KNJIŽNICA EPVMISA KAMELJA V CELJU__________ OBČINA ŠENTJUR P Celje - skladišče D-Per 582/1987 1119870686,104 COBISS 0 Ififlff--J glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: — Sprejeta valorizacija davčnih osnov — Novi pristopi k razvoju šentjurskega zasebnega kmetijstva — Krajevni praznik KS Šentjur-okolica — Gasilci in požarna varnost APRIL 1987 ST. 104 Ob obletnici praznovanja OF in prazniku dela Ko razmišljamo o bližajočem se letošnjem praznovanju — praznika Osvobodilne fronte in 1 maja — praznika dela, se odpira kar množica pomembnih dogodkov in sprememb iz naše preteklosti, pa tudi množica nalog in problemov nadašnjega časa. Malo je narodov v svetu, katerih zgodovina, na sorazmerno kratkem preseku, bd zapisala tako velike progresivne dosežke in spremembe, pa tudi ki bi plačali tako veliko ceno za svojo lastno samostojnost, kot bo to zapisano in je doživeto, udejanjeno za slovenski in ostale jugoslovanske narode v zadnjih nekaj deset-letjih. Saj smo v tem času priča mnogim progresivnim gibanjem in odločni zahtevi po večji svobodi, zbol j sevanju delovnih in življenjskih pogojev, uveljavljanju socialnih pravic in še mnoga druga vprašanja, ki pa so v svojem bistvu pomenila povezovanje ljudskih množic v boju za doseganje le-teh. Ni naključje, marveč velika je bila potreba po opredelitvi jasne strategije razvoja in graditve slovenske samobitnosti, katere je sprejel ustanovni kongres KPS pred 50. leti na Čebinah. To veliko dejanje pa je neposredno povezano tudi s prihodom tovariša Tita na čelo partije, s tem pa je bil tudi postavljen odločilen trenutek snovanja nove strategije povezovanja narodov in narodnosti Jugoslavije v boju zoper izkoriščanje in še posebno skozi 4-letno obdobje svoje največje preizkušnje po letu 1941, v kateri smo zgradili tudi svojo lastno državo. Ustanovitev OF slovenskega naroda pred 46. leti pa za nas Slovence pomeni datum, ko> smo prvič v svoji zgodovini oblikovali enotno vseljudsko politično in nacionalno organizacijo slovenskega naroda. To pa je omogočalo, v izredno težavnih razmerah NOB odločno in učinkovto vodenje tudi naše socialistične revolucije ter na tej poti potrebnih odločnih aktivnosti, ki sta jih KPJ in OF morali opravljati zastran ciljev, upora in razvoja nove nastajajoče ljudske oblasti. DOBITNIKI SREBRNIH PRIZNANJ OF 1987: Florjan ERJAVEC — za družbeno in društveno aktivnost Edvard GORSlČ — za razvoj glasbene vzgoje in zborovskega petja Jože MAGDALENO — za samoupravno povezovanje krajevnih skupnosti Marija POTOČNIK — za uveljavljanje delegatskega sistema Jakob RATAJC — za aktivno družbenopolitično delo JZ DOBITNIKI SREBRNIH ZNAKOV ZSS 1987: Rudi POS Radko PUŠNIK Slavko ZALOKAR V današnjem času, slabih 35 let kasneje, lahko z zadovoljstvom gledamo na prehojeno pot naše povojne graditve. Mnogo je poustvarjenega, smelo smo gradili naš gospodarski in družbeni potencial, izpopolnjevali samoupravni politični sistem, se odločili za delegatski sistem, ki daje ogromne možnosti za uveljavljanje delegatske iniciative, za aktivno sodelovanje delovnih ljudi in občanov v skupščinskem — delegatskem sistemu itd. Morda ga premalo spoštujemo ter uveljavljamo v praksi — gledano celovito. Se posebno ob mnogih aktivnostih sprejemanja raznih družbenih dokumentov, dogovorov, sporazumov za letno in srednjeročno obdobje, kjer bd morali še mno-žičneje sodelovati in oblikovati naše skupne naloge sedanjosti in prihodnosti. Na ta način bomo najlažje odgovorili na sedaj mnoga opažanja prevelikih razhajanj med sprejetim ter dejansko realiziranim. Zato tudi ob tem zapisu vabimo vse delegate in krajane v krajevni skupnosti, organizacijah združenega dela k skupnemu in uspešnemu dogovarjanju. Gospodarske razmere se ostrijo, priča smo tudi prepogostim sprejemanjem raznih sprememb pogojev gospodarjenja. Prisegamo na tržno ekonomijo, v praksi pa je vse več administriranja, združeno delo pa v mnogih primerih vse manj samostojno lahko razpolaga z dohodkom, z delitvijo le-tega, pa tudi z rezultati doseženimi na področju ekonomskih odnosov s tujino itd. Navedeno in tudi realno zmanjševanje sredstev akumulacije pa ima lahko resne posledice za naš nadaljnji razvoj. Vse bolj se kot ekonomska nuja kaže usklajevanje delitvenih razmerij dohodka, pri čemer seveda moramo tudi z vso odgovornostjo opredeliti tisti delež družbenih sredstev, ki je nujno potreben za nadaljnji razvoj na področju družbenih dejavnosti kot so zdravstvo, šolstvo, socialne pravice, pravice borcev, kulture itd., saj so ta poleg drugih področij osnovna vprašanja vsakega naroda. Ob tem seveda mislimo, da bomo tudi v prhiodnje v naši družbi morali dograditi in zgraditi kvaliteten sistem solidarnosti in to tako, da ne bo pomembno v kakšni, razviti ali nerazviti občini dela oziroma živi občan. Navedena in še mnoga druga vprašanja kot so varstvo okolja, zaposlovanje, kadrovske politike itd. terjajo, da tudi tokrat strnemo moči, znanje in pripravljenost delovnih ljudi in občanov vseh generacij v skupna prizadevanja za premagovanje le-teh. Samo enotnost in množičnost sta lahko zagotovilo za ponovne delovne in ustvarjalne dosežke. OK SZDL V petek, 24. aprila 1987 bo v prostorih občinske skupščine krajša slovesnost, na kateri bo predsednik občinske skupščine tovariš Vlado GORJUP izročil dvanajstim občanom naše občine državna odlikovanja. Predsedstvo SFRJ je za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek in socialistično graditev države odlikovalo : — Rudolfa BUDNA, Franca SALOBIRJA, Slavka SPURA in Bogdana HVALCA z MEDALJO ZASLUG ZA NAROD — Jožefa CEHNERJA, Rudolfa DOBERSKA, Jožeta GAJŠKA, Antona KLADNIKA in Alojza MLINARIČA z MEDALJO DELA — Leopolda ŠKORJANCA in Alojza PLAHUTA z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM in — Martina CMOKA z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO. Vsem odlikovancem v imenu uredniškega odbora UTRIPA iskreno čestitamo. VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OF IN 1. MAJU -PRAZNIKU DELA Šentjurski portret SREČANJE Z IZJEMNO OSEBNOSTJO srednji glasbeni šoli Kornelije Stankoviča v Beogradu. Kot dirigent je gostoval pri slovenski, makedonski 'in zagrebški filharmoniji. Dirigiral je v lom uniji, Bolgariji, Madžarski, Avstriji, Franciji, Nemčiji in drugod ipo svetu. Prof. Klinar se 'udejstvuje zelo pogosto v 'ljubiteljski glasbeni ustvarjalnosti. Z amaterizmom se je začel u-kvarjati že deta 1946 v grafičnem k ul tumo-u metniiškem društvu »Jedinstvo-« iz Beograda, vodil je zbor in orkester., dirigiral v KUD »Kasta Abraševič«. Dolga leta je vodil Zbor AKUD »Žiki-ea Jovan ović-španac« ter z njim gostoval na evropskem glasbenem festivalu v Barceloni, na jugoslovanskih zborovskih svečanostih v Nišu, na Mokranjčevih dneh v Negotinu in na polletnih igrah v Dubrovniku. Že nekaj lest je prof. Klinar aktiven v kulturnem življenju naše občine. Ženski pevski zbor »Skladateljev Ipavcev« Sz Šentjurja in moški zbor iz Ponikve sta zelo ponosna, da je med njimi prof. Franc Klinar. Oba zbora sta doživela preporod pod njegovo dirigentsko palico, kar nam pričajo številni nastopi in uspehi. Za svoje dolgoletno delo in u-spehe, ki ,jdh je požel ina svoji umetniški poti, je prof. Klinar prejel številna priznanja. Posebej je vesel listine častnega meščana mesta heroja Kragujevca nagrade 4. julij ZB NOV J, zlatega beočnika Beograda 'itd. Poleg tega bo 21. maja prejel Gallusovo plaketo za najvišje dosežke v glasbenem jubiteljstvu. O dejavnosti lin delu prof. Franca Klinarja bi ilahko še veliko pisali, vendar je za začetek dovolj, da bi spoznali in čutili njegovo prizadevno udejstvovanje na področju glasbenega življenja v naši sredini. Goee Kalajdžiskii OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ŠENTJUR ŠENTJUR PRI CELJU Sredstva za štipendiranje RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ za šolsko leto 1981/88 Na podlagi potreb vzgoje in izobraževanja v občini Šentjur, razpisuje Občinska izobraževalna skupnost Šentjur pri Celju naslednje kadrovske štipendije za šolsko leto 1987/88. Program Štev. štipendij Stopnja zahtevnosti Biologi ja-kemija 1 VII. Biologija-gospodinjstvo 1 VII. Matematika-računalništvo I VII. DMV-zgodovina-zeml jepis 2 VII. Razredni pouk 5 VII. Tehnična vzgoja-fizika 2 VII. Matematika-fizika I VII. Slov. jezik-tuj jezik 1 VII. Glasbenik-pianist 2 V. Glasbenik-harmonikar 1 V. Glasbenik-pihala 1 V. Pedagog 1 VII. Vzgojitelj predšolskih otrok 2 VI. Predsednik odbora za štipendiranje pri OIS Šentjur Peter Jan, s. r. Od tu in tam IPAVCI SO KONCERTIRALI Po intenzivni jesensko-zimski vadbeni sezoni je 42-član-ski moški pevski zbor skladateljev Ipavcev pod vodstvom prof. E. Goršiča v soboto 28. 