MMBM N.jračji liofeodd v Združenih dršavmli V«|ya za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne* York celo leto • $7.00 Za inozemstro celo leto $7.00 Lisi slovenskih delavcev v AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers* TELEFON: CHelaea 3—1242 No. 185. — Stev. 185. Entered m Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Offict at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 8, 1936—SOBOTA, 8. AVGUSTA, 1936. Volume XLIV. — Letnik XLIV„ SPANSKA SVARI SOSEDE PRED VMEŠAVANJEM ■ ■ - ■ — Ruski delavci so zbrali za Spance $2*400e000 MESTO CADIZ, VAŽNA FAŠISTIČNA POSTOJANKA NA JUGU JE ZOPET V ROKAH VLADNEGA VOJAŠTVA Ministrski predsednik zavrača vsako vmešavanje v državljansko vojno. — Giral napoveduje zmago svoje vlade. Španska duhovščina podpira u- pornike. MADRID, Španija, 7. avgusta. — Ministrski predsednik Jose Giral je po zastopniku "Universal Service" posvaril vse evropske države, da drže roke proč od španske državljanske vojne. Giral, ki je dva dni zatem, ko je armada pričela svojo vstajo in državljansko vojno, postal »ministrski predsednik, je izjavil: "Španska vlada ne želi tujega vmešavanja v to borbo — odkrito ali tajno, posredno ali neposredno — na katerikoli strani." Giral, ki je po poklicu lekarnar, je prepričan, da bo njegova radikalna vlada premagala upornike ter bo dobila popolno oblast nad Špansko. Rekel je: "Odločilni boji se bodo najbrže pričeli prihodnji teden. Za svojo osebo sem prepričan, da bo ob koncu prihodnjega tedna vojaška vstaja zadušena. "Mogoče bo na nekaterih krajih še ostala kaka uporna četa in se bodo še vršili boji v južni Španski." Glede zaplembe lastnine je rekel Giral, da ni bila zaplenjena niti ameriška, niti španska lastnina. Ko ga je časnikar opozoril, da je vlada zaplenila banke in industrije, je Giral odgovoril: Da vlada prepreči gospodarsko pomoč in financiranje upornikov, je bilo potrebno, da je posredovala v nekaterih bankah in industrijah. "Prepričali smo se, da so mnogi zalagali upornike z denarjem ter financirali strmoglavi j en je španske vlade." !;7 J Glede zaplembe cerkvenega premoženja je Giral rekel: , 'Ta denar je bil plačan finančnemu ministrstvu." Giral je dalje rekel, da je v mnogih slučajih duhovščina podpirala upornike. Vladne čete so v Aavera bolnišnici v Toledi našle 8 strojnic, s katerimi so duhovniki streljali tekom bojev. MOSKVA, Rusija, 7. avgusta. — Ruski delavci so španski vladi prispevali $2,400,000, da zatre fašistično revolucijo. Ta sklad je bil nabran po celi Rusiji na velikih zborovanjih. V ta sklad so delavci prispevali pol odstotka svoje mesečne plače. MADRID, Španska, 7. avgusta. — Vladne čete naznanjajo, da se je mesto Cadiz v južni Španski predalo skupno z 2000 fašisti. Zavzetje Cadiza je za vlado velikega pomena, ker do sedaj vladne čete še niso mogle na jugu zaznamovati nikakega uspeha. Fašisti so sedanjo vstajo pripravljali več mesecev. Izgnani Jose Maria Gil Robles je kot vojni minster že lansko jesen izdelal načrt za vstajo ter zaznamoval vse strategične točke. Robles je nalašč odredil manevre v gorah, da so vojaki spoznali pokrajino in je že.tedaj- pričel graditi postojanke