. 11.25 Poročila (Lj). 14.00 VVimbledon: finalna tekmovanja žensk posamezno v tenisu — prenos do pribl. Ki.tX). B (EVR-Lj), 17.15 Poročila, 17.20 Veseli tobogan. 18.40 Partizanska romanca. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.05 Varnostna služba zapira obroč — domači film. B. 21.40 625. 22.(X) TVdnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 14.(X) VVimbledon: teniška tekmovanja — prenos. 19.30 TV dnevnik. 20. let svobode. Pripravila jo je organizacija ZSMS. Najprej sta nastopili e*«pi Zgornjih in Spodnjih Dupelj. Zmagala je ekipa Zgornjih Dupelj z r*zultatom 24:23. Sodeloval je tudi narodnozabavni ansambel Gorenjci iz ^dovljice. V drugem delu programa so na vprašanja o kmetijstvu in živino-rpi odgovarjali kmetovalci iz Spodnjih Dupelj (Leben, Rozman, Gradišar), gornjih Dupelj (Meglic, Mali, C. Jelar) in ekipa mladih zadružnikov (D. Kuhar, T. Jelar, Cimžar) - J. Kuhar Na Jezerskem živi 69-letni slikar-samouk Jakob Zadnikar se ne more ločiti od čopiča j ''terjana -Jakoba Zadnikarja, 69-Lrf«8 Posestnika z 49 ari obdelo- pnesr 'emlje' (, Zadnikar slikar-samouk in da .'8kriva za stenami njegovega doma Pacata slikarska galerija. Prostor, ^^"Vjen iz starega hleva, ni ver j|, P neznan in slabo obiskan. Lani F Prestopilo prag Zadnikarjeve sli-^lske galerije ver kot 1 500 ljudi. i;ti!'S'^()^a i° Zadnikarjevo ustvar-L^e»e na platnu ali brezovih dešči-tj, Navdušilo in že obogatilo stene tii(,n°V au prostorov družbenega po- Zadnikar je prijatelj oljne Njegova .desnica kljub J«koh ',s1,lik('- jg0*' starosti ob drsenju po platnu zadrhti. Nastajajo novi in novi Re L^' ,notiv' m P*»snetki starih »arn kulturnih in zgodovinskih Kij en'tosti, ki tonejo ali so že uto-v Pozabo. Umetniku-samouku je livi!)(>iSt'')n° P'" s,(l1 upodabljanje 'aljn ^°Rosto J°\ kukajoč skozi ^ \()gled, opazuje in sledi njenemu oblikam in gibanju. Je-\\y Kl saniorast nrk in nesojeni umet-tjf.^[narisal razen tega vrsto turiti- ln in planinskih informativnih jLr^Rlednih tabel in poslikal z t»nj_ny Motivi kopico poševno nazali^ '»ezovih deščic, kras številnih W,?yanJ- -Jakob, pokrit z značilnim ffUk 71 m s P'Pico v ust'n ter Iji^0 pristriženimi brčicami nad jJ' dela. Zase in za ženo, da pade (HrP kakšen dinar, in zaradi svoje liv^** 'Jukezni de čopiča in barv. jlevrstno je tudi Zadnikarjevo j?tavljanje izdelkov. Le leta 1953 k odločil za samostojno razstavo krV°'enjskem sejmu, sicer pa j^Je vidi, da ga ljudje obiščejo ia Jezerskem, pokukajo v ht njegovo galerijo ali se sprehodijo pod lipo, kjer -Jakob rad izobesi slikarije. Enkrat bi ga to skorajda drago stalo. Nepričakovano se je idila ploha in -Jakob je komaj spravil olja na varno! Zanimiva je življenska pot jezerskega umetnika. Rodil se je v Železni Kapi i na Koroškem. Za risanje je kazal izreden talent, vendar mu zaradi socialnega in materialnega položaja ni bilo usojeno vpisati se na slikarsko šolo, čeprav so vsi po vrsti pravili: fant, ti si talent, iz tebe enkrat še nekaj bo! Mali Jakob je lepo risal. Veliko bolje od sošolcev. Pa vendar se je s skrajnimi napori in šele ob priporočilu nadučitclja lahko izučil le za soboslikarja in črkosli-karja v Veliko.vcu. Ko je fant na kapelski občini povpraševal za obit no dovoljenje, so ga zavrnili rekoč: pri nas si se sicer lahko izučil, dovoljenja pa ne dobiš, ker si jugoslovanski državljan in ker je tvoj oče (doma je bil iz Olševka — op. p.) ob plebiscitu glasoval za -Jugoslavijo! Leta 1920 se je preselil na -Jezersko, šest let kasneje dobil obrtni list Za soboslikarsko in črkoslikarsko stroko, potem ga srečamo z družino V Tupaličah, leta 1935 pa spet na Jezerskem, kjer je v bližini sedanjega Planšarskega jezera zgradil sedanji dom. Do leta 1962 je bil obrtnik. Z leti so moči popuščale, dela ni bilo na pretek, dajatve pa vedno večje. Obesil je obrt na klin in — ostal brez pokojnine Za obrtnike ugodnejši zakon je namreč začel veljati šele tri leta kasneje. Na -Jakobovo »stroko« obiskovalce njegove domačije in galerije sicer še vedno opozarja odslužena tabla. V resnici pa se je ves predal slikariji, prirojenemu in priljubljenemu konjičku, ki ga je vzljubil, ko je še »kiklo nosil« in ko je ves prosti čas namenil risanju in paranju, kpt pravi sam. J. Košnjek Center za socialno delo Kranj razpisuje prosto delovno mesto psihologa (za nedoločen čas) !,5<"dat mora izpolnjevati poleg splošnih in posebnih pogojev dolo-t^n z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori še s^ni pogoj J*1* ima visoko strokovno izobrazbo — dokončano II. stopnjo ulozofsk«* fakultete — oddelek za psihologijo. Hj,kidati naj pošljejo pismene ponudbe na Center za socialno delo i^^j, Trg revolucije 1, s prilogami o izobrazbi in eventualnih delovnih *njah v 15 dneh od objave v časopisu. Razpisna komisija CSD Kranj Petrova gora pričakuje udeležence iz vseh republik Prek 1000 udeležencev zle ta iz Slovenije bo odpotovalo s posebnim vlakom iz Ljubljane v torek, 1. julija — Bogat program — Slovensko naselje bo nosilo ime »Boris Kidrič« — Jugoslovanska taborniška organizacija praznuje 25-letnico obstoja — Pokrovitelj vseh proslav je predsednik republike Josip Broz-Tito, pokrovitelj taborniškega zle ta na Petrovi gori pa predsednik ZIS Djemal Bijedić, ki bo tudi slavnostni govornik na zletu tabornikov iz vse Jugoslavije »Osrednja prireditev v počastitev 25-letnice Zveze tabornikov Jugoslavije, ki je istočasno posvečena 30-letnici osvoboditve naše domovine in zmage nad fašizmom, bo zlet tabornikov iz vse Jugoslavije od 1. do 11. julija na Petrovi gori v republiki Bosni in Hercegovini,« so na tiskovni konferenci, ki je bila minuli torek v Ljubljani, dejali predstavniki slovenske republiške zveze tabornikov. »Po sedanjih podatkih se bo zleta udeležilo okrog 8000 tabornikov iz vse Jugoslavije, od teh pa jih bo najmanj 1000 iz Slovenije.« Jugoslovanska taborniška or-" ganizacija šteje nekaj nad 80.000 članov, v Sloveniji pa je v organizacijo, vključenih prek 17.000 članov. »Na taborniških zletih se taborniki zbirajo približno vsaka štiri leta,« je bilo rečeno na tiskovni konferenci. »Prvi zlet so taborniki pripravili leta 1954 na Banovem pri Beogradu, drugega v Palah pri Sarajevu, tretjega po posameznih jugoslovanskih republikah, četrtega na Kruški gori, pred petimi leti pa je bil zlet v Lescah pri Bledu.« Slovenski taborniki bodo na Petrovo goro odpotovali v torek, 1. julija., s posebnim vlakom. Odhod je napovedan za zgodnje dopoldanske ure. Naslednji dan bodo urejali svoje naselje, ki bo nosilo ime po legendarnem junaku Borisu Kidriču, v četrtek. 3. julija, pa bo slavnostna otvoritev VI. zleta Zveze tabornikov Jugoslavije. v Slavnostni govornik na Petrovi gori bo predsednik izvršnega sveta Djemal Bijedić. In kako bodo udeleženci zleta preživljali dneve v republiki Bosni in Hercegovini? Po sedanjem programu sodeč taborniki dolgčasa ne bodo preganjali. Obiskovali bodo okoliške kraje, kraje znane iz NOB. obiskali bodo znan turistični center Plitvice, sodelovali bodo v nekaterih delovnih akcijah, denimo, gradili bodo vodovod v Petrovcu in Vojniću, pomagali pri urejanju nekaterih objektov v vasi KI jut" ar . . . Kajpak pa ne bo manjkalo tudi časa za zabavo, razvedrilo in razna športna tekmovati ja. Predsednik štaba slovenskega naselja je Franjo Klojčnik, častni predsednik je predsednik republiške /voze tabornikov Zdravko Krvina, Skupno praznovanje visokega ■ili, iiiiiiiiiir-- jubileja Slavljenci so nazdravili drug drugemu —• na svojih osemdeset in več let. Lica so pordela iri kar sami so drveli na dan spomini na prehojeno življenjsko pot, pomešani z rahlim ponosom na svojo, zares častitljivo starost. Zaželeli so si zdravja in da bi se še velikokrat dobili takole vsi skupaj. Krajevni odbor RK Sv. duh — Virmaše pri Skofji Loki je namreč v soboto, 14. junija, pripravil srečanje najstarejših vaščanov. Pobuda, da bi se vsi, ki imajo osemdeset let, vsako leto dobili skupaj in si zaželeli še na mnoga leta, je bila tokrat že tretjič uresničena. Prijeten večer in srečni obrazi povabljencev so bili že lani največja zahvala organizatorju za njegova prizadevanja. Hkrati pa so člani odbora RK to prijetno vzdušje občutili tudi kot obvezo, da postanejo taka srečanja tradicionalna. Tokrat se je zbralo kar 15 osem-desetletnikov. Vseh sicer ni bilo, saj nekateri ne morejo več od doma. Zato pa so vsi tisti, ki niso prišli, dobili skromna darila, s tem pa dokaz, da tudi nanje niso pozabili. Naj vam naštejemo imena vseh, ki so skupaj praznovali rojstni dan. Iz Dorfarjev so prišli SlNK MARTIN 83 let, LOCONDER VALENTIN 82 LET, POTOČNIK URBAN 80 let; in MEDIC FRANCUSKA 80 let; od Sv. Duha KUNSlC MARIJA 86 let, DOLINAR VALENTIN 82 let, TRILER IVANA 80 let in POTOČNIK IVANA 80 let. H RIBE R NI K MARIJA 81 let, KAJZER PETER 80 let, ter kot najstarejša izmed vseh DOLINAR FRANČIŠKA, ki je letos dopolnila kar 91 let; iz Grenca pa HAFNER MARIJA, ki jma 86 let. V imenu občinskega odbora RK je slavljence pozdravil in jim zaželel še mnogo zdravih let Franc Smid. Povedal je nekaj o akcijah RK na področju Škofje Loke, hkrati pa dejal, da takih srečanj v drugih krajih občine ne poznajo in da bi lahko tudi drugod sledili