3. koncentriral pred šentjurskim občinstvom. Brez velike reklame je bila dvorana polna. Najprej so zapeli štiri pesmi Ipavcev, in to eno Josipovo in Benjaminovo in dve Gustavovi. Sledila je zanimiva črnska duhovna pesem v priredbi A. Srebotnjaka. Solistični part je zapel F. Šuster. Prvi del koncerta so zaključili z zahtevno Mokranjčevo pesmijo »Njest svjat«, Šivričevo »Moj očka so ml rekli« in Foersterjevo »Spako«. V odmoru je absolventka šentjurske glasbene šole Katarina Arlič na klavirju zaigrala dve zahtevni Haydnovi skladbi in po eno Telemannovo in Bortkiewiczovo skladbo. V drugem delu sta si sledili dve Adamičevi, tri Simonitijeve po ena Vremšakova in Pavči-čeva skladba. V pesmih »Kolo« in »Pojdam u Rute« je solo zapela sopranistka Alenka Goršičeva. Zbor je moral po sporedu dodati še tri skladbe. Predsednik zbora J. Coki se je zahvalil delovnim organizacijam in obrtni'kam, ki so- botrovali koncertu. Igralec SLG Celje B. Alujevič je s posrečeno izbranimi in igrivo podanimi humorističnimi pesmicami še spodbudil dobro voljo poslušalstva. Zbor je med letom koncertiral na Madžarskem, v Rogaški Slatini in organiziral Ipavčev večer. Ipavčeve pesmi in pesmi takratne dobe sta pela še zbora F. Prešeren iz Celja in moški zbor iz Rogaške Slatine. Po koncertu so pevci priredili svojemu priljubljenemu zborovodji prof. E. Goršdču prisrčen in domiseln družabni večer ob njegovem nedavnem srečanju z Abrahamom in 20-letni uspešni glasbeni aktivnosti v Šentjurju. USPEŠNI PLANINCI Letni obračun, ki so ga šentjurski planinci sklenili pred dnevi, je pokazal, da je bilo društvo -tudi v zadnjem obdobju zelo aktivno in da se je razširilo na 303 člane. Glavno udejstvovanje je usmerjeno v pohodniško planinstvo, t. j. v prirejanje izletov na bližnje in daljnje gore. Vsak mesec so organizirali vsaj po en celodnevni izlet. Na tem področju vemo slede smernicam, ki jih je pred leti zastavil častni in ustanovni član društva Jože Gaberšek. Za težje ture v visokogorje so se povezovali z alpinističnim odsekom PD Celje. Markacijska komisija redno vzdržuje vse planinske poti na šentjurskem področju. Gospodarska komisija skrbi za planinski dom na Resevn-i, ki je oskrbovan ob sobotah, nedeljah in praznikih. Imeli so tudi M predavanja s prikazom diapozitivov. Na osnovnih šolah v Šentjurju, Ponikvi dn Slivnici so organizirali pionirske planinške odseke. Želja planincev je ponovna izgradnja razglednega stolpa na temenu 628 m visoke Resevne. Seveda bi planinsko društvo samo ta podvig ne zmoglo — to bd morala biti vsesplošna šentjurska akcija, kot je -bila postavitev planinske koče leta 1961. Društvo je tudi dalo pobudo, da bi v okviru OK SZDL sklicali tematsko konferenco o varstvu narave, na katero bi vabili vsa društva, 'ki imajo stik z naravo, to so lovci, ribiči, taborniki, SLO, Partizan -itd. Ernest Rečnik KURIRČKOVA POŠTA Letos odhajajo pionirji-kurirji petindvajsetič na pot od javke do javke s sporočilom -in s spominom na partizanske kurirje, ki jih je trdno vezalo -tovarištvo in ljubezen do domovine. Hodili bodo po njihovih poteh, ohranjali bodo revolucionarne vrednote in jih ustvarjalno bogatili za današnji čas. Kurirčkova -pošta je prvič odšla na -pot maja 1963 dn vse do leta 1980 sklenila svojo pot ob dnevu mladosti v Beogradu kjer je -tovariš Tito podpisal dnevnike in sprejel čestitko slovenskih pionirjev za rojstni dan. Po letu 1980 pa je zaključevala svojo pot na zborih pionirjev Jugoslavije, sporočilo pa je blrio namenjeno RK SZDL Slovenije. Pionirji pri prenašanju kurirčkove pošte spoznavajo zgodovino revolucionarnih bojev v preteklosti, gojijo tovarištvo, bratstvo in enotnost med narodi in -narodnostmi Jugslaviije, spoznavajo prizadevanja za mir na svetu. -Letos je 'krenila kurirčkova pošta na pot 21. marca. Svojo pot bo zaključila na prireditvi Po poteh okupirane Ljubljane 9. maja. V občino Šentjur smo kurirčkovo pošto sprejeli od občine Slovenska Bistrica 7. aprila 1987. Svojo pot v naši občini je začela v Dramljah in nato nadaljevala po kurirskih poteh do vseh pionirskih odredov v občini vse do 9. aprila, ko smo jo predali občini Celje. Pri programu kurirčkove pošte so poleg pionirjev in mentorjev sodelovali Zveza borcev, kri je pionirje seznanila z bogatim izročilom revolucionarnih tradicij, predstavniki KS, SZDL dn TO. Vsa sporočila pionirjev smo zbrali in poslali v Ljubljano na ZPM. Razlogov za predstavitev prof. Franca Klinarja jie veliko. Srečujejo ga vsi, ki so vpeti v glasbeno življenje. Poznamo ga kot izjemnega glasbenega umetnika, dirigenta r'm -pedagoga. Njegova umetniška pot se je začela na vojni glasbeni šoli v Vršcu in se nadaljevala na fakulteti -za glasben-o umetnost v Beogradu -v razredu profesorja Mih-ajila V-ukdra-goviča. Po končani akademiji je bili na specializaciji za diniigentstvo na Dunaju, v Salzburgu in Berlinu. Prof. Franc Klinar je začel kot dirigent leta 1949 v umetniškem ansamblu JLA v Beogradu lin tam -ostal polnih -osemnajst let. 1967. leta je ustanovil reprezentančni orkester garde ter bil njegov dolgoletni -dirigent. S tem -orkestrom se je leta 1969 prvič udeležil otvoritve dubrovniških poletnih iger ter bil stalni dirigent do leta 1978. Istočasno je delal kot pedagog na D. A. Aprila sprejeto v občinski skupščini Novi pristopi k razvoju šentjurskega zasebnega kmetijstva Na seji zborov občinske skupščine 6. in 8. aprila 1987 so bili sprejeti naslednji akti oziroma odloki: 1. Dolgoročni družbeni plan občine ŠENTJUR za obdobje od leta 1986 do leta 2000 s predlogom urbanistične zasnove naselja Šentjur; 2. Srednjeročni družbeni plan občine Šentjur za obdobje 1986— 1990; 3. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov; 4. Odlok o spremembah odloka na promet nepremičnin v občini Šentjur; 5. Odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti; 6. Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč ter določitvi odstotka od povprečne .gradbene cene v občini Šentjur. Kot osnutek pa so ibild sprejeti in dani v javno razpravo naslednji odloki: 1. odlok o določitvi posameznih objektov za potrebe občanov in njihovih družin; 2. odlok o prenehanju lastninske pravice na zemljišču v delu zazidalnega načrta stanovanjske cone I — Hruševec; 3. odlok o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Šentjur; 4. odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Na tej seji so delegati občinske skupščine sprejeli še poročilo o delu Sodišča združenega dela. v Celju, Temeljnega sodišča Celje in Postaje milice Šentjur — za leto 1986 in Informacijo izvršnega sveta SO o doseženih rezultatih gospodarstva v lanskem letu. Izvolili so tudi sodnika Sodišča združenega dela v Celju in 29 sodnikov porotnikov tega sodišča (iz naše občine sta bila izvoljena Nevenka CMOK in Dušan PUNGARTNIK). Na dnevnem redu je bil tudi predlog za razrešitev in imenovanje novega upravnega Odbora sklada stavbnih zemljišč občine Šentjur, kar je sprejel le družbenopolitični zbor. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so sklepanje o tem preložili na naslednjo sejo. Zahtevali so, da se jim pred sklepanjem o razrešitvi upravnega odbora poda poročilo o njegovem dosedanjem delu. Bilo pa je tudi nekaj pripomb na predlog sestave novega upravnega odbora, zato so zadolžili komisijo za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja, da jih prouči, s priporočilom, da ponovi usklajevanje v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL ŠENTJUR. M. K. Sprejeta valorizacija davčnih osnov Na zadnji seji občinske skupščine so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejeli ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV. Ker sta obravnava in sprejem tega odloka v javnosti sprožila različna ugibanja, naj takoj povemo, 'da ni prinesel nobenih bistvenih sprememb na področju bbdavčevanja občanov. S spremembami in dopolnitvami je bila opravljena le vsakoletna valorizacija davčnih osnov za davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, za davek od premoženja in za davek na promet nepremičnin. O-pravijena revalorizacija je skladna z dogovorom o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 (dogovor je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/86). V lanskem letu je bila namreč izvedena valorizacija katastrskega dohodka (z enotnim količnikom 2,1), zato je bilo potrebno valorizirati tudi vse cenzuse v odloku o davkih Občanov. Ti cenzusi pa so izračunani na podlagi katastrskega dohodka oziroma olajšav, ki so vezane 'na katastrsko občino. Odlok tudi ni' prinesel nobenih vsebinskih 'sprememb sistema olajšav. Zaradi nejasne definicije v preteklosti, so nekateri zavezanci hoteli olajšavo za deficitarno dejavnost iz koristi v enem odmernem postopku dvakrat. Zato je bilo potrebno to pravico jasneje 'opredeliti. Tako je sedaj točno opredeljeno, da so do posebnih 'olajšav upravičeni tisti zavezanci, 'ki opravljajo dejavnosti v skladu z družbenim dogovorom o razvoju drobnega 'gospodarstva, ki so v občini posebej deficitarne in so obdavčeni po dejanskem dohodku. Za tako imenovane »pavša-liste« pa je bilo vprašanje sistema olajšav določeno z odlokom (25. člen), ki je bil sprejet leta 1985. S sprejetim odlokom je bila opravljena le valorizacija letnih davčnih osnov, natančneje opredeljen krog upravičencev do davčnih olajšav, nespremenjene pa so ostale stopnje na podlagi katerih se odmerja davek. Odlok ibo objavljen v Uradnem listu predvidoma konec aprila, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1987. M. K. POPRAVEK V 103. št. Utripa je tiskana napaka v razpisu SSS za stanovanjsko posojilo delavcem zaposlenih pri obrtnikih. Razpisana so stanovanjska posojila v znesku 15,000.000 din in ne 1,500.000, kot je bilo pomotoma objavljeno. Zgodovina šentjurskega kmetijstva je zelo pestra. Po vojni smo nasledili izrazito zaostalost, požgane in izropane kmetije, agrarno prenaseljenost. Kljub temu je tudi' takšno kmetijstvo moralo prevzeti na svoja ramena težko breme »obvezne oddaje«, da bi lahko preživeli težka povojna leta. Sledila so iskanja najustreznejše organiziranosti od 'Splošnih nabavno-prodajnih zadrug, obdelovalnih zadrug, kmetijskih državnih posestev do formiranja kmetijskega kombinata v letu 1962. Od takrat dalje se izačenja bolj organizirana skrb za razvoj oziroma vlaganje v zasebne kmetije. Začnemo govoriti o usmerjenih kmetijah, pašno-košnem sistemu izrabe travi-nja, o novih hlevih, o silosih ipd. Čeprav smo se pri pospeševanju srečevali s finančnimi problemi, razdrobljenostjo izemilje, pa lahko z vso odgovornostjo trdimo, da smo dosegli vsaj takšne rezultate, kot jih je v povprečju Slovenija. O tem 'nam okrog 300 usmerjenih kmetij z obnovljenimi ali na novo zgrajenimi hlevi, meliorirane površine v dram-eljsfci in vogiajnški dolimi letna tržna proizvodnja mleka 5,6 'milijona 1, 12501 prirejenega govejega mesa (živa teža), 1601 kuncev in drugih proizvodov. Veliko je narejenega tudi na področju izboljšanja pasemske sestave srede, pri intenziviranju izrabe zemljišč ter sploh pri uvajanju strokovnih spoznanj v prakso. Žal pa nam vsi ti dosežki ne pomagajo dosti, saj na tako razdrobljenih površinah ne moremo doseči takšne produktivnosti, da bi lahko na eni 'Strani ,zagotavljali primeren dohodek kmetu, po drugi strani pa hrano delavcem po sprejemljivih cenah. -Počasi,, a vztrajno, :se uveljavlja spoznanje, da mi dovolj propagirati večjo intenzivnost proizvodnje, .večjo uporabo gnojil in zaščitnih sredstev, setveni kolobar, prisegati- na samooskrbo ipd. Čas je, da po svoje tudi ekonomska in agronomska stroka: »Na tako raizdrdbljend zemlji ni mogoče proizvajati poceni hrane!« Ker družba žal ni dovolj bogata, da hi občutneje subvencionirala domačo potrošnjo in izvoz, nam preostane, 'da se bolj smelo lotimo sprememb v zem-ljliški strukturi, kar pomeni, da bomo morali postopno oblikovati večje kmetije. V KK menimo, da bi morali z ekonomskimi ukrepi usmerjati naše kmetije: Osnovo bodoče tržne proizvodnje naj bi zagotavljale večje družinske kmetije, ki Ibi se ukvarjale s proizvodnjo mleka in -mesa. Velikost teh kmetij naj bi ibdla takšna, da jo -lahko -ob 'današnji tehnologiji in opremljenosti s stroji obvladuje kmečka družina. Ocenjujemo, da bi takšna kmetija lahko redila vsaj 50 glav govedi pa tudi 100 lin več. Teh kmetij naj bi- bilo lokoti 100 (do (leta 1990). Naša skupna naloga (KZS- KK, DPS) bo, priključiti tem kmetijam vso prosto zemljo (od ostarelih 'kmetij, preko preživninskega varstva, odkupa, najema), razen zemlje v ožjem arondacijskem območju družbenega sektorja. Koncentracija zemlje ibi potekala .prvenstveno z vlaganji zemlje prek TOK, deloma pa tudi z nakupi in najemom. Posebej -moram poudariti, da pridejo za to ka-tegordjo velikih kmetij v poštev le tisti kmetje, ki imaj-o že sedaj vzorno proizvodnjo, vendar jim pomanjkanje zemlje preprečuje, da bi proizvajali še več in ceneje. Dolžni smo omogočiti sposobnim, da pokažejo -svoje sposobnosti, saj -bodo s tem koristili 'tako sebi kot družbi. K sreči se -postopno podiraj-o razni ideološki zadržki (maksimum), ki so doslej ovirali procese koncentracije zemlje in pr-oiz-izvodnje. Drug tip kmetij, bo tak-oimenovana manjša »mešana kmetija«. Po tržnih zakonitostih bomo postopno usmerjali te kmetije v dve možnosti: Ena je v uvajanju intenzivnih kultur, kjer je potrebno vlagati več dela, kapitala in -manj zemlje (z-elenjadars-tvo, sadje, vino, kunci, tbrojl-erji ...), po drugi pa si bod-o lastniki .obdržali manjše »-ohišnice«, -ostale površine pa bodo prodali ali pa -oddali v dolgoročni najem. Odločitve bodo prostovoljne, po izračunu, kaj se najbolj splača. Tretji tip -bodo »majhne kmetije in ohišnice«, ki -bodo obstajale ne glede na stroške proizvodnje. Praviloma -bod-o lastniki zaposleni, lastništvo zemlje pa lahko v tem primeru razumemo kot možnost »dopolnilnega dela«, kot možnost za »rekreacijo«, navezanost na zemljo, -varno vložen kapital ipd. -~V ;■ r9S*W-^3gSM» Takšno usmeritev v zasebnem kmetijstvu občine postopno že uresničujemo, pri čemer imamo