za težke topove, k so varne pred bombami. Vladni letalci poročajo, da so se severno od Madrida v Guadarrama pogorju uporniki tako utrdili, da jih dva meseca ne bo mogoče pregnati. ktfha^jč; ■ PRIHODNJI KONGRES BO DEMOKRATIČEN Demokratski voditelj P. Drewry podal lepo sliko o Rooseveltu. — Union stranka bo škodila republikancem. HYDE PARK, N. Y., 7. avgusta. — Demokrati, ki natančno (zasledujejo boj za kongresna iriesta, so predsedniku Rooseveltu poročali, da bo i-mela vladna sitranka v prihodnjem kongresu približno isto večino, kot v zadnjem kongresu. V poslaniki zbornici so i-meli v zadnjem kongresu demokrati tri sedeže za enega republikanskega. Predsednik demokratskega txtbora za izvolitev kongresni-J kov Patrick Drewry iz Virgi-uije in senator James Hamilton ie države Illinois sta predsedniku poročala o položaju. "Sedaj izgleda," je rekel potznefle časnikarskim poročevalcem Drewry, "da demokrati ne morejo izgubiti večine v poslanski zbornici in mogoče bodo izgubili nekaj sedežev." Drewry je priznal, da bodo mogoče demokrati izgubili nekaj sedežev, katere imajo navadno v rokali republikanci, toda pridobili bodo zato druga mesta. Vsled tega bodo demokrati izgubili -zelo malo, ako, bodo sploh kaj izgubili. Ker bo v novembru treba izvoliti samo tretino senatorjev, nimajo republikanci nobenega izgleda, da 'bi dobili večino v senatu. Ko so Dre wry a vprašali, ako bodo demokrati izgubili kaj mest za Union stranko, je odgovoril: "Niti enega. Union stranka bo republikancem več škodila koit nam. Na jugu nova stranka še sploh ni prišla do nfkake veljave." METAXAS PREGANJA KOMUNISTE ATENE, Grška, 7. avgusta. Ministrski predsednik Metax-as je odločno zanikal, da bi hotel vpeljati diktatorstvo in odpraviti ustavno vlado. Grški "močni mož" je rekel, da je bilo neobhodno potrebno raizglasiti vojno stanje in razpustiti parlament, da odvrne komunistično nevarnost. Po celi Grški ni bilo nikakih nemirov. Neko poročilo iz Soluna v Sofijo naznanja, da ste dve bojni ladji pričeli "čistiti" komunistične voditelje, da je preprečena vsaka komunistična vstaja. Po ulicah je prepovedano vsako zbiranje in aretiranih je bilo več oseb. Kralj Jurij je odobril Me-taxasovo vlado, v kateri je "močni mož" obdržal ministrstva vojne, mornarice in za zunanje zadeve. B0RBAZA IZROČITEV PARKERJA Burno javno zaslišanje glede izročitve. — Go-verner Hoffman ga no-5 če izročiti newyorskim oblastim. TRENTON, N. J., 7. av^T-sta. — Governer Hoffman si je pridržal pravico glede odločitve o prošnji newyorškega governerja Lehniana, da izroči detektiva Ellis Parkerja in njegovega sina sodišču Kings okraja v Brooklynu, kjer je velika porota iproti njima dvignila obtožbo, da sta bila glavni osebi pri odvedbi Paula Wen-dela. Hoffman se je ves čas javnega zars-lišanja vedel, kot da nikakor ne bo dovolil, da sta Parkerja izročena brooklyn-skemu sodišču. Ko je bil starejši Parker pozvan, da priča pri zasliševanju, se ni odzval pozivu. Ravno tako tudi -ni hotel pričati bivši kaznilniški ravnatelj v Trentonu in sedanji načelnik državne policije Kimberling. Governer je rekel, da je starejši Parker skozi 43 let "zvesto" služil državi New Jersey ter £e mu