Maribor, dno 8. junija 1917 Letnik IX 45. številka. ftesročalsui Hsšm 'Cei© teto , , K te »i teta > . , „ s-law leta , , . 2*1 Avstrije šN»a*ruHas* številke *“* 1© vissar |®v- - < S« app-aVEsiltv«; Maribor utUm. 3. - Tel«!o« «1,113. Hgodvl>i političen lisi ca slovonake ljudstvo os wšwm&>&ummu sto»* lino Ožum. Ministrstvo Wekerle? Iz Budimpešte poročajo, da se bo ogrska ministrska kriza danes rešila. Novo ministrstvo, kateremu bo baje predsedoval dr. Wekerle, bi bilo ministr-stve za nagodbo in spremembo volilnega reda. Dr, Wekerle namerava povabiti v svoj kabinet: pl. Na-vaya kot ministra notranjih zadev, barona Wlassi-cza kot justičriega, grofa Bela'Serenyi kot poljedelskega, grofa Ivana Ziehy kot naučnega, grofa Jožefa, Hunyadi kot ministra na kraljevem dvora in Jožefa Szterenyi kot trgovinskega ministra. Francoski vojni cilji. V francoskem senatu je ministrski predsednik Ribot dne 6. junija izjavil, da Francozom vest ne dopušča, da bi se v sredi med najhujšimi boji pogajali s svojimi sovražniki. Sedaj, ko se vojska bliža svojemu koncu, francoska vlada ne more storiti tako blaznega koraka. Francozi sicer pravimo: „Nobenih a-neksij!", a mi zahtevamo našo kri in naše meso, t. j. Alzaško in Lotarinško nazaj, mi zahtevamo, da Nemčija popravi vso škodo in vse okrutnosti, ki jih je povzročila v zasedenih krajih in Nemčija mora i obžalovati svoja hudodelstva. Ustvariti si moramo jamstva zoper opetovane napade pruskega militarizma. 'Stalen mir je mogoč le tedaj, ako bodo izšle čet-verosporazumove armade kot zmagovalci. Programatiena Izjava jugoslovanskih poslancev v parlamentu. Globok vtis je napravila v državni zbornici izjava, katero je podal načelnik Jugoslovanskega kluba dr. 1C o r o š e e v prvi seji sedanjega zasedanja. Skoro dve tretjini zbornice, torej zastopniki vseh neneinških narodov, so stoje poslušali točko za točko, katere so izjavili Jugoslovani in s katerimi so zahtevali od vlade, da se ozira pri bodoči preustro-jitvi Avstrije na, želje Slovencev, Hrvatov in Srbov na jugu monarhije. Malo besed obsega ta izjava», pa popolnoma določeni program. Jugoslovani smo eno pleme, in kot taki hočemo biti združeni v en narod pod Habsburškim žezlom. Habsburžani so vez, ki spaja' Jugoslovane z drugimi narodnostnimi državami. Kakor- hrepenimo Jugoslov ani po mogočni Avstriji tako pa tudi odločno zahtevamo, da se otresemo na celem jugu monarhije nadvlade od strani tujcev, da se rešimo tujih elementov, (kateri vidijo v Slovencu in Hrvatu le tujca in mu režejo kot tujcu bridek — kruh. Sami hočemo gospodariti na lastni zemlji. Pravičnost zahtevamo in enakopravnost želimo, da postanemo vendar enkrat vredni sovrstniki drugih narodov. Pravičnost hočemo priznavati tudi drugim,, ki so na našem slovenskem in Slovanskem ozemlju. To so naše zahteve, katere so stavili zastopniki ravno sedaj v pravem trenutku, ko se povdarja po v^eh delih sveta, da mora biti posledipa tega velikanskega svetovnega boja, sad pre/alostnega prelivanja krvi, popolna preusti-ojitev držav na podlagi narodnih in ljudskih zahtev in pravic. Ljudstvo na jugu naše širne države umeva ta vzvišeni klic svojih zastopnikov. Povsod, po vseh pokrajinah in pri vseh stanovih in Slojih, sp besede Jugoslovanskega kluba našle odmev in prinesle .tolažbo za trpeče ljudstvo o njegovi bodočnosti. Ta tolažba črpa svojo svežo in okrepljujočo moč iz zaupa-' n ja, s katerim Slovenci in Hrvati obračajo svoje o-či v našega pressvitlega cesarja, Karla 1., ki je izja-vil, da bo vsem narodom pošten; ljubezniv in vesten vladar. / Kajpada so naši najhujši nasprotniki, ki pa, hvala Bogu, ne pomen j a jo veliko, začeli takoj izpo-četka podtikati patriotični izjavi Jugoslovanov docela nasprotni pomen, začeli so napadati po stari navadi in natolcevati Jugoslovane in njih zastopnike. Re-uegatstvo in nemškutarstvo je začelo zopet hujskati po svojih listih na način, proti kateremu moramo odločno ugovarjati zlasti radi tega, ker so se izvršili napadi, ne da bi bili zabranjeni ali zavrnjeni. _ „M’arburger Leitung“ prinaša dne 31. maja doslovno: „Češka in jugoslovanska politična izjava sta bili glasna znamenja, ki so bila pripravna, da so kalila čut miru, ter so razodela ona stremljenja, ki so ob'izbruhu vojske izginife v slovanskem časopisju in utihnila v celicah kaznilnic.“ Temu svojemu vse obsodbe vrednemu izbruhu dostavlja mariborski vse-nemški list še hujskajoči napad na osebo načelnika Jugoslovanskega kluba. Dne 30. maja pa je pisal ta list: „Jugoslovanski politiki v svojem Časopisju in, v svojih posvetovanjih že zopet iztegujejo prste po sadovih svoje nekdanje nasilne politike in kdor more čitati n jih Časopisje, vidi one ljudi na delu, ki so po izbruhu vojske s srečo in protekcijo prišli mimo zidov kriminala, prišli mimo tistih mest, kjer opravlja svoj posel krvnik in katere še danes iste misli notranje vežejo z onimi, ki niso bili tako srečni ali pa zaman pričakujejo v sovražnem inozemstvu propada Avstrije.“ Tako si drzne pisati vsenemški list po sijajno izkazani zvestobi Slovencev in njih brezprimernemu junaštvu, s katerim so branili Avstrijo v triletni vojski ter jo še branijo. Besede si bomo zapomnili tpr izvajali posledice naspram tistim, ki so za nje odgovorni. Zazdaj in tukaj ugotavljamo, da Slovenci še nismo ,pozabili krutega, preganjanja ob začetku vojne. (Veliko 'trpljenje, muke, psovanje, natolcevanje in. 1 vse clrugo, ka,r so pretrpeli Slovenci v ječah in v rar i znih preiskavah, ki pa so dokazale jasno, da se je zapiralo najboljše patriote le vsled ovadb grdih ovaduhov, vse to ni in lie bo pozabljeno. D;a tega ne moremo pozabiti, za to tudi skrbi vsenemško glasilo s svojim nečuvenim napadom. Vsak pravičen človek bi moral obžalovati velike-pregrešile, kiajtere so storile oblasti vsled grdih ovadK. TTem|škoiuiCiOin;l;ni zit-grizeneč' pa se v svoji oholosti posaiphuje nedolžno preganjanim ter obžaluje, češ},, da niso bili obsojeni in prišli na vislice. % Dolgotrajna vojska, je v najsvetlejši luči poka- f zala nesebični in požrtvovalni patriotizem, s katerim so prešinjeni vsi sloji slovenskega in hrvatskega nar j roda. O tem dejstvu, ki je. vzvišeno nad visak'dvom, se ne prerekamo z nobenim človekom in tudi ne z nobeno oblastjo. Ne pripuščamo pa, dr< bi se kakšna nemškonacionalna glasila nekazmvo drznila nam o-čitati veleizdajalska početja|JMi nismo nikdar klicali „ZiveLlaT‘ali drug tuj vladar!