podporo vseh strokovnih -organov. Dva -programa večjih kmetij že uresničujemo, sedem programov je v postopkih v banki-, prav toliko -jih pripravljamo. Program smo zastavili tudi iširše, tako da vključujemo tud-i KZ Celje, KZ Konjice, KK Šmarje. Pridobili smo nekaj sredstev iz potrošnih središč. Prepričani sm-o, da je to ena od možnih poti za hitrejši razvoj zasebnega -kmetijstva in -občine, zato bom-o na začrtani poti vztrajali. Z uspeh-i na tej poti -borno najbolj dostojno proslavili našo 25-letnico. Stanko LESNIKA Krajevni praznik v KS Šentjur - Okolica V največji krajevni skupnosti v občini, to je .v KS okolica, živi in ustvarja 3800 občanov. Za hitrejši in skladnejši razvoj najbolj raznolike KS je bilo težko najti, pravi način samoupravne organiziranosti, da bi občani lahko uresničevali svoje programe. Znotraj krajevne skupnosti so organizirane vaške skupnosti Grobelno, Jakob, Kameno, Nova vas in Vrbno. Vsaka od teh vaških skupnosti pa ima vse oblike krajevne samoupravne in je dejansko krajevna skupnost v malem. V vseh organih vaških skupnosti in v krajevni skupnosti tako usklajeno realiziramo programe, ki so obravnavani na zborih občanov v vseh sredinah. Tako usklajeno delo in priprave pa vzamejo mnogo časa, zato se v krajevni samoupravi aktivno vključuje mnogo delovnih in sposobnih občanov. Dostikrat naletijo na nerazumevanje občanov, mnogi se zavedajo samo svojih pravic. Na številnih sejah in zborih smo ničkodiikokrat ugotovili, dia je potrebna neorganiziranost skupnosti, saj bi tako lažje prišli do uresničitve ustavnih določil in vključili tudi širšo družbenopolitično skupnost, predvsem pa samoupravne interesne -skupnosti in združeno ddio. Od vseh krajevnih skupnosti v Občini .ima naša -največ zaposlenih. P-o analizi ugotavljamo, da v zadnjih letih dobivamo vse manj sredstev in nam ostaja samo samoprispevek. Krajevna skupnost Šentjur—okolica spada med manj razvite KS, saj nima urejene osnovne infrastrukture. V srednjeročnem obdobju ne bomo mogli -vseh zastavljenih ciljev uresničiti, ter s tem zadovoljiti osnovne potrebe naših krajanov. V najbolj razviti vaški skupnosti Nova vas j-e najpomembnejša preskrba oziroma izgradnja trgovine in sofinanciranje prostorov občanov za zbore. Občani te vaške skupnosti nimajo praktično ničesar. Zgradili sm-o naselje, ki se še širi, manjka pa -mu vse kar k taki zaključeni celoti sodi. Vaška skupnost Grobelno dobiva novo pod-obo z ureditvenim načrtom kjer j-e -kot prva faz-a že zgrajena pošta in v sklopu le-te prostori za delo mladine, kulturnih društev, -delo odborov, vaške skupnosti itd. Vse to pa borno mogli uresničiti z izgradnjo prizidka. V dolgoročnem programu j-e v -okviru ureditvenega načrta predvidena izgradnja -vrtca, -trgovine in igrišča. Groibeln-o bo tako ne glede na mej-o med obema občinama -dobilo -svoje neobh-odn-o potrebno središče. Vzporedno pa bomo morali -reševati tudi vse osnovne komunalne -probleme v vseh naseljih, kjer je takšen referendumski program. V tej vaški skupnosti ise pridobivajo tudi telefoni, kjer je to področje brez telefonskega omrežja, razen nekaj številk v centru naselja. V vaški skupnosti Jakob j-e ,v tem srednjeročnem obdo-bju prioriteta oskrba z vodo, ki jo bo moč rešiti s projektom Kozarica, kar je skupen program na nivoju občine. Občani se dobro zavedajo, da s tem -rešujejo osnovni problem, ki se vl-eče že več .let. Z regulacijo Kozarice lin z izgradnjo telefonov bo tudi to področje precej pridobilo. Velika razvejanost same vaške skupnosti Vrbno skoraj -onemogoča izvajanje enotnega programa te skupnosti. Občani so se odločili, da bodo napravili terminske plane in jih tudi v celoti realizirali. Osnova je še -vedno oskrba z vodo, ceste, telefoni in kanalizacija. Vaška skupnost Kameno se v tem srednjeročnem obdobju ubada z izgradnjo cest in kanalizacije. Čeprav je glavna cesta že zgrajena, pa so vse ceste v naseljih potrebne temeljitega vzdrževanja in rekonstrukcij. Dokončati in urediti je potrebno tudi v-odovod Brezje. V okviru skupnega programa smo po vaških -skupnostih na zborih občanov izglasovali sklep o vodovodnem sistemu Kozarica in izgradnji nove mrliške vežice v Šentjurju. Obe KS in DOPS Šentjur se trudijo, da -bi objekt Kozarica čimprej zgradili, najkasneje d-o leta 1988, ker je Šentjur praktično brez vode. Izgradnja nove mrliške vežice v Šentjurju poteka mnogo prepočasi. Skoraj vse aktivnosti so zastale in prva naloga je, -da jih pospešimo in takoj pristopimo k uresničitvi te postavke referendumskega programa. Ugotavljamo, da nam vse bolj peša delo v SZDL, OO ZSMS ter drugih družbenopolitičnih skupnostih. Vzrokov 'e več in skupaj z OO ZKS se bomo potrudili za rešitev tega problema. Največji problem za delovanje -so prostori, kjer se bodo lahko ljudje sestajali. Največja KS nima prostorov, tak-o -tudi ne društev in organizacij, mladina nima -osnovnih pogojev za delovanje. Naš krajevni praznik nas združuje -i-n nam potrjuje misel, -da so naši krajani v resnici gonilna sila, ki je vse ustvarila. Prežeti s to mislijo ugotavljamo, da smo z ustvarjalnostjo in velikimi napori pripomogli k svojemu in skupnemu napredku. Letos praznujemo krajevni praznik na Grobelnem. Pri novi pošti, ki je zrasla sredi še -neurejenega bodočega centra, bodo prireditve, k-i jii-h bo organizirala OO ZSMS Grobelno. Obeta se pester in zanimiv program v dneh od 25. aprila do 1. maja. Krajani so prepričani, da bo vsak -našel vsaj malo razvedrila in zabave. Priznanja Krajevne skupnosti Šentjur-okolica za leto 1987 prejmejo: 1. Odbor za izgradnjo in ureditev ureditvenega načrta Grobelno, 2. Samoupravna stanovanjska skupnost Šentjur, 3. Delovna organizacija za opravljanje poslovnih storitev Šentjur, 4. Geodetska uprava -občine Šentjur, 5. Cmok Darko. Gasilci in požarna varnost V soboto, dne 21. marca 19-87, so se zbrali delegati vseh gasilskih društev na občnem zboru Občinske gasilske zveze Šentjur v -gasilskem domu Lokarje. Zbora so se udeležili tudi predstavniki sosednjih občinskih igasilsikiih zvez in predstavnik gasilske zveze Slovenije. Po kratkem uvodnem pozdravu predstavnika KS B-lagovna in kulturnem programu, sta predsednik in poveljnik poda-la poročilo o delu predsedstva, izvršnega -odbora in štaba operative. Na podlagi poročil so delegati razpravljala o uspešnosti dela na področju požarnega varstva im z zadovoljstvom ugotovili, da v preteklem letu ni bilo večjih požarov im požarne škode, kar je vsekakor plod dobrega preventivnega delovanja. Na zboru je bili sprejet program dela in finančni načrt. Uspešno požarno varstv-o pred požari in drugimi nesrečami je vse bolj pomemben dejavnik tudi pri reševanju nalog gospodarske stabilizacije, družbenega in osebnega standarda. Zato se bo OGZ z vso zavzetostjo vključila v družbenoekonomska prizadevanja naše samoupravne socialistične družbe, v proces stabilizacije našega gospodarstva in bo nenehno usklajevala svoje delovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Požarna škoda v letu 1986 ob upoštevanju inflacije sicer n-i naraščala, naraščail-o pa -je števtil-o požarov, kar zavezuje občinsko gasilsko zvezo, da poleg rednega strokovnega izpopolnjevanja članov gasilskih -organizacij in opremljianja gasilskih enot, posveti posebno skrb razvijanju -požarn-onvam-ostne kulture ter pripravljenosti za samozaščitno delovanje del-ovn-ih ljudi in občanov. Za obogatitev programov gasilskih organizacij in zagotovitev večje fizične pripravljenosti članstva, bo OGZ pospeševala razne oblike kulturn-o-prosvetne, športne ter rekreacijske ter druge dejavnosti. Prav 'tako