nikakor ne zdi primerno, da bi bil izročen brook-lynskemu sodišču, od katerega ne more pričakovati pravične sodbe, češ, da v Kings okraju vlada velika zmešnjava. Kot zastopnik državnega pravdnika Geoghana v Brooklynu je nato Madden zavrnil governerja: "Slabo izgleda za vas, ekse-lenca, taka pripomba." Nato to je Hoffman odgovoril : 41 Dobro, Mr. Madden: vem samo to, kar sem bral v časopisih." "Dobro, vasa ekselenca," je odgovoril Madden, "po svoji iskušnji tukaj v New Jersey u ne bi smeli vse verjeti." Hoffanan pa ga je zavrnil: "Dobro* stotisoč ljudi v New Yorku verjame poročilom o Kings okraju." "Dvesto tisoč ljudi v New Jersey verjame, kar berejo o vas," je odgovoril Madden in množica na galeriji je ploskala. ZI0NCHECK SE JE USMRTIL Skočil je iz petega nadstropja n a obljudeno cesto ter mrtev obležal. Njegova žena se je onesvestila. -__ SEATTLE, Wash., 7. avgusta. — Demokratski 'kongres-nik Marion A. Zioncheck iz Washingtona je skočil danes iz petega nadstropja Arctic Bldg. ua cestni tlak, Obležal je na mestu mrtev. Pustil je pismo ^ledeče vsebine: — Moje edino upanje je bilo, da bi izboljšal krivični gospodarski sistem. Njegovo ženo je dogodek tako pretresel, da se je onesvestila in da so jo morali odvesti v bolnišnico. Prejšnjo soboto je Zioncheck izjavil, da ne bo več kandidiral, v pondeljek se je pa premislil in dejal, da bo. Star je bil 34 let ter je bil! Ceh po rodu. Pred štirimi leti je bil izvoljen v kongres, 'proslavil' se je pa šele pred kratkim in sicer z neumnosti, ki jih je uganjal. Z avtomobilom je divjal po ulicah, prepiral se je s policisti, pretepel je svojo gospodinjo itd. iSpravili so ga v bolnišnico, potem pa v opazovalnico, iz katere je pobegnil. C LAŠKE IZGUBE V ABESIN1J1 RIM, Italija, 7. avgusta. — Oficijelno poročilo pravi, da je meseca julija umrlo v Vzhodni Aifriki 261 italijanskih vijakov in delavcev. ŠE VEDNO JE DEVET IN POL MILIJONA BREZPOSELNIH WASHINGTON, D. C., 7. avgusta. — Trgovinski department poroča, da je Združenih državah še vedno devet milijonov petsto tisoč ljudi brez dela. Največ nezaposlenih je bilo meseca marca 1933, ko je znašalo njihovo število petnajst milijonov sto tisoč. Ameriška Delavska Federacija je drugačnega mnenja. — Pravi namreč, da znaša število nezaposlenih najmanj enajst milijonov. STAVKARJI SO ZAVZELI 3 RUDNIKE Blum je objavil, da so bile stavke poravnane.--V Franciji je samo še 11,960 delavcev na stavki. PARIZ, Francija, 7. avgusta.-— Premogarji v osrednji Franciji so v Carmauxu razglasili splošno stavko v protest proti kaznovanju delavcev. Stavkarji so zasedli tri rove in so dovolili v rov samo ljudem, ki so bili neobhodno potrebni v rudniku. Prefekt departmenta je prevzel nalogo, da stavko poravna. Malo prej je ministrski predsednik Blum v poslanski zbornici naznanil, da so bile stavke mirno poravnane. Nasprotniki vlade so vprašali, ali bo vlada še dalje dovoljevala stavke in da se bodo stavkarji polaščali tovarn. Notranji minister Sa-lengro je rekel, da je število brezposelnih padlo od enega mil j ona na 4836. Po celi Franciji je samo še 11,960 delavcev na stavki. Senat je soglasno sprejel predlogo, ki učiteljem nalaga dolžnost