Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V torek, dne 8. novembra 1927 St. 253. Posamezna številka 2 Dir Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno I20 Din celoleino 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedei|skn Izaafa celoleno v Jugo-slavl)! SO Din, za Inozemsivo 100 D COVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. peUl-vrala mali oglasi po 130 In 2 D.veCM oglasi nad 43 mm vtilne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri večiem □ naročilu popual Izide ob 4 z Jul raj razen pondelJKo In dneva po preznlKu Uredništvo /e v Kopllar/evt ulici &s. ti IU tlohoplsl se ne vrata/ ncf raniti rana pisma sc ne sprelemaio - Uredništva telefon št. 2010, upravnlštva št. 2.128 7.XI. 1917-7.XI. 1927 »31. december. Nedelja. Ni bil mrzel dan, a veter je bril ostro. Zvečer je že vstal Ale-ksej in si je mogel obuti čevlje. Po čaju smo šli narazen, ne da bi čakali novega leta. Gospod Bog, reši Rusijo!« Tako konča dnevnik carja Nikolaja II. Aprila 1918 transportirajo caijevo družino v Jekaterinoslav; v noči 3. julija jo skupaj z Jurovskim postrele. Vlado zadnjih dni drži Kerenskij, anahro-nizem prve vrste, brez primere v zgodovini. Mož z stoodstotno domišljavostjo misli, da bo rešil narod s teatralično gesto. Sijajen govornik, ki je vajen le ploskanja galerije. Z govori upa rešiti armado; hoče mir, a pripravlja ofenzivo; hoče vladati, a pusti vlado drugim. Ko zgodovino žeja po dejanjih, izgubi glavo. Zato — 7. november. Čete revolucijonarnega vojaškega komiteja zasedejo kolodvore, elektrarne, mostove, poštne in brzojavne urade, telefonske centrale in urade. Vse brez odpora! Kozaki nočejo streljati na upornike. Ker nski se pelje pod amerikansko zastavo iz mesia na fronto, da od tam pripelje vojake. Petrograjski sovjet proglasi padec vlade. Lenin govori v njem prvikrat. Boljševiki zapuščajo ječe. Fronta dobi brzojavno poročilo o zmagi proletarskih revolucijonarjev v Pretrogradu. Boljševiki zavzamejo vladno palačo in zapro vlado. Ob 10.40 zvečer se v Smolinskem institutu otvori II. vseruski sovjetski kongres. Za Nikolajem II., Kerenskim, se s tem dnem začne era Lenina in boljševizma. Včeraj je uradna Rusija z vsemi na razpolago danimi možnostmi in sredstvi proslavila desetletnico tega dne. Kdo je kriv? Ali car, ali duma, ali Raspu-tin, ali korupcija, ali inteligenca, ali absolutizem, ali razmere? Ali gre za židovsko maščevanje velikih židovskih progonov 1905? Ali pa je absolutno moralo priti do tako krvave revolucije, proti kateri se zdi francoska in julijska in oktobrska le predigra v pravo žaloigro? Pustimo odgovor, spada v zgodovino in znanstvo. Važnejše jc za Rusijo, Slovane, svet, vDrašanje: Kje smo? Prof H o e t s c h , eden najboljših ruskih specijalistov v Nemčiji in predsednik zunanjepolitičnega odseka, pravi: »Rusi se trudijo, da dosežejo predvojno stanje; deloma so ga dosegli, deloma celo prekoračili. Govori se o deželi brezmejnih gospodarskih možnosti kot Ameriki. A to bo morda v stoletjih, politika pa s tem ne računa. Gospodarsko kolo se sicer vrti, a tako počasi, da se zdi, da stoji.« — Češki politik in bivši krimski veleposestnik dr. Kramar je mnenja, da pride Rusija do normalnega stanja, ko zmaga panslavizem In se opomore meščanstvo, inteligenca, zbudi kmet, Boljševiki so narod, zemljo in ugled upropastili. Francoski nasprotniki Brianda, pctrolej-?ki interesentje konservativcev in »Figaro-fevi« pristaši si umivajo roke, če jo podajo Rusu, Zveze z njim nobene. Itd. Mi Slovani? Mi Jugoslovani? Četudi verjamemo tistim diplomatskim spominom, ki trdijo, da je Rusija 1915 pristala na londonski pakt radi tega, ker ni imela pomislekov, da ne izroči katoliških Slovencev in Hrvatov italijanskemu nasilju, je vendar več kot gotovo, da bi naše mednarodne meje izgledale drugače, če bi mednarodnim mirovnim konferencam prisostvovala Rusija! A če s splošnega, svetovnega stališča mirno in hladnokrvno presojamo Rusijo na mednarodnem trgu, moramo reči naslednje: Rusija je pod žeinjalnim vodstvom diplomata Čičerina bivši carski imperijalizem razširila. Rusija je v evropsko diplomacijo uvedla novum. da njen diplomat ni le uradni zastopnik, ampak razširjevatelj boljševiških idej in protektor domačinov-somišljenikov. Rusija je z boljševizmom podminirala svet, zanetila revolucije v Bolgariji, Madjarski, Nemčiji, Češkoslovaški, deloma v Italiji in pod komunistično prihozo se je zadnjič iztekla oprostilna razsodba v procesu Schvvarzbard v Parizu. A morda najglavneje, kar podčrtava tudi škof D'Herbigny: Boljševiški Rusiji se je posrečilo prodreti v Orijent, v Azijo, dvigniti milijonske mase azijatskih narodov. V tej smeri ni podcenjevati zlasti dalekosežne rusko-perzijske pogodbe. Ali je to osebno delo Čičerina, ko vendar vemo, da jo je na njegovem mestu Trockij v brest-litovskem miru strahovito polomil, ali pa je ta politika sploh v značaju Rusije? Čakajmo... Čakajmo sploh. Lloyd Gcorge prorokuje boljševizmu 10—20 let življenja, nakar naj bi Uprava /e v Kopitar/evl ul. it. t, ^ Celtovnl račun: C/ubl/ana štev. lO.tiSO ln 10.34P xa Inserate. Šara/evošt.7563, Zagreb št. 39.011, Praga In Duna/ št. 24.707 Zmaja v zbornici za TOI. Borba za zbornico za trgovino, obrt in industrijo je že odločena. Do trenutka, ko to pišemo, je za obrtni odsek preštela volivna komisija skupno 14. 885 glasov. Od teh je 87 glasovnic neveljavnih, 10.034 je oddanih za Ogrinovo listo, 4764 pa za Rebe-kovo listo. Nepregleaatiih je še 3817 glasov. Tudi če bi bili vsi ti neprešteti glasovi oddani za Rebekovo listo, je že sedaj gotovo, da ima Ogrin v obrtnem odseku absolutno večino 9 mandatov med 16, gre še za 10. mandat. Položaj je v novi zbornici sedaj sledeč: od 16 mandatov je v obrtnem odseku sigurnih 9 naših, v trgovskem odseku imamo mi skupno z Jelačinom vseh 16 mandatov, ker je bila za ta odsek vložena samo naša veljavna lista, v industrijskem odseku je na kompromisni listi 6 naših somišljenikov, tako da imamo doslej izmed vseh 48 mandatov novega vodstva zbornice že gotovih 31, torej mnogo nad absolutno večino. S tem je torej silna borba za gospodarski parlament Slovenije končnoveljavno dosegla uspeh, kakršnega si je želela vsa Slovenija, da je namreč tudi iz tega zavoda definitivno odstranjena vse uničujoča stranka slovenskih samostojnih demokratov. Trgovska zbornica je prenehala biti strankarska ekspozitura SDS, kar je bila mutatis mutandis od svojega nastanka prav do zadnjega časa. Gospodarski krogi v Sloveniji se bodo globoko oddahnili, da sc je odvalila ta mora komande SDS v njihovem največjem stanovskem predstavništvu. Sedaj lahko upamo, da bo zbornica za trgovino, obrt in industrijo mogla pristopiti k mirnemu, objektivnemu in konstruktivnemu delu v korist našega gospodarskega napredka in v korist celega narodnega blagostanja. ic bo v Parizu slovesno sprejet. Mussolšni je lok preveč napeli - Potrpežljivost Francije ni neomejena! ~ Tudi francoski konservativci za Jugoslavijo. Pogodba pomeni evropski mir. r Belgrad, 7. nov. (Izv.) Jutri popoldne bo odpotoval z orient ekspresom zunanji minister g. Voja Marinkovič v Pariz v spremstvu svojega šefa kabineta in tajnika. Z ozirom na to odpade za četrtek napovedana interpelacija. Kakor smo poročali, bi imel Marinkovič odpotovati šele 12. t. m. Ker pa so se dogodile nekatere stvari, se je zunanji minister odločil, da odpotuje žc jutri. G. Marinkovič prispe v Pariz v četrtek zjutraj. Podpis se bo izvršil v r Belgrad, 7. nov. (Izv.) Ukaz, s katerim se za časa odsotnosti zunanjega ministra g. Marinkoviča imenuje za namestnika prosvetni minister g. Kosta Kumanudi je bil danes podpisan. v Pariz, 7. novembra. (Izv.) Za konec tekočega tedna napovedani podipis že pred letom dni med Francijo in Jugoslavijo sklenjene prijateljske pogodbe pomenj akt visokega političnega pomena, ki l>o dobil zunanjega izraza tudi v tem, da pride jugoslovanski minister za zunanje stvari dr. Marinkovič oficijel-n>: v Pariz ter bo slovesno sprejel. Zdi se, da da hoče dr. Marinkovič na ta sicer nenavadni način pokazali, kakšen pomen se pripisuje v Belgradu uveljavljenju tega že pred enim letom parafiranega dogovora, katerega podpis je francoska vlada doslej iz diplomatičnih vzrokov vedno in vedno odlašala. Francoska politika je doslej napram vsem provokacijam fašistične Italijo kazala zadrževanje in zmernost. Na pritiskanje Jugoslavijo je Briand vedno nasvetoval potrpljenje. Če .se je Briand sedaj navzlic temu odločil opustiti svoj več mesecev trajajoči odpor proti podpisu, se more to tolmačiti edino kol izpremenltev dosedanje politike Francije napram Italiji in pojasnilo za to je treba iskati v demonstraciji italijanskega brodovja pred Tangerjem Nedvomno je Mussolini lok preveč napel. Celo francoskim desničarskim krogom, kateri so bili italijanskim zahtevam izrazito naklonjeni, je ta način italijanske aspiracije šel zelo na živce, tako da sklep Quai d Orsaya nastopiti malo oslreje napram italijanskim izzivanjem, doma najbrže ne bo naletel na odpor, kakor b' se to sicer pred kratkim še moglo zgoditi. Francoska vlada hoče očividno s tako gesto podpisa jugoslovanske pogodbe Rimu namigniti, da potrpežljivost Francije m neomejena in da nikakor ni izolirana in brez zaveznikov, če bi fašistični Italiji kedaj prišlo na misel uresničiti svoje neprikrite kretnje Ti politični krogi se nadejajo, da bo lo svarilo zadostovalo, da se vročekrvnost italijanskega nacionalizma za izgrede na vzhodu in na zahodu Sredozemskega morja ohladi in da bo pomagalo na ta način zavarovati evropski mit Po- godba sklenjena med Parizom in Belgradom, ima značaj onih neutralnih in prijateljskih pogodb, kakor so bile v zadnjih letih upeto-vano sklenjene tudi med drugimi državami. Francija jih je sklenila med drugimi tudi s Češkoslovaško in Romunijo. V Parizu se najodločneje oporeka, da bi ta pogodba imela kakršnokoli vojaško klavzulo. V oficijelnem dehi, ki se bo sicer takoj po registriranju pri Društvu narodov objavil, tega gotovo ni. v Pariz, 7. nov. (Izv.) V nekem govoru v Chaumontu je vojni minister Painleve posebno poudarjal ogrožanje Francije po fašizmu. Vsi zunanii zastopniki pri dr. Marinkoviču. r Belgrad, 7. nov. (Izv.) Zunanjega ministra g. Voja Marinkoviča so danes obiskala zastopniki celokupnega diplomatskega zbora, ki so se zanimali za skorajšnji podpis pogodbe med našo državo in Francijo. Posebno dolgo se je pri g. Marinkoviču mudil italijanski poslanik g. Bodrero. r Belgrad, 7. nov. (Izv.) Včeraj popoldne je kralj odpotoval v Topolo, kjer bo ostal dalj časa. Vesti nekaterega zunanjega časopisja o oficielnem obisku kraljevega para v Franciji se niso potrdile. Niti ni gotovo, kedaj bo do tega obiska prišlo. Sodrero odpotoval v Si m. r Belgrad, 7. nov. (Izv.) Z današnjim br-zovlakom je v Rim odpotoval italijanski poslanik g. Bodrero. Kakor smo zvedeli, je Mussolini generala Bodrera odpoklical z ozirom na bližnji podpis francosko-jugoslovanske pogodbe, ki se v italijanskih krogih smatra kot fija-sko italijanske politike na Balkanu, zato bo moral Bodrero o teh dogodkih poročati šefu fašistov. Izjava dr. Ninčiča o pogodbi. r Belgrad, 7. nov. (Izv.) Bivši zunanji minister dr. Ninčič je dal časnikarjem sledečo izjavo: »Ob sklenitvi francosko-jugoslovanske pogodbe vam lahko potrdim, kar jc po veliki večini znano iz francoskih listov. Ta pogajanja so sc vodila 1. 