“ jGotovi' ljudje pa ne prenehajo klicati: „Živeli Hohencolernci!“ Mi nismo; nikdar zahtevali odcepitve kakšne dežele od naše monarhije, kakor to dela nemški velikonočni program glede na Dalmacijo in Galicijo. Nikdar še nismo zahtevali gospodarske spojitve z Nemčijo, ki bi bilaj v ; kvar avstrijski samostojnosti. Nismo nastopali nikdar proti znanim oficijelnim izjayam zunanjega mi- ! n ist ra grofa Cernlna glede miru. Vselej pa smo odkrito nastopali za okrepitev Avstrije in za ureditev razmer v deželah in v državi, da bi se lemBwlj ojačila naša država. To naše stremljenje seveda ne u-gaja točkam vsenemškega programa in zato nas Jugoslovane očrnjujejo, da bi preprečili naše pravične zahteve, ki so v državnem interesu. Pametnim Nemcem kličemo na glas: Bodite vendar pravični, akrajj-ni čas je že: poglejte okrog sebe ih premišljujte, kje daj tičijo vzroki, da se skoro ves svet nahaja v sovražnem taboru. Posl. dr. K. .V- Avstrijski državni zbor. Parlamentarni torek in parlamentarna sreda .sta vsebovala polno razburjanja za tiste, ki so se razburjali po nepotrebnem. In to so bili nemški na-eion alverbandovci. Kakor je nepotrebno in nespametno se razburjati nad tem, da je velika večina avstrijskih državljanov slovanska, tako je tudi odveč in pravzaprav brezumje vsako razburjanje nad tem, da ima slovanska večina prebivalstva tudi v državnem zboru večino. In ta večina se je v torek pokazala pri sprejetju predloga češkega poslanca dr. Frante, da se morajo vsi nenemški govori v parlamentu doslovno sprejeti v zapisnik. Predlog je hotel odpraviti nedostatek prejšnjega poslovnega reda, po katerem se slovanski govori niso sprejemali v zapisnik. To je bilo neosnovano zapostavljanje slovanskega jezika. Poleg tega je bil zapisnik parlamentarnih sej stvarno nepopoln in zelo pomanjkljiv, ker ni prinašal ‘celotne in povsem resnične slike govorov in dogodkov v avstrijski državni zbornici. Da se ta netočnost odpravi in pride tudi slovanski jezik do veljave, to je bil namen pred o-ga dr. Frante. Ko je ta predlog dobil večino, se je nemškega liaeionalverbanda lotila groza in nevolja. Radikalci so kar hoteli začeti z obstrukcijo. Treznejši člani pa so jih mirili, češ, da. se z obstrukcijo ne da ubiti dejstvo, da imajo Slovani v Avstriji večino. Tako ni prišlo do obstrukcije, pa tudi ne do tretjega branja predloga o spremembi poslovnika. Torkova nevolja se je v sredo nadaljevala. Z njo vzporedno pa je teklo pogajanje med strankami, ki je trajalo skoro ves da,n. Nacionalverbandovci se niso dali prepričati, da Slovani ne zahtevajo ničesar, kar bi ne bilo upravičeno. Preveč so jim rojili in jim še zdaj rojijo po glavi njihovi tolikokrat zahtevani predpogoji o nemškem 'državnem in razpravnem jeziku, da bi se vdali tudi v najnujnejše zahteve jezikovne enakopravnosti. Instinktivno čutijo, da je torkovo glasovanje v avstrijskem parlamentu glasna in vsakteremu razumljiva obsodba zahteve o nemškem državnem jeziku. Avstrijska ljudstva so po svojih zastopnikih izjavila, da rešitev in blagor Avstrije ni v privilegiranju enega in zapostavljanja, drugih, marveč v načelu o enakovrednosti in enakopravnosti vseh narodnosti. Krščanski socialci so se v zadnjem hipu nekoliko otresli nemjškonacionalnega terorizma ter so v sredo > glasovali s Slovani, za kar jim je olajšal pot posredovalni predlog dr. Korošca in poljskega posl. dr. Leona. Dunaj, ö. junija. Zbornica, ki je bila v stanu, v svoji prvi seji dokončati konstituiranje, je imela danes svoj prvi dan za meritorično delo. Bavila se je namreč s spremembo poslovnika, Na dnevnem redu je pa. še tudi veliko število raznih vprašanj in predlogov. Minister notranjih zadev je predložil zakonski načrt za podaljšanje volilne dobe državne zbornice f do dne 17. julija 1918. Poslanec Stanek in tovariši so stavili predlog, da se pripusti k sejam zbornice poslance dr. Kra-; mara, dr. Razina,, Choca, Vojno, Burivala in Neto-licko Poslanec dr. Korošec je predlagal, da naj zbornica skljene, da so cesarske naredbe z dne 25. julija 1914, dne 7. julija 1915, dne 2. januarja in dne 27. decembra 1916 protiustavne in se torej naj spoznajo za neveljavne. Vsled tega se naj vse kazenske obravnave in obsodbe vojaških sodišč zoper nevojaške osebe na. podlagi teh cesarskih naredb izrečejo z» n;č*'vne. Predsedstvo zbornice se poziva, naj povabi poslanca. Grafenauerja, da se udeleži sej in naj doseže, da. bo spuščen na prosto. Pri utemeljevanju te- ga predloga se izvaja, da je bil poslanec Grafenauer od vojaškega sodišča v Celbveu dne 4. junija 1916 zaradi hudodelstva javnega motenja miru obsojen na 5 let težke ječe. Ta obsodba je iz ustavnih vztrokov neveljavna in jo je smatrati kot neveljavno in niče-vno. Po otvoritvi seje in ko so bile pročitane, vloge, je ministrski predsednik grof Clatm-Martirnc pređsta- . vil zbornici novo imenovanega poljedelskega /ni n istra pl. Seidlerja. Dr. Seidlerja so mnogi poslanci zelo živahno pozdravili in mu Čestitali, nakar je finančni minister podal svoje prvo poročilo glede razvoja razredne loterije in omejitve male loterije. Po izvršenih raznih volitvah odsekov se je pri-•čela zbornica posvetovati o poročilu odbora za spre-;membo poslovnika, o čemer je poročal nemški radikalni poslanec Hummer. Poslanec dr. Krek je izvajal: Prvi politični čin je bil prestolni govor, drugi je pa debata glede s-premembe poslovnika. Bolj primernega odgovora na prestolni govor pac ne more biti, kakor je debata glede spremembe poslovnika. Vlada grofa ClamrMarti-nica je rekla v svojem prestolnem govoru, za katerega je odgovorna, da si hoče pustiti prosto pot za kršenje ustave. Noče torej, da bi nositelj krone prisegel na ustavo. Na to imamo odgovor: Mi hočemo ]meti parlament, mi hočemo govoriti zraven v vseh vprašanjih, bodisi glede nemškega državnega jezika, bodisi glede odcepitve Galicije, bodisi glede razdelitve Češke v okrožja in sploh glede vseh zadev, ki s-padajo k nadaljevanju političnega življenja v Avstriji,« V resnici nočemo odrekati narodom življenja. A ravno tako, kakor sprememba: poslovnika, je tudi potrebna spremba tam gori na tistih klopeh v prvi vrsti. (Govornik pokaže na ministrske klopi.) Za dr. Krekom ie govoril češki poslanec Sta-uek ter je izvajal: Češki zastopniki v. odseku so si. zelo prizadevali, da bi dosegli pri svojih nemških tovariših umevanje za pravično zaiti te vo. da