poučevati otroke o patriotizmu. Ta predloga je odgovor na sklep učiteljskega zborovanja, ki očita poslanski zbornici, da zavlačuje sprejem programa socijalistične vlade. Učitelji so poleg tega vlado pozvali, da dovoli manj denarja za vojsko in skrajša vojaško službeno dobo. Z JAGODO POJEDE OSO ITALIJA JE POVIŠALA PLAČE RIM, Italija, 6. avgusta. — Fašistična korporacija *za kemično industrijo je danes sklenila zvišati delavcem plače za deset odsrtotJkov, ISLE, Minn., 6. avgusta. Ivan Jrndra, ki je nabiral robidnice, je (med nabiranjem tudi katero pojedel. Ko pa je eno jagodo djal v usta, ni opazil, da je bila na njej osa. Jindrov jezik je bil nato 15 ur tako o-tečen, da ni mogel ne jesti, ne govoriti. PRIZNAL UMOR TREH OSEB i > ABASH, Ind0 7. avgusta.— Oblasti so danes našle v plitvem grobu na neki farmi gola trupla farmerja Johna F. We-sleya, njegove žene in njune dvanajstletne hčerke. Vsi trije so bil umorjeni. Aretirali so petindvajsetletnega bivš e g a kaznenca Harryja Singerja, ki je prignal Timor, BREZPOSELNI OPUSTILI DEMONSTRACIJO -SPRINGFIELD, 111., 6. avgusta. — Voditelj delavske zveze države Illinois Charles Rossio je naznanil, da je "lačna armada" opustila svojo nameravano demonstra c i j o pred legislaturo. Brezposelni, ki so pod policijskim nadzorstvom v dežj>u in na prostem prebili noč, so slednjič sklenili, da se 11 umaknejo". "Večinoma nimajo primerne obleke, da bi dalje ostali in nisiem hotel iiaposttavljati njihovega zdravja," je rekel Rossio. ŠKOFA STA BILA PREVEČ GOSTOBESEDNA Gallagher priznal, da sta s elevelandskim škofom preveč govorila. — Gallagher ja je Vatikan opozoril. RIM, Italija, 7. avgusta. — Škof Midhael J. Gallagher iz Detroita^ neposredni predstojnik župnika Coughlina, je priznal, da sta on in cleveland-ski škof Joseph Sehrembs, ki je tudi obiskal Vatikan, preveč govorila. Škof Gallagher pa ni povedal, kdo je njemu in škofu J. Schrembsu priporočil, da manj govorita. Prelati, ki so blizu papeževemu državnemu tajniku kardinalu Pacelliju, pa so povedali, da je bilo detroitske-mu škofu namignjeno, da naj manj govori. Škof Gallagher je malo prej po brezžičnem telefonu govoril z neko osebo v Detroitu, toda je vstraja'1 pri svoji trditvi, da ni govoril z župnikom Coughlinom. "Z oziram na to," je rekel Gallagher, "da je javnost mene in škofa Schrembsa napačno razumela, nama je bilo svetovano, da nehava govoriti. Zato sva oba sklenila, da sva govorila že dovolj." NESREČA V ANGLEŠKEM RUDNIKU BAtRNSLEY, Anglija, 7. avgusta. — Pri razstrelbi v nekem premogovniku je bilo "ubitih 57 rudarjev. Ko so reševalci pričeli odkopavati kamenje in prst, so našli 32 trupel. Ostalih se niso našli. »Silna eksplozija je rudarje večinoma takoj ubila, drugi pa so se zadušili v strupenih plinih. Enemu rudarju se je posre čilo priti iz rudnika, toda je težko poškodovan. Drugim pa je bila odrezana pot, _ DELAVCI BODO VOLILI ROOSEVELTA WASHINGTON, D. C., 7. avgusta. — Delavski voditelji pravijo, da spor v delavski federaciji ne bo vplival na predsedniške volitve in da bodo delavci obeh sovražnih skupin glasovali za predsednika F. D. Roosevdta. Premirje med delavsko federacijo in 10 upornimi