1925.-26. Prvotna zamisel je bila ta, da se sklene pogodba v troje: fran-coslco-jugoslovansko-italijansko v smislu lo-carnskc pogodbe, pakta o nenapadanju in konvencije o arbitraži. Ker se to ni posrečilo, se je začelo s sklepanjem pogodbe s Francijo, s katero sc je dosegel načelen sporazum. Besedilo se je končnoveljavno določilo že 1. 1926. sledila vojaška diktatura ev pod vodstvom Trockega. Proces gotovo ni končan. Z novo ekonomsko politiko 1. 1921. se jc komunizem postavil na glavo in uradno postavil na laž Antižidovski elementi se v stranki dvigajo Ker ni uspela dovolj hitro III, intei nacijunala in ker jc zmanjkalo denarja, sta izgubila Trockij in Zinovjev vlogi. Brez usmiljenja stre- ljajo vse, kar jim ni ljubo. Prctresljaji bodo na dnevnem redu. Tudi francoska rcvolucija, ki je bila lc politična, se je končala šele z Napoleonom. Kaj šele ruska! Oči vseli narodov — Slovanov so se pa te dni obračale v to rusko brezmejnost z globoko željo: Bedni narod, kdaj boš vslal... Glavni vodje evropske zunanje politike: Stresemann, Chamberlain, Briand. Pogodba se takrat ni podpisala, ker se še ni opustila ideja o sklenitvi pogodbe sporazuma v troje, ali kakšen sličen sporazum med našo državo in Italijo, ki bi dopolnil pogodbo s Francijo, končnoveljavno zagotovil mir in dobre odnošaje v tem delu Evrope. 2e takrat je bilo med našo državo in Francijo jasno, da se mora pogodba podpisati, čim bosta Jugoslavija in Francija smatrali, da je prišel trenutek za podpis. Naravno je, da se mi zavedamo tega, da je podpis potrditev odnošajev med Francijo in našo državo, ki so po čvrsti ideji, po skupnem mednarodnem položaju vedno bili in ostanejo intimni, zavezniški. Važno bi bilo, če bi se podpis te pogodbe v Italiji slabo sprejel. Iz vsebine pogodbe, ki so jo francoski listi že objavili, se vidi, da ni v njej ničesar, kar bi sc lahko v Italiji smatralo kot nepri-jateljski ali malo prijateljski akt. Uradni italijanski krogi so bili o tekstu pogodbe že preje obveščeni, čim se je dogotovila. Po mojem mnenju ni treba zapustiti ideje, radi katere se jc podpis pogodbe odložil. Podpis pogodbe je velike važnosti za celokupen mednarodni položaj v Evropi. I.ahko dodam še to brez strahu, da bi me kdo dementiral, da so se v Parizu vedr.o radovali vsakega ukrepa in sporazuma, ki so naše odnošaje z Italijo navdali s prisrčnostjo in zaupanjem.« Dr. Gosar za rudane. r Belgrad, 7. nov. (Izv.) Na ponovn* intervencijo ministra za socialno politjko g dr. Andreja Gosarja je minister za gozdarstvr odredil, da mora TPD obračunavati rudarjem mezde štirinajstdnevno, ne pa mesečno, kakor je dosedaj nezakonito ravnala. PODPORA NAŠIM PONESREČENCEM, r Belgrad, 1. nov. (Izv.) Minister za soc. politiko dr. Gosar je brzojavno nakazal podporo jugosl. državljanom, ki so bili ob priliki potopa italijanskega parobroda »Prineipessa Mafalda« rešeni. Nakazal je tisoč dolarjev. RAZVESELJIV NAPREDEK HPS V DALMACIJI. č Split, 7. nov. (Izv.) Včeraj so se vršile v nekaterih občinah v Dalmaciji občinske volitve, pri katerih ie HPS zelo napredovala. V občini sinjski, ki je največja v Dalmaciji, je dobila relativno večino HPS. Od 40 mandalov so dobili radikali 10 mandatov (1425 glasov) HPS 14 mandalov (1725 glasov), Davidovičev: demokrati 1 mandat (150 glasov), HSS 8 mandalov (1119 glasov). Tudi v drugih občinah j« HPS dobila znatno število glasov. Tako je v občini Drniš dobila skupno z disidenti polovico vseli mandatov. V občini Oklaj je dobila HPS nad polovico mandatov. DR. TRUMBIČ ZAGOVORNIK MAKED0N SKIIl DIJAKOV, r Belgrad, 7. nov. (Izv.) Kakor smo poročali, se bo v kralkem v Skoplju pričel proces proti tamkaj zaprtim makedonskim študentom. Za zagovornika so li študenti označili gg. dr. Trum biča in Drljeviča. DR. BAXA ŽUPAN PRAGE, v Praga, 7. nov. (Izv.) Za nadžupana v Pragi je bil danes zopet izvoljen čeiki narodni socijalist dr. Baxa. Kaj je z reparacijami? a-a Praga, 6. novembra. Ob zaključku financijske debate se je dogodil zanimiv dvoboj ined finančnim ministrom dr. Englišeni in nemškim nacijonalcem posl. dr. Roschem. Dr. Rosche je ugovarjal ministrovemu optimizmu in očital fiktivnosl proračuna, ker ne vpošteva 345 miljard re-paracijskih dolgov. »Če moramo reparacije plačati, zakaj se tega ne pove narodu? Dokler ni ta problem rešen, nimamo ničesar pozitivnega v roki. Reparacije bodo tem dražje, čim bolj bodo urejene razmere. Kje smo v pogajanjih glede reparaciji S tem v zvezi je zakupo-daja železnic in pošte. Minister di. Engliš je priznal, da repara-cijski problem še ni rešen in d« nc ve, koliko bo Češkoslovaška plačala. »Mi bomo plačali gotovo vsoto predvojnih dolgov. V bistvu pa gre za odškodnino za imovino, prevzeto po pokojni Avstriji« — Reparacijski problem je sploh vprašanje, okoli katerega se suče češkoslovaška politična orijentacija napram Italiji in ki je ravno vsled njega vkljub vseobčemu odporu napram Italijanom in fašizmu vezana na skrajno previdnost. Kakor izve Vaš dopisnik s popolnoma informirane strani, gre za sledeče: Italija zahteva 1 miljardo lir za bivše češkoslovaške legijonarje v Italiji. Poleg tega se je takoj po vojni stavila zahteva po 50 miljardah splošnih njemu svetu znake konsolidiranja, Italijo in na stališče, da je Češkoslovaška itak prevzela 70 odstotkov bivše avstrijske imovine. Minister dr. Beneš se je z Italijo dogovoril, da Češkoslovaška ne plača do tedaj, dokler ne poplača Italija svojih upnikov. Če plača Italija, bo v isti obliki plačala i Češkoslovaška. Ko pa je Anglija uravnala svoje dolgove, je prehitela Češkoslovaška, da bi pokazala zunanjemu svetu znake konsolidiranja. Italija ni začela urejevati svoja dolžna razmerja z drugimi državami. Mussolini je tej akciji nasprotoval in tako se vleče neprestano to vprašanje, ne da bi kazalo kaj znakov konkretne rešitve. Praški krogi neradi ventilirajo to stvar in njihova taktika gre za tem, da se na vse to pozabi, ko pride čas, ko se sploh ne bo plačalo. Tako ogromnih vsot pa država itak ne zmore. Prve občinske volitve v Vojvodini. r Bolgrad, 7. nov. (Izv.) Včeraj so se v Vojvodini vršile občinske volitve. To so po prevratu v Vojvodini prve volitve. Kančno-veljavni rezultat še ni znan, vendar bi bila slika sledeča: Radikali so povsod obdržali svoje pozicije. V nekaterih krajih kakor v Som-boru, Novem Sadu in Subotici so se še poja-čali. Sam. demokrati so v večini krajev izgubili. Le v Dolnjem Banatu so napredovali. Zelo dobro so se odrezali Nemci, ki so dobili vse občine, kjer so v večini, v svoje roke. Demokrati, zemljoradniki in ljudska stranka so v glavnem obdržali svoj položaj. Osiiek, 7. nov. (Izv.) Včeraj so se tu vršile obč. volitve. Volivnih upravičencev 8900, glasovalo jih je 6560. Izid je sledeč: Nikič l mandat (77 glasov), neodvisni delavci 6 (990), federalisti in HPS 16 (2640). Nemci 1 (122), cio-nisti 2 (275), radičevci 1 (194), delovni blok Davidovičevih demokratov, Pribičevičevih sam. dem. in zemljoradnikov 2 (394). SPLITSKA OBLASTNA SKUPŠČINA. č Split, 7. nov. (Izv.) Danes se je v Splitu vršila seja oblastne skupščine, na kateri se je sklenilo, da oblastni odbor ne bo preje sklepal o proračunu, dokler ne bo slišal mnenja finančnega ministra. V oblastni skupščini je prevladovalo mnenje, da naj oblastni odbor ne prevzame v svojo kompetenco nekaterih stvari, ki mu pripadajo po zakonu. Na ta način se oblastna skupščina odreka pravicam, ki jih ji daje zakon. FINANČNI ODBOR. r Belgrad, 7 nov. (Izv.) Fin. odbor je imel popoldne sejo, na kateri je izvolil posebno sekcijo za prošnje in pritožbe. V tej sekciji so 3 radikali, 1 zastopnik SLS (Vladimir Pušen-jak), 2 demokrata, 2 radičevca, 1 sam. demokrat in 1 zemljoradnik. Za predsednika je bil izvoljen dr. Popovič, za tajnika g. P u š e n -j a k. NOV ZAKON 0 OBČINAH. r Belgrad, 7. nov. (Izv.) Ministrski svet je imel danes od pol 10 r ministrov. Finančni minister je obvestil ministrski svet, da je proračun po ministrstvih dovršen, da je tekst proračuna v tiskarni, in da ga bo v kratkem predložil skupščini. Kakor znano, mora po ustavi narodna skupščina sprejeti proračun do 20. novembra vsakega leta. Ministrski svet je pooblastil trgovinskega ministra, da predloži skupščini zakon o ratifikaciji pogodb /. Anglijo, Belgijo in Ni .učijo. Trgovinski minister je nadalje dobil pooblastilo, da predloži zakon o spremembi /akola o industrijski svojinj in o podaljšanju zak< na o valorizaciji bilančne vrednosti delniških družb, kj so zavezane polagati javne račune. Poteg tega .