se sme vsak svobodno izvoljen poslanec posluževati v tej z-bornici svojega materinega jezika in da se fo. kar govori, zabilježi tudi v zapisnik, tako kjakor se do-sedaj godi z nemškimi govori. Gospodje nemški poslanci so pa tako pristranski, kakor so bili pred to sedanjo vojsko. V zadnji minuti apelirana zbornico, naj bo enako pravična vsem strankam. Razmere so že take, da Nemci ne tvorijo večine prebivalstva ter da jim je bila dana moč in stališče, ki jim pač ne gre. Morajo si zato pustiti dopasti, da ne vladajo sami, ampak skupaj z drugimi narodnostmi. Sicer ne bo moglo priti do reda. Nemci se morajo čutiti za e-nakopraVne z drugimi narodnostmi, potem bomo i-meli močen parlament, kakoršnega potrebujejo Nemci ravno tako kakor mi. (Odobravanje pri Slovanih.) Po Stanekovem govoru je bila podrobna debata zaključena in pričelo se je glasovanje. Vsi spre-menjevalni predlogi so bili odklonjeni, pač pa je bil sprejet predlog češkega poslanca Frame, da se naj tudi nenemški govori doslovno zabilježujejo v sejne zapisnike, z 202 glasovoma proti 185 glasovom. Za, predlog so glasovali Cehi, Poljaki, Rusini, Jugoslovani, poljski, češki, rusinski in italijanski so-ciaJdemokratje in tudi navzoči Člani latinske unije. i Predlog o spremembi poslovnika je bil v drugem čitanju sprejet; sprejet je tudi § 7, zadevajoč o-prostitev poslancev od vojaške službe. Izid glasovanja o protokoli ran ju neuemšMh govorov (predlog Franta) je nemške poslance hudo poparil. To je bil vzrok, da se tretje branje ni vršilo v torek, marveč se bo vršilo v sredo. ..... Sledilo je nato.več predlogov, vprašanj in pritožb, med temi tudi glede posebnega cenzurnega sve-ia. Danes sta namreč v urad državmozborniške korespondence prišla nek major od vojnonadzorovalnega urada in nek višji uradnik ter se tam nastanila) kot cenzurna svetnika. Predsednik dr. Groß je v Zborni-- LISTEK. Žveplenke. Prof. Fr. Pengov v „Mentorju.“ (Dalje.) Taki obliči so v rabi še danes, le da leži mesto ene same 25—30 režočih cevk druga poleg druge. Römer jeva tovarna si je koj omislila takih obličev s (j cevkami in glej! Cena klinčkov, ki je znašala dotlej 1 goldinar za 100 košev, je padla čez 3 mesece že na 12 krajcarjev. Weilhöfer je iznašel tudi poma-kalni okvir, s katerim se je lahko 10.000 klinčkov v enem hipu pomnilo v vžigaj no zmes, dočim so morali prej pomakati vsak . komadić za-se. Vsled tega je padla, cena žveplenk na 3 krajcarje za 100 komadov. „Leseno žico“ so izdelovali prej invalidje v domači o-brti, danes pa prevladuje v proizvajanju žveplenk le izključno stroj, deloma celo popoln avtomat. Nemške tovarne so spravile na trg takozvane kompletne Stroje* ki izdelajo na dan 50—150.000 škatljic za žveplenima Bkatljice so iz 0.7 mm debelega lesenega .furnirja ali.lesa. lupljenega na strojih (izumitelja Langre n Eaulspn). Tudi v Ameriki imajo, strojne automate, ki fiiäelajo bajno število popolnih .žveplenk na dan. ‘Klinčki so dvoje vrste; ol>lani okrogli in čet-verooglati iz lupljenega lesa. Najboljše vrste lesovi »a žveplenke so i trepetljika, topol, lipa, smreka, ce- STRAŽA. ' ■ .1 I ^ . I -j„ ..Ill .Ml .. ........ . ci izjavil, da imata ta dva gospoda, pri cenzuri poročil državnozborske korespondence samo posvetovalni glas ' ' 'V' - Sklepčno je zbornični predsednik prosil zbornico dovoljeni«, da v imenu zbornice brzojavno izrazi junaškemu voditelju soške armade, generalnemu polkovniku pl. Boroeviču in njegofri hrabri armadi občudovanje, hvaležnost in čestitke o priliki najnovejšega vspeha pri Jami j ah. Prihodnja seja v sredo ob 11. uri predpoldne. Na dnevnem redu je tretje Čitanje o spremembi poslovnika, volitev več odsekov, kot budgetnega, finančnega, justičnega in vojnogospodarskega odseka ter čitanje proračunskega provizorija. Razni predlogi. Poslanci Jare, Roš k a r, dr. J a n k o V i č, dr. B e n k o v i č, Pogačnik in Gostinčar so stavili nujne predloge zavoljo podpor vsled uimskih in drugih nezgod. Poslanec R o š k a r je stavil predlog, da se ukrene vse potrebno za povzdigo kmetijstva. Poslanec dr. Krek je Stavil predlog, da se zbornici kmalu predloži zakonski načrt o socialnem zavarovanju. Poslanec Spinčič je stavil predlog, da se na pravični način uredijo politične in narodne razmere Hrvatov in Slovencev, zlasti tudi v Trstu:in v Istri; poslanec Jarc pa o postopanju upravnih oblasti na Kranjskem glede rabe krajevnih imen. Dne 6. junija. Sejo, ki je bila določena, na 11. uro dopoldne, je zbornični predsednik preložil na 4. uro popoldne, ob 4. uri pa na 6. uro zvečer, ker so se vršila dolgotrajna pogajanja med slovanskimi in nemškimi poslanci. Ob začetku otvoritve seje je predsednik Gross prečita! sledečo brzojavko*, katero je poslal generalni polkovnik pl. Boroevič državni zbornici: „Za prijazne čestitke, katere je avstrijska zbornica izrekla meni in soški armadi, se prisrčno zahvaljujem in me veseli, da morem javiti, da se sinovi vseh avstrijskih narodov v bratski slogi bojujejo kakor levi in si pridobivajo nevenljivo slavo.“ Zbornica je sprejela ta brzojav z živahnim ploskanjem in živio-klici. Predsednik dr. Groß je n)a)o javil, da še pogajanja med strankami zaradi tretjega čitanja predloga o spremembi poslovnika še niso končana, vsled česar preloži začetek seje na 7. uro zvečer. Med tem Časom so se pa pogajanja med slovanskimi in nemškimi poslanci nadaljevala, in v zadnji uri, ko je postal položaj že zelo kritičen, je prišlo na predlog poslancev dr. Korošca in dr. Leo do sporazuma in sicer v tem smislu, da, se v tretjem čitanju sicer sprejme vsa predloga o spremembi poslovnika tudi s predlogom, kakor ga je stavil poslanec Franta in ga je sprejela zbornica, Soden e pa se naj ta dostavek: Predsednik mora skrbeti za to, da se stenograjično poročilo o govorih v nenemških jezikih v smislu § 51 poslovnega reda uradno prestavi ter se prevod sprejme v zapisnik po redu govorov, besedilo pa se objavi v drugem delu S tem je bila kriza odpravljena in zbornični predsednik je mogel vnovič otvoriti sejo ob 7. uri z-večer. Ker se je vsenemški poslanec Hummer odpovedal por oče valstvu, je predsednik odseka za spremembo poslovnika, Poljak German, stani na kratko poročal o predlogi. Ko je predsednik dr. Groß odredil glasovanje, je bila,vsa predloga s predlogom dr. Frante vred in z dodatnim predlogom dr. X o r o š -c a v tretjem branju sprejeta z dvotrećinsko večino glasov. Proti