unijami je bilo raztegnjeno do časa po predsedniških volitvah. Izvrševalni odbor delavske federacije, foi je industrijskemu odboru dal časa do 5. septembra, da se razide, bo zopet zboroval 7. septembra, toda ne bo najbrže o tem ničesar n-krenii, temveč bo rešitev prepustil konvenciji, ki se prične 16. novembra v Tampa, Fla. Tekom premirja bo industrijski odbor skušal organizirati 4,000,000 delavcev v jeklarski, avtomobilski in gumijevi industriji. Kampanja industrijske g a odbora je prešla v drugi me • sec in je v tem času že bilo organiziranih 8000 delavcev. MORGAN SE DOBRO -POČUTI SOUTHAMPTON, Anglija, 7. avgusta. — Ameriški finančnik J. Pierpont Morgan je dospel danes sem na krovu svoje jahte "Koraair". Na vprdsa-nje, kako je -z njegovim zdravjem, je odvrnil: — Dobro se počutim in vesel sem, da sem zopet v Angliji. , ^ "Glas Naroda" (a Corporation) ,. v- Owned and Published bj slovbnio publishing company Frank Bataer, President _L. Benedtk, Trnu. PUo® of basineaa of the corporation and addresses ot above officer.: We* I8fl» Street, ef Bfsnhattaa, New York Cltj, N. 1 GLAS NARODA" (Voleo ef the People) Issued Every Daj Except ^Sundays and Holidays Ea celo leto velja Kanado ......... Ea pol leta -....... Ea Četrt leto..... Ameriko In f Za New Xork sa celo leto.....„ *T.80 ......... W.00 Ea pol leta.................... $3.5C ..........$3.00 I Za inozemstvo sa celo leto ...... $7.00 $1.00 i Za pol leto •••••••••• $3.60 Subscription Yearly $6.00 Advertisement cm Agreement ••Olaa Naroda" Uhaja vsaki dan tsraemfil nedelj In prasnikor -OLAS NAKODA", *IS W. 18th Street, New Tort N. Telephone: CHelsea 3—1242 SOD SMODNIKA Evropa je ulična sodu smodnika, in nemškega diktatorja že srbe roke, da bi vrgel iskro vanj. V apansko-maroško vodovje je poslal križarko "Deutsch-land", in križanka se je posredno vmešala v špansko državljansko vojno. $ Vladi zveste španske bojne ladje je namreč ovirala pri obstreljevanju neke fašistične postojanke. Pozneje je poveljnik križarke v družbi svojih častnikov obiskal španskega fašističnega poveljnika generaila Franca. Te vpošitevamo še pisanje nemškega časopisja, je to jasno vmešavanje v notranje zadeve Španije, iz česar se prav lahko izcimi evropski konflikt. Ako fašistične države pomagajo španskim fašističnim vstašem, ne more nihče zameriti francoski delavski vladi, če priskoči španski delavski vladi na pomoč. Posledice bi imela Hitler in Mussolini na svoji vesti. Nemški vnanji minister je nedavno izjavil, da nemška vlada ne priznava, ko-«pansko mejo. Če francoska vlada ne bo tega preprečila in če fašistične države ne bodo mirovale, ne bo več dolgo, ko bo izbruhnil nov evropski požar. ' » ■ s LINDBERGH IN HITLER Ameriški letalec Lindbergh potuje po Evropi in je pri tej priliki obiskal tudi Nemčijo. Ameriško časopisje je objavilo sledečo značilno novico: — Ko je dospel Lindbergh v Berlin, je bilo rečeno, da s^ bo sestal s Hitlerjem. Pri otvoritvi olimpijskih iger sta sedela Lindbergh in Hitler le par sedežev narazen. Sestala se pa nista. Nikogar ni bilo, 'ki bi ju predstavil. . . Hitler je najbrž zameril Lindfrerghu, kjer je v svojem govoru označil nemško oboroževanje za