temu zgledu. Za veselo počutje so poskrbeli tudi pevci domačega KUD »Ivan Cankar«. Njihovi pesmi so pritegnili slavljenci in pokazali, da še vedno radi in lahko zapojejo lepo, domačo pesem. »Ko sem tu, mislim, da imam vse,« je dejal Mažucov ata. Najbrž so tako menili vsi. Občutek, da nanje niso pozabili, jim veliko pomeni. Zato člani odbora RK skušajo ohraniti ta vsakoletna srečanja. Upajo pa, da bodo pobudo prevzele tudi druge krajevne družbene organizacije, saj so se pred leti že domenili, da bo ta srečanja po vrstnem redu. vsako leto pripravil eden izmed njih. Ostalo pa je pri tem, da doslej pohvalo zasluži le organizacija RK. Naj omenimo še druge njihove akcije. Ob novem letu in 1. maju obiščejo težje bolnike in socialno šibke občane in jim dajo darila. Vsako leto pripravijo izlet po naši lepi domovini. Poleg zbiranja rabljenih oblačil in še drugih tovrstnih akcij pa je treba posebej pohvaliti njihovo udeležbo na krvodajalskih akcijah. Naj povemo le, da se izrednih krvodajalskih akcij, ki jih organizirajo vsako leto v mesecu februarju, vselej udeleži več kot 30 vaščanov. Lahko rečemo, da organizacija RK Sv. Duh — Virmaše svoje načelo — čut humanosti do bližnjega, res uresničuje v polnem smislu. V. M. starešina celotnega zleta pa Jelica Radojčič. Kot zanimivost je potrebno omeniti, da bodo v slovenskem taboru taborili tudi prizadevni taborniki iz italijanske Gorice in Trsta, prvič pa -bodo na zletu sodelovali še predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem. »Zlet je izrednega pomena,« so dejali predstavniki slovenskih tabornikov na torkovi novinarski konferenci v Ljubljani. »Na njem se bodo srečali taborniki vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, Petrovi gori bodo poleg slovenskega naselja »Boris Kidrič« postavljena še naselja »Sutjeska« — Bosna in Hercegovina, »Koča Racin« — Makedonija, »Užička republika« — Srbija. »Vladimir Nazor« — Hrvatska, »Kruška gora« — Vojvodina ter »Boro in Ramiz« — Kosovo. Poleg tega pa bodo svoje naselje imeli tudi najmlajši taborniki. Na zletu se jih bo zbralo najmanj 380, od tega 60 iz Slovenije.« Kasneje je bilo na konferenci govora še o letošnjih prireditvah in tekmovanjih, ki jih pripravljajo slovenski taborniki. Že včeraj se je v Novi Gorici pod pokroviteljstvom domače tovarne pohištva Meblo Začelo tekmovanje v mnogoboju za najmlajše člane taborniške organizacije: /a murne ter mlajše in starejše medvedke in čebelice. Udeležuje se ga prek. 300 tekmovalcev i/, več kot 30 slovenskih taborniških odredov. Zaključek akcije bo v nedeljo dopoldne. Na tekmovanju sodeluje tudi precej tabornikov z Gorenjske. V Bohinju pa se bo v prvih dneh julija začela tradicionalna taborniška gozdna šola., Pripravljeni bodo številni tečaji za mentorje, taborniške specialiste ter taborniške vodje. Po predvidevanjih se jih bo udeležilo najmanj 250 slušateljev. Kajpak je potrebno omeniti, da bodo slovenski taborniki v prihodnjih dneh že postavili prve tabore, kjer se »bodo posamezne skupine nastanile za štirinajst ali še več dni. Sedanji podatki kažejo, da so najbolj priljubljeni kraji za taborjenje Bohinj, Kokarje, dolina Trente ter Visoko na celinskem področju, ob morju pa Preinantura, Banjole, Karigador ter'Fažana. J. Govekar Jeseniški invalidi na izletu Člani društva invalidov Jesenice smo imeli letos dvodnevni izlet v Novigrad. Prek Brnika in Ljubljane, Kopra in Pjrana smo prispeli v Novigrad, v tabor DPM Jesenice, kjer smo preživeli zares lep večer. Naslednji dan proti večeru smo se odpravili nazaj na Gorenjsko, srečni in zadovoljni ter hvaležni DPM .Jese-" niče. ki nam je omogočilo prebivati v Novigradu in drugim, ki so poskrbeli, da je bilo vzdušje na izletu zares prijateljsko in vedro. Invalidi si takih izletov še želimo, kajti na teh izletih se med seboj spoznavamo, pogovarjamo o problemih, ki nas teže. Udeleženci Višja grafična šola v Zagrebu razpisuje natečaj za vpis rednih študentov v Višjo grafično šolo v Zagrebu za šolsko leto 1975/1976 Višja grafična šola v Zagrebu izobražuje za potrebe grafične industrije SFRJ visoko strokovne kadre — grafične inženirje. Studij traja dve leti. Vpišejo se lahko osebe, ki so dokončale štiriletno in triletno srednjo šolo. Stipendisti Titovega sklada, delavci, ki jih na šolanje pošiljajo organizacije združenega dela, če imajo lastnost delavca v združenem delu najmanj dve leti, ter osebe, ki so z odličnim uspehom dokončale srednjo šolo, če so v zadnjih dveh letih šolanja imeli odličen uspeh iz predme tov matematika in kemija, se vpišejo na študij direktno. Osebe, ki so dokončale srednjo šolo, a ne izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, se lahko vpišejo, če opravijo klasifikacijski izpit, ki sestoji iz pismenega dela iz predmeta matematika in kemija. Klasifikacijski izpit bo 4. in 5. septembra 1975. Prijave za klasifikacijski izpit sprejemamo do 15. avgusta 1975. Višja grafična šola organizira seminar za pripravo kandidatov za klasifikacijski izpit kot tudi za uspešno vključevanje kandidata na študij. Pripravljeni seminar bo od 2. junija do 2. julija 1975. V primeru, da se za vpis prijavi oziroma z uspehom opravi klasifikacijski izpit večje število kandidatov od števila študentov, ki jih šola glede na svoje kapacitete more vpisati na študij, bodo imele prednost vpisa osebe, ki bodo z boljšim uspehom dokončale srednje šolanje oziroma, dosegle boljši uspeh na klasifikacijskem izpitu. Prijave /a vpis naj bodo kolkovane z dvema dinarjema administrativni' takse, dokaze o izpolnjevanih pogojih za vpis je treba oddati v tajništvo šole, Zagreb, Getaldičeva bb, tel. 644-955, interna 11. S tem se menjajo pogoji prej razpisanega natečaja. m Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n.sol.o. Skladišče gradbenega materiala Hrastje, tel. 21-(HI vam nudi 5 % popusta pri nakupu stavbnega pohištva »INLES« Ribnica Izkoristite ugoden nakup Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja PGP Gradnja Žalec Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Prodaja na debelo in drobno Tobak, odbor poslovne enote Kranj objavlja prosto delovno mesto prodajalca v prodajalni v Zireh Pogoj: dokončana osemletka in najmanj 6 mesecev prakse na takem delovnem mestu. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca. Pismene ponudbe o izpolnjevanju strokovne izobrazbe sprejema poslovna enota Kranj, Oldhamska 12, in sicer v 8 dneh od objave, kjer interesenti lahko dobijo tudi vse podrobne informacije. 9 Gozdno gospodarstvo Kranj razpisuje za šolsko leto 1975/76 naslednje štipendije: 1. eno štipendijo za visoko šolo za organizacijo dela — računalniška smer 2. več štipendij za srednjo gozdarsko šolo v Postojni 3. dve štipendiji za ekonomsko srednjo šolo 4. eno štipendijo za srednjo administrativno šolo Kandidati naj pošljejo prošnje na predpisanem obrazcu 1,65 (Državna založba Slovenije) in zadnje šolsko spričevalo v 15 dneh od objave na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27a. /2\ Veletrgovina Živila Kranj, n.sol.o. Vse stranke in poslovne partnerje obveščamo, da bomo od 6. julija 1975 dalje poslovali v novem skladišču Naklo pri Kranju. Obenem vam sporočamo nove telefonske številke: Centrala (pozivna številka) 47-060 Direktni: vodja TOZD 47-007 vodja PE-Prehrana 47-008 PE-Prehrana — komerciala 47-009 vodja PE-Sadje-zelenjava 4 7-01 a PE-Sadje-zelenjava — komerciala 47-014 PE-Prehrana — prodajni oddelek 47-016 PE-Prehrana — kalkulacije 47-042 fakturni oddelek 47-049 skladišče PE-Prehrana — prevzem 47-077 skladišče PE-Prehrana — izdaja 47-078 skladišče PE-Sadje-zelenjava 47-079 Vse stranke in poslovne partnerje prosimo, da z razumevanjem upoštevajo težave, ki jih bomo imeli zaradi selitve in pri poslovanju v novih prostorih. OMRTOZD Delikatesa, n.sub.o., kije v sklopu Central Kranj, n.sol.o. razpisuje prosto delovno mesto prodajalca-ke za trgovino »Klemen-ček« Duplje Pogoji: — KV prodajalec, — poizkusilo delo .'$ mesece, — stanovanje zagotovljeno v isti stavbi. Prijave sprejema 15 dni po objavi splošni sektor podjetja. Lidija Turnšek-Humar: »Nič več zamudnega vkuhavanja...« Lidija je aranžerka pri leščanski Murki. Prikupna mlada gospodinja je in eden prvih večjih nakupov za novo gospodinjstvo je bila zamrzovalna skrinja. Toliko je že slišala o tem na raznih predavanjih, ki jih je v sodelovanju z Loškimi tovarnami hladilnikov organizirala za svoje kupce prav njena Murka, pa še od te in one gospodinje, ki so skrinjo že imele. Veletrgovina Škofja Loka, Kidričeva 54 razpisuje za novo samopostrežno prodajalno na Bistrici pri Tržiču, ki bo odprta predvidoma oktobra 1975 naslednja prosta delovna mesta: 1. POSLOVODJA PRODAJALNE zahteva se VKV trgovski delavec 2. NAMESTNIKA POSLOVODJE zahteva se VKV ali KV trgovski delavec 3. VEC PRODAJALCEV zahteva se KV trgovski delavec Poleg tega razpisujemo še prosta delovna mesta: - PRODAJALCEV TEHNIČNE STROKE v prodajalni Železnina Medvode - VEČ PRODAJALCEV ŽIVILSKE STROKE za prodajalne v Medvodah in Ljubljani - ČUVAJA na upravi podjetja POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL 1. Osebni avto VW 1300, leto izdelave 1966, prevoženih 250.000 km. Začetna cena 6.000 din. 2. Osebni avto Zastava 101, leto izdelave 1973, prevoženih 40.000 km. Začetna cena 15.000 din. Ogled je možen vsak delovni dan od V. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 2. julija 1975, do 12. ure. 3. Osebni avto citroen AMI-8- L, leto izdelave 1972, prevoženih 60.000 km. Začetna cena 7.000 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri avto-mehaniku Bašarju Ivanu, Kranj, Ljubljanska c. 20. Gospodarska komisija pri DO MERKUR veleželeznina KRANJ razpisuje prodajo naslednjih motornih vozil: - kamion TAM 500«, letnik 1969, začetna cena 1 ().()()(),()() din - kamion TAM 500«, letnik 1968, začetna cena 8.0««,«« din - kamion OM 27««, letnik 1967, začetna cena 12.«««,««din - kamionet IM V 1«««, letnik 1972, začetna cena 8.«««,««din Licitacija navedenih vozil bo v ponedeljek, dne 30.6; 1975, oh 12. mi v sejni sobi podjetja Merkur Kranj, Koroška I. Ogled VOZ.il je možen na dan licitacij« od 10.-12. ure v skladišču na Gregorčičevi H K ran j. i Sprva je bilo doma hudo zaradi t' skrinje; da je draga, da je ni kam M staviti, da ni zdravo jesti zamrznjj na živila itd. Sto napak so našli, K1 jo je Lidija meni nič, tebi nič p''1 peljala domov iz Murke. No, pa soSj kmalu u nesli. Niti leto dni nimajo skrinje, Pa/f ta novopečena gospodinja že taW spozna na dobrote iz skrinje. I'1 je zanjo najboljše? »Predvsem sadje. Veliko sa 'v. Sedaj smo spravili v skrinjo i'('et, vrtne jagode. Seveda, kolikor se J je dalo rešiti z vrta. Kar v jogilfwi kozarčke smo jih embalirali.« »m »Jih posujete s sladkorno moko »Zdi se mi, da so boljše, če jih k\ sladkaš potem, ko jih odmrzneŠ- M lepo suhe morajo biti za zamrit" nJe- m Odlična je skrinja, res. Kako *J doma odleže, ko ni več tistega 'l.. mudnega vkuhavanja marelic breskev v patentne kozarce. 1 smem se spomniti, kako sva se * mamo namučili vsakokrat pri tffll delu. In potem še tista jeza, ko se vse zaprlo. In še koliko sladkorja šlo! Sedaj pa lepo sveže marelice breskve nakrhljaš, spraviš v vtchT. zamrzneš in potem pozimi skuH1; kompot, ki je dober, kot bi rt skuhan iz pravkar obranih sadež«* In sladkaš le po okusu. Prihrani n' času in sladkorju, pa še boljše je.« . ( Prav tako kot nad zamrznjena sadjem je Lidija navdušena tudi ( kruhom iz skrinje, ki je zdaj ve.J5 svež na mizi in nad polnjen1'1, paprikami . . . »Poleti, ko so po 4 f* narje, jih kupiš, napolniš, spraviš*, skrinjo, pozimi, ko so desetki/ dražje, jih pa ješ tako rekoč zastonj; Res, nič slabega ne bi mogla reči skrinji. Veliko veliko je vredna.« Proizvodno montažno podjetje INŠTALACIJE Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto KV MONTERJA CENTRALNE KURJAVE ali KV KLJUČAVNIČARJA z dokazilom o znanju avto-genega cevnega varjenj* Interesenti morajo imeti vsa-' 3 leta delovnih izkušenj enakem delovnem mestu. Prošnje sprejema kadr«v' ska služba do zasedbe de' lovnega mesta. Cesta JLA «/' nebotičnik PROJEKTIVNO P 0 D J ETJ \ K R A N J Izdeluje načrte za v?. vrste visokih in niz^i gradenj. Razpolaga z na' črti tipskih projektov stanovanjskih hiš W gospodarskih poslopij- mali oglasi • mali oglasi Prodam KRAVO po tretjem teletu prodam. Zabreznica 27, pri Kramarju, Žirovnica 3556 Prodam 10 AZ PANJEV s čebelami. Sencu r, K ranjska 6 355« Prodam novo avstrijsko SUŠILNO NAPRAVO za seno z dvema Ventilatorjema. Kalan. Zapoge 11. Vodice ' 3563 . Prodam litoželezno KAD 170 cm "> TUŠ KABINO z vgrajeno mešal-^° baterijo in odtokom. -Janškovec. Kidričeva 14. Kranj, tel. 22-990 3582 Prodam SLAMOREZNICO UL-lPA, dvobrazdni obračalni traktorji PLUG in strešno OPEKO tole. Uhovče 42 3583 : Prodam dva PRAŠIČA po 50 kg ^ka. Dortarje 26. Zabniea , 3584 , Prodam ČEBELE. 7 naseljenih pružin in 8 praznih Znidaršičevih 'ANJEV ter drugi čebelarski ma-Wial. Brit of 315, Kranj 3585 Prodam 9 let starega KONJA. 9 !»H?seeev brejo TELICO simentalko J tri PRAŠIČE po 40 kg. Krč Janez. Kokrški log 10. Kranj 3586 D Prodam strešno OPEKO kikinda. F°dbrezjell8 3587 . Prodam KROŽNO ZAGO (eirku-lar>- Zasavska 50. Kranj 3588 Prodam KOSILNICO REFORM ~ ročno z garancijo. Ziganja vas 45, lržiČ 3589 Prodani črno KRAVO v devetem •rieseeu brej ost i. Tišlar Janez. Lom 11 a, Tržič ' 3590 , Prodam SLAMOREZNICO s putnikom. Kalan, Zapoge 11, Vodice 3591 jP''<>dam 6 tednov stare PRAŠI Č-f)h m mesnato SVINJO za zakol. Vopovl Počel opovlje 15, Cerklje 3592 «da em prodam dobro ohranjeno JpALNlCO z vložki. Kovačičeva 8. Pl>mskovo. Kranj 3593 7 Prodam 3000 kg BETONSKEGA jJ^LEZA 6 in 12 mm ter 3 kub. m jrastovih PLOHOV debeline 5 in -•'H'm. Naslov v oglasnem oddelku. 3594 Na morje in hribe vzemite DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE in PIK sredstvo proti komarjem Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19 Prodam KRAVO simentalko s prvim teletom ali po izbiri in enoletno plemensko TELICO. Crngrob 5, Zabniea 3638 Poceni prodam' TELEVIZOR RR NIŠ in RADIO v skupni omarici. Miklavčič. Kranj. Gosposvetska 13, tel. 22-360 3639 Ugodno prodam 130-litrski AKVARIJ, popolnoma opremljen, ogled popoldan. Demšar Sašo, Zanova 36, Kranj 3640 GRADITELJI. POZOR! Zaradi preusmeritve gradnje ugodno prodam 19 dvokrilnih OKEN na roleto. Mera oken je 100 X 120 cm. Hladnik Andrej — »Pri Koržmu«, Pristava 7, 64290 Tržič 3641 Prodam avto MAGNETOFON • STKRKO SAUNI) in dva zvočnika. FOTOAPARAT RKVVUK POCHEL 606. električni ŠTEDILNIK Gorenje. Gubčeva (i, Kranj 3642 ' Prodam klavirsko H ARM ONI KO 60 ali 80-basno, MENJALNIK in diferencial s polosovinama in dro-meljna za tovorni avto HANOM-MAG. Vidic, Lesce, Na trati 16 3643 Prodam leseno OGRODJE za vikend ali manjše gospodarsko poslopje z ostrešjem in kritino. Dolar, Begunje 101 3644 Prodam dobro ohranjen MONO-GRAMOFON ISKRA, tip 1003, cena 850 din. Šinitek, Brezje 33 pri Radovljici 3645 Prodam kompletno, dobro ohranjeno zakonsko SPALNICO. Novinec, Oprešnikova 25, Kranj 3646 Poceni prodam ca. 2000 kosov strešne OPEKE bobrovec. ŠTEDILNIK na trda goriva GORAN in električni štedilnik EKA-AEG. Cerne, Kranj. Partizanska 10 3647 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Češnjevek 11, Cerklje 3648 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Šmartno 29. Cerklje 3649 \ Prodam KRAVO s teletom in OBRAČALNIK za BCS maraton 140 B. Bernik. Ševlje 3, Selca nad Škof jo Loko 3651 Po ugodni ceni prodam KLAVIR znamke PETROF. Informacije po telefonu 064-60-485. Ogled možen vsak dan od 15. do 17. ure Jeras, Škofja Loka, Groharjevo naselje 55 ' 3652 Prodam KULTIVATOR na 7 peres z jeseni. Papirnica 10, Škofja Loka 3653 Prodam 5-letnega KONJA, dobrega za vožnjo, možnost menjava za kravo. Virmaše 4, Škofja Loka 3654 1 7 P'(>dam plemenske ZAJKLE in 1 fAJCA orjaka ter mladiče. Britof I ;?4 • 3595 1 . Prodam KRAVO po izbiri in trak-l l°r PASQUALI. Zg. Bela 21 3596 i , Prodam mlado, lahko, visoko i BNo KRAVO. Primožič, Lom 27, 1 lržič 3597 .Prodam diatonično HARMONIJO in ročno REZILKO ter OS za k'rkular. Galičič, Stara Loka 48, *k£fja Loka 3598 N Prodam star koncertni KLAVIR, ^aslov v oglasnem oddelku. 3600 ft podani suhe smrekove BUTARE. °aselj 33, Preddvor ' 3601 kprpdam globok otcoSkr VOZIČEK S:«»ktrični ŠTEDILNIK GORE-gf«. Pavlic Franc, Visoko 74, Šen-Čur 3602 stprodam mlade PUJSKE, 6 tednov i<-aive- Repinc Miha, Zg. Veterno 4, Kri^ Mm itai-(Km° prodam dobro ohranjen -pa,Janski ŠPORTNI VOZIČEK. epefon 23-470 3604 ;7.V°dam OVCE z jagnjetom ali po Visoče 5, Tržič 3605 inPr(>dam BETONSKO ŽELEZO 10 Sic.1.6 mm. PUNTE, BANKINE, *.\ALE in LETVE 3 X 5 cm. Voglje 3606 St. 85 pr^ Ugodm ceni prodam gradbene 2ftrTSCE, PUNTE za etažo ca. cm ter MORALE Rotovino fee i Vampelj S jem, poni Primeren za ?fet expre vikend •"»lcl ova 1, Šenčur, tel. 41-005 (po- aii) »Jjflaja CP Glas, Kranj, Ulica Mofte Jjbadeja 1. Stavek: GP Gorenjski I •* Kranj, tisk: Združeno podjetje J^udska pravica, Ljubljana, Kopi- *pjeva 2. — Naslov uredništva in jWava lista: Kranj, Mofte Pijadeja n —■ Tekoči račun pri SDK v Kra-Itevilka 51500-601-12594 — Te- *'oni: glavni urednik, odgovorni jadnik in uprava 21-190, uredni-m% 21-835, novinarji 21-860, malo-2?'asni in naroeniftki oddelek !j*194. _ Naročnina: letna 90 din, 1 "etna 45 din, cena za 1 fttevilko Oin vozila Prodam ZASTAVO 750 za 2500 din v voznem stanju, registriran do novembra. Peternel, Hafnarjeva 14, Kranj, St razišče 3655 VW 1300, letnik 1971. prevoženih 72.000 km, ni v voznem stanju, prodam. Brejc Kristjan. Zadraga 8. Duplje 3656 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1973, suhe macesnove PLOHE in belo POROČNO OBLEKO št. 40. Pot oče 14. Preddvor 3657 ZASTAVO 1300, NSU 1200 ali ZASTAVO 750. ne starejše od (i let, kupim takoj. 10.000 din takoj, ostalo po dogovoru. Doma sem od 1.5. do 17. ure v soboto in nedeljo dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 3658 Prodam FIAT 1300 karavan v nevoznem stanju ali zamenjani za PRIKOLICO. Podjed Jože. Visoko št. 19 3659 Prodam prenovljeno ZASTAVO 750. letnik 1968. Ludvik Ahčin. Vo-klo 88. Šenčur 3660 Prodam karanibolirano ZASTAVO 750. letnik 1969. Ogled v sobot o dopoldne. Voklo 70. Šenčur 3661 Prodam po delih avlo WART-BURG, letnik 1970. Narobe, Cerklje 17 na Gorenjskem 3662 Prodani avto ZASTAVO 750 luxe, letnik 1971. Ropret Martin, Smlednika 32, Kranj 3663 Poceni prodani zelo dobro ohranjen avto 1)KW — junior. Oglasite se v soboto, nedeljo dopoldan, Matije Čopa 4 a. Bled 3612 Kupim malo rabljen avto znamke FIAT 124 - 125 ali LADO. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 3613 Prodani novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Mlaka 113 3614 Prodam osebni avto'VVV po delih. Potočnik Sašo, Železniki 3615 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, motor po generalni. Betonova 28, Kokrica 3616 Za dele prodam VW, letnik 1959. H rušita 69, Jesenice 3617 Potrebujem Lado, Zgornje 3607 Nlrnlam faktorsko ŠKROPILNI Vi **Josef Jessernig«. Prebačevo P41 3608 ty|?°dam KRAVO, 9 mesecev brejo. >norč Silvester, Zgoša 33, Begunje j/rodam vprežni OBRAČALNIK lj: CjHABLJE. Mošnje 12, Radov-J,5? 3610 podani malo rabljeno KOSIL-h V,° za traktor pasuuali. Žirovnica "^a 3611 ^tl°aa,n akvarij 200 I z ribami in L lrijem. noni exores in in obžagan ali garažo. "»v k t — Oprcftceno prometnega po pristojnem mnenju 421-1/72. Odbori za medsebojna razmerja TOZD Brnik-Pula, Aerodromska dejavnost, TOZD Kranj-Pula, Gostinstvo in turizem in Delovne skupnosti skupnih služb AERODROM LJUBLJANA-PULA BRNIK objavljajo naslednja prosta delovna mesta: 1. dipl. inženirja gradbeništva — nizke gradnje 2. računovodje 3. knjigovodje osnovnih sredstev 4. KV ključavničarja Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: 3 leta prakse v gradbeni operativi, nadzoru in projektivi, lahko tudi gradbeni tehnik s pooblastili in s 5 leti prakse pod 2.: višja izobrazba in 5 let prakse pod 3.: srednješolska izobrazba in 2 leti prakse pod 4.: testiran varilec za avtogeno in električno varjenje in 2 leti prakse Za delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu Zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. Na vseh delovnih mestih združujejo delavci svoje delo za nedoločen čas. Poizkusna doba je določena v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, prav tako tudi določilo, da morajo-delavci v primeru potreb delovnega procesa delati tako na letališču Ljubljana kakor na letališču Pulj. Odbori razpisujejo v šolskem letu 1975/76 naslednje štipendije: l na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — gradbeni oddelek 1 na ekonomski fakulteti 1 na pravni fakulteti 2 na višji letalski šoli v Zagrebu 2 na gasilski srednje tehniški šoli v Zagrebu 2 na ekonomski srednji šoli 1 na upravno administrativni šoli in učna mesta: 3 natakarjev 3 kuharjev 2 avtomehanika in 1 električarja Prednost pri dodeljevanju štipendij bodo imeli študentje in dijaki višjih letnikov, z boljšim učnim uspehom in slabšim materialnim položajem. Prošnji za štipendijo (obr. 1,65) morajo kandidati priložiti kratek življenjepis, frekventacijsko potrdilo ali zadnje spričeval«), potrdilo o imovinskem stanju ter potrdilo o dohodkih v družini. Vloge z dokazili za zasedbo objavljenih delovnih mest, prošnje za štipendije in učna mesta z dokumenti sprejema 15 dni po objavi: AERODROM LJUBLJANA-PULA, Splošni sektor, Kadrovska služba, 64210 BRNIK Aerodrom, p. p. 10. Prodam FIAT 600 ali menjain za moped ali motor. Tenetiše 12, Golnik 3618 Prodam FIAT 850 SPECI A L. Vo-donivčeva 10, Kranj 3619 kupim Kupim deske za opaž in rabljen MEŠALEC'. Naslov v oglasnem oddelku. -3664 Kupim tri OMARE in dva KAVČA. Renko. PredosljeOO 3599 Kupim dobro ohranjeno KMEČKO PEČ. Galjot Janez'. Velesovo 15, Cerklje 3620 stanovanja V Kranju išče študent opremljeno in ogrevano SOBO z uporabo kopalnice. Ponudbe pod »Redni plačnik« 3622 Oddam enosobno STANOVANJE upokojenki ali delavki, ki dela na dve izmeni ali samo popoldan. Ponudbe pod »Mirna« 3623 Zakonski par išče SOBO z možnostjo kuhanja v Kranju ali okolici. Drenič Stojah, Zevnikova 1 a, Kranj 3624 Dve dekleti iščeta STANOVANJE v Kranju ali v okolici. Ponudbe pod »Predplačilo« 3625 MLADINSKI AKTIV KMETIJSKE ZADRUGE ŠKOFJA LOKA prireja pod pokroviteljstvom KZ Škofja Loka VESELICO v soboto, 28. junija, 1975 v domu TVD Partizan v Gorenji vasi nad Škofjo Loko s pričet kom ob 20. uri. Igral bo ansambel RUDIJA JEVŠKA. VI judno vabi jeni! 3678 GOSTILNA KRIŠTOF PREDO-SLJE prireja v soboto 28. (i. VESELICO. Igra Matijev trio. Sprejemamo tudi naročila za skupine, zaključne družbe, poroke, fantovščine, dekliščine, po dogovoru goste razvozimo tudi domov. Se priporočamo. GASILSKO DRUŠTVO iz Srednje Dobrave pri Kropi priredi v nedeljo 2». junija 1975 ob 14.30 VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom ob izročitvi novega gasilskega kombija. Igra godba na pihala iz Lesc in ansambel VESELI PLAN-ŠARJI. Vabljeni. 3682 obvestila Obveščam cenjene stranke, da je ponovno odprt FRIZERSKI SA-LON »MAJDA«, Cankarjev trg 2, Škofja Loka (Sedaj salon Jožica Mah) 3674 posesti V najem (lam hišo s sadnim vrtom pošteni družini. Poizve se Sr. Bitnje 116 3605 Prodani enosobno STANOVANJE s centralno kurjavo. Jeseničnik. Groharjevo naselje 11, Škofja Loka 3666 Prodam PARCELO - TRAVNIK med Voklim in Trbojami izpod 1 ha. Zaje, Valburga 15, Smlednik 3490 STANOVANJE, HIŠO ali PARCELO v Kranju ali okolici kupujem. Ponudbe pod »Gotovina« 3626 lokali Prevzamem v najem PROSTOR za krojaško obrt — delavnico za nedoločen čas ali že obstoječo delavnico v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 2627 najdeno zaposlitve .VAJENCA ali VAJEN KO za KERAMIČNO OBRT sprejmem takoj. Konjedič Viktor, Delavska cesta 39, Kranj 3667 FRIZERSKO - BRIVSKO VAJEN KO sprejmem takoj. Fojkar Janez, Sp. trg 16, Škofja Loka, tel. 61-013 3668 Iščem delavca za CEMENTAR-SKO OBRT. Likozar Marjan, Bene-dikova 18, Kranj 3669 VAJEN KO ali dekle za priučitev v PLETILJSTVO sprejmem. Ple-tiljstvo Knific Jožica, Oprešnikova 29, Kranj, Primskovo 3670 VAJENCA ali VAJENKO sprejme damsko in moško krojaštvo. Mali Letence 4, Golnik 3671 Sprejmem dva izučena pomočnika za PLESKARSKO OBRT. Lahko tudi enega za priučitev. Knific Janko, Hafnerjevo naselje 38, Škofja Loka, tel. 60-894 3672 Gostilna v Škof ji Loki sprejme KV ali priučeno NATAKARICO in KV KUHARICO. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši, v tednu 1 dan prosto, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Glas« v Kranj ali Škofjo Loko 3673 Iščem varstvo za pet mesecev starega fantka od 7. do 11. ure. Račič Brane, Vrečkova 3 (Planina — novo naselje) stanovanje 32 — Kranj Sprejmem VAJENCE za ELEK-TRO INŠTALATERSKO STROKO. Bidovec Franc, Jurčičeva 2, Kranj, tel. 21-719 3577 Grem za OSKRBNICO in KUHARICO v planinski dom na Gorenjskem. Ponudbe pod »Za stalno« 3628 VAJENKO ali dekle za priučitev v PLETILSTVU sprejmem. Pletilstvo Černivec Zalka. Ljubljanska 18, Lahore. Kranj 3629 Našlo se je P()NY KOLO. Huje 33. Kranj 3630 Najdena DENARNICA se dobi v Pekarni pri pošti Kranj. 3631 Našel sem RADIO KASETNIK. Naslov v oglasnem oddelku. 3679 Našla sem šop avtomobilskih KLJUČEV. Dobijo se Sidraž 1. Šen-turška gora, Cerklje 3680 ostalo ŠIVALNI STROJ SINGER zamenjam za žensko kolo. Zasavska 65, Kranj 3632 Vse vrste ZEMELJSKIH DEL opravljam z buldožerjem. Milač, Zg. Pirniče 12, Medvode 3633 ZASTOPNIK in SVETOVALEC za opremo s pohištvom (dnevne sobe. spalnice, predsobe, otroške sobe, kopalnice) pride na dom brezplačno od 8. do 17. ure. Ponudbe pod »Dostava in montaža« 3634 Prepovedujem odlaganje raznih odpadkov v Oračevo gramoznico v Št rabin ju. V nasprotnem primeru bo proti vsakomur uveden sodni postopek. Jarc Anton, Strahinj 18, Naklo '3635 Resno opozarjam vse, ki razširjajo neresnične govorice, da bodo odgovarjali pred sodiščem. Šturm Jože, Češnjica 23, Železniki 3636 Sem starejši vdovec, upokojenec s svojo lepo vilo v najlepšem kraju Gorenjske. Želim si gospodinjo, pošteno in čisto, od 50 — 60 let. Imam tudi turistične sobe v lepem kraju. Ponudbe pod šifro »Poštenje« 3637 Preklicujem račun št. 503 in naročilnico št. 495 izdano na ime DOLENC JANKO, Praprotim 15 pri KRANJSKI OPEKARNI KRANJ. loterija prireditve GASILSKO DRUŠTVO ALPLES prireja v soboto 28. 6. ob 20. uri v samopostrežni restavraciji ALPLES VESELICO. Igrajo FANTJE SELŠKE DOLINE. Vabljeni! 3077 » s u O x a S(i() l(>M-2() os; (21) K7«4fl «07,40 .{(»0770 ()!)7H( H) :><;•_' »852 mo;I72 :>(ili)2 !).')()")_' 0211 12 .i.")7:t!>2 (V< :t:i l.l ;tl Ml 227ill :t(Hil I IMi2">m I i;o.Yt."> !Hi2l."> 72l)7."i 'tu'i 4) Z "Z ^ ■o 41 s .- nj K "o 81) ! .110(1 1 .(MM) 1.000 fi.lHMI 10.000 10 1.000 .10' (iO 200 H00 (iOO IMNI 5.(1110 .V0OO 20 .10 IO 20 20 lil MI MO0 I I K I! i ."..000 10.000 10 ti(H) liiMI ■soo C Srečke s končnicami so zadele dobitek N-di 0H0!):") 1.000 ,H7(i|.r> 1.000 :«>.')<; I-"> .r).000 f,0H!).r).r) 5.000 15< I.Vi "> 10.000 :i:fM00."> f)(i 150.000 20 «)<> 100 !Mi24<; 5.000 47 20 l!)7 (>0 Hiti or>:!7 05(i7 80 300 f>00 .181077 :">.<)< M) 8 10 Ii28(i8 <;oo l(i.")88 800 (i 1888 800 (i8!)H8 l.(MM) 282l:!8 10.000 .")