-e ie razpravljajo o raznih drugih manj važnih vprašanjih. Odprto srce za prošnjo zatiranih narodov. PERFIDEN NAPAD ITALIJE NA NAŠO DRŽAVO. - VLADA, KI Z OGNJEM IN MEČEM ZATIKA SLOVANSKO IN NEMŠKO MANJŠINO, GOVORI 0 ODPRTEM SRCU ZA ZATIRANCE. - VLADA GOVORI 0 KOREKTNOSTI, A MECE POLENA! SE SE ŽE ČUTI JUGOSLOVANSKI-FRANCOSKI PAKT? v Milan, 7. nov. (Izv.) Mussolinijevo glasilo »Popolo d' Italia« od nedelje prinaša dolg uvodnik o razmerah trpinčenih v Makedoniji. Nekateri bolgarski avtonomisti, piše list, so bili umorjeni od federnlistoV, ki so naklonjeni srbskim težnjam- Med te peklenske dogodke uvajajo Bolgari, ki želijo odrešitve lastne zemlje, temno soudeležbo. Naj nikdo ne misli, da se mi pečamo s tragedijo enega samega naroda i/, predsodne sovražnosti nasproti Jugoslaviji. Italija je vodila nasproti Jugoslaviji politiko lojalne korektnosti in naši italijanski listi redko omenjajo skoraj dnevne protiitalijanske napade, obrekovanja in blatenja ljubljanskega, zagrebškega in belgrajske-ga časopisja. Naša zgodovina nam ne dopušča, da bi se pridružili mednarodni zaroti molka o strašnem trpljenju naroda, ki tudi pripada Evropi. Trpljenje Makedonije spominja nas Italijane na trpljenje naših očetov v Avstriji, ki je bila kaznovana v Vittorio Venetto. Medtem ko se v Ženevi govore ponipozni govori o univerzalnem miru, in se ignorira krutost zatiralcev in trpljenje žrtev, imajo Italijani, ki pomnijo Spielberg in vešala v Belfortu, odprto srce za prošnje zatiranih narodov. Ni mogoče čitati ovadb bolgarskih dijakov, da ne bi človeka oblil stud kot oznanjeValca miru, ki v redu ovekoveči sedanji krivični položaj mnogih narodov. Makedonske ječe so polne političnih jetnikov. Trpinčenje je na dnevnem redu. Orožniki pogosto iz osebne maščevalnosti do kake osebe požgejo cele vasi in postreljajo vse, kar se ne reši z begom. Ne verjamemo, da se s temi habsburškimi metodami da zatreti cel narod. Bolgari so desetletja prenašali pod Turki najhujši režim. Kljub temu so zopet vstali. Nadalje uapada »Popolo d' Italia« socialno demokracijo, ki radi svojega molka odgovarja za zatirance v Macedoniji, ki je bolgarska in ki jo je Wilson dal pod srbski jarem. List zahteva revizijo mednarodnih pogodb. Spričo nečloveškega ravnanja z našimi Slovenci v Italiji menda ni treba dokazovati hinavstvo Mussolinijevega glasila. Resno ne bo nihče vzel trditve o večnih laških »zmagah«. Če pa zahteva list revizijo mirovnih pogodb, o kakih poštenih namenih ni govora. Glej Tanger! Najprej mora Italija pustiti življenje njenim manjšina ni, potem naj pometa pred drugim pragom! Op. ur. Moskva je slavnostno razpoložena. v Moskva, 7. nov. (Izv.) Slavnostna seja moskovskih sovjetov je ob udeležbi inozemskih delegacij in gostov trajala vso nedeljo. Začela se je z nagovorom Buharina. Danes, v ponedeljek, počiva ves promet. Na Rdečem trgu je bila velika parada in obhod množic. Delavci so za vsa gledališča in kina dobili proste vstopnice. Moskva je v pravem slavnostnem razpoloženju. Avstrija tepe Italijane. e Bologna, 7. nov. (Izv.) Na tukajšnjem igrališču se je včeraj odigrala ined italijanskimi in avstrijskimi moštvi tekma ob navzočnosti 30.000 ljudi. Zmagala je Avstrija 1 :0. e Bologna, 27. nov. (Izv.) Izid včerajšnje nogometne tekme med Italijo in Avstrijo je silno razočaral italijansko javnost, ki je z gotovostjo pričakovala, da bodo Italijani, ki so se v Pragi dobro izkazali, natepli Avstrijce. Bolonjski >11 Resto del Carlino« piše: Za Italijane je bil to črn dan. Italijansko moštvo je popolnoma odpovedalo. Bilo je desorganizira-110 in ni pokazalo tiste elastičnosti, radi katere je bilo dosedaj na dobrem glasu. Nasprotno so Me;-lovi mali igralci igrali dobro in z elanom, ki je Italijanom manjkal, in se dobro izkazali. — Približno enake komentarje prinašajo drugi listi. Slavnost za slavnostjo. Tako o Italia ... Postojna, 7. nov. (Izv.) V nedeljo se je vršilo v Prestranku odkritje spomenika žrtvam spopada s tolovaji 3. aprila 1926. Spomenik stoji na kraju spopada in ima obliko presekanega stebra. Napis se glasi: »Tako, o Italija, znajo braniti tvoji sinovi pravico in tvoje svete zakone.« Ugo del Fiume, železniški miličnik, Damiano Tempesta, fin. stražnik, sta padla v spopadu s tolovaji na predvečer Vstajenja 1926. t/. Trsta sla privozila v Pre-stranek dva brezplačna posebna vlaka, ki sta po poti pobrala fašiste iz vsega Krasa. Pripeljali so se tržaški prefekt, župan, fašistični tajnik, poveljnik milice, generali, drž. pravd-nik, vsi stotniki, železniški in poštni uradnik. Dalje je bi zastopan ves uradni trg. Iz postaje je krenil sprevod miličnikov, fašistov in šolskih otrok -Lege nazionale« proti kraju spopada. Pred spomenikom sta govorila generala Hagioni in Mazzoni, ki sta govorila v imenu milice in vlade. Po okritju je godba zaigrala fašistično himno. Princ Burbonski - Mica Kovačeva, v Pariz, 7. nov. (Izv.) Ne zgodi se vsak dan, da bi bil kak princ po rodu aretiran radi goljufije in Mice Kovačeve. V Fontainbleau pa jc bil zato aretiran prinr Ferdinand Bur-bonslci. Pripeljal se je v soboto iz Nizze v spremstvu nekega španskega granda v Fontainbleau in šel v prvi hotel. Ko je šofer predložil račun, se je pokazalo, da niti princ niti španski grand ni imel beliča v žepu. Policija je aretirala oba. To ni bilo prvič, da je imel princ Ferdinand, s katerim je španska kraljeva rodbina že več let prekinila vse zveze, opravka s policijo Bil je že enkrat v 1. 1024. j radi prestopka proti nravnosti aretiran in iz : Francijc izgnan. NAPETOSt PONEHUJE. v Praga, 7. nov. (Izv.) V železničarskem konfliktu je danes zvečer bistveno prenehala napetost. Eksekutiva železničarjev je izdala komunike, ki pravi, da je med ministrskim itarnimi posredo- »Pravice na romunski prestol ne spustim". Nadaljnje zaplembe in aretacije, v Pariz, 7. nov. (Izv.) Romunski princ Kari se je napram osebnosti svoje ožje oko-l->?'i° v sosednih župnijah Komaj je trava prvič prerasla grob prerano umrlega prof. Jožefa Prešerna, že je škofijsko gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano zadel nov hud udarec: profesorja Jožefa Kržišnika ni več med nami. V začetku šolskega leta 1021-22 je prvič obolel. Takrat si je ob skrbni in požrtvovalni postrežbi v ljubljanskem Leonišfu kmalu zopet opomogel tako, da je že v 2. polletju zopet nastopil službo. Ob letošnjih velikih počitnicah je začel tožiti nad naduho in srčno slabostjo. Po zdravnikovem nasvetu jo 19. septembra pustil šolo in šel tudi lo pot — poln nad — iskal zdravja v Leo-nišče. Toda božja Previdnost je sklenila drugače. lJne 0. novembra ob pol 9. večer ga je smrt rešilo zemeljskega trpljenja. Pokojni profesor Kržišnik se je rodil dne 19. avgusta 1872 v Predmostu pri Poljanah. Po končanih gimnazijskih študijah je odšel na dunajsko vseučilšče študirat zgodovino in zemljepis, za | kar je čutil nagnjenje že kot gimnazijec. Še preden je študije dokončal, je vstopil v ljubljansko semenišče in bil 1. 1897 kot tretjeletnik posvečen v duhovnika. Služboval je 2 leti kot kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo in 3 leta v Tržiču. Nato pa jo zopet odšel na Dunaj, dn dovrši vseučiliške študije. Leta 1907 je prišel kot profesor zgodovine in zemljepisa na škofijsko gimnazijo v Št. Vidu, kjer jo služboval do svoje smrti. Profesor Kržišnik je bil v svoji stroki teme« I ji to izobražen. Za profesorski izpit je izdelal nalogo »O cerkveni razdelitvi in upravi oglejskega patriarhata s posebnim ozirom na Kranjsko«. Naloga je bila ocenjena z »odlično« in potrjena za disertacijo. L. 1898 je izdal »Zgodovino horjulsko inre«. L. 1922 jo priredil 3. izdajo Pajkovega zemljepisa za I. razred srednjih šol, 1. 1924 pa je izdal zemljepis za III. razred. Poleg šolske službe je oskrboval skoro vsa leta tudi nedeljsko službe _____i___1_:1____ t-ii euacutunuii. »-1. lice izjavil, da pretnje Bratiana, da bo izklical v Romuniji republiko, ni smatrati za resne. Vsak tak poskus je že naprej obsojen v neuspeh. Svoje pravice do romunskega prestola hoče slej ko prej vzdrževati, uveljavljal jih bo pa samo legalnim potom. Vsak državni udar odklanja. Z velikim zanimanjem pričakuje rezultat kongresa narodne kmetske stranke, ki se začne 20. novembra, in se nadeja, da bo zavzel nedvoumno stališče glede njegovega vpoklica v Romunijo. Če bo odločitev zanj ugodna, je z gotovostjo pričakovati vladne krize. S tem bo nedvomno spojeno pregrupi-ranje romunskih strank in izpremenitev dosedanje zakonodaje, ki bo zopet omogočila njegov povratek v Bukarešt. v Bukarešt, 7. nov. (Izv.) Na obmejni postaji Čanad pri Aradu je bil danes aretiran mornariški častnik Teodorescu. Zaplenili so pri njem več pisem in dokumentov, ki jih je prinesel od princa Karla iz Pariza. v Bukarešt, 7. nov. (Izv.) Polkovnik Pa\el Teodorescu, ki je zap^len v afere Manoilesca, je bil danes proti obljubi izpuščen na svobodo. Manoilesca je danes v zaporu z dovoljenjem vojnega ministra obiskila njegova žena, dalje pa tudi general Avarescu in ostali zagovorniki. Srečni Manoilescua -- ima 61 zagovornikov. v Bukarešt, 7. novembra. (Izv.) Obtožba proti Manoilescu je dogotovljena. Manoilescu je obtožen, da je poskušal kralja odstraniti s prestola in da je pripravljal nasilen prevrat, za kar je določena kazen prisilnega dela, ki je lahko tudi dosmrtna. Razprava se bo začela v četrtek v Kašinesu. Manoilescu predlaga 15 prič, med njimi Mania, Jorgo, bivšega ministra Goga, zun. ministra Titulesea, prometnega ministra Dimitria, podpredsednika narodne kmetske stranke Vojda Vojvoda in sina min. predsednika Jurija Bratiana, s katerim je skupno potoval iz Pariza v Bukarešt. Za obrambo Manoilesca se je prijavilo 61 zagovornikov, med njimi general Avarescu, voditelj kmetov Mihalaclie in bivši liberalni minister Florescu. Košutha slave, a pravic ne dajo. v Budimpešta, 7. novembra. (Izv.) Madjar-ski parlament jc imel danes slavnostno sejo na čast spominu Ludovika Košutha. Bil je sprejet zakon o ovekovečenju Košutha in 15. marec določen za narodni praznik. Grof B e t h I e n je v slavnostnem govoru o pomenu Košutha rekel: .Samo oni narod, ki je pripravljen, če treba, za svojo svobodo boriti se tudi premoči in zastaviti svojo eksistenco, bo mogel obdržati svobodo. Samo s krvjo pridobljena neodvisnost more biti stalna in če se izgubi, se vedno zopet more priboriti. Grof Apponyi je izjavil, dn med kultom Košutha in med legilimizinoni ni nasprotja. Prišlo je do hrupnih prizorov, ko je neki poslance vladne stranke kritikoval zatiranje niad-jarskega naroda po Hal>sburžanih tekom 100 let. Grof Apponyi je la napad zavrnil. Neki socijalni demokrat je predlagal, naj parlament da Madjarski republikansko ustavo, splošno, enako in