tbo skrbela za izvajanje programov, ki bodo zagotavljali povečanje žena i-n mladine v gasilskih organizacijah. Svoje delo bo koordiinlirala s civilno zaščito in drugimi skupnostmi, ki se ukvarjajo s požarno varnostjo in reševalno službo ter se tak-o vključila v učinkovito koordinirano in organizirano gasilsko ter požarno preventivno dejavnost v občini in izven nje. Občinska gasilska zveza bo delovala v skladu s statutom zveze in zakonom -o -požarnem varstvu SRS in bo tak-o razvijala družbeno samozaščito na področju požarnega varstva, skrbela, da se članstvo kot organizacija aktivno Vključuje v vseh sredinah in okoljih v vseh oblikah aktivnosti KS in TOZD posebno na področju SLO in DS. S svojim -delovanjem bo vplivala na dvig požarne kulture in obrambnih sposobnosti svojih članov ter delovnih ljudi, občanov in mladine. Razvijala bo solidarnost, humanost -i-n samoupravljanje pri vseh oblikah svoje dejavnosti. Posebn-o si bo prizadevala, da bodo gasilski aparati pripravljeni in usposobljeni za takojšnje -in učinkovito posredovanje v požarih, ob naravnih in drugih nesrečah. Z lastno aiktivostj-o -.im akti-vnostj-o gasilskih društev si bo prizadevala, da se zagotovi izvajanje sklepov Izvršnega sveta SR Slovenije za izboljšanje požarne varnosti v vseh okoljih. Posebno skrb bo namenila: — strokovni vzgoji vseh gasilskih kadrov in pripadnikov GZ. Prav tako bo skrbela za družbenopolitično usposabljanje in delovanje svojh članov v vseh sredinah, predvsem pa na področju delegatskega samoupravnega sistema naše družbene samozaščite; — sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki v občini, za izvedbo programov splošnega pomena, predvsem pa na področju požarnega varstva; — operativni organiziranosti gasilskih društev in tehnični in materialni usposobl j enosti ; — preventivni pregledi bodo postali oblika dela gasilskih organizacij ; — nudenje pomoči gasilskim društvom na organizacijskem, operativnem iin družbenopolitičnem področju Sodelovala bo pri izvedbi družbenih jubilejev, kakor tudi pri izvedbi programov družbenopolitičnih organizacij občine Šentjur pri Celju; — skupno s požarno skupnostjo bo nadaljevala in poglabljala prijateljske stike z gasilskimi organizacijami pobratenih OGZ občine Požega na vseh področjih za utrjevanje bratstva in enotnosti narodov v Jugoslaviji. OGZ bo skrbela, da bodo gasilska društva v svoje programe sprejela tudi naloge skupnega izvajanja požarne varnosti s KS in OZD ter se vključevala v vse skupne naloge pri izvajanju akcij NNNP. Poleg vključevanja v družbenopolitična dogajanja in tesnega sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami, bo OGZ pri svojem delu posvečala posebno pozornost še pomembnim jubilejem in političnim dogodkom iz revolucije in NOB. Prav tako se bo tvorno vključevala v skupne napore pri izvajanju in napredku naše družbe. Svoje délo bo utrjevala v delegatskih odnosih v KS, občini in republiki. Za izvajanje zgaraj navedenih ciljev in nalog bodo skrbele ustrezne komisije in organi OGZ, ki imajo izdelane akcijsko operativne programe za leto 1987 v skladu s statutom občinske gasilske zveze Šentjur pri Celju. S statutom določene komisije bodo nosilci nalog in izvajanj ter čvrsta vez z gasilskimi društvi in njihovimi člani. Predsedstvo se bo sestalo najmanj štirikrat 'letno in bo skrbelo, da bodo naloge, ki so sprejete s .programom .posameznih organov in organizacij, tudi realizirane.. Predsedstvo bo sprejelo in zagotovilo izvajanje nalog, kii bi jih posredovala Gasilska zveza Slovenije ali družbenopolitične skupnosti iin bi imele pomen za razvoj in delo gasilske organizacije v občimi. Izvršni odbor bo skrbel za realizacijo sklepov in programov predsedstva občinske gasilske zveze, za medsebojno povezanost in re-zaliacijo programov štaba operative in ostalih komisij, štab operative in komisije pa bo skrbel za realizacijo posameznih delov programa občinske gasilske zveze ter tako zagotovile aktivnost in razvoj gasilske organizacije. Predsedstvo OGZ Novice iz planinskega društva Šentjurski planinci so juhilej-no leto, 3 5-letni co delovanja društva in 25-letnieo planinskega doma na Resevni, kar uspešno zaključili. Takšna so bila tudi poročila na občnem zboru planinskega društva 20. marca. V društvu se je število članov povečalo za 25 odstotkov. Društvo še sodeluje z otroci in starši slovenske dopolnilne šole iz Offenbacha v ZRN, kjer ima kar 44 članov. Tako je Imelo društvo v minulem letu 303 člane s plačano članarino. Tudi društveni izleti so bili realizirani po programu, le dva sta odpadla zaradi slabega vremena. Dodatno je bil Vključen izlet na Debelo peč, ki je bil zelo dobro Obiskan. Vsako leto so srečajo planinci z Offenbacha na Resevni. Ob tej priložnosti se poklonijo tudi padlim na Resevni. Obisk na domu na Resevni se je tudi malo povečal, kar gre zahvala predvsem oskrbniku za dobro oskrbovanje doma. Tako je dom obiskalo prek 6.000 planincev. Na občnem zboru je bilo izrečenih veliko besed o možnostih postavitve razglednega stolpa na Resevni, ki naj bi bil prioritetna naloga planincev. Toda za postavitev stolpa bo potrebna širša družbena pomoč, tako občine kot DO in društev. V društvu imajo težave tudi s kadri. Manjka jim predvsem vodnikov in markacistov. Trenutno najbolj potrebujejo oskrbnika za dom na Resevni. Dom je odprt od aprila do novembra ob sobotah, nedeljah in prazni- kih. Zaradi težav oskrbovanja bo dom oskrbovan le ob nedeljah. Večje skupine sili zaključene družbe ipa se marajo o obisku predhodno dogovoriti z oskrbnikom doma ali tajnikom društva. Pisarna je odprta ob četrtkih od 14. do 15. ure. Tam se tudi včlanite ali nabavite dnevnike in vodnike po transverzalah. V pisarni se lahko oglasite iati oddate vlogo, če ste pripravljeni prevzeti dela in naloge oskrbnika doma na Resevni. Za letošnje leto so planirali program izletov, tri planinska predavanja, nujna vzdrževalna deda na domu, ureditev kmečke peči, delne menjave stenskih oblog, izdelava in vstavitev prehodne stene z vrati in izolacijo podstrešja. Program izletov za obdobje april 1987—april 1988 Maj: Resevna, Gobica Junij: Matkov škaf, Primorska I. del Junij : Km Avgust: Triglav September: Dan planincev Oktober : Peca November : V neznano December: Pot XIV. divizije Januar: Vzpon na Kum Februar : Stol Marec : Snežnik Ivan Straže SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ občine Šentjur pri celju RAZPISUJE na podlagi Odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 34/85) ter njegovega statuta sprejetega dne 24. 12. 1985 in sklepa upravnega odbora z dne 7. 4. 1987 naslednji JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v zazidalnem načrtu NOVA VAS—CRNOLICA. Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je predvidena gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami. Zazidalni pogoji objektov so razvidni iiiz prostorskih izvedbenih aktov, ki so interesentom ina .vpogled v prostorih premoženjsko pravne službe pri UO občine Šentjur pr,i Celju. Natečaja se lahko udeležijo družbeno in civilno pravne osebe. Pismene Vloge je potrebno vložiti v roku 15 dni po Objavi na naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU, v zapečateni ovojnici s pripisom »JAVNI NATEČAJ V STANOVANJSKI SOSESKI CRNOLICA«. Upoštevane bodo vse vloge, ki bodo prispele najkasneje do 12. maja 1987 ido 8. ure s priloženim potrdilom o vplačani varščini! na račun št. 50770-654-149 »SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU«. Varščina znaša 200.000 din se šteje kot delno plačilo odškodnine za pridobljeno pravico uporabe na stavbnem zemljišču oziroma se interesentu vrne, če na razpisu ni uspel. Na javnem razpisu se bodo oddale naslednje gradbene parcele v k. o. Tratna: Oznaka parcele Parcela št. Kultura 'S |L ig ►H P Cena za zemljišče Stroški kom. urejanja Skupna cena din 28 234/5 travnik 4 698 1,398.418 2,073.260 3,471.678 239/8 travnik 4 128 29 234/1 travnik 4 715 1,210.495 1,794.650 3,005.145 Rok za pričetek izgradnje je koledarsko leto 1988. Investitorji so dolžni zgraditi bbjekt do končane III. gradbene faze v treh letih od sklenitve pogodbe. P.o poteku tega roka se zemljišče odvzame ob enakih pogojih, kot je hilo dodeljeno. Vplačana varščina se v tem primeru ne vrne. Zgoraj navedene parcele so komunalno opremljene z naslednjimi komunalnimi napravami: — vodovod, — kanalizacija, — makadamska cesta, — vplačani so prispevki za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. V ceni komunalnega prispevka ni vsebovan prispevek za spre-membno namembnosti, zemljišča in elektro prispevek. Investitor mora na lastne stroške zgraditi individualne priključke za komunalne naprave. Obe parceli sta predvideni za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše z obrtno delavnico. Pogoj za sodelovanje na javnem natečaju je, da je interesent obrtnik ali ima vse pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja in da se ukvarja z mirno storitveno dejavnostjo (TV mehanik, frizer, čevljar, šivilja ,iitd.). Poleg teh pogojev pri oddaji zemljišč se upoštevajo tudi naslednji: — interesenti s slabšimi stanovanjskimi pogoji, — interesenti, ki bodo izpraznili družbeno solidarnostno stanovanje; — interesenti, ki imajo večje število družinskih članov skupnega gospodin jstva, — interesenti z .nižjimi dohodki na družinskega člana skupnega gospodinjstva, — interesenti oziroma njihovi družinski člani skupnega gospodinjstva, ki so invalidi ali bolniki s kronično boleznijo, — mlajše družine pred .družinami s preskrbljenimi otroki, — .interesenti, ki so obrtniki občine Šentjur ali zaposleni v delovnih organizacijah Občine Šentjur pri Celju. Interesenti so ddlžni v roku 30 dni od dneva javnega razpisa skleniti pogodbo o oddaji zemljišč. Rok za plačilo cene zemljišča, kot odškodnina za pridobljeno pravico uporabe stavbnega zemljišča in komunalnega prispevka so investitorji dolžni plačati v raku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe. Po poteku tega roka se bodo zaračunavale veljavne bančne zamudne obrest Nastop posesti na oddanih zemljiščih bo možen takoj po podpisu pogodbe. Stroške zemljiškoknjižnih dejanj v zvezi z vknjižbo pridobljene pravice po tem razpisu nosi Sklad stavbnih zemljišč občine Šentjur pri Celju. Komisija za oddajo stavbnega zemljišča bo odpirala vse v roku prispele vloge, dne 12. maja 1987 ob 8. uri v prostorih sejne sobe IS, Titov trg 10, Šentjur pri Celju. Za gradbene parcele, ki na navedenem naroku ne bodo oddane, se sprejemajo ponudbe in se odpirajo vsako prvo sredo ob 8. uri v sejni sobi IS. V tem primeru se komunalni prispevek revalorizira v skladu s podatki, ki jih izračunava Biro za gradbeništvo za vsak naslednji mesec. Številka: 465-51/87-5 Komisija za izvedbo javnega Datum: 8. 4. 1987 natečaja Novosti v Ll Bohor V decembru 1986 je bila v Lesili industriji »BOHOR«, TOZD Žaga in furnirnica Šentjur, ob obstoječih sušilnicah za rezan les zgrajena nadstrešnica jeklene konstrukcije s prek 450 m2 površine. Izgradnja sušilnic velikih zmogljivosti — zgrajene so štiri komore, od katerih sprejme vsaka po 85 m3 rezanega lesa, je izredno uspešna naložba. Potrebe po kvalitetno posušenem lesu so iz dneva v dan večje, saj je ,v lanskem letu (sušilnice so pričele obratovati v marcu 1966) bilo posušenega 2.300 m3 lesa iglavcev in 261 m3 lesa listavcev, v prvih 3 mesecih letos pa še 1.300 m3 iglavcev in 130 m3 listavcev. Zmogljivosti za 1987. leto pa so več ali manj popolnoma zasedene. Pokazalo se je, da je DO SOP Krško kot projektant in izvajalec del, popolnoma dorasel nalogi pri izgradnji tako zapletenih naprav kot so sušilnice rezanega lesa. Krmilna tehnika iz uvoza (firma Hildebrandt — Brunner iz ZR Nemčije) je prav tako izvrstna. Samo ena. manjša reklamacija pri posušenem lesu pa je dokaz, da so se naši delavci, ki upravljajo s sušilnico, odlično vklopili v proizvodni proces, čeprav tehnika sušenja lesa predstavlja velik strokovni izziv. Novozgrajena nadstrešnica ob sušilnicah omogoča manipuliranje in normalno delo ob vsakih vremenskih pogojih. Investicija je povsem upravičena, saj delo pri pripravi lesa za proces sušenja in nato uskladiščenja suhega lesa do odpreme poteka nepretrgoma. Prav tako nepretrgoma obratujejo vsaj tri od štirih komor. Vedno večje povpraševanje na domačem in tujem tržišču po tako imenovanih »furnirskih formatih« je narekovalo izgradnjo 'linije mokrih turnirskih Škarij. Brez laminatov, katerih polproizvod je furnirski format, si ne moremo več predstavljati sodobnega dizajna v lesni pohištveni industriji. Iz laminata je švedska lopata za sneg (ki nam je v letošnji zimi prišla še kako prav, seveda, če smo jo pravočasno kupili), prav tako pa je iz laminata ekskluzivni usnjena fotelj »Detelj« DO Lipa iz Ajdovščine (mimogrede povedano stane 45 milijonov starih dinarjev). Pri Vlaganjih je sodelovala DO Nov-oles iz Novega mesta, ki v svojem proizvodnem procesu porabi- veliko laminatov. Kakor fur.nirska duščilka je (bila tudi linija mokrih turnirskih Škarij nabavljena pri firmi CREMONA iz Monze pri Milanu, ki uživa sloves ene najkvalitetnejših proizvajalk turnirskih strojev in opreme na svetu. Kompletna linija mokrih turnirskih Škarij obsega samonavijalno napravo, na katero se navija furnir, M se cen tračno lušči na obstoječi luščilki. Na posebnem saržerju, ki -šluži kot vmesno Skladišče za naviti furnir, se pred razrezom na Škarjah zbirajo tako polni kakor prazni na vitki (seveda je ves proces transporta, razvijanja in vračanja praznih navitfcov avtomatiziran). Furnir se samodejno odvija in po posebnih transporterjih ter prek kontrolnega mesta transportira na škarje. Ves proces je elektronsko krmiljen, kar izredno poveča kvalitetni učinek, preciznost dimenzij in skrajša izdelovalni čas. DO Lesna industrija »BOHOR« Šentjur s to naložbo kompletira turnirsko proizvodnjo -in to na bazi domače surovine, saj za predelavo uporabljajo predvsem bukev in topol. Hus inž. Dušan EMO emajlirnica, metalna industrija, orodjarna Mariborska 86, Celje, tel. .32«112 in 31-196 RAZPIS KADROVSKIH ŠTAPENDIJ V šolskem letu 1987/88 želimo podeliti več kadrovskih štipendij za naslednje stopnje zahtevnosti in smeri izobraževanja oziroma poklicev: VII. stopnja zahtevnosti: — strojništvo (energetika, konstrukcija, tehnologija) 10 — elektrotehnika (elektronika, močnostna elektrotehnika) 3 — računalništvo (račun, logika in sistemi, programska oprema) — kemijska tehnologija 2 — organizacija dela (proizvodna smer, organiz., informatika) 4 — ekonomija (plan in analize, poslov, finance in notranja menjava) 4 VI. stopnja zahtevnosti: — strojništvo (energ.,. konstr., tehnolog.) 16 — elektrotehnika (dlektr,onika, močnostna elektrotehnika) 4 — računalništvo (računal, logika) 4 — kemijska tehnologija 2 — organizacija dela 3 — metalurgija 1 — ekonomija 2 V. stopnja zahtevnosti: — strojni tehnik 27 — elektro tehn.-elektrondk 5 — elektro tehn.-energetik 3 — računalniški 'tehnik 2 — programerski tehnik 2 — metalurški tehnik 2 — kemijski tehnik 4 IV. stopnja zahtevnosti: — oblikovalec kovin 29 — preoblikovalec in spajalec kovin 21 — strojni tehnik 12 — el ektrikar -energetik 3 — elektrikar-elektronik 6 — kemijski procesni,čar 5 Vloge za štipendije pošljite do 1 7. 