je glasoval samo nemški Nationalverband. Nato je bilo vloženih več vprašanj in interpelacij. Poslanec Spinčič je interpeliral zaradi zapostavljanja hrvatskoga in slovenskega lo vrba ih jelša. Deblo s strojem najprej'šileejoT. mu vzamejo lubjeV'nato* ga s krožno pilo (eirkularko) i azžagajo v približne 53 cm dolge kose. Te kuhajo ali parijo in še vroče denejo na lupilni stroj (spiralno ali zavojno rezilo za. furnir). Les se suče v njem okoli lastne osi in zadeva pri tem na oster nož, , ki lupi raz njega dolg pas, debel kot žveplenk* in širok za 5—12 žveplenkinih dolžin. Takih pasov, 2 metra; dolgih, zlože 60—60 drug vrhu drugega in razrežejo s strojem v klinčke. Na dan (10 ur) jih naredi tak stroj 10—25 milijonov. Klinčke je treba nato posušiti, pokvarjene odbrali in zložiti po 2250 vzporedno v okvire za pomakanje. Nato jih pomočijo v žveplal cin globoko. Ker pa sili žvepleni dim: tako močno v noši, nadomeščajo pri finejših „salonskih“ vžigalicah žveplo s parafinom, ki je žveplo že močno izpodrinil. — Tem salonskim ali vžigalicam z imenom Iris dajejo s pomočjo posebnega firneža (bencöe) celo; prijeten vonj. Končno pomočijo klinčke v „vnemalno maso“, ki naredi glavico žveplenke. Stroj izdeluje avtomatično škatljice, stroj jih polni z žveplenkami, stroj vlaga v močan papir in zavija; kamor pogledaš, le stroji Izpolnile so se sanje mesarja, ki je Želel imeti stroj tako umeten, da bi potisnil pri enem koncu vanj prašiča, pri drugem koncu pa nakladal iz njega izgotovljene klobase in plečeta. Barberjev stroj za vžigalice, naredi 3 milijone klinčkov na dan, Jay Gouldov pa baje celo 30 milijonov! ? A. Roller je v avtomat pa napravi celo. 35i milijona popolnoma dogotovljeni!) žve-plenk v 50.000 škatljicah. Seveda mora. biti les, ki ga predelavam taki Čudoviti avtomati, popolnoma brez ri, tržaški slovenski poslanec Rybar zaradi uradne rabe italijanskih imen na slovenskem ozemlju Itd.» nakar je predsednik sejo zaključil in določil, da se vrši prihodnja seja v torek, dne 12. junija z začetkom ob 11. uri predpoldne., Cesarica Žita v Ljubljani. Cesarica se je pripeljala v Ljubljano, da Obišče v tamošnjih bolnišnicah ležeče ranjence izza; zadnjih vročih bojev na soški fronti. (Sprejela je bila s prisrčno in uprav gibljivo navdušenostjo. Sprejem na kolodvoru. Ko se je dne 2. junija raznesel po Ljubljani glas: Cesarica je tu, je vse obstalo, vse je položilo delo iz rok, vse je polno hvaležnosti zas visojki obisk hitelo proti južnemu kolodvoru in napolnilo vse ulice, v katerih se je slutilo, da se bo peljala visoka gospa. Obisk cesarice je postal za Ljubljano pravi praznik. Otročiči so hiteli po ulicah s svojimi majfterami, veselo vsklikajoč, v ročicah držeč rožice roži prestola v pozdrav. In ko je cesarica Žita se pojavila na stopnicah južnega kolodvora in jo je množica zagledala, je radosti vskliknila svoj slovenski pozdrav. Roke so se dvigale, cvetje je letelo pred njene noge, in cesarica je za hip obstala, presenečena, potem je pa nebeško mil izraz se razlil po njenem obrazu — stala je tu v priprosti svoji obleki kot mati svojih o-trok, prvikrat med svojim priprostim slovenskim na rodom v slovenski prestolnici. Cesarica je bila opravljena priprosto v navadno obleko iz modrega) blaga, klobuk brez dragocenih okraskov. Cesarica pri sv. maši in sv. obhajilu., Prva cesaričina pot je bila v cerkev. Prišla je v stolnico sv. Nikolaja popolnoma nenapovedana. Visoka gospa je izrazilo željo, da želi prisostvovati sv. maši in pristopiti k sv. obhajilu. V zakristiji je bil navzoč tedaj č. g. stolni vikanj Škrbec, ki je takoj pristopil k mizi Gospodovi. Za cesarico so pred oltar Najsvetejšega hitro pripravili klečainik. Cesarica je pokleknila in ves čas pobožno čitala iz mašne knjižice. Prejela je tudi v največjo pobožnost zatopljena sv. obhajilo. Bil je to vspodbuden prizor, ki ga ne pozabi nihče, kdor ga je videl. V istem času je pri glavnem oltarju ljubljanski knezoškof delil novomaš-nikom diakona! Vsa cerkev je bila napolnjena občin-otva, skoro tik do cesarice so klečale ljubljanske žene in združevale s cesarico svoje molitve. V solzah ginjenosti se je topilo ljudstvo v cerkvi in čuli smo, kako so prihajali iz prs tihi vskliki: „D, Bog nam jo ohrani! “ Ljudstvo je bilo tako ginjeno, da se ni moglo premagati in jo je kar v cerkvi z glasnim vskli-kanjerri pozdravljalo, ko je vstala s klečalnika. Cesarica je odzdravljala z roko. Ko je cesarica stopila.iz stolnice, se je vsulo pred njene noge vse polno cvetja, iz oken so ljudje sipali cvetlice, cesarskemu avtomobilu so takorekoč zastajvili pot, in ga vsega obsuli s cvetlicami. Le težko se je avtomobil preril tu skozi nebrojno množico, spremljan od tisočerih ,^Sivijo .'“-klicev. Cesarica je prijazno odkimala in odzdravljala Cesarica med ranjenci. S slovenskim ranjencem govori slovensko. Tekom dneva je cesarica obiskala ranjence v bolnišnicah. Visoka gospa je šla od postelje do postelje, nagovorila vsakega ranjenca, vprašala o njegovi ranitvi in njego vib družinskih razmerah in ga tolažila in osrčevala. Lastnoročno je obdarila ranjene vojake z malim spominkom, tako z robnim ven« cem, z molitvijo v ranjenčevem materinem jeziku, ci- grč. . Lesenim klinčkom dela konkurenco klinček iz zvitega papirja in iz papirne mase, ki-, gori cele tri minute in ima nalogo, da izpodrine voščene vžigalice, kakoršne izdelujejo pošebno na Laškem ;.* pri teh nadomešča, les drobna svečica. Kot „vžigaino maso“ rabijo v različnih tvprni-cah zelo različne sestavine. Poleg glavne snovi, fosforja, ki ga mora biti 4—7%, imajo v sebi še primesi! ki vsebujejo veliko množino kisleca, n. pr. senčeno rdečico (Pb30,4), rjavi manganovem (Mn02), kalijev klorat, rdeči kalijev kromat, solitar, svinčeni nitrat in druge, zraven pa še gumi, klej (dim), terpentin kot lepiva ter cinober (rdeč), železni okis (rja), svinčeno belino, modri ultramarin, saje itd. kot barvila V francoskih državnih tovarnah obstoji ta masa iz: fosforovega sesguiokšida (nestrupen, 6 delov), kalijevega klorata (24 delov), cinkove beline (6 delov), rdeče okre (6 delov), steklenega, prahu (6 delov). kleja (18 delov), vode (34 delov). Da zavarujejo žveplenke proti vlagi, jim glavice lakirajo. Lep okrasek so tudi „metalizovane“ glavice s kovinskim sijajem. Napravijo se tako, da denejo žveplenke, ki imajo v glavici svinec, v ozračje z žveplenim voaencem (H2S); na glavici se naredi prevlaka od svinčenega sulfida (FbS). Da. zabranijo vsako kajenje lesa pri vžiganju. pomakajo boljše vrste klinčkov najprej v raztopino ajmonijevega fosfata, potem šele v parafin (namesto v . žveplo).. ■ ' (Da!]