hijno volivno pravico, svobodo tiska, vzpostavitev porotnih sodišč, društvenega in zborovalnega prava, politično amnestijo in odpravo fideikcmisov. Kot profesor je bil do pičice natančen, primerno strog, a vseskozi pravičen. Od svojih učencev je zahteval strog red in tudi sam je bil zgled rednosti in točnosti. Pogreb s sveto mašo zadušnico se bo vršil v sredo, 9. novembra ob 8. uri zjutraj iz zavoda sv. Stanislava na župno pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. Za popolno univerzo v Ljubljani. Z dobro informirane strani se nam poroča: Vseučiliški zakon, ki je sedaj v pretresu, je važen posebno radi tega, ker gre za končno ureditev našega univerzitetnega življenja. Ljubljanska tehnična in medicinska fakulteta ste zopet v ospredju. Tudi nekatere zagrebške. Gotovi gospodje v Belgradu se ogrevajo za rudarsko akademijo mesto tehnične fakultete v Ljubljani. Žal nasprotuje popolni ljubljanski univerzi tudi srbski učenjak g. Slobodan Jovanovič in sedanji prosvetni minister dr. Kumanudi, ki bi eventuelno hotela rešiti to vprašanje kar s proračunom in finančnim zakonom. Brez dvoma pa bo ravno Jugoslovanski klub, ki se je za popolno univerzo vedno boril, ostal na straži in vsako namero proti univerzi preprečil. V skrajnem slučaju imajo pri tem tudi naše samouprave svojo besedo; kakršnekoli okrnitve narod ne sme prenesti — Svobodomiselne intrige. v Praga, 7. nov. (Izv.) Kakor poroča »Tribuna«:, namerava Vatikan razširiti prepoved, da bi duhovniki na Češkoslovaškem sprejemali poslanske mandate ali da bi vršili uradniške službe za politične strauke. V vatikanskih krogih so nezadovoljni, da katoliški listi na Češkoslovaškem, dasi jih vodijo duhovniki, niso dovolj energično zastopali pravice Vatikana pri odhodu nuncija. (Beležimo gornjo vest kot kronisti. Kakor je itak znano, je Vatikan prepovedal kandidaturo le premonstr. opatu Zdvoralu v Pragi in da je ravno moč obeh ljudskih strank privedla do tega, da pogajanja z Vatikanom napredujejo. »Tribuna«: ima sicer v Rimu zastopstvo, ni pa pomemben list. Op. ur.) Lloyd «3eorge: Ne obtežuj starega tovariša. v London, 7. nov. (Izv.) Lloyd George je v nekem odgovoru Chamberlain u nn njegov govor proti Društvu narodov izjavil, da Društvo narodov nikjer ne sine postati predmet strankarskih sporov. Najboljšo bi bilo za mir, da se Locarno v bodoče smatra samo kot korak na polu do miru. Chamberlain mu je očital, da je govoril brez poznanja mirovnih pogodb in da je zbudil upanja pri narodih, katerih ne more izpolniti. Chamberlain ni upravičen obtoževati starega tovariša brez dokazov. Stara politika Foreign Officeja je, da vse zavija v temo. PRELAT DR K A AS OPERIRAN. v Tricr, 7. nov. (Izv.) Znani politik cen-truma drž. poslanec prelat dr. Kaas se je v so-lioto ponoči nenadotpa moral dati v Trieru operirati, ker je neka rana v želodcu prodrla valci prišlo do zbližanja. j prišel kdaj. do razprave. Ta predlog bo težko steno. Operacija s? jo posrečila in je upanje da bo bolnik okreval. Poincare ~ Nikolaj II. - Lenin. Iz dnevnika zadnjega carja. Ob obletnici strašnih dogodkov revolucionarnega prevrata v Rusiji bo prav gotovo zanimalo naše bravce, če jim podamo nekaj črtic iz dnevnika zadnjega ruskega carja. Značilni so ti zabeležki, čeprav so danes le še spomin na daljno zgodovino. . Car piše v glavnem stanu svoje armade. Zvedel je, da so v Petrogradu nastali revolucionarni kravali. Poskušal je s posebnim vlakom priti v Carskoje selo, pa je moral s posebnim vlakom vred obrniti. 17. februarja 1917 piše: »V Petrogradu je zadnje dni prišlo do nemirov. Žal se jih udeležuje tudi armada. Strašno je, biti tako daleč in dobivati le kratke, neugodne vesti. Po obodu sem sklenil hitro odpotovati v Carskoje selo in ob 1. ponoči sera stopil v vlak. 28. februarja, torek: Ob 3 in četrt sem šel v posteljo, ker sem se dolgo razgovarjnl z Ivano-vom. Njega sem poslal na čelu dela armade proti Petrogradu, da bi tam vpostavil red. Spal sem do 10. ure. Zapustili smo Mohilev ob 5. zjutraj. Pri dnevu smo pasirali Jasmo in Ršev, ob 9. pa Liho-s lavi. 1. marca, sreda: Ponoči smo se vrnili nazaj v Mnlajo Višero, ker se je izkazalo, da sta Ljuban in Tozno že zavzeta od revolucionarjev. Peljali smo «e čez Valdaj in Dno v Pskov, kjer sem prenočil. Tudi Gačino in Lugo so zavzeli. Sramota je in groza. Nisem mogel priti v Carskoje. Mojo misli in čustva so neprestano tn: Knko težko mora biti ubogi Aliki, ki mora preživljati vse te dogodke. Bog nam pomagaj. V noči na 2. mnrca je potem Nikolaj II. na prigovarjanje generala Ruskega v svojem salonskem vozu na kolodvoru v Pskovu podpisal odpovedni manifest. Rodzjanko je poslal predsednik dume. Kmalu je tudi carjev brat Mihael odstopil kot regent. 2. marca, četrtek: Zjutraj je prišel Ruski in prečital svoj zelo dolg telefonski razgovor z Rodz-jankom. Po njegovih besedah je položaj v Petrogradu tak, da nobena vlada ne bo mogla vzdržati, ker ima oblast delavski svet kot zastopnik social-nodemokratske stranke. Pravijo, da je potreben moj odstop. Ruski je sporočil ta razgovor v glavni stan vojske in na vse poveljujoče generale. Ob 2. uri ponoči so vsi odgovorili. Stvar je taka, da je treba storiti ta korak, da rešimo Rusijo in da so vpestavi mir v armadi na fronti. Pristal sem. Iz glavnega stana so mi poslali načrt manifesta. Zvečer sta prišla Bučicov in Šljugin. Z njima sem se o stvari razgovorih Podpisal sem jima, predelal manifest in jima ga izročil. Ob 1. uri ponoči sem zapustil Pskov s težkimi čustvi in vtisi tega, kar sem pravkar pr živel. Vscnaokrog izdajstvo* prevara in bojazljivost. 3. marca, petek: Dolgo in dobro sem spal. Daleč za Dvinskem sem se zbudil. Jasno, ledeno-mrzlo vreme. S svojo okolico sem se porazgovoril o včerajšnjem dnevu. Veliko sem bral iz Julija Cezarja. Ob 8. uri 20 minut sem prispel v Mohilev/ Ves štab je bil na kolodvoru. Aleksejeva sem sprejel v vagonu. Ob pol 10. uri sem stopil v svoje stanovanje. Aleksejev je prišel z zadnjimi novicami od Ruskega. Izkazalo se je, da se je Miša odpovedal. V Petrogradu so neredi ponehali; da bi le za naprej tako ostrilo. 4. marca, sobota: Ob 10. uri je prišel ljubi Aleks. Ob 12. sem šel na kolodvor, da sprejmem ljubo mamo, ki je prišla iz Kijeva. Končno sem danes dobil dve brzojavki od drage Alice. G. marcn, ponedeljek: Zadnji dan v Mohilevu. Ob 10. in četrt sem podpisal poslovilno pismo na čete. Poslovil sem se od štabnih častnikov. Ob pol 5 sem vzel slovo od matere, Sandra, Sergeja, Borisa in Aleksa. Ob V\ na 5. sem zapustil Mohilev. Mo'ia ievmia. ' Ko sem v Hartumu nekoč obiskal svojega prijatelja Latijef-pašo, mi je pokazal mlado, zelo ljubeznjivo levinjo, ki jo je pred kratkim dobil kot darilo od nekega poveljnika njemu podrejenega atnbskega plemena. Živalca je bila zelo krotka, silno ljubezniva in pri tem tako zelo navajena na človeka, da je v svojem gospodu gledala svojega zaščitnika in prijatelja. Levinji je bilo ime Bakida, kar bi se reklo po slovenski »Srečna«. Latijef-paša je imel veliko veselje nad to prijazno stvarco. Ne bom tajil, da si je levinja v trenutku osvojila moje srce. Končno sem se vendar oju-načil ter sem povedal svojemu zaščitniku in prijatelju, da se mi je levinja zelo priljubila in da sem čisto zaljubljen vanjo. Za Turka so take besede dovolj, da dotični predmet takoj ponudi kot darilo in Latijef-paša je preveč Turek, da bi bil opustil tako vljudnost. Kmalu, ko sem se vrnil domov, je prišel neki Arnavt z levinjo v naročju in poročilom. da njegovega gospoda silno veseli, če more svojemu in svoje dežele gostu in prijatelju to malenkostno darilo poslali kot znak svojega spoštovanja. Ni dolgo trajalo in živalca je bila na našem dvorišču popolnoma udomačena, čeprav se je še dolgo časa spominjala svojega prejšnjega gospodarja. Zakaj, kadarkoli je ta jahal mimo naše hiše in ie bila Bakida slučajno pri vratih, ni nikdar opustila, ga spremljati na njegov dom, odkoder so jo morali zopet nazaj Velika, tiha množica me je spremljala. Štirje člani dume so šli z menoj v vlak. Kako težko, bolestno, kako žalostno mi je. 9. marca je prišel car v Carskoje selo in s tem postal ujetnik provizorične vlade. Tam je bila tudi vsa carska rodbina. 9. marca, četrtek: Veliki Bog, kakšna razlika. Na cesti in okoli gradu v parku, povsod straže, povsod straže. Šel sem gori in videl tam ljubo Alico in predrage otroke. Ona je zdrava in vesela. Vsi so bili v temni sobi. Samo Marija je še bolna. Car se je potem pripravljal na odhod v Anglijo. Vlada Lvov-Kerenski mi je dala upanje, da bo brez ovir odpotoval. Kerenski je petrograjskim delavcem in vojnemu svetu ta dogovor s carjem zamolčal. 8. aprila, sobota: V vsej tišini smo praznovali obletnico najine zaroke. 18. aprila, torek: V inozemstvu je danes 1. maj. Zato so naši tepci sklenili, da praznujejo ta dan s sprevodi na cestah, z godbami in z rdečimi zastavami. Prišli so v naš park in položili vence na grob. Poldrugo uro sem delal s Tatjano, zvečer sem otrokom povesti prebiral. I. maj, ponedeljek: Včeraj sem zvedel, da je general Kornilov odložil svoje mesto kot vrhovni poveljnik petrograjskega vojaškega okrožja in da je zapustil svoje mesto general Vučkov, ker se je svet delavskih zastopnikov in še nekatere levo stoječe organizacije na nepravilen način vmešavale v odredbe vojaškega poveljnika. Kaj ji je še namenjeno, ubogi Rusiji? 3. junija, sobota: Zjutraj je Kerenski nenadoma prišel v mesto v avtomobilu. Ni dolgo ostal pri meni. Prosil me je, naj preiskovalni komisiji pošljem vsa pisma in listine, ki se tičejo notranje politike. Po zajtrku sem Kerenskiju pomagal pregledovati te papirje. Kasneje sta to delala s Ko-bylinskijem. 9. junij, petek: Ravno tri mesece je, odkar smo prišli iz Mohileva in odkar smo ujetniki. Težko je, d« nimam nobenih poročil o ljubi mami. Glede vsega drugega sem popolnoma ravnodušen. Po sprehodu sem Alekseja učil zgodovino. 