!)7o:i8 :tH :><) 10.000 .10 50 4.MKKI 000 !M Ki!) 800 Vodnogospodarsko podjetje Kranj C. Staneta Žagarja 30 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednje prosto delovno mesto: pomočnika skladiščnika in šoferja kombija Kandidat mora poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu v delovni organizaciji za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: biti mora K V delavec oz. imeti tečaj za skladiščnika in šoferski izpit B kategorije; poseben pogoj je 1-mesečno poskusno delo. Prijave s predloženim življenjepisom in dokazilom o strokovnosti, se pošlje na naslov najkasneje v 15 dneh po objavi. Komisija za medsebojna razmerja delavcev samoupravne delovne skupnosti skupnih služb v združenem delu Veletrgovina Živila Kranj objavlja prosto delovno mesto administratorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima nepopolno srednješolsko izobrazbo in — da ima eno leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu Poskusno delo za to delovno mesto je 60-dni. Kandidati za objavljeno delovno mesto naj pošljejo pismene prijave z dokazili, da izpolnjujejo pogoje, v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku objavljenega roka. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji podružnica 51500 Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta ZA MATIČNO ENOTO KRANJ 1. štirih referentov v pripravi avtomatske obdelave ZA EKSPOZITURO ŠKOFJA LOKA 2. kontrolorja I. Pogoji: pod 1.: zahteva se srednja ali nepopolna srednja šola, delo se združuje za določen čas; pod 2.: zahteva se višja šolska izobrazba ekonomske, pravne ali • upravne smeri ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Za delovno mesto v Škofji Loki je na voljo garsonjera. Pismene prijave sprejema kadrovska služba SDK — podružnica Kranj 15 dni po objavi delovnih mest. K prijavi priložite dokazila o pogojih, ki so navedeni v objavi. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni. Največ tatvin Občinsko javno tožilstvo v Radovljici je lani obravnavalo 502 kazenski ovadbi zoper 504 oseb ter 33 kazenskih zadev zoper mladoletnike. Pri razčlenitvi kaznivih dejanj ugotavljajo, da prevladujejo kazniva dejanja, ki so naperjena zoper zasebno in družbeno premoženje, to so tatvine, majhne tatvine, goljufije, poškodovanje tujih stvari ter odvzemi motornih vozil. Pri mladoletnikih je le izjemoma storjeno kaznivo dejanje iz kakšnega drugega vzroka kot zaradi pohlepa po pridobitvi premoženja. Na drugem mestu so kazniva dejanja zoper splošno varnost, vključno z ogrožanjem javnega prometa. Zaradi stanovanjske stiske beležijo več kaznivih dejanj kršitve nedotakljivosti stanovanja, ko storilci na silo zasedejo izpraznjeno stanovanje ali samo eno sobo ali pa se brez potrebne odločbe naselijo v stanovanjskih prostorih. Ob tem se pojavlja tudi kaznivo dejanje nedovoljenega razpolaganja s stanovanjem. Nosilci stanovanjske- pravice namreč proti večjim denarnim zneskom ob preselitvi ali izpraznitvi stanovanja prepustijo stanovanje drugemu in si na ta način pridobijo premoženjsko korist. Posamezniki izkoriščajo stanovanjsko stisko tako, da oddajajo stanovanja za nesorazmerno visoke mesečne najemnine, ki se gibljejo tudi do 650 dinarjev. Pri tem ne nudijo drugega kot prazen prostor ali slabo opremljen prostor. V enem samem prostoru je navadno tudi več oseb, ki vsaka posebej plačuje visoko najemnino. V takem ravnanju je podano kaznivi) dejanje oderuštva. Obravnavali so dva primera, in sicer enega z Bleda in enega z Jesenic. Na področju gospodarskega kriminala prevladujejo tatvine, na drugem mestu pa so poneverbe, neupravičene uporabe, nevestno poslovanje ter zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic iz koristoljubnosti. Pri poneverbah se ponavadi pojavljajo poslovodje, ki si pridržijo denarne zneske in ob tem falsificira jo tudi račune. Neredki so tudi primeri tatvin v vikende, kioske, v šotore, v avtomobile. Vendar pa ugotavljajo, da se gospodarski kriminal pojavlja v blagi obliki brez oosebnih obeležij. I). S. V Tržiču dražji pogrebi Z ukrepom ni kazalo več odlašati, saj je bila izguba te dejavnosti iz leta v leto večja — Priporočilo za umnejše trošenje pokopališkega prostora Zbori tržiške občinske skupščine so pretekli teden na osnovi poslovnega poročila o komunalnih dejavnostih Komunalnega podjetja Tržič za leti 1973 in 1974, dogovora o politiki cen v letu 1975, vloge Komunalnega podjetja Tržič za povečanje cen pogrebnih storitev in sklepa lanskega septembrskega zasedanja skupščine, ko je bil predlog »koinu-nalcev« za dražje pogrebne storitve zavrnjen zaradi preskromne utemeljitve, le soglašali z dražjimi pogrebi. Na tržiškem pokopališču bodo odslej pogrebi dražji za povprečno .21 odstotkov, in sicer na novem delu pokopališča za 24 odstotkov in na starem za 19,0 odstotka. Doslej je veljal pogreb na tržiškem pokopališ-šču 2940 dinarjev, po novem pa bo na starem delu pokopališča 3522 dinarjev, na novem pokopališču pa 3652 dinarjev. Čeprav se tudi tokrat nekaterim delegatom obrazložitev podražitve ni zdela preveč prepričljiva (pred- Svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. pravnega referenta 2. vodje kadrovske službe 3. referenta za samoupravne interesne skupnosti 4. urbanističnega inšpektorja 5. svetovalca v oddelku za gospodarstvo 6. davčnega inšpektorja na davčni upravi 7. stenodaktilografko 8. 2 delovni mesti strojepisk 9. 2 delovni mesti snažilk Poleg splošnih pogojev se za delovno mesto zahteva pod pod pod 3. visoka strokovna izobrazba pravne smeri, višja strokovna izobrazba pravne, upravne oz. politične smeri ali višja šola za organizacijo dela, višja strokovna izobrazba upravne, pravne ali pedagoške smeri, visoka strokovna izobrazba gradbene smeri, visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne smeri, 2-letna administrativna šola, nekvalificirana delavka Za delovna mesta od 1. do vključno 7. točke imajo prednost kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič 15 dni po objavi razpisa. pod 4 pod 5 pod 6 pod 7 pod 8 pod 9 vsem postavka pogrebni ceremonial), je bil predlog povišanja vseeno soglasno izglasovan. Hkrati pa so delegati opozorili Komunalno podjetje, da kaže pokopališki prostor umneje trošiti in razporejati (nekateri so celo predlagali, da bi dvojne grobove ukinili ali jih močno podražili), ker sicer v Tržiču ne bo več kam pokopovati. Gradnja novega pokopališča pa je draga investicija, zato je bolje varčevati s prostorom kot pa na hitro graditi novo pokopališče. Podražitev pogrebnih storitev je bila nujna. Leta 1973 se je pojavila pri tej dejavnosti prvič izguba. Lani se je povečala in se tudi letos ni umirila. Komunalno podjetje se je zaradi nekaterih popravil v Tržiču in na kovorskem pokopališču še zadolžilo in so se razen manjka pojavile še anuitete. Zaradi tega je bila že sama redna dejavnost v nevarnosti, na razširjeno dejavnost pa še. misliti ni bilo, čeprav bi bila nujna. Predvsem namerava Komunalno podjetje kupiti primerno ozvočenje za t r-žiško pokopališče, urediti smetiščne jame in prostori' za kontejnerje v Križali in Kovorju, obnoviti mrliške vežice v Križali, Kovorju in Lomu, kupiti pogrebni avtomobil, popraviti nagnjene zidove na tržiškem pokopališču in urediti dohode in dovoze na osrednja pokopališča v tržiški občini. J. Košu jek Nenadoma na levo stran V ponedeljek, 23. junija, ob 14.30 se je na cesti prvega reda na Drulovki pri Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Viktor Benčan (roj. 1933) iz Kranja je, ko je vozil proti Kranju, iz neznanega vzror* zapeljal na levo stran vozišča in trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprot smeri pravilno po svoji desni pripeljal češki državljan Jaroslav Karasek (ro. 1914.) V trčenju je Karasekov avtomobil odbilo nazaj v osebni avtomobil nizozemske registracije. V nesreči so bili huje ranjeni voznik Karasek in njegova žena. ter voznik Benčan. Zdravijo se v ljubljanski bolnišnici. Škode n< avtomobilih je za 42.000 din. Nezgoda s traktorjem V ponedeljek, 23. junija, dopoldne se je v Zalem logu huje ranil voznik traktorja Matevž Šturm (roj. 1945.) Šturm je naložil na enoosno prikolic0 traktorja 4 tramove in jih peljal k cerkvi, ki jo popravljajo. V klancu pa sej* pri prestavljanju iz ene prestave v drugo zataknilo in traktor je pričel drse navzdol.-Lovro Rant, ki je sedel na prikolici, je sicer ročno zaviral, venda1"" zavora ni prijela. Zato je sam odskočil, medtem ko je voznik traktorja, ki J drsel navzdol, še okleval. Po nekaj metrih drsenja je padel s traktorja, pN \e pa ga je zagrabilo kolo: v nesreči si je zlomil nogi in se ranil po glavi. Zdravi-v ljubljanski bolnišnici. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre in stare mame Marije Košir se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko cvetja in vencev. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki ste izrazili sožalje. Topla hvala č. župniku. Se posebno se zahvaljujemo podjetju EGP. Žalujoči: mož Matevž, sin Janko z ženo, Franeelj z družino, hčerka Marica, Pavla z družino in brat Matevž. Križna gora, 25. junija 1975 ZAHVALA V globoki žalosti nas je zapustila naša nepozabna mama, stara mama, teta Mana Sajovic Sršenova mama Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrini sosedom, Samopostrežni restavraciji Kranj, sodelavkam za cvetje in izraženo soža-lje.