« prih.) Stran S; 8. junija 1917. S ID ii iAI fl ü. ga r et n e oozo s cigare tami Tu s svetinjicami Matere •božje./V vsaki sobi je razim tega pustila za razdelitev cigarete, cigare in orglice. Bil je ginljiv pogled, kako je znala viisoka gospa s svojo globoko dobrosrčnostjo in ljubeznivo usmiljenostjo tolažiti in osr-čevati ranjene vojake in kako je zdrsela ‘po trdih licih junaških borilcev marsikatera solza, ko se je s-kioniia angelsko mila postava cesarice nad njih posteljo in imela za vsvikega posameznika ljubeznipolno besedo. Dolgo časa je v bolnišnici „Leonišču“ bila sklonjena nad posteljo hudo ranjenega Slovenca. Ranjenec nam je pripovedoval, da ga je cesarica nagovorila v j a s n i slovenščini K nekoliko češkim naglasom. Vprašala ga je, kje je doma, koliko časa služi, kaj je v civilu ter mu je med drugim izročila tudi molitev v slovenskem jeziku. Kp je cesarica stopilja iz bolnišnice, se je zunaj bolnišnice doigral ta-le prizor: Ob cesarskem avtomo- bilu je stala mati z otročičem na rokah», Otročiček je v trenutku, ko je stopala cesarica v voz, stegnil hitro svoji ročici proti cesarici in jo objel. .Cesarica ga je srčkano pobožala Cesarica med slovensko mladino. Popoldne ob lA‘S. uri je bila cesarica med ljubljansko mladino. Na Kongresnem trgu se je zbrala ljubljanska šolska mladina pod vodstvom svojega u-čiteljstva. Mladina je na. prsih imela pripeto našo lepo slovensko trobojnico, skoro vsi otroci so imeli v rokah šopke; vejice ali cesarske in dežejlne zastave. Deklice vse belo oblečene. Vse je koprnelo pričakovanja. Cesarica se je skozi špalir mladine peljala 6-koli Zvezde, šolske zastave so se ji klanjale, mladina je obmetavala njen avtomobil s šopki ih kakor bi tički pozdravijiali v soglasnem spevu jasno solnce, tako srebrno je donel po Zvezdi klic mladine: „Kivi jo! Živijo! Bil je to pravi triumfalni sprevod! Vsa Srečna, biti med mladino, se je cesarica smehljajoče zahvaljevala: Bila je sredi, mladega slovenskega naroda. Pri oknih okoli stoječih hiš je bila glava pri glavi, ljudje so vihteli robce in klobuke in združevali svoje klice s klici mladine. Neki gospod iz spremstva cesarice se je izjavil: „Udeležil sem se že mno- gih potovanj Njenega Veličanstva, a tako spontano «nodušno, globoko vplivajoče manifestacije, kfakor je bila ta na ljubljanskem Kongresnem trgu, Še nisem doživel.“ fatŠaM poslanci za slovanske železniške uradnike. V petek, dne 1. junija, so bili slovenski poslanci dr. Korošec, dr. Ravnihar in dr. Rybar pri železniškem ministru baronu Forstnerju, da zahtevajo pojasnila glede na takozvani službeni jezik pri železnicah in na prestave slovenskih železniških u-radnikov. Poslanci so ministru predložili celo vrsto tozadevnih pritožb. Minister baron Forstner je odgovoril, da se naredba glede službenega jezika zlorablja, ako se tolmači tako, da je železniškim nastavljen-cem celo zasebno slovensko medsebojno občevanje v službi prepovedano in da se ta naredba na delavsko osobje sploh ne nanaša. Minister je prosil poslance, da naj mu vsako tako zlorabo sporoča, na kar bode dal brivce eksemplarično kaznovati. Glede premeščanja slovenskih železniških uradnikov je minister izjavil, da „seveda“ vlada nikakor nima. namena spraviti vseh slovenskih uradnikov s slivenskega ozemlja. Službeni oziri zahtevajo, da se višje uredništvo po potrebi-meša in da ne ostane navezano na krono-vinske meje. glede prometnih uradnikov pa je minister sploh zanikal, da bi sistematično premeščanje Slovencev v nemške kraje odgovarjalo njegovim namenom. Tudi je glede vpoklicev mnogih slovenskih uradnikov v vojake povdarjal, da temu ni kriva železniška oblast, ki se zaveda, da neobhodno potrebuje v težki železničarski službi vsakega posameznika. Ker minister krivcev ni imenoval, so spopolu tli naši poslanci njegovo izjavo s konstatacijo, da so slovenski železničarji .predmet sistematične gonje, ki jo vprizarjajo takozvane nemške železničarske strokovne organizacije. Poslanci so ministra tudi opozorili, da je njegova dolžnost izvrševati nadzorovalno pravico tudi pri južni železnici), pri kateri so razmere ponekod še hujše, kakor pri državni železnici. Poslanec dr. Ravnihar sß je podal tudi k ravnateljstvu južne železnice ter mu je sporočil naše pritožbe. Še enkrat štajerska deželna uprava. Naše stališče nasproti večini v deželnem odboru in deželnem zboru je znano in se ni niti za piči-čo spremenilo med vojsko. To pa radi tegai ne, ker Še vedno pogrešamo potrebne pravičnosti do slovenskega prebivalstva. Jednukopravpost je le na. papir-; ju ter se dejanski ne izvafai, ker se ji kompetentni činitelji še niso priučili. Kato bo nujno treba preos-nove tudi v naši deželi, da se narodni manjšini daje pravica, varstvo in možnost napredka. To tudi pov- j •da?ja nemški učenjak Brbcichausen, ki pravi: „Dr- j žara mbra zajamčiti obstoj vsakemu narodu; mora « ga podpirati v razvoju in ga obvarovati pred nevarnostmi zastran drugega močnejšega naroda.“ Na Štajerskem ne sprejme nemška ,večina deželnega odbora slovenskih uradnikov v službo razun tam, kjer jih nujno rabi in se absolutno ne more izogniti imenovanju. Na mesta v deželni hiši sljoven-ski prošnjiki niti misliti ne morejo. Naše upravičene zahteve so, da imamo v deželnih službah vsaj 30% vseh uradnikov Slovencev. Toda niti eden se ne s-prejme v kakšne važne oddelke. V sekretarijatu ni niti enega Slovenca; v knjigovodstvu sedi uad 60 u-radnikov, mod njimi ni niti enega Slovenca. Da se deželni odbor ni nič naučil od zadnje obstrukcije, nam dokazujejo razni sklepi, ki kažejo nenaklonjenost napram slovenskim deželanom. Stranka si bode vse te slučaje, dobro zapomnila. Dni bodo dali podlago za zahteve, ki jih bodo stavili slovenski poslanci pred prihodnjim zasedanjem. Kako postopa večina deželnega odbora, se tudi vidi iz tega* da je odklonila, pred kratkim prošnjo slovenskega prošnjika za mesto v knjigovodstvu. Nad 50% je teh uradnikov v vojski, tako da je veliko pomanjkanje. Nastaviti so morali začasno tudi ženske: toda Slovenca g. S., ki je prosil za eno izmed teh mest, so* odklonili, dasira-vno je dobro kvalificiran, ima vse potrebne izpite in je še