19. junija, ponedeljek: Malo pred kosilom sem dobil srečno novico, da se je začel napad in prodor na južnozapadni fronti. V smeri proti Seli-čevsken\ so naše čete po dvodnevnem artilerijskem ognju zlomile nasprotnikove postojanke in ujele 170 častnikov, 10.000 mož, šest topov in 24 strojnih pušk. Hvala Bogu, ves boljši se počutim ob tej veseli novici. Od 3. do 5. julija so v Petrogradu boijševiki skušali zrušiti provizor. vlado. Zaenkrat so jim ni posrečilo. Car se vprašuje, kje so ljudje, ki vodijo to gibauje in ki bi mogli napraviti konec prepirom iu prelivanju krvi. Korenina zla je v Petrogradu, ne v celi Rusiji. 8. julija: sobota: V vladi so nastale nekatere spremembe. Knez Lvov je odst pil iu Korenski je predsednik ministrskega sveta. Ist časno je prevzel tudi vojno in mornariško ministrstvo ter ministrstvo za trgovino in obit. Ta človek je v tem času čisto na mestu, čim več bo imel moči, tem bolje bo šlo. II. julij, torek: Danes je ged moje drage Olge. Bili smo pri službi božji. Po kosilu smo pridno delali. Dve jelki smo sežagali. Tu smo sedaj že sežagali 70 dreves. Jaz sem prebral Me-režkovskijevo trilogijo »Peter«. Dobro je pisana, toda težak vtis zapusti. 13. julija, četrtek: V zadnjih dneh prihajajo slaba poročila z južnozapadne fronte. Naše čete zastruplja propaganda proti vojni. Zato so na nekaterih krajih zapustile mesta in se vrnile nazaj. Zato so Nemci in Avstrijci celo z majhnimi silami prodrli našo fronto v južni Galiciji. S tem bo skoro gotovo naša južnozapadna fronta prisiljena, da se umakne proti vzhodu. Kakšna sramota I Danes končno provizorična vlada objavila, da se na bo- prinesti. Mi smo seveda pustili levinjo, da je prosto letala okoli, kar smo pustili pri nas vsem živalim, ki so so te predpraviee vredne izkazale. Pretaknila je vse do zadnjega kotička. Velikokrat je splezala na ravne strehe in se je pri tem obnašala z veliko gotovostjo. V kratkem času me je zelo vzljubila. Sledila mi je kot pes, me ob vsaki priliki ljubkovala, včasih do nadležnosti, posebno če se je zmislila, da me je ponoči obiskala v postelji ter me v budila s svojimi ljubeznjivostmi. V takem slučaju je nisem mogel zlepa spraviti od postelje. Kmalu si je priborila komando čez vse. kar je bilo živega na dvorišču. Opice so delale strašne obraze, kadar se je pokazala, ali so bile čisto zmešane, kadar je skočila za njimi, da bi se z njimi igrala. Kamele, katere so šle mimo naše hiše, so delale obupne skoke, kakor bi zagledalo strašno pošast. Pogosto se jc pripetilo, da so pri teh skokih zgubile vso svojo prtljago, kadar se je nenadoma pokazala Bakida na zidu. Dobra levinja je lako žela kletvine in zmerjanje gonjačev, čeprav se ji nihče ni upal v hudobnem namenu približati. Ko sem si šlevilo krotkih živali na dvorišču pomnožil, je imela Bakida priliko, da se je po svoji ljubi volji igrala z njimi. Pogostokrat je na celem dvorišču povzročila strašen nered, ker ni nobene živali pustila pri miru. K antilopam, ki smo jih semintja dobili, je spvodn nismo smeli pustiti, ker so te živali, kadar so zagledale levinjo, obupno rinile v steno in se tako poškodovale, dn so poginile. jišču s smrtjo kaznujejo osebe, ki se pregreSe radi veleizdajstva. Če le ni ta odredba prišlu prepozno. Dan je medel in topel. Delali smo na robu gozda. Podrli smo tri in razžr.gali dvoje dreves. Počasi urejujem svoje stvari in knjige. Car je odpotoval iz Carskojega sela 1. avgusta. Kerenski je pot pripravil. Transport je vozil polkovnik Kobylinski. 6. avgusta je car prišel v Tobolsk. Tam je carja stražil komisar Pankratov. Car je bil interniran v hiši trgovca Kornilova. 2. oktobra, ponedeljek: Vsi člani moje družine smejo iti na sprehod le v spremstvu straž. 4. novembra, sobota: Zjutraj me jo razveselilo pismo od Ksenije. Zelo je snežilo. Kidal sem sneg, da bi napravil pot za sprehod in čez dan smo nosili drva v kočo. Že dva dni nimam nobenih obvestil. 14. novembra, torek: Rojstni dan preljube mame in 23. obletnice naeš poroke. Ob 12. uri smo imeli zahvalno službo božjo. Pevci so prišli iz takta in so peli napačno. Gotovo niso imeli nobene skušnje. Tiste dni je car zvedel, da so boijševiki zrušili provizorično vlado in da se je sklenilo premirje na nemški fronti. 17. novembra, petek: Zoprno je prebirati poročila o vsem tem, kar se je pred dvemi tedni zgodilo v Petrogradu in Moskvi. Koliko je vse slabše in sramotnejše, kot dogodki prejšnjih časov. 18. novembra, sobota: Dospela je neverjetna novica, da so trije odposlanci naše pete armade odpotovali k Nemcem pred Dvinskom in podpisali začasno premirje. Kaj tako zoprnega vendar nisem pričakoval. Kako so mogle biti te boljševiške pro-palice tako močne, da so svojo namero uresničile, ponudile sovražniku mir, ne da bi vprašale ljudstvo za mnenje, in to še celo v času, ko je sovražnik zasedel največji del naše dežele. 20. novembra, ponedeljek: Med četami je vrelo, ker za tri mesece niso dobile plače iz Pe-trograda. Stvar se ej uredila hitro tako, da so si začasno izposodili v bnuki potreben denar. Podnevi sem sekal drva. Ob 9. je bila služba božja. C. decembra, sreda: Moj god smo praznovali tiho, ne kakor prejšnja leta. Te notice so iz časa nekako pol leta poprej, predno oj končal NikoMj II. V aprilu 1918 so ga transportirali v Jekaterinoslav in ga tako ločili od družine. 3. julija pu so ga skupno s člani njegove rodbine umorili.. Zadniš pogovor med MikoSajem ii. In R. Pošncare«em. Te dni je izšel v Parizu četrti zvezek R. Poin-carejevih spominov. Zvezek obsega med drugim zadnji sestanek med ruskim carjem Nikolajem in tedanjim francoskim predsednikom g. Raymondom Poincarejem. Pogovor podaja nekak pregled vseh takrat — bilo jc to 21. julija 1914 — aktualnih zunanjepolitičnih vprašanj in je zanimiv posebno zalo, ker je iz njega razvidno, da ne car ne Poincare takrat niti malo nista mislila nn kako možnost svetovne vojne. Poincare piše: Torek, 21. julija. Sincči, v ponedeljek, me je car spremil v moj apartma in me vprašal, če bi ga mogel naslednje jutro sprejeti. V torek dopoldne me je obiska! nekoliko pred deseto uro. Ponovno se mi je zahvalil za obisk in mi rekel, da se bosta s carico čutila srečna, da mi poleti 1915 obisk vrneta. Glede svoje lastne osebe car ni omejil svoje obljube z nobenim pridržkom. Le glede carice je dodal, da upa, da se ji dotlej zdravje toliko izboljša, da bo mogla potovati. Niti za trenotek mu ni stopila pred oči možnost kake vojne. Z nobeno besedo ni omenil nevarnosti, o kateri ne on ne jaz nisva mogla mislili, da je tako blizu Car je predvsem dolgo govoril o težkočah, ki so nastale med Anglijo in Rusijo. Franc; ska vlado je bila od angleške strani obveščena, da je več ruskih konzulov v Perziji kršilo rusko-britansko Nekoč sem dobil k svoji živalski druščini ma-rabuja. Tega mogočnega ptiča je levinja takoj napadla, toda ta si je bil svoje veličine tako svest, da napada ni le mirno čakal ampak ga takoj zmagovito odbil. Bakida je dolgo časa po mačje in mahajoč z repom prežala na tleh ter novega prišleea srepo opazovala. Ta pa se navidezno ni prav nič zmenil zanjo in se je ponosno sprehajal po dvorišču. Kadarkoli pa je levinja napravila skok nanj, tedaj se je iič pač prestrašil, skočil kvišku, toda se takoj zavedel ter je srčno z napol razprtimi krili padel nad začudeno levinjo ter ji s svojim močnim kljunom kar po vrsti zadal toliko udarcev, da se je levinja temeljito prepričala, da brez resnega boja nikdar ne bo odnesla zmage. Tedaj je prvič to sicer tako krotko žival napadla jeza. Besna vsled sramote je skočila na tiča, ki pa se je med leni že pripravil na nov napad. Bakida ga poskuša pograbiti s šapami, toda marabu je niti blizu ni pustil, pač pa je zopet z izredno hitrostjo in gotovostjo naštel celo vrsto krepkih udarcev s kljunom. Tuleč je levinja še enkrat poskusila in se vrgla nad nevarnega nasprotnika. Ta pa je menda slutil, da gre sedaj za odločilno zmago, je zbral vse svoje moči in postregel četveronožcu tako obilno z udarci, da se je ta hitro obrnil in pobegnil marabu pa za njim. Po vseh kotih je podil levinjo, ki se je morala končno skriti s tem, da je hitro splezala po steni nizkega poslopja na streho. Samo 7, enim tovarišem, se je zdelo, da živi levinja v velikem prijateljstvu. To je bil pogodbo iz 1. 1907. in se obnašalo kakor v osvojeni deželi. V sporazumu z g. Vivianijem sem opozoril carja na te dogodke. Lojalno je priznal, da ima Anglija v tej točki popolnoma prav ter mi je zagotovil, da so se že izdale odredbe, ki naj preprečijo, da bi se ponovila taka obžalovanja vredna dejstva. Za transperzijsko železnico, glede katere se je bil med Anglijo in Rusijo vroč prepir, se je dosegel sedaj glede važnega dela načrta sporazum. Preostaja le še pereče vprašanje o izhodu v Perzijski zaliv. »To vprašanje se bo uredilo kasneje,« mi je rekel car, »ni prav nič nujno. Bistveno je, da se ne postavlja v ospredje nobeno vprašanje, ki bi moglo kaliti dobre odnošnje med Anglijo in Rusijo. Smatram kakor vi, da je treba te odnošaje ohraniti nedotaknjene. Toda kaj hočete? Mi imamo včasih tako znotraj kakor zunaj agente, ki oslepeli vsled lokalnih skrbi, le prelahko izgube izpred oči splošni interes.« Potem je dodal: »Zn pomorsko pogodbo z Veliko Britanijo sem osebno pisal kralju Juriju. Prosil sem ga, da stvar pospeši. Zahvaljujem se francoski vladi za njeno posredovanje.« — Nn te besede sem carju omenil indiskrecijo, ki naj bi se bila zgodila — po nemških virih — na ruskem poslaništvu v Parizu istočasno kakor v ministrstvu na Pont aux Chantres. Carju je bila stvar znana, vendar se je vprašal, če ni berlinski kabinet tega vrgel v svet zato, da bi zvedel resnico. Na vsak način, je rekel, se čuti srečnega, da se sir Ed. Grey ni dal zmotiti po tej govorici. Car je nato nadaljeval svoj razgled po obzorju in prišel tudi na A b a n i j o. S precejšno strogostjo je sodil o neizkušenosti princa Wieda. Glede C h i o s a in M y t i 1 6 n e je smatral, da je odpor Grčije proti turškim zahtevam opravičen. Nekoliko so ga vznemirjale govorice, da Italija mobilizira. Vprašal se je, kaj lii pač mogel Rim iskati na Balkanu. Grozečega železničarskega štraj-ka ni smatral za zadostno pojasnilo tolikemu gibanju čet, posebno v ozemlju Brindisija. Najživahnejšo carjevo skrb pa je seveda vzbujala molčeča in zagonetna Avstrija. Kaj namerava? Tega ne ve in glede Avstrije ni popolnoma gotov. Vendar car ni izpregovoril niti ene besede, ki bi vzbujala resen nemir, niti ene besede, ki bi bila dala slutiti, da misli na možnost kake skorajšnje evropske konflagracije. Omejil se je na to, da mi je ponovil, da se mu zdi v sedanjih okoliščinah bolj nego kdaj potrebno, da se ohrani popoln sporazum med našima dvema vladama. Glede Turčije je bil razpoložen zelo pri« jateljsko, izvzemši vprašanje Chiosa in Mytilen; izrazil je upanje, da se minoli nesporazumi ne bodo ponovili. Živahno se je car pritoževal nad Bolgarijo in kraljem Ferdinandom, ki je na nekak način izsilil iz sobranja, da je izglasovalo pogodbo za posojilo pri bankah v Nemčiji. Car se je v naglici dotaknil vseh teh vprašanj, ne da bi se preveč mudi! pri njih in ne da bi o njih razpravljal Po pogovoru, ki je trajal pičlo uro, se je car vrnil v svoj dvorec. __Ravmond Poinearč. [TTlBEftl m ZIMO v kupujte Vaša oblačila pri znani, L strogo solidni tvrdki I las. RoUng. Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. Naznanjam, da sem otvoril DAMSKB ČESALNI SALON s prvovrstno postrežbo, za kar sc priporočam vsem cenjenim damam. FRANJO ZAJEC ML. — frizerski salon za gospode in dame — PRAŽAKOVA ULICA 13. ponosen kozel, ki je bil vedno pripravljen po-gračkati se z levinjo. Kakor hitro se je Bakida približala kozlu, je ta pobesil glavo k boju. Navadno je dobila levinja krepek sunek 7, rogovi in bila s tem popolnoma zadovoljna. Večkrat pa se je tudi levinji posrečilo, da je kozlu priložila s šapo, na kar je bila jako ponosna. Ta ljubezen pa je kmalu doživela polom. Pri nekem dvoboju je kozel menda preveč surove sunil in levinja je nenadoma zbesnela, se vrgla nanj in ga na nič manj ljubezniv način obdelavala s šapami. Drugi dan je bil kozel mrtev. Veliko šalo si je dovolila Bakida nekega dne, seveda na račun mojega sostanovalca v hiši. V drugem delu mojega stanovanja je bil namreč neki debel grški trgovec, ki nam je bil radi svoje domišljavosti silno neprijeten. Bil je ravno deževni čas, ko si je nekoč Bakida tega Grka izbrala za svojo igračo. Nn našem dvorišču je bilo polno blata in vode in levinja je imela posebno veselje da je z mogočnimi skoki škropila to blato in vodo po celem dvorišču. da so se vse živali skrivale po kotih. Kar stopi skozi zadnja vrata na dvorišče bela postava; bil je naš Grk s sveže opranim, snežno-belim pokrivalom, 7. gornjo, talarju podobno obleko, ki jo nosijo'vsi boljši Sudanci. Imel je namen obiskati »svojega prijatelja« pašo. Silno pazljivo in počasi je stopical skozi blato, da bi prišel do hleva, v katerem je imel svojega ježnega osla. Bakida je ležala v najglobljem blatu in dolgo časa začudeno zrla na to belo postavo. Kar se zlekne po tleh, ostro pogleda Dnevne novice koledar. Torek, 8. novembru: Bogomir, Deodat, Klar, Klavdij. * » * -Ar Dr. Janez Mavring f. Iz Višnje gore nam lelcfonično poročajo, da je tam umrl včeraj popoldne ob 5 župnik v pokoju g dr. Janez Mavring. Pokojni je bil rojen v Višnji gori dne 25. decembra 1864, v maSnika je bil posvečen 21. julija 1889. Preden je stopil v pokoj, je bil več let župnik nn Igu pri Ljubljani. Pogreb bo v Višnji gori v sredo po dohodu jutranjih vlakov. "A" Zlato poroko sta obhajala preteklo nede. Ijo v župni cerkvi v Dobu pri Domžalah posestnik na Viru g. Jožef Kapi a hi n jegova žena Helena. G. Kapla je daleč okoli znan in zelo priljubljen, posebno ga diči bister spomin. Oba jubilanta sta za svoja leta — 76 in 75 let — še krepka. Naj hi dočakala še dijamantno poroko. -Ar Smrtna kosa. Dne 30. oktobra je v Slov. Bistrici umrl g. Henrik G r i 1, hišni posestnik in podžupan. Pokojni je bil zvest pristaš SLS in član ter [khIpomik vseh naših društev. Lep pogreb je pokazal, kako je bil blagi pokojnik splošno priljubljen. it Znameniti zgodovinski dnevi. 8. novembra: 1918: se jo cesar Viljem odpovedal prestolu. — 190(3. se je otvorila prva črnogorska skupščina. — 1620 je bila bitka na Beli gori pri Pragi. — 1674 je umrl angleški pesnik John Milton. — 1908 je umrl francoski pisatelj Victor Snrdou. -A- Vsi razprodajalci srečk loterije »Martini-šea« se naprošajo, da takoj vrnejo nerazprodane srečke odboru. Žrebanje je 13. t. m. in odbor srečke rabi. Kdor srečk ne vrne, jih bo moral plačati. ^■Zveza dopisnikov tujih listov. Iz Belgrada nam poročajo, da se je tamkaj ustanovila zveza dopisnikov tujih listov. V to zvezo so stopili dopisniki nemških, francoskih in drugih tujih listov. Za predsednika so izvolili g. Čedo Mihajloviča, uglednega radikalnega poslanca. Zastopniki te zveze so napravili izlet na Avalo, kjer so položili venec na grob neznanega junaka. Pri tej priliki je g. Mihajlovifi imel lep govor, v katerem je naglasil miroljubnost jugosl. naroda in veliko vlogo, ki jo igra ravno tisk pri propagandi pacifističnih načel, ki naj končno cavladajo sirom sveta. A" Pomiloščena morilca. V vasi Lukavici v Bosni se je izvršil začetkom tega leta grozen umor. Kmeta Jovo Radojeviča sta v spanju napadla njegova žena ter njen ljubimec, domači hlapec Pera Josipov i r, ter mu prizadejala več težkih ran. Smrtne muke Jove Radojeviča so trajale dobro uro. Radojevičeva žena je v bojazni, da bi njen mož ostal še živ. padla na kolena jired hlapca .Josipo-viča in ga z dvignjenima rokama prosila, naj vendar zada njenemu možu smrtni udarec. Oba morilca sta bila obsojena na smrt. Ker pa so dognali, da je bil umorjena Radojevic velik pijanec in da je svojo ženo mučil na strahovit način, sta bila oba morilca predlagana v pomilostitev. Kralj je tozadevni deleret tudi res pred dnevi podpisal in spremenil obema smrtno kazen v dvajsetletno ječo. -k Konkurzno postopanje proti Milanu Vapi. Protf znanemu belgrajskemu veleindustrijaleu Mi-anu Vapi, tovarnarju papirja, je bilo uvedeno svo- PJe/eni ne so najlepše in najboljše ječasno konkurzno jKisitopanje. V soboto se je vršila pred belgrajskim trgovskim sodiščem razprava o konkurzu. Zastopnik Milana Vaj>e je stavil predlog za poravnavo tako, da bodo izplačane vse zavarovano in nezavarovane terjatve, todn tako, da se upravi monopola izplača od njene terjatve dvajset milijonov le deset milijonov v roku sedmih let s 6 odst. obresti. Upniki so na to ponudbo pristali, vprašanje je sedaj le, če bo na njo pristala tudi mono[>o!ska uprava. •k Milijonski dobitek jc zadela siromašna vdova z desetimi otroki. Iz Metza v francoski Lo-taringiji se poroča, da je tamošnja vdova in mati desetih otrok Jožefina Miiller zadela glavni loterijski dobitek v znesku 1 milijon frankov. Njen mož je bil tovarniški delavec in ko je umrl, se je uboga mati več let trudila in pehala, da hi vsaj najskromneje prehramila mnogoštevilno deco. Ko so jo sedaj vprašala, kaj bo storila s tolikim bogastvom, je odgovorila: »Ne nameravam izpreipeniti skromni način svojega življenja. Edino, kar bom storila, bo to, da bom svojim otrokom omogočfla izobrazbo.« + Žrebanj« veliko časnikarske loterije se bo vršilo nepreklicno od 15. do 28. januarja. Ima polno bogatih dobitkov, vilo, vožnjo v Pariz in 5000 frankov, klavir, bogate knjižnice itd. V Ljubljani se dobe na prodaj v zavodu M. Kavčič, Kongresni trg 9. Preprodajalci dobe 10 odstot. jirovizije. -A- Samoumor radi neozdravljive bolezni. V soboto, dne 5. t. m. se je ustrelil v Zagrebu v svojem stanovanju z revolverjem sekcijski svetnik v pokoju Oskar markiz Marechal de Saint-Firmin. Saint-Firmin je izhajal iz stare plemiške rodbino. Samoumor je izvršil radi neozdravljive bolezni, ki mu je povzročala obilo muk in končno vzbudila v njem misel, da bo do smrti trpel za njo. -Ar Aretiran trgovec z belimi sužnjami. Poročali smo že, da je belgrajska policija razkrila posebno družbo, ki je kupčevaia z mladimi dekleti in jih dobavljala raznim sumljivim lokalom. Ne~od!aša]te i nakupom zimske suknje ali raglana, ulstra itd. Izberite, dokler je zaloga finih sukenj popolna! — Cene so najnižje pri tvrdki SfiMWAB - Ljubljana Belgrajska policija je v soboto aretirala v .ej za. devi še Ivana Stokiča, kavarnarja v Požarevcu, ker je nagovarjal dve mladi deklici, da jima preskrbi službo. Ko sta ga vprašali, kolika bo plača in kaki so pogoji, jima je odgovoril, da bosta lahko zaslužili do tritisoč dinarjev na mesec, delo bosta pa imeli samo s pospravljanjem sob. Temu razgovoru ie slučajno prisluškoval neki detektiv, ki je od-vedel kavarnarja in obe deklici na policijo. Deklici stii izjavili,, da ju je Stokič med drugim nagovarjal, naj se bavita tudi s prostitucijo. Obe deklici sta zdravi in lepi, ni čuda torej, da sta vzbudili pozornost zločinskega agenta. Stokič je bil pridržan v zaporu. if Ponesrečen beg iz zagrebških zaporov. Te dni je zagrebška policija aretirala notoričnega že-parja in sleparja Mihajla Gregoriča. V nedeljo po-jioldne bi mor;il biti Gregorič preveden iz policijskih zaporov v pisarno k zaslišanju. Toda v II. nadstropju se je Gregorič iztrgal stražniku iz rok in skočil na stopnišče v I. nadstrpoju, vendar pa je pri skoku padel in se težko ranil na glavi. Gregorič je hotel s skokom uiti stražniku, kar pa se mu je ponesrečilo. Gregoriča so prepeljali v bolnišnico. V bolnišnici je Gregorič izjavil, da je hotel s skokom izvršili samoumor, kar pa ni verjetno, temveč je hotel le pobegniti. Njegove poškodbe niso smrtno nevarne. _ Pri lenivosti črev, kataru v želodcu in čre-vih, oteklini v notranjosti debelega črevesa, nagnjenju k vnetju slepiča odstranja naravna »Frunz-Josek-grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje r bolnicah dokazujejo, da raba »Frauz-.lo-srf«-vode izborilo urejuje delovanje črev. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. OBLATILA TVRDKE J. MAfEK Ljubljana. Aleksandrova 1'2 so najboljša in najcenejša. -Ar Budilke in poročne prstane kupite pri F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. ■Ar Za zimo priporočamo neprenločljive Karo čevlje Maribor, Koroška cesta 19. 25. To se zna, da vsi so Lahi, kakor zajci stekli plahi, laški makaroni kleti niso na,ci PEKATETI (Dalje prih.) Žrebanje 1. decembra 1927. ORLOVSKI STADION V LJUBLJANI Cene m mn ^UUŠS&^S^ia Cc«aieBi» Srccfia m. MSS * M II. tclcrl!« \ ijoržsf stadiona i Ijubljani. dovoUero t odlokom ministrstva ia pcljetleUtvo t d««- 22. roarc* 1927. *U 11.685/t s o; ( T>- i » 3 ; alačn Kšešin.