č. duhovščini. Posebno pa se še zahvaljujemo Pučko Anici za vsestransko pomoč. Žalujoči: hčerki Zofka, Ivanka, sin Jože z družinami in hčerka Micka. Zg. Brnik, Visoko, Šenčur, 20. junija 1975 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Marije Kokalj rojene Eržen se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, pevcem, kolektivoma Gradiš iz Škofje Loke in Gorenjske predilnice, g. župniku iz Poljan, vsem, ki so poklonili cvetje in vence in vsem tistim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Na zadnjo pot smo jo spremili v nedeljo, 22. junija, v Poljanah nad Škofjo Loko Žalujoči: mož Lojze, hčerka Marica s sinom Danetom, sin Milan z dfUŽino in drugo sorodstvo. Poljane, 20. junija 1975 14 Petek, 27. junija 1975 Zahvala Ob prerani in boleči izgubi mojega moža, očeta in strica Matija Gašperlina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem, ki so darovali vence m cvetje, sočustvovali z nami in tolažili v težkih trenutkih, izrazili sožal|e ter vsem ki ste 28 X3 L'n H^k^1 P!>U. V l,1rr/K<),«» ''"n Montgomerv je i/.holjšnl tri leta star r**kord Marka Spit/a na MK1 m kravi s ("a-*'">i 51.12. Shirlev Bahoshotl ie preplavala t4€M» it-, |jrav| v (-.asu 4 |4 ji;. Lj,, j,, (udi nov l^vetovm rekord. Tim Shaw pa je postavil ■.Ju" tri nove svetovne rekorde. 151)0 ni kraVl i preplaval v faau 15.1:1,91, soo m kravi \ Jau S.l.l.OS. 100 m kravi pa v ."asu :i..r>:!,!)">. Nove ameriške rekorde pa so dosegle: Mthoshoff na KM) ni kravi s rasom ">7.74. »• na L'OOm delfin s ('asom >.\~i,\2. l'ieenw.m,d pa na S(M) m krasi s ('asom AVTOMOBILI ZKM: Belgijec Jackv , i?'11 Anglež Derek Bell (miraze C K T Kult tord)s1a zniaKova|( a največje evropske n"ke prototipov »21 ur Le Mansa«. V 24 r!an sla prevozila 4.5M5.5 km s povprečno JjJtrostjO li»1.4KJ km na uro. Angle/ Jame* "unt (hesketh lord) je zmagovalec dirke Avtomobilov K I /a »VN Ni/.n/emske« na '»■'kališču s /andvortu. Drugi je bil Niki banda (Avstrija. lenari I. tretji ("lav gegnzmmi (Švica, lenaril, fetrtl Carlos Heuteniann (Argentina, hrahham Ioni), peli Carlo« Pace (Brazilija, hrahham lord) •n šesti Tom 1'rvce (Anglija, schadovv). Po "smih dirkah za svetovno prvenstvo je EpMni red naslednji: I Lautla :W točk. 2. K"itemann i. Is. Fitipaldi 21. i. 1'aee is. ga/./nni I«, (i. Scheckter 15. ( ""t)MKT: grški nogometni pokal je SU i OlimiliakoK. '"eški pokal Spartak. B«a /,HN pa Kimra.hl iz Frankfurta. 1 nak p. '"'^ H'»l«ari|e pa CSKA prei n, , : končal se je tretji »V ke je poslal Uuch pred Slalom. Spari akom. . . idmarjev me-svet P't'Z pora/a je prvo meslo osvojil Sov "V"' lovski prvak Anatolij Karpov iz IHskc zveze. Končni vrstni ml je na-r7(,»h: i: Ka ftil«l>d<' lo. b arpov 1 I točk i/. 15 partij. 1. !.—">. Hort. Kibli in Furman Parma in Pori iaeh 9,8.—fl. Lju-Plf'"' ") Velimirovič 8. 10. Barle 7..r.. II. U m'" 7- Mariotti in Garda li.r>. Vat ? i:> (,s,,'miilM '• Karnar.l. r,)(, 'LKPOLO: na zelo močnem medna /!lsnVpm turnirju v Budvi je -Jugoslavija •Hi* l* "("Mn" drugo meslo. Naši so pre-Bjljjf ''"lijane. Kuharice in Madžare, izvrši ' '>il s ^°vjeti i" Američani. Končni Roal ' rwl: ' Sm l',,ska '-Ve/.H 10 ločk. >. -Ju Sovjetska zveza 10 ločk 3|« B, •'!. ZDA 5. 4. Kuha 4. 5. Italija Madžarska ± *TLET1KA l.arriey je postavil um \ teku na .'1000 m s i asom pa nov poljski rekord v meloni 59.17 m. Alice A nuni |)a (j,,"' |l' izenačila svetovni rekord v leku "''ihol"' V <'Voli,,la'1 s ("asom l).*)0. Letošnji Hun •~4, lezultate na svetu so dosegli: ' teku na SOO m s ('asom 1.44.H", teku na 400 m z zaprekami s ('asom iK\y) ^h°"iter \ teku na 10 km s ('asom 17 Saii|c|c\ \ troskoku s skokom ^ke (|)LKSAKSTV(): zl»»K°va,w kolesa, |)( ''ke profesionalcev »Toni de Suisse« je k,,',, oelgijee Koger de Vlaemim-k. r>.r> se-ici,,, '"'''I svojim rojakom Kddijem Merck Mri* * Vlaeminek |e zmagal kar v «'lapah. Mel(kx pa v dveh. devetindvajseto prOfeaio-prvsnatvo sveta (liga NBA) je po Ht..." |'*'l" ičakov ano osovjila ekipa Ciolden '' " arriorH. V finalu je »tirikral zapored lil Pelo (1»7| W ashingtona. To je doslej Bostonu (1959) in Mejvvoukee-F. P, REZULTATI: nacionalni razred: I. Uršič (Tržič) 27 točk, 2. Stiher (O. vas) 18, 3. Kreč (Kranj) 14, 4. Ertelj (O. vas) 14, 5. Klinčić (S. M.) 14, 9. Nahtigal (Kranj) 5, 13. Fajfar (Radovljica) 2, . . mednarodni razred: I. vožnja — I. Šoštarić, 2. Fras, 3. Šinkovec, II. vožnja — I. Soštarić, 2. Živoder, 3. Fras, 10. Nahtigal, skupni vrstni red: 1. Šoštarić (Karlovac) 30 točk, 2. Fras (O. vas) 22, 3. Živoder (Kutina) 20, 4. Šegula (Ptuj) II, 7. Šinkovec (O. vas) 10, 8. Lampe (SI. avto) 7, 9. Vesenjak (O.'vas) 7, II. Nahtigal (Kranj) I. Ekipno: L Orehova točk, 2. Karlovac 36, 3. vas 62 Fržič 27. F. P. ŠŠD F. Prešeren republiški prvak Letošnji republiški zmagovalec med osnovnošolskimi športnimi društvi je osnovna šola France Prešeren iz Kranja, ki je osvojila 396 točk, na odlično 2. mesto pa so se uvrstili učenci in učenke osnovne šole Luci-jan Seljak, ki so zbrali 305 točk. Med deseterico najboljših šolskih društev v letošnjem šolskem letu sta tudi obe tržiški osnovni šoli. Na 4. mesto se je uvrstila OŠ heroja Bračiča s 300 točkami, na 10. mestu pa je osnovna šola heroja (irajzerja s 317 točkami. Med srednjimi šolami je bila tokrat najboljša Gimnazija Murska Sobota 394 točk, kranjska Gimnazija pa je z 255 točkami dosegla 10. mesto. Slovesna razglasitev letošnjega tekmovanja šolskih športnih društev je bila pred dnevi V Velenju. Letošnje tekmovanje, tako so poudarili ob proglasitvi najboljših ekip, je bilo zaradi 30-letnice osvoboditve še bolj pestro in tudi kvalitetno, boj za prvo meslo pa izenačen in ogorčen vse do zadnjih prireditev, ki so sodile v ocenjevanje. ■]. Javornik V ponedeljek občni zbor ŠD Borec Športniki kranjskega športnega društva Borec se bodo v ponedeljek, 30. junija, ob 18. uri zbrali v domu invalidov in borcev Kranj, kjer bodo pregledali delo v minuli poslovni dobi. Sprejeli bodo tudi nova pravila invalidskega športnega društva Borec. J. J. Preteklo soboto so ekipe v II. SKL odigrale prvo jesensko kolo tekmovanja \n s tem zaključile spomladanski del prvenstva. C) prvaku prvega dela pravzaprav ne bi mogli govoriti, saj sta na vrhu s po enakim številom točk Kroj in Plamen, tret-jeiivrščena ekipa Kamnika pa ima tekmo manj. V tem kolu presenečenj ni bilo: še najbolj zanimivo je bilo na srečanju Save in Krvavca, kjer so se morali domačini močno potruditi za skromno, toda zasluženo zmago. SAVA . KRVAVEC 54:52 (30:23) Igrišče K K Save v Stražišču. sod- V soboto in nedeljo Triglav : Primorje V okviru priprav na novo sezono in v počastitev 30. obletnice osvoboditve bodo vaterpolisti kranjskega Triglava jutri in v nedeljo gostili reško Primorje. Tekma v soboto bo ob 19. uri, v nedeljo pa ob 10. uri. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom tovarne Sava in imajo gledalci tudi tokrat brezplačen vstop. J. J. nika Čadež in Palovšink (oba Kranj). — V razburljivi tekmi sd domaćini premagali borbene ("erklJane, ki tudi tokrat niso uspeli v boju za prvi točki. KROJ : ŠENČUR 77:50 (34:27) Škofja Loka, igrišče v OŠ Petra Kavčiča, sodnik Kocijančič (Kranj). — Oslabljeni Šenčurjani so nudili odpor bolj izkušenim domačinom le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so |e-1 i razliko v koših samo še večali. PLAMEN:GORENJA VAS 78:59 (40:30) Lipnica, igrišče OŠ Staneta Žagarja, sodnika Bogataj in Čadež (oba Kranj). — Domači košarkarji so z razmeroma zelo nervozno igro, ki je bila očitnejša v prvem polčasu srečanja, premagali izredno borbene goste. Senco na srečanje, ki je sicer potekalo v mirnem, tekmovalnem vzdušju, ; pa meče nepotreben in skrajno nešporten fizični napad na sodnika srečanja po že končani tekmi. Lestvica: Kroj Plamen Kamnik Sava Šenčur Gor. vas Tržič Krvavec 663:476 595:516 564:412 422:442 535:515 518:558 426:634 431:601 -1,1) 14 14 12 10 6 4 2 0 Niso bile odigrane vse tekme Na Gorenjskem se je v minulih dneh začelo tekmovanje za pokal maršala Tita v rokometu. Preteklo soboto in nedeljo so bile odigrane tekme 2. kola. Žal tudi v tem kolu niso bile odigrane vse tekme,.'saj s^a dva kluba predala srečanje brez borbe. ALPLES : PREDDVOR 31:26 (18:14) Domačini, ki še vedno nastopajo brez poškodovanega Kreka, so v lepi in zanimivi tekmi premagali Preddvor. Od domačih je bil najbolj učinkovit Veber. pri gostih pa Vidic. Tekmo sta sodila Božinovič (Golnik) in Kramar (Kranj). VETERANI : KR. GORA 19:21 (10:12) Gostje iz Kranjske gore so v Kranju težko, toda zasluženo premagali ekipo Veteranov in z uvrstitvijo v 3. kolo dosegli lep uspeh. Sodila sta Kramar in Bašar iz Kranja. HUJE : JESENICE B 32:26 (16:13) Uvrstitev v 3. kolo je največji uspeh mlade ekipe rokometašev iz Huj. Tekmeca sta bila enakovredna. usodo mladih Jeseničanov je zapečatil Slapar, ki je dosegel sam 12 golov. Tekmo je sodil Vidovič iz Tržiča. ŽABNICA : RADOVLJICA 22:39 (8:18) Pomlajena ekipa Žabnice -se ni mogla resneje upirati boljšim gostom, ki so z lahkoto dosegli visoko zmago. Najboljši pri domačih je bil Gašperlin s 15 zadetki, pri gostih pa Mandeljc. Tekmo sta sodila Zupan (Kranj) in Hafner (Žabnica). JESENICE : GOR. SEJEM 31:27 (13:13) Conski ligaš je imel precej dela. da je odpravil gostujoče moštvo, ki je nastopilo samo s 0 igralci. Odločilno prednost so domačini dosegli šele v 2. polčasu. Tekmo sta sodila Vidovič (Tržič) in