poleg tega invalid. Torej mecl 60 uradniki bi ne smel sedeti niti eden Slovenec! To je tista hvalisali a pravičnost nasproti nam. Takega, početja naj mi javno ne bičamo? Kdo bi si upal reči Ida mi s tem motimo mir „Burgfrieden“,! Hrvatski pregovor pravi: Svaka sila do vremena. Pride čas, ko bo se enakopravnost morala izvesti: tudi v upravi in gospodarstvu štajerske dežele.; Italijansko bojišče. Boroevič je dne 4. in o. junija s protisunki dosegel na južnem krilu primorske fronte, t. j. v odseku pri Jamljah nepričakovane, vspehe nad Lahi., Naši so zavzeli velik del jarkov, ki so jih v zadnjih 14 dnevih dobili Italijani v svojo pesi V teh dvadnev-nih bojih so bile sovražne izgube izredno velike. Že samo število vjetnikov znaša 250 častnikov in 10.000 mož. Trije polki so prišli docela v naše vjetništvo. Uničene so cele štiri brigade. Bojišče je na debelo bosejano z mrliči. — Na ostalih delih bojišča nič posebnega. Italijanski poraz pri Jamljab. V poncteliek in v torek so naše čete pri Janv tj ah dosegle lepo zmago nad Italijani. Pri deseti o-fenzivi so Lahi majhen del naših jarkov pri Jajnjjah vsled svoje ogromne premoči spravili v svojo oblast. Naši hrabri vojaki pod slavnim vodstvom Boroeviee-vem pa jim niti tega niso hioteli privoščiti. Napravil se je načrt za protinapad pri Jam|jah, ki se je začel v pondelieif. Borba je trajala noč in dan in je dne 5. junija zjutraj 'zarana dosegla vrhunec, ko je sovražnik pognal v boj nova ojačenja, ki jih je pripeljal. Pa ves sovražni odpor je bil zaman. Naša juna-ška infanterija je ostala zmagovalka na celi fronti. Sovražnik je bil povsod vržen nazaj ter je izgubil velik del zasedenih jarkov. Število dne '4. junija pri Jamljah vjetih sovražnih častnikov znaša 171 in Število vjetega moštva 6500, vsled česar še je število v deseti ofenzivi vjetih Italijanov zvišalo na 22.000. Štiri italijanske brigade uničene Dne 5. junija sp Italijani napadali avstrijske postojanke med morjem in IVipavsko dolino, da bi svoj poraz pri Jamljah v zadnjih dneh vsaj z delnimi v-spehi nekoliko popravili. Toda vsi sovražni napori so bili brezvspešni. Naše čete so pri Jamljah z naskokom zavzele važno sovražno postojanko. Število v zadnjih dneh vjetih sovražnikov znaša 250 Častnikov in 10.000 mož. Skorodane vse moštvo treh italijanskih polkov s častniki vred je prišlo v naše vjetništvo. V predoru pri Sv. Ivanu smo vplenili veliko sovražno bolnišnico. Uničene so bile 4 italijanske brigade. Bojišče je s sovražnimi mrliči pojsejano. V noči od 5. na 6. junija je priplulo več italijanskih zrar koplovcev na naše Ozemlje ih sicer do Ljubljane in ne Tirolskem do Boleana. Na Primorskem in Kranjskem so sovražne bombe. usmrtile nekaj oseb. Rusko bojišče. Na ruski fronti živahnejše artilerijsko gibanje. Baje se sedaj ruska armada nanovo preustroju ter je tudi dobila ntfvega vrhovnega poveljnika, podjetnega generala Bruisilova. Ruska armada se nanovo preustroja. Petrograjski dopisnik londonskega lista „Daily News“ opisuje stanje ruske armade na podlagi svojih lastnih poizvedb sledeče: Nova preirreditev ruske armade se vrši od severa proti jugu. V resnici vlada v ruski armadi na' severni fronti žopef disciplina. Na srednji fronti je stanje posameznih armad- nih zborov izborno, dočim se še nahajajo nekateri armadni zbori v neredu-. Pač \m povzroča južna črta velike skrbi. Francosko bojišče Na francoskem bojišču so vsplamteli novi boji v Flandriji ob bregovih reke Scarpe ter na črti Ga-vreller-Fampoux. kjer se je Angležem posrečilo u-dreti v nemške postojanke pri kolodvoru Roeuv. — ‘Angleški listi pišejo, da se. je na francoskem bojišču že pričela nova velikopotezna ofenziva, ki bo tokrat baje odločilna. Nova ofenziva na francoskem bojišču. Londonski listi pišejo, da se je na francoskem bojišču že pričela nova odločilna ofenziva četverospo-razumovih armad. Hude artilerijske boje v zadnjih dnevih ni več smatrati kot predpripravo za ofenzivo, marveč že kot začetek nove odločilne ofenzive. Macedonsko bojišče. Na macedonskem bojišču artilerijski boj. Poročila iz Aten pravijo, da se pripravlja Sarrail za nuno ofenzivo. Turška bojišča. Majhni spopadi med Turki in Rusi na kavka-škem in artilerijski boj na egiptovskem bojišču. Angleži baje neprestano pošiljajo iz Indije nove čete v Mezopotamijo. Politične vesti. Hrvatski deželni zbor. Dne 5. junija je hrvatski deželni zbor zopet začel delovati. Predsednik je ob začetku sporočil, da je med predlogami tudi in-avguraina..listina, (o nastopu vlade kralja Karla), in sicer v hrvatskem izvirniku. Listina se prebere in vzame na znanje. Div Pavelič v imenu StarčeMičan-cev izjavi: Starčevićanska stranka smatra'za časten mir tak mir, ki vsem narodom evropske kulturne skupnosti zajamčuje svobodni samostojni razvoj narodnega bistva ter jim omogočuje plemenito tekmovanje na polju blagostanja in splošne človeške omike. Star-ČeviČariška stranka tudi izjavlja, da pritrjuje stališču Jugoslovanov v avstrijski državni zbornici. Najlepši odgovor na zahteve nemškega državnega jezika je dal parlament siam. Predlog, da se s-prejemajo doslovno v zapisnik tudi nenemški govori, kar Posedaj še ni bilo v navadi, se je sprejel z 202 glasoma proti 185 glasom. Tako plačilo so dobili vseli emški narodni prenapetrieži za svoje pretirane Zah-ieve. Mogoče bo pa vendar tudi vlada spoznal^ pravi položaj v državi, da so namreč slovanski narodi v veliki večini, celo pri sedenjem. Slovanom ne preveč pravičnem volilnem redu. Nemiri na Švedskem. Socialistični poslanci so v seji švedskega državnega zbora vložili dve interpelaciji, v katerih se zahteva sprememba volilnega reda in sprememba delavskega reda v socialdemokrati čnem smisla. Ministerski predsednik Schwarz je izjavil, da vlada sicer spoznava potrebo takih sprememb, da se pa sedaj take spremembe ne more izvšiti. Socialisti in liberalci so bili z odgovorom nezadovoljni in so organizirali velike nemire. V Stokholmu je prišlo dne 4-. junija do pouličnih bojev. Socialisti pripravljajo generalni štrajk. Tedenske novice. Čitateljem! Zadnji hip se nam je pokvaril naš stavni stroj in mora radi tega več važnih novic, izostati. Cesar in cesarica se vrnila na Dunaj. Cesar Karel in cesarica Žita sta se dne 6. junija zjutraj s svojega potovanja po slovenskih deželah in po koroški fronti in Predarlskem vrnila na Dunaj. Na Telovo sta se cesar in cesarica udeležila Telove