-ki v Peterburgu. odkoder je Lenin 7. novembra 1917 vodil komunistično revolucijo. V tej palači je bilo zbrano tudi prvo komunistično vrhovno vodstvo. 11. no >..,. .ra se zberejo v Versaju zasto^nmi 2 in I>oj milijona bojevnikov iz svetovne vojne. Njuna voditelja: Amlre Linvillo in Ilenri Pichot. Zdravniške avtoritete predpisujejo Pantlav n-pastde kot obiambno sredstvo proti prehladu, vnetiu grla, gripi in zasluzeniu Uničuje o vsa v usta in gi.o vstopa oče povzročiielje bolezni niso škodi ive želodcu in so prijetnega okusa. Dobe se v vseh lekarnah. PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 315.8, Barcelona 344.8 Praga 348.9, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5, Stuttgart 379.7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458, Oslo 461 5, Langenberg 468.8, Berlin 183.9. Dunaj 517.2. Munchen 535 7. Budapest 555.6. Varšava 1111 Carigrad 1180. Kouigs\vusterliausen 1250. Torek, 8. novembra. Barcelona: 22.10 prenos iz barcelonske opere. — Praga: 19 prenos iz gledališča: Husitski otrok (Bendl). — Toulouse: 21.30 slavnostni koncert. — Frankfurt: 20 Marija Stuart (Schiller), žaloigra v 5 dej. — Brno: 20 Ciklus Dvorakove komorne glasbe. — Rim: 20.30 prenos iz gledališča. - Oslo: 21 orkestialni koncert. — Dunaj: 20.05 »Železni Odrešenik-;, opero v troh delih (Oberleihner). — Miinchen: 19.30 simf. koncert. — Varšava: 20.30 koncert. Velika poneverba. V soboto se je dogodila v Mariboru poneverba, kakor jih le redkokedaj doživimo. Veletrgovina Kari Schmidt v Gospejni ulici je poslala svo-jega uradnika, 19 letnega Ilelmutha Goloba v Narodno banko, da dvigne 150.000 Din. Golob je odšel v banko ob 11 in moral bi se takoj vrniti, toda v uradu so nanj zaman čakali. Popoldan je lastnik trgovine vprašal na Golobovem domu, kje da se mudi, toda na veliko presenečenje je izvedel, da fanta cel dan mi bilo doma. Sedaj je bilo takoj jasno, da je Golob izvršil poneverbo, ker je imel veljaven potni list za Avstrijo, Cehoslovaško in Nemčijo. G. Schmidt je nnlo odhitel na policijo ter poneverbo prijavil. Za defravdantom je polica odredila takojšnje zasledovanje ter kmalu ugotovila, da se je odpeljal z nekim avto-izvoščekom v Gradec Še isti dan pa je odpotoval za njim iz Maribora njegov intimen prijatelj Kari H., ki ima istotako [Kitni list za vse države, kakor Golob. Sigurno sta se v Gradcu sestala ter od tam skupno nadaljevala beg. Najbrže sta oba poneverbo skupne zasnovala ter že dalje časa čakala na ugodno priliko, ki se je končno v soboto ponudila. Po ugotovitvi, da se je Golob odpeljal v Gradec, je policija telefonično obvestila graške varnostne organe, lastnik poneverjenega denaria pa se je takoj osebno z avtomobilom odpeljal Makaj Policija v Gradcu je prvotno mislila, da se je Golob takoj odpeljal naprej, toda ta domneva je. kakor se je pozneje izkazalo, bila zmotna, ker je Golob prenočil v Gradcu v prenočišču Schvvan pod izmišljenimi imenom Herbert Jiiger. V nedeljo se je Golob odpeljal naprej v neznanem pravcu. Najbrže se je podal skupno s svojim mariborskim prijateljem v neki kraj na Gornjem Štajerskem. 0 drzni goljufiji so bili nadalje obveščeni policijski uradi na Dunaju, v Pragi, Berlinu in vseh večjih evropskih mestih. Ni namreč izključeno, da sta se oba begunca obrnila pTOti kakemu večjemu pri. stanišču, ker sta oba vedno fantazirala o izselitvi v Ameriko. Upati pa je, da ne pridela daleč, kei jima je sedaj vsa evropska policija za petama. Ob priliki vožnje z avtom je Gašperin razodel izvoljenki Koprneli ljubezen: »Ljuba moja, na rokah vas bom nosil skozi življenje.« — »Ne, ne,« se je ta braniila, »ostaniva raje kar pri avtomobilu !< italijanski diplomat, ki osporja pravilnost tanger-skega Statuta. Seveda — ker nima Italija glavne be6ede. Jugoslovanska strokovna zveza. Devetnajst »poljskih banditovr pret poroto \ Parizu. Tolipa je skupaj ropala in proslavlja redek elcseinplar dvajsetega stoletja. Tolpa in njih zagovorniki. Oba voditelja: Zingzuck in Bruzda. M. Tittoni, Španska kraljica s hčerkama v Parizu Talentirani odvetnik. — Za vraga 1 Danes sem prvič zgubil pravdo. — Ali imaš dosti pravd? — Saj ti pravim, da je bila to moja prva j pravda. Izscljeniški odsek JSZ. »Izsoljeniški odsek* JSZ poziva vse tiste dn. žine, ki imajo svojce v tujini, da sporoče njih točne naslove »Izseljeniškemu odseku* JSZ, Ljubljana, Stari trg 2-1. Družine, katorih svojci njih vzdrževatelji so v tujini brezposelni, naj javijo točno svoje bivališče in število članov, ki so odvisni od zaslužku svojca, istotako »Izseljeniškemu odseku-. JSZ. Sporoče naj tudi svoj gospodarski )>oložaj. Ti podatki naj se čimpreje pošljejo v. lastnem interesu prizadetih. Tiste družine ali posamezniki, ld se nameravajo zaradi službe izseliti v tuje države, ali se nameravajo vrniti v domovino, naj se prijavijo preje z dopisom »Izseljeniškemu odsekiK JSZ. Sejo načelstva JSZ. Po sklepu zadnje seje načelstva JSZ se vrše v bodoče seje načelstva vsak teden in sicer v sredo zvečer ob pol 8 na Starem trgu 2-1. Sej se lahko udeleže tudi namestniki in v smislu novih pravil se imajo pravico udeleževati sej tudi člani nadzorstva. To naj upoštevajo člani načelstva in nadzorstva, ker se posebna vabila ne bodo pošiljala. Radi tega naj organizacije, ki žele za shod govornika iz Ljubljane sporoče to JSZ vsaj do srede, da se more do nedelje potrebno pripraviti. Uradne uro JSZ. Uradne ure JSZ, ki posluje v Ljubljani na Starem trgu 2-1 so od 8—12 dopoldan in od 3—6 zvečer. Glavni tajnik je, ako ni službeno odsoten, strankam na razpolago od 8—1 popoldne n od 4—6 zvečer. • Glavno tajništvo JSZ. Dc livence. Iz dnevnika vojaka slov. planinskega polka. Četrtek, 8. novembra 1917. Zopet alarm! In ob treh zjutraj. Prišlo je le kar v navado, buditi nas lako zgodaj. Dopoldne je začelo še deževati. Blata na teh cestah sicer ni bilo, ker šo bile pretrde, toda dež je dosegel nekaj drugega. Že v Rubju in Zagradu smo se popolnoma preoblekli v laško perilo in obleko. Tudi laški čevlji so nas zelo mikali, ker so bili lahki in lepe oblike. Na eno pa nihče ni pomislil: iz kakšne kože so. Ko jih je zmočil dež, so bili kot cunja, ko so se posušili, pa trdi kot kamen in noga je silno trpela. Pomagali smo si tako, da smo zrezali kapice na čevljih in napravili v čevlju »prepih«. Opoldne je kljub dežju prišlo povelje: naprej. Skozi dolge drevorede se je vlekla pol. Med tem so topovi že utihnili, le slreljnnje iz pušk se je še čulo. Ponoči smo prišli do reke Livenze. Obstali smo, ker so bili vsi mostovi razdejani. Na njih je pa kar mrgolelo pijonir-jev, ki so delali, da jim je lilo z obrazov. Že so prve čete našega polka hitele na drugo stran... Petek, 9. novembra 1917. Šele po polnoči smo prišli na vrsto za prehod. Šlo je zelo počasi in varno, ker je bilo napravljeno vse le provizorično. Premaknili smo se z nasipa in prišli v grmovje ob reki. Noge so se udirale v blato tako globoko, da smo jih komaj vlekli ven. Prišli smo na kolodvor- Prodirali smo tako hitro za Italijani, da niso mogli pospraviti niti vlakov. Čakal nas jedolg vlak, naložen z živili in pripravljen za odhod. Toda ni imel časa ... Zopet dva mostova, izmed katerih je bil železniški še precej cel. Niso imeli časa, da bi ga pošteno razstrelili! In prišli smo v mesto Motta di Livenza. Čete so dobile odkazana mesta po hišah. Na nekaterih krajih so dobili na mizah nedotaknjene jedi: niso imeli časa, da bi vsaj pojedli, prej so bežali. Prebivalcev skoro ni v mestu. Najbrž so se bali streljanja, pa so ju popihali na varnečše mesto. Hiš je nekaj porušenih, zato se begu ni čuditi: vsakemu je življenje ljubo in drago. Opraviti smo imeli silno veliko, lakote nismo trpeli, zato niti opazili nismo, da se solnce nagiblje že proti zatonu. Spomnili smo se, da smo v< j ki in ne Sii.emo pohajkovati po mili volji. Toda to sp. znanje je prišlo nekam pozno, tako pezno, da je že bilo prepozno. Trojica nas je iskala ubikacijo naše čete, katero smo po daljšem času tudi našli in dobili v njej — samo še dva tovariša, katerima je tudi bila več Motta kot pa četa. Kaj smo hoteli: polk, ali vsaj večina polka je odšla naprej. Posvetovali smo se in večina je sklenila, da lahko par dni shajamo brez čete. Do tega sklepa najbrže ne bi prišlo, če bi bilo v glavi vse v redu. In ostali smo v mestu- Ker pa ni bilo varno ostati v sredini mesta, zato smo naložili naše stvari in iskali zavetišča bolj zunaj. Imeli smo srečo. Vstopili smo v vilo, kjer smo si v prvem nadstropju prav gosposko pr stregli z jestvinami, ki so jih lastniki pozabili. Drzen rem v K^mn ci. Minulo aoboito je bil izvršen v bližini Kam-i nioe drzen roparski napad na upokojenega železniškega uslužbenca Antona Tajnška. Imenovani je bil v soboto zvečer v Kamnici v neki gostiln:, kjer sta prisedla k njegovi mizi dva njemu nepoznana ! mlada moška. Tajnšek jima je plačal 1 liter mo-1 šta, nakar so vsi trije nadaljevali pot po Kamniškem jarku. Komaj pa so dospeli iz vasi, sta se oba možakarja kot risa vrgla na Tajnška, da podrla na tla ter ga začela na vso meč obdelovati z rokami in nogami po telesu, da je rudi udarcev izgubil zavest. Ko se je prebudil, je opazil,-da sta mu neznanca odnesla d ena ni eo z vsebino 470 Din, uro pa sta mu odtrgala od verižice ter jo najbrže izgubila in Tajnšek jo je našel ne dnlefi proč od kraja kjer j ebil napaden. Vrnil se je takoj nazaj j v Kamnico ter prijavil napad orožnikom Takoj uvedena preiskava je ugotovila, da sta napad najbrže izvršila brezposelna delavca Jožef Kajžler in Jožef Vrhovnik. Kajžler je bil že v nedeljo areti-j ran v Kamnici. Vezovnika pa je v pondeljek zju-' traj dohitel na poti v Maribor neki poznani voznik, ki ga je lepo pregovoril, da je odšel z njim na policijsko stražnico ter se sam prijavil. Oba sta napad priznala. Zaplotar je imel očividno eno kolesce preveč ali pa premalo. Vendar pa so ga iz norišnice po kratkem opazovanju odpustili ter mu dali spričevalo, da je zdrav na umu. Nekoč je »Pri belem orlu« zašel v prepir z va-ščani in Lovric mu je zabrusil v obraz: »Ti si bedak, norec, to vsi vemo.« — »Kaj, jaz. norec?« zakrdč Zaplotar. »Samo jaz imam črno na belem, da sem pameten, od vas pa niti eden!