Kakovec (Duplje). ■Naslednji dve tekmi sta se končali brez borbe, in sicer Besnica : Duplje 0:10, Tržič B : Krvavec 10:0. Križe so bile v tem kolu proste. Tekme 3. kola bodo odigrane 28. in 29. junija. Pari so naslednji: Alples : Križe. Huje : Radovljica. Tržič B : Jeseruee, Kranjska gora : Duplje. V. Po renta Gorenjske ekipe pod pričakovanjem Tekmovanje v ljubljanski conski rokometni ligi je za nami. Sedaj pa poglejmo nekaj karakteristik, ki jih velja komentirati. Vseh tekem v 22 kolih si je ogledalo okrog 30.000 gledalcev, ki so v glavnem videli povprečen rokomet. Za gorenjske ekipe pa lahko trdimo, da so se uvrstile slabše kot smo pričakovali. Tudi po fair plavu so na zadnjih mestih. Uvrstitev Kamnika in Križ na šesto oziroma na sedmo mesto je solidna, po zmožnostih pa bi bila lahko še višja. Neuspeh pa predstavlja deveto mesto za rokomet aše Dupelj, medtem ko pa so si •Jeseničani nabrali pfecej dragocenih izkušenj za nadaljnje tekmovanje v tej ligi. saj kljub zadnjemu mestu Uspeh gorenjskih balinarjev V organizaciji BK Jesenice je bilo preteklo soboto in nedeljo na -Jesenicah in v Radovljici republiško prvenstvo v balinanju za posameznike. Med 24 tekmovalci so nastopili tudi trije gorenjski predstavniki. Najbolj izenačene so bile moči tekmecev' v skupini za uvrstitev od 7. do plavalni teCaji v kranju ^(">oi /a rekreacijo in komisija za plavanje pri Telesnokult urni skup )sti Kranj bosta v mesecu juliju organizirala plavalne tečaje za °troke. !<>sainez.ni tečaji bodo trajali po deset dni, vsak delavnik pa bo dve ^()lsk.i uri dopoldne. Tečaji bodo na letnem kopališču v Kranju, kjer je ()da ogrevana. Z do !**etek prvega tečaja bo 14.7.1975 ob 9. uri in bo trajal £4-7. 1975, začetek drugega tečaja pa od 25.7. 1975 ob 9. uri in J,0 trajal do 5. 8. 1975. V vsak tečaj bodo sprejeli do 60 otrok. I tečaj se lahko vpiSejo otroci stari 6 let ali starejši. Tečaj ni na ;naša 40 din. Prijave sprejemajo na blagajni letnega kopališča Upl- 21-235). i), inesia. V tej skupini je zmagal domačin Ciril Krivec in tako zasedel 7. mesto. V skupini od 4. do (i. mesta je brez posebnih težav premagal svoja tekmeca naš znani reprezen-tant in večkratni republiški prvak Mile Djurovič. V skupini od 1. do 3. mesta pa je suvereno gospodaril na balinišču Franc Rozman (Žaba Ljubljana) /. odličnim bližan jem, še zlasti pa s skoraj nezgrešljivim zbijanjem je navdušil številne gledalce. Rezultati velikega finala: Rozman : Kebec 13:2. Bebec : Gomzi 13:4. Rozman : Gomzi 13:1. Vrstni red: I. Rozman (Žaba Ljubljana), 2. Rebec (Radovljica), • t. Gomzi (Konstruktor Maribor), 4. Djurovič (Šiška), 5. Rudež (Hrast). 0. Pahor (Iskra), 7. Krivec (Jese-, niče), 8. Kiš (Špica Ljubljana). 9. Keber (Sloga), 10. Bašič (Železničar Postojna). 1 1. Giugovaz (Žiri) itd. Na prvenstvu so sodili PuTc, Ko-zainernik, Žbon in Praprotnik. Prvih 7 najboljših z republiškega prvenstva se je uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo 5. in (i. julija v Opatiji. V. Praprot nik ne izpadejo iz lige. ker se bo liga delila na severni in južni del in bodo ostale v severnem delu vse ekipe iz gorenjske rokometne zveze in ljubljanske. Takšna razdelitev bo pocenila stroške tekmovanja. Sodniki so svoje delo v glavnem opravili dobro. Precej pa je bilo nejevolje, ko so stopila v veljavo sredi tekmovanja nova pravila o sojenju in so tako s(xlniki tudi večkrat pogrešili pri odličitvah. Glede publike pa bi omenili, da je bila na nekaterih igriščih prevroča in izven meja šport nega ponašanja. Najboljši strelci: 172 golov Gane (Krško) 102 golov Pangeršič (Krka) 141 golov Kuhar D. (Duplje) 135 golov Omerzu (Kamnik) 135 golov Smole (Mokerc) 123 golov Vrabec (Olimpija) 114 golov Prešeren (Jesenice) 112 golov Dobršek (Dobova) 1 11 golov Zupin (Kamnik) 110 golov Kozina ( Dobova) J. Kuhar Ravnovesje Človek je del narave ali družbe. Je narava in družba v malem. Vsakdo skuša ohraniti ravnovesje-skladnost v postavi, delovanju organizma in v ohranjevanju dobrih medsebojnih odnosov. V človeku se prepletajo nasprotja in ravnovesje ni trajno. Dialektika življenja ga nenehno maje, a posameznik ga ponovno skuša vzpostavljati, saj more bivati le zahvaljujoč stalnemu obnavljanju ravnovesja in prilagajanju menjajočim se življenjskim pogojem. Najpomembnejše je ohranjevanje ravnovesja med bivanjem in nebivanjem, med tistimi silnicami, ki bi nam mogle krajšati in med onimi, ki bi nam lahko daljšale ustvarjalno življenjsko obdobje. Znanost nas poučuje, kako si človek s svojo nezmernostjo in malomarnim odnosom do lastnega organizma krajša življenje. Trajanje življenja je dano organizmu — to je okoli sto let, seveda v normalnih pogojih mirnega življenja brez vojn in drugih katastrof. Toda k znatnemu krajšanju te dobe poleg ostalih dejavnikov (nezdravo okolje in ozračje, poklicna obolenja itd.), veliko prispeva vsak sam. Ohranjanje visokega življenjskega tonusa je v pravilnem režimu dela, oddiha in prehrane. V ohranjevanju življenja je neobhodno pravilno razmerje med prehranjevanjem, gibanjem in mirovanjem. Pomanjkanje gibanja ali gibalno bedo more nadoknaditi le aktivna športna rekreacija. Ta ohranja ravnovesje organizma, nas obvaruje obolenj in nam daljša življenje. A človek mora ohranjati tudi družbeno ravnovesje. Treniranje je že samo po sebi družbena aktivnost. V športu najdemo nova poznanstva, šport ugodno vpliva na družbeno prilagoditev, tako v mladosti, kakor tudi kasneje, da ne postanemo prekmalu odtujeni ali vrženi na rob družbenega dogajanja. Sociologi so ugotovili zvezo med stopnjo trenira-nosti in zadovoljstvom pri delu. Ravnovesje se kaže v vseh življenjskih opravilih. Gre za statično in dinamično ravnovesje. V obeh primerih je potrebno ohraniti trden položaj, tako da pri delu ne klonimo, da pri smučanju ne pademo ali, da nas pri metih ne vrže iz kroga. Gibalno ravnovesje ohranjamo, utrjujemo, nadziramo, pa tudi lovimo ob pomoči čutil, delovanju malih možganov in osrednjih možganskih središč ter ob pomembnem sodelovanju gibal. Utrjeno ravnovesje je znak treniranosti. Kdor ni treniran, je negotov, ko se mora vzpeti na stol ali lestev, čuti neugodnost in komaj čaka, da bo stopil na trdna tla. V jutranjih urah se pojavlja negotovost pri pubertetnikih ali pri starejših ljudeh. Pogosto slišimo: »Kar skupaj sem zlezel«. V takih primerih ni opaziti posebnih bolezenskih znakov, pač pa gre za slabo prekrv.avitev po spanju, za procese hiranja in za slabitev življenjske moči. Človek je najvišji produkt narave in nujen člen družbenega življenja. To ga obvezuje, da se kakor hrast upira vsemu, kar bi ga moglo prezgodaj spraviti iz ravnovesja. Jože Ažman Prva zmaga Kokrice Deveto kolo GKL je. kot smo tega že kar nekako vajeni, spet postreglo z nekaj presenečenji. Derbi dveh z dna lestvice je tokrat pripadel Ko-krici, ki je tako osvojila prvi par točk v prvenstvu. V Naklem je vsa prizadevanja gostujoče ekipe, da bi vendarle premagala borbene domačine, zapečatil Rozman s skoraj neverjetnim košem v zadnjih sekundah srečanja. Gotik je klonil v Gorenji vasi. Center pa v Stražišču; Radovljičani pa so v srečanju z mladinci Triglava doživeli že četrti zaporedni pora/ Izidi 9. kola: Gumar Center (50:55 (31:20), 'Triglav B : Radovljica 70:54 (30:19), G. vas B : Gotik 54:49 (30:25). Naklo : Kranj 75 58:50 (29:26), Veriga Kokric« 12:01 ( I 1:27). Lestvica; Triglav B Gumar Center Kranj '75 Gotik G. vas B (-1) Radovljica Naklo Kokrica Veriga Pari prvega (27. (i.l: Center : Kranj '75. Naklo 18 12 10 10 10 9 513:375 456:421 551:521 476:461 459:464 505:471 476:444 8 487:508 8 441:517 2 430:531 2 jesenskega kola Kokrica. Veriga : Gotik. G. vas B : Radoviiii a. Triglav B : Gumar ■ bb- Petek, 27. junija 1975 15 rečem, da je res težak (sam sem namreč vrsto let delal v gostinstvu), vendar pa je tudi lep.