1987 na naslov: EMO CELJE, Služba planiranja in izobraževanja kadrov, Mariborska 86. K vlogi (obracez SPN-1, DZS — 8,40) predložite: potrdilo o vpisu v šolo, fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o dohodkih staršev in potrdilo o premoženjskem stanju družine. O izbiri boste obveščeni do 15. 7. 1987. Za nepodeljene štipendije bomo objavo ponovili. Umno gospodarjenje lastne proizvodnje kmetijskega kombinata Na obratih lastne proizvodnje KK na Slomu, Šentjurju in Slivnici bodo v letošnjem letu delno organizirali in razširili proizvodne zmogljivosti'. Na oihratu v Šentjurju bodo opustili proizvodnjo konzumnih jajc in se preusmerili na vzrejo jarkic; letna proizvodnja naj 'bi bila blizu 65.000 kljunov. Obrat na Slivnici bodo razširili : od dosedanjih 90.000 nesnic na 116.000, kar pomeni 26.000 nesnic več z letno proizvodnjo 30 milijonov komadov konzumnih jajc. Sanacija sadjarstva na Slomu po pozebi iz leta 1985 uspešno napreduje, nova tehnologija novih -gostih nasadov in menjava sort. Sanaaija bo v celoti končana predvidoma do leta 1990. Ker bo proizvodnja s tem skokovito naraščala, se poraja potreba po gradnji hladilnice; skladiščne prostore so uredili že pred dvema letoma. Število piitovne živine na Slomu bodo od sedanjih 900 stojišč dvignili na 1.300; priprave za to investicijo, ki je predvidena za leto 1988, so v teku. Letna proizvodnja je minulo poslovno leto zelo uspešno končala, saj je ustvarila kar 10 starih -milijard din akumulacije. To dviguje med delavci elan za hitrejšo rast in širitev proizvodnje. Izredno pozornost posvečajo obnovi, dopolnjevanju in posodabljanju -mehanizacije, za kar porabijo letno od 3 do 5 starih milijard din. Ernest Rečnik Kriminaliteta v letu 1986 na območju 'v* občine Šentjur pri Celju Delavci postaje milice smo v letu 1986 obravnavali 300 ikazni-vdh dejanj, to je 3 dejanja manj kot leto poprej. Od 300 kaznivih dajanj smo jih raziskali 196, oziroma 65,3 %. Tako smo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ovadili javnemu tožilstvu 228 oseb. Od teh je 48 mladoletnikov, 28 mlajših polno-letnikov tin 152 polnoletnih oseb. Obravnavali smo tudi 9 kaznivih dejanj, ki so jih storili otrobi. Največ kaznivih dejanj smo obravnavali s področja t. i. splošne kriminalitete, medtem ko smo s področja gospodarske kriminalitete obravnavali 'zelo 'malo kaznivih dejanj. Kaznivega dejanja s političnim obeležjem v letu 1986 nismo bbravnavaili. Obravnavali smo 288 kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete, kar je 96 % vse odkrite kriminalitete na območju občine Šentjur tpri Celju. Splošna kriminaliteta je seveda pogojena z upadanjem 'družbenega standarda, nestrpnostjo, vznemirjenostjo in težavami določenih kategorij občanov. Največ deliktov je bilo storjenih na škodo družbenega lin zasebnega premoženja, sladijo pa 'kazniva dejanja zoper življenje in telo, medtem ko je ostalih kaznivih dejanj bistveno manj. V 'notranji strukturi kaznivih dejanj še vedno prevladujejo tatvine, kar 141 smo jih Obravnavali, sledijo velike tatvine in poškodovanje tu- je stvari. Na področju gospodarske kriminalitete smo obravnavali samo 12 kaznivih dejanj in vsa tudi raziskali. S temi kaznivimi dejanji je bila naša družba oškodovana za 800.488 din, kar je 6,122.811 din manj, kot leto prej. Zanimivo je, da ta kazniva dejanja iz leta v leto upadajo. V letu 1982 smo obravnavali kar 38 kaznivih dejanj s področja gospodarske krimiinaMte-te, v letu 1986 pa samo 12. Delavci .milice smo pri odkrivanju teh kaznivih dejanj prepuščeni sami sebi, kajti s strani organizacij združenega dela nismo dobili nobene prijave. Samoupravne delavske kontrole ne delujejo, v OZD pa prevladuje t. i. lažna solidarnost. Ugotavljamo tudii, ida je varovanje 'družbenega premoženja na dokaj nizki ravni. Treba je povedati, da bi lahko število kaznivih dejanj še zmanjšali, k temu pa ibi lahko največ pripomogli občani sami'. Če bi osvetlili parkirne prostore pred stanovanjskimi 'bloki, bi bilo znatno manj tatvin delov iz in z vozila, če bi zaklepali stanovanjske 'bloke, bi 'bilo manj vlomov v kleti, če bi zaklepali kolesa in kolesa z motorjem, bi bilo znatno manj kraj in podobno. Malo več samozaščitnega ravnanja Ibi preprečilo kar lepo število kaznivih dejanj, vsem pa je jasno, da je bolje preprečevati, kot iskati. Postaja milice Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Marca 1987 je bila prva seja novo imenovanega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naše občine. Na tej seji je bil soglasno izvoljen za predsednika tovariš Milan Kokošar, za podpredsednika pa tovariš Cveto Erjavec. Imenovanih je bilo tudi pet komisij, in sicer za področjia: prometna vzgoja .v VVO in OS, iza vzgojo odraslih, za tehnično urejenost prometnih površin, za propagando dn komisija za podelitev značk SP V lin plakat »vzorni voznik«. Sprejet je ibil 'Okvirni finančni in delovni program isveta, ki bo usklajen in dopolnjen s programom .dela Aiktiva mentorjev 'prometne vzgoje. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je obravnaval in sprejel sklep, da ,se v 'letošnjem letu organizira ločeno tekmovanje za nižjo in višjo stopnjo pod naslovom »KAJ VEŠ O PROMETU«. Tekmovanje za višjio stopnjo bo aprila 1987 (v Šentjurju, za nižjo stopnjo pa ob koncu maja v Slivnici pri Celju. O stanju prometne varnosti v .občini Šentjur pri Celju je poročal pomočnik komandirja PM Šentjur pri Celju. Poudaril je, da je stanje prometne varnosti zaskrbljujoče. V primerjavi z letom prej je bilo 29 .oseb več poškodovanih. Največ nesreč je na cesti Vrbno—Grobelno. Na tej cesti so največji problem avtobusna postajališča. Ob konicah sta cesta in semaforizirani 'križišče zasičena z motornimi voziti. Urediti ibo potrebno nova avtobusna postajališča. Po razpravi o celotni prometni prOMematiki .v občini so hili sprejeti sklepi in stališča, da je potrebno usmeriti vse sile za preventivno dejavnost v cestnem prometu. To je še posebno pomembno zaradi pomladanskih kmetijskih opravi in večjega števila kolesarjev. KS morajo opozoriti občane, da pri opravilih s kmetijskimi stroji in napravami očistijo ceste, ki so onesnažene z blatom, ko prihajajo s traktorji na cesto. SPV naj bi poskrbel za obnovo in ureditev .prometne signalizacije v občini. In ne nazadnje — smo pred letnim časom, ko bodo starejši ljudje, posebno pa šoloobvezni otroci pričeli v veliki meri uporabljati dvokolesa. Pred vožnjo je nujno potrebno ugotoviti primerno opremljenost kolesa in .odpraviti pomanjkljivosti. Za varno vožnjo otrok s kolesi so odgovorni starši. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je obravnaval tudi obvezno zavarovanje koles z .motorjem. Vozniki koles z motorjem bi morali .opraviti pri izpitu tudi praktični preizkus vožnje. Vedno več povzročteljev prometnih nesreč med vozniki kdles z motorjem. Sklep bo posredovan Republiškemu SPV v obravnavo in naj se upošteva pri dopolnitvah obstoječih predpisov s področja prometne varnosti. J. P. Mladi tekmujejo Šolsko leto 1986-87 je za otroke slivniške šole pomembno. Prizidek k šoli z novimi prostori lin opremo pomeni tudi novo kvaliteto dela. To .so dokazali učenci — člani krožka OZN. Prvič so se pod vodstvom tovarišice Majde Zelič organizirali v krožku in dosegli lep uspeh — 2. mesto v polfinalu tekmovanja krožkov OZN. Mojca Kolar, Sebastjan Bevc in Matej Planiko, ki so zastopali barve slivniške šole na tekmovanju so takole pripovedovali .o sodelovanju pri krožku ter nasploh o svojih izvenšdlskih aktivnostih : o vrstah orožja, o njegovih lastnostih, kakšno je stanje oboro-ženosti Obeh vojaških blokov ipd... Matej Planko, 8. r.: Odkar sem v krožku, sem bolj seznanjen s svetovnimi razmerami .oziroma se zanje še bolj zanimam. Skrbi me 'oboroževalna tekma med blokoma, jedrsko orožje je samo še dodatna nevarnost za človeštvo. Mojca, Sebastjan in Matej so tudi aktivni člani pri drugih izvenšOlsIkih dejavnostih, v.si so tudi športniki, poleg tega pa še odlični učenci. Poleg njih sodeluje v krožku OZN še 15 učencev in Mojca Kolar, 8. r.: tovarišica Majda je zelo zado- V krožku sodelujem, ker me voljna z njihovim delom. Kako zanimajo dogajanja v svetu, raz- tudi ne .bi 'bila! Komaj so začeli mere in življenje v 'drugih dr- z, delom, pa so tu že prvi uspe-žaivah, posebej pa tudi organi- Vsak dober rezultat pa ob zaci ja UNICEF. Delovanje te .or- primerna spodbudi lahko prera-ganizaoiije in njena prizadevanja ste v še boljšega. Zato ne poza lepše življenje .otrok v afri- zabijajmo n.a mlade, pridne o-ških deželah pa je bilo področ- snovnošolce, ki .bodo jutri dija-je, za 'katerega sem se priprav- ^i in študenti, pojutrišnjem pa Ijaia na našem tekmovanju. morda že inženirji, ekonomisti Sebastjan Bevc, 7.r.: 011 Profesorji, Sodelovanje _ v krožku se _ mi Bodo tudi iti odšli po boljši zdi zelo zainimdvo.^ Z Matejem kruh drugam in »od zunaj« o-sva 'se .skupaj pripravljala na pazovalli žalostno usodo svojega tekmovanje, najino področje pa rojstnega kraja? je bilo dborožitev in razorožitev. Tako sva veliko izvedela ANITA KOLESA TELESNO KULTURNA SKUPNOST ŠENTJUR želi honorarno zaposliti UPRAVLJALCA BAZENA Delo je sezonskega značaja (junij, julij, avgust) in primerno predvsem za mlajše upokojence. Podrobnejše informacije dobite pri Telesnokulturni skupnosti Šentjur, Titov trg 5, Šentjur, tel. 741-031. Zlata poroka V Gorici pri Slivnici sta pred kratkim praznovala zlato poroko zakonca Franc in Amalija LAVRIHA. Vse življenje ju je družilo trdo delo in skrb za otroke. Franc je bil rojen 18. 9. 1907 in je kljub bolezni, ki ga je priklenila na voziček, še vedno vedre volje. Amalija je eno leto mlajša in z vso ljubeznijo vzdržuje dom in moža. Vsi jima želimo še veliko zdravja in lepih trenutkov. IQ ljubljanska banka OBVESTILO Zaradi inflacijskih gibanj, nominalnega povečanja osebnih dohodkov to za zmanjšanje števila dokumentov v plačilnem prometu je Združenje bank Jugoslavije sprejelo naslednje spremembe pri poslih dinarskega varčevanja in vodenja tekočih računov občanov, 'ki začnejo veljati 30. 3. 1987: 1. Najndžji znesek, na 'katerega glasi izdani ček se poveča od 500 na 1.000 din. 2. Najvdšji znesek na izdani ček se zviša od 25.000 din na 50.000 din pri brezgotovinskem poslovanju in od 10.000 na 20.000 din pri gotovinskih izplačilih za druge banke. V vseh enotah Ljubljanske banke lahko imetniki tekočih računov Ljubljanske banke dvigujejo do 50.000 din. 3. Bri poslih dinarskega varčevanja se spremeni dnevna omejitev za izplačilo dviga s hranilne vloge druge banke brez predhodne primerjave od 30.000 din na 60.000 din. 4. Minimalni znesek, ki mora ostati na hranilni knjižici, se poveča od 100 din na 500 din. OBRESTNE MERE Od 1. 4. 1987 veljajo za dinarske hranilne vloge nove letne obrestne mere: 48 % za vlotge vezane nad 3 mesece, 81 % za vloge vezane nad 6 mesecev, 84 % za vloge vezane nad 12 mesecev, 86 % za vloge vezane nad 24 mesecev, 88 % za vloge vezane nad 36 mesecev. Občanom, ki nakazujejo oziroma vlagajo večje zneske v dinarjih ali tuji valuti! V ekspozituri v Šentjurju imamo poseben prostor, kjer skupaj s stranko preštejemo ves denar, dinarje ali tujo valuto, to teko zagotovimo todentiteto stranke ter varnost denarja. Prosimo upoštevajte napotke delavke pri bančnem okencu ! Zelo uspela razstava Na srednji kmetijsko-živilski šoli vsako leto ob zaključku šolanja za kmetovalce in gospodi-dije priredijo razstavo ročnih del ,iin kulinarike. Letos je bila razstava v soboto 4. in v nedeljo 5. apnila. Vključili so tudi vrtnarsko šolo v Medlogu. Ker se uveljavlja na področju celjske regije, odkoder je večina učencev, posebno v mozirskem predelu, kmečki turizem, je pomembno, da dobijo gojenske šole, bodoče gospodinje, solidno znanje o kulinariki. Pogrinjki, ki so jih pripravila dekleta, so bili izbrani in vabljivi. Razstavljene so bile »■babičine mojstrovine«, to so zvrsti starejšega peciva, ki ga že bdij poredko videvamo na naših mizah. Gre za to, da bodo bodoče gospodinje znale ponuditi gostu pravo do- mačo potico, gibanico itd., namesto »konfekcijskih slaščic«, ki so jih polne naše samopostrežne trgovine. Med pogrinjki velja posebej omeniti »otroci praznujejo« in »moški pogovor« ob dobrem narezku in žlahtni vinski kapljici. Prvič je letos razstavila nekaj svojih pletenin in kvačkanih mojstrovin mentorica kvačkanja in pletilstva Ani Sporn. K razstavi so pritegnili tudi mlado slikarko Katjo Kaladij-ski, ki je s svojimi pestrimi in barvitimi slikami vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev. Podčrtati je treba, da si je razstavo ogledalo veliko število obiskovalcev, med katerimi so bili domala vsi starši gojencev, ki obiskujejo šolo. Ernest Rečnik Problemi kmetijskega šolstva Srednja kmetijisko-živilska šola z enotama v Šentjurju in Medlogu ima razmeroma dolgo zgodovino. 2e leta 1910 je ibila zgrajena stavba kmetijske šole v Šentjurju, v kateri so istega leta pričeli s poukom. Leta 1932 je bila v neposredni bližini zgrajena gospodinjska šala, v kateri so se pričele šolati bodoče kmečke gospodinje. Leta 1946 je v Medlogu pri Celju začela z delom vrtnarska šola in to v Šti-gerjevd hiša, zraven .pa internat v Kvatemdlcovi hiši, obe na Ljubljanski cesti. V novo stavbo so se vrtnarski učenci preselili leta 1962, stavbo pa so dozidali in širili v naslednjih letih in jo dokončno usposOhili leta 1982, ko so prešli na usmerjeno izobraževanje. Lepa šolska stavba pa ima veliko pomanjkljivost — nima telovadnice. Ugotovitev ,da je v 40 'letih obstoja dala šala 1856 raznih vrtnarskih strokovnjakov ni zanemarljiva, odnos širše družbene skupnosti do šolajočega vrtnarskega naraščaja je nerazumljiv, sicer bi jim že privoščili telovadnico. Prav tako oziroma še slabše je v enoti v Šentjurju, ki je v času 72-letnega obstoja dala preko 2500 raznih kmetijskih strokovnjakov, pa si tudi niso mogli zgraditi telovadnice. Gojenci obeh šol hodijo enkrat tedensko v telovadnice srednjih šol, ki pa so oddaljene. Mar je mladina v agroživilskih šolah manj vredna od mladine ostalih šol? Ugotavljamo, da je kmetijstvo v naši družbi razmeroma Slabo ovrednoteno, kar se odraža tudi v kmetijskem šolstvu. Zunanji videz stavb iz leta 1910 in leta 1932 v Šentjurju ni prikupen, saj obe kličeta po temeljiti Obnovi. Vodstvo šole in samoupravni organi si nenehno prizadevajo zbrati sredstva — pa brez uspeha. Letos bodo v stari kmetijski šoli obnovili e-lektrično, vodovodno in kanalizacijsko napeljavo, pode, garderobe, okna itd. Viden napredek je šentjurska šola doživela leta 1983, ko je bil zgrajen dijaški dom, ki funkcionalno povezuje obe stavbi. Kmetijske predmete poučujejo v Šentjurju, vrtnarske pa v Medlogu, splošno izobraževalne pia na obeh šolah. Učitelji, delno pa tudi učenci obeh enot se vozijo iz Medloga v Šentjur to obratno. Ernest Rečnik Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Ferdo ŽAGAR, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLEŠA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Aero Celje TOZD Grafika Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.