« GOSpO0arSiVO Direktna tarifa z Italijo. Dne 1. novembra t. 1. je stopila v veljavo nova direktna jugoslovansko-italijanska tarifa, Že dve leti je trajalo delo na tej tarifi, ki je izredno važna za gospodarstvo Slovenije. Siccr je obstojal že dalj časa transportni sporazum ali samo v prometu s Trstom ali Reko via Rakek ali Sušak. Ta nova^tarifa je prva takšna tarifa, kf jo imamo s kako dižavo. Avstrija si je znala žc pred dobrim letom dni uveljaviti ta tarif in je dosegla prav lepe uspehe za svoje gospodarstvo. Ta nova tarifa je kompletna glede najrazličnejših odredb, v koliki meri pa koristna in škodljiva za naše gospodarstvo, je pa pri kratkem pregledu težko povedati, ker obsega 723 strani in bo šele natančno študiranje ter izjave naših gospodarskih interesentov prineslo v sliko jasnosti. Popusti z ozirom na našo tarifo za brzovozno blago znašajo 100—300 Din pri 10.000 kg, izjemne tarifi pa obstojajo Zu premog, cement, les za obroče, papir, lepenko, kalcijev karbid, pivo, sir, jeklo, ' ferosilicij, rude in umetna gnojila, ki pa odgovarjajo dosedaj Veljavnim postavkam. Prednost sedanjega sistema je, da so izračunane voz. postavke od prodajne postaje do prestopa meje :n od tu do namembne postaje, kar je v interesu hitrejšega in sigurnejšeg.i računanja voznine, Imenik postaj obsega od 2700 italijanskih 470, od naših 1700 pa 278, t. j. 16 odstotkov vseh postaj. Iz področja ljubljanskega železniškega ravnateljstva je uvrščenih 114 postaj, torej skoro 50 odstotkov vseh postaj. Po novi tarifi bi stal prevoz n. pr. stavbnega rez. lesa do meje nekoliko manj, od Rakeka do Milana n. pr. pa je dosedanja voznina 769 lir, po novem pa 726 lir. il tfr * Izkaz o stanju Narodne 1>anke z dne 31. oktobra. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram stanju z dne 22. okt.) Aktiva: Kovinska podlaga 488.2 (—9.2), posojila: na menice 1299.5, na vredn. pap. 250.4, skupaj 154.9.9 (—9.8), saldo raznih računov 1355.2 (+11.5); pasiva: obtok bankovcev 5793.2 (+18.1), državne terjatve 252.6 (—97.1), obveznosti: po žiru 798.6, po raznih rnču-nih 494.9, skupaj 1298.6 (+71.5), bilančna vsota 9921.1 (—7.4); ostale, postavke neizpremenjene. Konknrz je razglašen o imovini R. Golobietv-ski v Ljubljani, reg. pod firmo: Anončni in reklamni zavod »Apolo« R. Golobievski in Co.; komisar: di. Anton Stuhec. upr. mase dr. Ivan Stanovnik; prvi zbor upnikov 18. nov., prijave do 10. dec., ugot. narok 30. dec. — Natlaljo je razglašen kon-kurz o imovini Franca Mihelina in Jožefe Miheli-nove, trgovcev v Zgornji Sušici pri Bizeljskem; roki: 30. nov., 15. dec. in 10. jan. • Odpravljen je konkurz o imovini firme Inž. I. in II. Btihl, zvonarna v Mariboru, ker so temu pritrdili vsi upniki. Zvišanje glavnico Petovie, d. d. Petovia, usnjarska industrija, d. d. v Ljubljani zvišuje kapital od 600.000 na 2,000.000 Din z izdajo novih 14.000 delnic po nom. 100 Din; emisijski kurz 105 Din; subskripcija traja od 15. nov. do 23. nov. 1927. Izpromemlie v trg. registru. Vpisi: Pavel Klemene, lesna trgovina v Črnomlju; Ivan šuštarič, trg. z lesom v Črnomlju; Anton Puntar, trg. z vinom na debelo v Dolenjem Logatcu; Alojz Semlič, trgovina s sadjem in izvoz, v Drobtincih; Rastlinska destilacija .Triglav« L. Pristavec, Jezero pri Ljubljani, p. Preserje; Anton Petri?, trg. z lesom v Novem mestu; Anton Burkeljca, trg. /. lesom v La-zah: Mirko Marš, trg. s sadjem in lesom v Ljutomeru; Franc Škerlec, trg. z meš. blagom v Ljutomeru; Ivan Berger, trg. s sir. kožami v Trbovljah; Josip Elšnik, izvoz in irg. z vinom v Malečniku; Roman Brezočnik, trg. z živino v Mariboru; Ivan G6ttlich, trg. s sadjem, dež. pridelki v Mariboru; Mihael Ilohnjec, trg. z živino v Mariboru; Josip Urban, konc. trg. agent ura v Mariboru, Avgust Žlah-tič, razpeč. amer. mineral, produktov v Mariboru; Štef. Brodar, trg. in izvoz vina v Ormožu: M. Vrečko, lesna industrija v Polzeli: Josip Zidar, Irg. r. gov. živino v Praprotnem; Leopold Pristavec, trg. 7, Horssa lesom v Preserju; Alica Gabrič, Irg. z jajci, perutnino itd. v Ptuju; Maks WeissenStein, trg z zaklano živ. v Ptuju; Olga Spora, brusna industrija v j Rogatcu; Draga Ouštin, trg. z mesnimi izdelki, perutnino itd. na Selu; Janez Fritz, trg. s poljskimi in šiv. stroji, gov. živino itd. v Seidtci; 'I'. Kaplan, Irg. z meš. blag., dež. prid in lesom na Suhi; Anion Fišer, trg. z živino pri Sv. Marjeti na Dravskem poljn'; Ivan Cverlin, trg. z meš. bi. in dež. pridelki v Št. Petru na Medvedjem selu; Franc Podlipnik, Irg. z lesom na Teznu; Mihael Kmeti<5. trg. z živino v Trzinu; Franc Šklamba, Irg. z vinom na deb. v Velenju; Amalija Mllič, trg. z dež. pridelki, jajci itd. na Viču; Franc Zabavnik, Irg. s sadjem in krompirjem v Vodrancih. — Izbrisi: Carl Wal-zer, Irg. in agentura v Gabriah (opustitev), Aleks Podvinec, tovarna usnja, Radeče pri Zidanem mostu (prpselttev v Karlovec). LCtfita jesenskih pridolkrtv v Prekmurju. M. Sobota, 7. nov. Naša poročila o žitni, sadni, vinski letini niso bila ravno ugodna. Ko pa govorimo o jesenskih pridelkih, moramo naglasiti, da je bila letino izredno dobra. Nekatere vrste so tako bogato obrodile, da že dolga leta ne. Najbolj bogato žetev je dalo proso. Za njim ne zaostaja mnogo krompir, le tam ga je malo, kjer so miši gospodovale. Ajdi je škodoval dež, ko je cvetela, vkljub temu pa je dobro obrodila. Koruza je bila v krajih ob Muri in v okolici obeh Polon in deloma Nedelice zelo lepa, drugod pa so se poznali sledovi suše. Najslabše je obrodila repa. Ko je vzklila, dolgo ni bilo dežja in v suši so jo mušice večinoma pojedle. Jesenski pridelki igrajo pri vprašanju prehrane letos zelo veliko vlogo. Rži mnogo kmetovalcev niti za setev ni dobilo. Tudi pšenice ni bilo toliko, kolikor se je za domačo uporabo potrebuje. Kruha bo torej malo. In kot nadomestilo pride vpoštev krompir, kaša in jedila iz koruzne moke. Prekmurju je pretil v splošnem glad in objlici jesenskih, pridelkov je zahvaliti, da se''jo vprašanje pretirano povoljno rešilo. Odkod prihaja naš uvoz? Iz pravkar objavljene statistike smo v prvih 9 mesecih t. I. uvozili: iz Italije za 1215 milijonov Din ali 26.1%, iz Avstrije 22%, iz Češkoslovaške 11.6%, iz Grčije 9.95%, iz Nemčijo 8.6%, iz Madžarske 7.6%, iz Švice 3.9% ter iz Francije 2.8%. Mlečni teden v Zagrebu. Od 1. do 7. nov. se Je vršil v Zagrebu takozv. mlečni teden, ko se je vršila propaganda za mleko in mlečne izdelke. Naša razstava na lipskem velesejmu. Naša država je sklenila, ;Služabniki te ne poznajo, gospod. Bojim se, da je v tem neka pomola. Videl si tudi, da te moja žena ne pozna.« »Tvoja žena!- Kakor bi trenil so Hugona zgrabile železne pesti za grlo in ga potisnile ob zid. Ej, ti lisjaški suženj, sedaj mi je jasno vse! Ti sam si napisal tisto lažnjivo pismo in ukradena mi nevesta in premoženje je sad tistega pisma. Tako — sedaj se pa poberi, sicer navsezadnje še oskrunim svojo vojaško čast s tem. da ubijem tako tnaiovred-netia možica!« llugon se je ves rdeč v obraz in malodane zadavljen opotekaje zgrudil na najbližnji stol, odkoder je velel služabnikom, da naj primejo morilskega tujca in ga zvežejo. Oni pa so se obotavljali in eden njih je rekel: »Oborožen je, gospod Hugon, mi pa smo brez orožja.« .Oborožen! Kaj pa za to? Toliko vas je! Nadenj, pravim!« Miles pa jih je opozoril, da naj dobro premislijo, kaj bodo naredili, in je pristavil: Saj me poznate iz starih časov — nisem se iz-premenil. Le naprej, komur je všeč.« Te besede niso posebno osrčile služabnikov; še vedno so se obotavljali. »Potem pojdite, strahopetci, pa se oborožite in zastražite vrata, jaz pa pošljem med tem po stražo,« se je zadri Hugon. Na pragu se je obrnil in rekel M i lesu: »Spoznal boš, da bo v tvojo korist, če se ne boš zaman trudil, da bi pobegnil.« Pobegnil? Prihrani si to liojazen, ako jo to vse, kar te vznemirja. Zakaj Miles Hendon je pravi gospodar Hendonskega gradu in vsega, kar spada k njemu. On ostane — ne boj se.« Šestindvajseto poglavje. Zatajen. Kralj je nekoliko trenutkov sedel na svojem sedežu zatopljen v misli, nato pa se je ozrl kvišku in rekel: Čudno — jako čudno. Ne morem si raztolma-čiti tega!- Ej, nič čudnega ni, gospod, če so lako vede. Dobro ga poznam in to vodenje je samo po sebi razumljivo. Lopov je, kar je na svetu.« Oj, nisem govoril o njem. gospod Miles.« Ne n n jeni? O čem pa? Kaj pa je tako čudnega?« »Da kralja ne pogrešajo.« »Kako? Katerega? Veš, kar ne razumem te.« »Kaj res? Ali se ti ne zdi nekaj prečudnega, da po deželi ne mrgoli brzih selov in proglasov, ki bi opisovali mojo osebo in me iskali? Ali ni nekaj groznega in nesrečnega, da državnega glavarja ni nikjer? Da sem izginil in se izgubil?« »Prav res, kralj, pozabil sem bil na to.« Tako rekoč je Hendon vzdilinil in zamrmral sam pri sebi: »Uboga zmešana pamet! še vedno mu gredo te sanjarije po glavi.« »Vendar imam načrt, po katerem bova obadva dosegla pravico — napisati hočem pisanje v treh jezikih — v latinskem, grškem in angleškem — in ti boš jutri zjutraj pohitel ž njim v London. Ne izroči ga nikomur drugemu kot mojemu stricu grofu Herlfordu. Ko bo videl pisanje, ga bo spoznal in porekel, da sem ga ja znapisal. Potem pošlji pome.« »Ali ne bi bilo najboljše, kralj, da bi počakala tukaj, dokler jaz ne dosežem svoje istovetnosti in si ne zagotovim svoje pravice do svojih posestev? Tako bi mi bilo potem vse bolj mogoče, da bi--« Kralj pa mu je zapovedovalno prestrigel besedo: Molči vendar! Kaj so tvoja malenkostna posestva, tvoje neznatne koristi v primeri z zadevami, ki se tičejo blaginje naroda in nedotakljivosti prestola! Nato pa je nadaljeval svojo strogost: ;;Bodi poslušen in ne boj se; jaz ti vrnem pravico, te postavim na noge in še več kot to. Spomnil se bom na vse in ti poplačal.« S temi besedami je prijel za pero in se lotil dela. Hendon ga je nekaj časa ljubeznivo premotrival, nato pa je dejal sam pri sebi: »Skoraj bi človek mislil, da je v resnici bil kral« ki Je tako govoril; ne da se tajiti, da grmi in treska : kakor pravi kralj, kedar jo pri volji — odkod neki i ima to? Sedaj praska po papirju in zadovoljno pisari 1 svoje brezpomembne čačke domišljujoč si, da piše I latinsko in grško — ako me moja pamet ne navdahne 1 s srečno mislijo, da ga odvrnem od njegove namere, se bom moral jutri kar delati, kakor