procesije iz dvorne župne cerkve. g v) Procesija sv. Rešnjega Telesa. Na Telovo snio v stolni župniji obhajali praznik sv. Rešnjega Telesa z veliko slovesnostjo. Ob sedmih zjutraj se je.pri-■ čela v stolnici pontifikatu a slovesna sv. maša prevz-višenega. nadpastiria,. Pri njej so bili navzoči zastopniki vseh vojaških, državnih in mestnih uradov ig mnogo mestnega prebivalstva. Potem še je ob želo u-godnem vremenu vršila procesija, pri kateri je pre-i- vzvišeni knezoškof nosil Najsvetejše. Udeležili so se je vsi uradni zastopniki in posebna čatetniki v mnogem številu. Obhod pa se ni vršil kakor poprejšnja leta po raznih mestnih ulicah in Glavnem trgu, ampak samo na Stolnem trgu tje do mestne hranilnice, ker so tako terjale vojne razmere. Duhovniške vesti. C. g. Jakob Palir je bil inštaliran za župnika na Žusmu. C. g. Anton Kocbek, župnik pri Sv. Križu nad Mariborom, je dobil župnijo Sv. Peter pri Radgoni; o. g. Vinko Kraner, pro-vizor pri Sv. Petru pri Radgoni, pa župnijo Spodnja Sv. Kungota. Začasni dopust (zavoljo bolezni je dobil e. g. Adolf Gril. kaplan v Trbovljah. Nov vojni kurat. Č. g. Janko Baznik kaplan v Št. liju pod Turjakom je vpoklican v vojaško službo. Je že četrti št. lljski kaplan, ki je moral v vojake. Enakopravnost, kje si? Pri deželnem uradu za krmila (oddelek za seno in slamo) za Štajersko (Gra-dec-Eggenberg), kateri začne poslolvati dne 45. junija 1917, se bodo namestili: 1 knjigovodja, 2 uradnika za statistiko in 4 stenografi in strojepisci, in med temi četirimi dva s popolnim znanjem slovenskega jezika. Prošnjiki naj so nemškega, pokolenja deutscher Abstammung (torej nemškutarji so tudi izključeni!), in naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Landes- Futtermitteistelle für Steiermark, Abteilung für Heu und Stroh, Graz, Burggasse 1. Tako se glasi inse-rat v nemških listih; slovenskim listofm se tak insc-rat iz ozirov enakopravnosti kajpada ni doposlal. tirad za krmila je ustanovljen od ist kr. štajerskega namestništva, je podrejen c. kr. štajerskemu namestništvu, prošnje se naj pošiljajo v hišo c. kr. štajerske namestnije. Na. štajerskem, kjer. je ustanovljen in posluje ta urad, je nad ena tretjina vsega, prebivalstva slovenska. Uradniki tega urada pa mo/rajo izključno biti nemškega pokolenja. Kaj ne, to je krasna enakopravnost! Človek ne ve, nad čem) bi bolj strmel, ali nad drznostjo, aJi ned neprevidnostjo ali nad mržnjo zoper Slovence. Opozarjamo štajerskega, c. kr. namestnika grofa Claryja na ta novi dokaz za to, kako se enakopravnost ceni in izvršuje v zeleni štajerski deželi. Našim poslancem priporočamo, da oskrbijo gotovim osebam prepotrebni pouk od zgoraj o tem, kaj je pravičnost in kaj krivica, kaj enakopravnost in kaj zapostavljanje, kaj taktnost in kaj drznost. Zbližanje med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Ruski list „RjeČ“ piše, da je sv. Stolica sklenila ustanoviti za katoliške zadeve v Rusiji posebno komisijo, kateri bo načeloval papež sam. Namen te komisije bo, da se omogoči zbližanje med katoliško in pravoslavno cerkvijo na Ruskem. Podpisovanje 6. vojnega posojila podaljšano. Iz Dunaja seporoča, da je rok za podpisovanje 6. vojnega posojila podaljšan do 22. junija. f Notar Anton Svetina. V Pliberku na Koroškem je dne BI. maja umrl notar Anton Svetina, ki je bil edini slovenski notar na Koroškem. Bil je vzoren rodoljub. Truplo rajnega so prepeljali na Vransko pri Celju, kjer se je položilo v družinsko grobnico. Svetila mu večna luč! Dvorni svetnik pl. Philippovich umrl. Dne 4. junija je na Dunaja Umrl dvorni svetnik, vseučiliščni profesor, nemški pisatelj in socialni politik, član gosposke zbornice dr. Evgen Philippovich. Med njegova najznamenitejša literarna dela je prištevati »Temeljni osnutek narodno-gospodarskega nauka« v dveh izveskih. Spisal je tudi več drugih obširnih in temeljitih del in mnogo člankov. Rojen je bil 15. marca 1858 na Dunaju kot sin podmaršala Nikolaja pl. Filipoviča, ki je bil rodom Hrvat. Tisočletnica hrvatskega kraljestva. Leta 19*25 mine 1000 let, odkar je bil na Duvanjskem polju kronan prvi hrvatski kralj Tonislav in bo v rečenem Irtu Hrvatska slavila zgodovinski jubilej kot naj sp ivj • ša kraljevina naše monarhije. V proslavo ,tega velikega dne se je osnoval v DuJVim odbor, ki je nojbral do sedaj v to svrho 40.000 K, s katerim zneskom, se ima sezidati na Duvanjskem polju cerkev sv. Cirila in Metoda. Da pa bo to svetišče tudi znamenje narodnega edinstva, hoče odbor pozvati poedine občine po vseh hrvatskih deželah, da bi prispevala vsak z 1 kamnom. Središče proslave naj bi bilo mesto zagrebško > Dijaški kuhinji r Mariboru so darovali p. t.: Ivan VedeČnik, kaplan, Vitanje, 10 K; Jakob Tajek, c. in kr. vojni superior, inomost, mesto venca na grob f g. kurata Finka, 20 K; Ernest Trstenjak, c. in kr. profesor, Inomost, mesto'»venca na grob f g. kurata Finka,, 10 K; Marko Kranjc, c. in kr. vojni kurat, Inomost. m|esto venca na grob f g. kurata Finka, 10 K: Žene v Orehovi vasi pri Mariboru mesto venca na grob f g. župnika Fr. Hirti, 53 K 30 v; Adam Preskrbovanc, Sv. Florijan št 16, pošta Rogatec, 15 K; Melhijor Zorko, kaplan na Hajdini, 48 K; ‘Jožef Cerjak, župnik v pokoju. Rajhenburg, mesto venca na grob f župnika Hirti, 10 K; Martin Meško, župnik pri Kapeli, mesto venca na grob f župn. Hirti, 20 K; Ivan Atelšek, kaplan pri Sv. Marku, mesto venca na grob f župnika Hirti, 6 K; dr. Anton Medved, c. kr. profesor, Maribor, mesto venca na na grob f g. poštnega kontrolorja A. Bahovca, 10 'K; dr. Frane Voušek, c. kr. dvorni svetnik v poko- ju, Gradec, mesto venca na grob g. kontrolorja A. Bahovca, 5 K. Všdro cenjenim darovalcem: iskrena hvala! Dražba lova. V soboto, dne 30. junija 1917, ob 10. uri dopoldne, se vrši pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru, v sobi St. 0, javna dražba občinskega; lova občilu e Fram za dobo ud dne 1. julija1917 do dne 30. junija 1922. Oproščen je od vojaške službe. Da se bodo mogle vse prošnje za vojaška oproščen j a nemudoma in temeljilo reševati, je ustanovljen pri domobranskem ministrstvu na Dunaju poseben oddelek, ki bo presoje val in reševal prošnje za, vojaška oproščen j a. Pripomni se, da se morajo vlagati vse tozadevne prošnje potom občine, kjer ima prosilec svoje redno bivanje ali kjer izvršuje svoj posel., Prošnje morajo biti’ napisane na tozadevni tiskovini. Prošluje, vložene na kako drugo mesto in ne po pristojnem županstvu, so neveljavne. Ogujeiiiška žrela — trdnjave. Severoameriške Združene države so na Havajskih otokih zgradile velike moderne trdnjave. V to svrho so podjetni se-veroameriški inženirji uporabili žrela ugaslih* ognjenikov, Tako so na ognjeniških grebenih otoka OaJm zgrajene trdnjave, ki dominirajo nad; Honolulujem in njegovo prostrano luko, kakor tudi nad ameriško postajo mornarice Pearl Harbor. 