« V domala vseh osnovnih, poklicnih in srednjih šolali so se že zaprla šolska vrata. V večini poklicnih šol na Gorenjskem pa so imeli ta teden v zadnjih letnikih zaključne izpite. Pogovore za današnjo rubriko smo tokrat, imeli v Gostinski šoli Bled, ki spada pod Šolski center Radovljica. V Gostinski šoli na Bledu je bilo v letošnjem šolskem letu vpisanih 225 učencev. Velika večina jih je z Gorenjske, sledijo pa učenci iz Prekmurja, Štajerske in drugih krajev Slovenije. Šolanje v tej poklicni šoli traja tri leta. 18 tednov imajo učenci vsakega letnika teoretični pouk, šest mesecev so na praksi v različnih podjetjih, šest tednov pa imajo dopusta. V zadnjem letniku je tokrat delalo zaključni izpit 33 učencev. Ravnatelj šole Milan Gunde in ravnatelj Šolskega centra Radovljica pravita, da je bilo letos v Gostinski šoli nekaj manj učencev kot lani in leta poprej. Kaže, da se mladi po končani osemletki neradi odločajo za poklicno šolo, ker pač ne daje zakljufene srednješolske izobrazbe. Razen tega pa je gostinski poklic v primerjavi z nekaterimi drugimi nedvomno težji, če ga primerjamo samo po tem, da morajo zaposleni v gostinstvu delati ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za pogovor v rubriki smo izbrali strokovnega učitelja in dva učenca tretjega letnika Gostinske šole Bled. Avgust Trampuš, strokovni učitelj strežbe Gostinske šole Bled: »Res je, da v zadnjih letih po podatkih naše šole zanimanje za gostinski poklic upada. Vzrok za to je po moje v delovnem času. Vendar menim, da imajo med vsemi poklici prav gostinci na Gorenjskem največ možnosti za zaposlitev. Gorenjska že zdaj na turističnem področju precej pomeni, še bolj obetavni pa so načrti za naprej. Kaj svetujem mladim, ko se po končani osemletki odločajo za poklic oziroma študij? Predvsem to, da se odločijo za poklic ali študij, ki jih veseli. Le tako bodo kasneje tudi v poklicu nekaj dosegli. Seveda pa imajo pri takšnih odločitvah precejšen vpliv tudi starši. Le-ti naj bi bili pri tem predvsem svetovalci, ne pa imeli odločilne oziroma pokroviteljske vloge. Dogaja se namreč, da bi mlad človek raje po končani osemletki izbral drugačen poklic ali študij, a staršem ni prav. Glede gostinskega poklica pa lahko Valentina Berlogar, dijakinja tretjega letnika Gostinske šole Bled: »Zakaj sem se odločila za poklic natakarice? Morda mi je sestra zbudila željo po tem poklicu. Večkrat sem jo opazovala pri delu. Zdaj, ko sem tik pred zaključnim izpitom (prav danes delam praktični del izpita), mi ni prav nič žal, cb sem se odločila za ta poklic Študijsko pogodbo imam s hotelom Grajski dvor v Radovljici, vendar še ne vem, kje se bom zaposlila po končani šoli. Rada bi se kje blizu, vsekakor pa ne v zasebnem sektorju. Delo ob sobotah in nedeljah in praznikih me sploh ne moti. Zakaj se ne bi zaposlila v hotelu Grajski dvor? Ne vem, če bi me sprejeli. Študijska pogodba namreč podjetja ne obvezuje, da po končani šoli učenca tudi vzame v službo.« Slavko Prosič, dijak tretjega letnika Gostinske šole Bled: »Tri leta sem se učil za poklic kuharja in prav zdaj opravljam praktični izpit. Pripraviti sem moral večerjo, ki se sestoji .iz prežganke z jajcem, bržolo na ciganski način, slan krompir, zeleno solato in srnin hrbet s čokoladno glazuro. Dve uri sem imel časa za pripravo in mislim, da bo šlo v redu. Ze od mladega me je veselilo kuhanje. Ni mi žal, da sem šel v to šolo, saj se danes dober kuhar lahko po svoje primerja z dobrim umetnikom. Težava je le, da ne veni, kje se bom zaposlil. Pogodbo sem imel s hotelom Toplice, vendar ne vem, če me bodo vzeli. C« ne bo šlo drugače, bom morda študiral naprej. Veste, v zadnjih treh letih sem se prepričal, da je poklic kuharja lep. Vendar bi vsakemu svetoval, ki ima veselje do njega, naj prej dvakrat premisli, preden se odloči.« A. Zalar Potrebe po varstvu preraščajo hitrost gradenj Nadaljevanje s 1. strani »Začasna rešitev bi bila nakup privatnega stanovanja na Planini,« pravi predsednica skupščine skupnosti otroškega varstva Smilja Gostiša, »trenutno se trudimo zbrati okoli 50 milijonov starih din za odkup in opremo tega stanovanja, v katerem bi našli varstvo za 60 otrok s Planine. Razmišljali smo tudi o vsakodnevnem prevozu otrok v novi vrtec v Naklem, ki ima šest oddelkov, polovico bi jih odstopil za otroke s Planine. Vendar iskreno rečeno, ta rešitev še najmanj pride v pošte v.« Skupščina otroškega varstva, ki je pred kratkim sprejemala program razvoja otroškega varstva v občini Kranj, se je seveda zavzela, da je potrebno tudi z začasnimi rešitvami omiliti problem varstva na Planini. Bil je tudi predlog, naj bi odkupili nekaj stanovanj v novozgrajenih blokih v tej stanovanjski soseski, ki bi jih začasno preuredili v varstvene oddelke; podobne izkušnje že imajo nekatere druge obč ine, a bi se izpeljava te zamisli zataknila seveda ob denarju. »Zaradi silnih potreb po otroškem varstvu v naši občini,« je povedala predsednica izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva Slavica Zierkelbach, »se bo treba ozreti tudi po drugih oblikah varstva otrok. Z anketo po krajevnih skupnostih nameravamo ugotoviti možnosti za privatno varstvo, o katerem se že nekaj časa govori. V jeseni bo namreč odprta šola za varuške, vsaj tako je zagotovil Zavod za šolstvo v Ljubljani, in bodo tako lahko ženske, ki imajo veselje za varstvo otrok, v kratkem času pridobile sposobnosti za vodenje privatnih oddelkov, seveda pod strokovnim nadzorstvom VVZ. Zanima pa nas seveda tudi, kako Razstava znamk, novcev in značk v Škofji Loki Danes, v petek, 27. junija, ob 17. uri bodo v galeriji na loškem gradu odprli filatelistično-numizmatično-značkarsko razstavo, ki sta jo pripravila fila-tehstično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Loški muze). Razdeljena je v dva dela: prvi, posvečen 30-let niči osvoboditve in prazniku borcev, vsebuje prikaz zbirke znamk SKR3, zbirke denarja SFRJ in značk, ki so bile izdane ob pomembnih prireditvah, drugega pa sestavljajo razne delne kolekcije s poaa-meznih področij filatelije, numizmatike in značkarstva ter bo pritegnil zlasti zbiralce samo določenih podkategorij znamk, starega denarja in značk, -ig Državno mladinsko prvenstvo v Kranju Na stadionu Stanka Mlakarja bo to soboto in nedeljo letošnje državno prvenstvo v atletiki za mlajše mladince. Organizatorju AK Triglav se je prijavilo 250 tekmovalcev iz 41 klubov. Med prijavljenimi bo najštevilnejša ljubljanska Olimpija, ki bo nastopala z 18 atleti. Triglav pa bo tekmoval z 12 tekmovalci. Vsak dan se bo tekmovanje pričelo ob 16. uri. J. J. Sodoben operacijski blok Včeraj je bil svečano izročen namenu novi operacijski blok v Kliničnem centru v Ljubljani. Ta najvažnejši oddelek Kliničnega centra je urejen najsodobneje. Pri izgradnji tega oddelka je sodelovalo 37 različnih podjetij, od tega 12 iz tujine. Tako urejen operacijski blok sodi med najsodobneje urejene operacijske prostore v Evropi. Z vso zapleteno opremo, napeljavami in delovno organizacijo bodo v tem bloku kirurgi skušali narediti kar največ za bolne ljudi. Prva operacija v novoodprtem operacijskem bloku je bila že v sredo, s svojo ekipo pa jo je opravil znani strokovnjak za operacije na srcu in ožilju prof. dr. Miha Košak. Seminar o alkoholizmu V Kranjski gori je bil od Hi. do 20. junija četrti seminar o alkoholizmu, ki so ga organizirali Zveza društev socialnih delavcev SRS, Združenje klubov zdravljenih alkoholikov SRS, republiški koordinacijski odbor /.a boj proti alkoholizmu SRS m društvo medicinskih sester Ljubljana, Seminarja se je udeležilo več kot 60 zdravnikov, pedagogov, psihologov, socialnih delavcev in patronaž-nih medicinskih sester, ki se pri svojem delu najpogosteje srečujejo s problemi alkoholikov in njihovih družin, pa si v času rednega študija niso mogli pridobiti potrebnega znanja i/, alkohologije. sicer starši rešujejo probleme varstva svojih otrok, zato smo vprašalnike poslali tudi v delovne organizacije, saj vemo, da najbolj potrebujejo varstvo prav zaposleni starši.« Kakorkoli že, v Kranju problem otroškega varstva še ne bo zbrisan z dnevnega reda; v zadnjih petih letih je bilo sicer s samoprispevkom občanov, prispevkov delovnih organizacij in drugih zgrajenih v občini kar 17 novih enot vaVstva, in sicer 40 za dojenčke in 840 za predšolske otroke. Ob taki pospešeni gradnji oddelkov varstva pa potrebe še skokovi-teje naraščajo, tako da se bo 'potrebno odločati tudi za druge manj ustaljene oblike varstva, ne glede na to, ali so jih drugje že preizkušali ali ne. L. M. Proslava ob 100-letnici RKJ V nedeljo, 29. junija, ob 9. uri dopoldne bo v prostorih- skupščine občine Kranj proslava ob 100-letnici RK Jugoslavije. Pokrovitelj slavnostne akademije je predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič. Na proslavi bo imel slavnostni govor član predsedstva RKJ in sekretar RO RK Slovenije Maks Klanj-šek. Ob tej priložnosti bo dolgoletnim aktivistom RK v kranjski občini podeljenih 79 priznanj. Sledil bo kulturno umetniški program, ki sta ga pripravila oktet in folklorna skupina Sava. J Po ureditvi mostu v Žabnici je Cestno podjetje Kranj pred nedavnim uredil0 še zadnja dela na cesti Kranj — Škofja Loka v Žabnici. Zaključna dela Prl mostu v Žabnici bi bila končana že prej, če ne bi aprila urejali železniškega nadvoza na cesti Kranj — Ljubljana pri Drulovki. — Foto: F. Perdan Naslednja številka bo izšla v sredo, 2. julija ^ Praznik KS Duplje Prebivalci krajevne skupnosti Duplje v kranjski občini vsako leto v spomin na množični odhod domačinov v partizane 1942. leta 5. julija praznujejo krajevni praznik. Letos so pripravili več različnih prireditev. Tako bo jutri ob 20. uri svečanost na rokometnem igrišču TVD Partizan Duplje. Igrišče bo namreč prvič osvetljeno in bodo poslej tekmovanja lahko tudi zvečer. Po slovesnosti bo rokometna tekma med ekipama Duplje in Šeširja. V nedeljo, 29. junija, ob 14. uri bo v Spodnjih Dupljah parada v počastitev praznika in 30-let niče osvoboditve. Ob 15. uri pa bo za šolo vrtna Veselica, na kateri bo igral ansambel Braneta Klančni- Več prireditev bo tudi prihodnji teden. Tako bo 2. julija zvečer mr»J 2000 dinarjev in Tržič 25.0J dinarjev. Glede na višino predvidjg nih sredstev so dokaj uspešni tUf| Tržičani. Vsi drugi kraji v SlovenU pa so prispevali 2000 dinarjev. v Takšno je bilo stanje sredstev zadnjem dnevu maja letošnjega I''1' I). S TOVARNIŠKO ZNIŽANJĆ f VćUjul jerseyev za 30 % • cena je 87,80 din lovnici KOKRA, Kranj (pri Savniku) KRANJ v Blag TOVARNIŠKO ZNIŽANJ^