'Vrhovi se dvigajo do 700 m višine. Preje so se domačini (urojpnci) s strahom ogibali teh bregov, ker so si pripovedovali, da je v tistih žrelih svoj čas prebivala strašna boginja Pele. Pred petimi leti so Američani začeli v žrelih graditi trdnjave in nedavno so montirali v njih prve težke 12palčne topove. Z morske strani bo sovražniku skoro nemogoče dognati pozicijo baterij, nasprotno pa nudi Američanom naravna oblika žrel izboren položaj za topniški ogenj in kontrolo nad njegovim vspehom. Nedavno izvedeni poi skusi so morali prav izvrstno izpasti, ker je vlada sklenila, da na enak način utrdi tudi žrelo na Pukakiju, ki se 'dviga 9 angleških milj zapadno od Honoluluja in vlada nad mornariško postajo z zapadne strani. Opozarjamo na oglas v inseratnem delu lista glede oddaje zaseženih zalog volne. Dopisovanje z vojnimi vjetniki. Poizvedovalni urad za vojne vjetnike na Dunaju opozarja, da svojci vojnih vjetnikov pišejo veliko preveč vojnim vjetnikom in da je vsled tega cenzura ovirana, ker ne more zmagovati ogromnega dela. Priporoča se, da svojci vojnih vjetnikov odpošljejo v tednu samo 1 dopisnico ali pismo, toda priporočajo se dopisnice. Na dopisnicah naj ne bo več kakor 15 vrst, v pismih pa ne več kakor 60’ napisanih vrst. Razglednice in pisma se naj pišejo s črnilom in ne s svinčnjkom. Razglednice s slikami pokrajin ali javnih poslopij se ne odpošiljajo, istotako tudi ne dopisnice, razglednice ali pisma z vsebino, ki bi žalila naše sovražnike. Koledar bo slovenske vojak® ®a leto 191? 1% nedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in civil-ilm osebam silno prikupil» Tudi po koledarju za leto 1917 Že vojaštvo več mesecev močno poprašuje. Njegova vsebina je: a) Organizacija naše vojske (tudi mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki,- c) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov* e) Preskrba invalidov in njihovih družin* f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja za moštvo, Povsod se je oziralo na najnovejše odlok», Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim vojakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik®* M obsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za časne zapiske je pridejanega 48 listov praznega papirja in svinčnik* Koledar je močno v platno vezan, iz stane s poštnino vred K 1.19; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K* Naroča se v tiskarni sv» Cirila v Mariboru. I in Sotošek, vsak po 1 K. Skupaj 263 K. Iskrena hva-j la vsem darovalcem! Popravilo in uglasitev je opra- Popisi Maribor. Umrl je vpokojeni nadsprevodnik južne železnice Ant. Štepec. — Tukajšnje vojaško skladišče kupi večjo množino trdega lesa za kurjavo. Tozadevne ponudbe je čimpreje vložiti na imenovano vojaško skladišče, kjer se tudi lahko poizve za natančnejše tozadevne pogoje. Št. Ilj v Sl. gor. Na Telovo smo ob izredno obilni udeležbi spremljali k večnemu počitku 64 letno posestnico Jožefo rZeboi iz Selnice ob Muri. Rajna je bila vzor slovenske in krščanske gospodinje in matere. Svetila ji večna luč! Kozje. Za popravilo in uglasitev orgelj v župni cerkvi so darovali: Dr. Fr. Jankovič 50 K, posojilnica v Kozjem 50 K, okrajni odbor 30, K, okrajna hranilnica. 30 K, dr. Josip Barle 20 K. Josip Vahčič 10 K, Ana Vahčič 10 K, dr. J. Požar, Jakob »Tobias, T. Ulčarjeva vsak po 6 K, J. Golob, Fr. Druškovič, Hel. Bosina, J. Kuželj, A. Pleterski vsak po 5 K, J. Fehr, Fr. Guček po 3 K, dr. Josip Tombak, !A. Koder, Paul. Tobias, Neimenovana vsak, po 2 K, Sotošek, Bauernheim E., A. Sevnik, Dvornik.jRceelj M. vil g. Josip Marchisetti iz Leskovca pri Krškem i« je napravil počeni in dobm POSOJILNICA V MARIBORU (NARODNI DOM) “> sprejema prijave za V J. vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami. Kmetska hranilnica in posojilnica V PTUJU v minoritskem samostanu = sprejema prijave za VI. vojno posojilo med uradnimi urami. V smislu ministerijalne odredbe z dne 28. maja 1916, drž zak. in uk. 1. št. 156, se vrši v mesecih junija do avgusta nabiranje volne, ki se je pridobila pri pomladanski strižbi in vseh drugih še morebitnih zalog. Volna se ne sme niti v lastnem gospodarstvu uporabiti, niti proti nakupu ali menjavi proti drugemu blagu posestnika menjati. Vsako preziranje te določbe se kaznuje. Ker se v prvi vrsti mora pokriti velika potreba volne vojaške uprave, bo vsak, ki svojo domovina ljubi, občutil to prisilno oddajo za patrio-tično dolžnost in ne za trdoto. Vse zaloge volne so zaplenjene in se morajo toraj vse do kenoa oddati. Prevzemanje se vrši po komisiji, ki sestoji iz nabiralca volne dotičnega političnega okraja, vojaškega nadzornika nabiralnice in enega zaupnika oddajajoče občine. V vsaki občini dežele se ne bo vršil nabiralni dan, temveč bodo kraji, ležeči v bližnjem okrožju, morali oddati volno pri za to določeni občinski nabiralnici. Oddaja sama se mora vršiti po posestniku samem ali pa po njegovem namestniku; tudi se ne bo ugovarjalo, če se v oddaljenih občinah volna po dotičnih občinskih predstojništvih v svojem delovnem okrožju nabira in se potem preda prevzemni komisiji občinske nabiralnice. Dan in kraj oddaje volne za vsako občino se razvidi na okrajnem nabiralnem načrtu, ki je razpoložen pri vsakem občinskem predstojništvu in pri vsaki c. kr. orožniški postaji. Gradec, dne ^5. maja 1917. C, in kr. vojaško poveljstvo ? Cfradcn. Nabiralnica volne. Ob priliki dolgotrajne bolezni in tako mlado nam s smrtjo odtrgane Rožice Podlesnik izkazali nam so tako mnogobrojno dragi znanci in prijatelji svoje sočustvovanje in sožalje, da nam ni mogoče se zahvalili vsakemu dovolj, Hvala Vsem! Ob priliki sprevoda nam drage rajnke gre posebna Zahvala se žrtvovalnim gospodom vikarju Marko Saga j, asist. juž. žel. Stefan Jarec in župniku Jožefu Panič za v srce segajoč ginljiv govor na grobu. Hvala vam! Laški trg-sv. Anton na Pohorju, dne 3. junija 1917. Žalujoče rodbine Dergan-Podlesnik.