velilk nesmisel*. Dejal je namreč:—Sedaj ni več mogoče zaščititi z orožjem srca te ali one države. Armada se ne more v©č ustavljati napadu iz zraka. Avijatika je povizročila temeljito izpremembo. Kar je Lindbergh rekel, -smatrajo v novi Nemčiji za ve-leizdaj o. Zato je zadela Lindberglia usoda ameriških zamorskih atletov, ki «o se udeležili berlinske olimpijade, katerim istota-ko ni bilo do vol jemo pogledati nordijskemu plemiču iz Češkega l*»sa v njfcgo* slovanski obraz. Nekaj je pa vseeno dosegel Lindbergh. Že vsaj v bližini nemškega diktatorja je sedel. .. DENARNE PQSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. / Za V JUGOSLAVIJO t *J»____________Din. I BM S flMt 1M Din. m Din. 300 Din. 5M UM «45 JI m*. 2§m V ITALIJO Za $ 9.00 __________________ Ur 100 $ 17.« .................... Ur 800 $ 4340 ________________ Lir 800 S 92M .................... Ur 1000 $164.00 __________________ lir 2000 1245.00 ___________________ Lir 3000 KMM BM CEN t SEDAJ HIT tU) MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALi Mili Za izplačil« vetjih kot mnj navedeno, bodisi w dinarjih alt dovoljujemo fe boljše pogoje. IZPLA&LA V AMERIŠKIH DOLARJIH m— - 5.75 ...me ....$10.— —1- .m* i slovenk: publishing company "Glas Naroda" ........... ^ i H t f, V - i- ? New York; Saturday, August 8, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33* Mednarodni položaj v Evropi Socij&Hzem- Za "Glas Kar oda" napisal N. N. Socijalizem je oče fašizma in sicer direktno ali' indirektno; je vsekakor njegov oče. Socijalizem je rodil fašizem hote ali nehote; fašizem vsekakor izhaja iz socijalizma, kar 'je istovetno, kakor reci: Če bi soci-J jalizma ne bilo, bi tudi fašizem ne imel povoda za svojo eksistenco. To je kaj čudma zamisel, kaj! Hočemo dokazati svojo tezo. Prvič zgodovinsko. Na Laškem je prišlo do fa.-šizma zato, ker je socijalizem grozil js komunizmom. Mussolini, bivši socijalist je vkorakal v Rim s svojimi legijami z izrecnim namenom, da prepreči nadvlado socializma in komunizma. Zgodovinska resnica je, da se je la3ki fašizem vedno, itn po pravici, hvalil, da je rešil Italijo komunizma. Enako je zgodovinsko resničai>o, da je Hitler pridobil nemške množice za svoj narodni socijalizem, kar je priznano nemški fašizem, z de-vizo borbe proti komunizmu. To vsak ve, če je le malo prebiral časopise. Tako je laški in nemški socijalizem nehote rodil nemški in laški fašizem. Na R/uskem vlada malo druge vrste fašizem, toda tudi rulski sov jet ni nič drugega, kalkor socialistični "fascio", socialistic ni fašizem. Zgodovinsko je dokazano, da so se ruski delavci najprej družili v male "celice", v male strogo d isei plinarne skupine, ki iso nato skušale zanetiti revolucijo med vsem delavstvom, kakor tudi v mornarici in armadi. Ko se je začela bol^jševiska revolucija proti Keren ski je vi vladi, tedaj so tudi ohranili svoje vrste strogo disciplinirane. Vnaprej organizirane skupine delavcev in mornarjev, naposled tudi vojaikov, so vstale po vseh industrijskih središčih, po vseh mestih, dokler niso pri^ dobili za se ruskega seljaka z obljubami o razdelitvi zemlje med kmetje. Ruski socijalL^tični fašizem je čistil svoje vrste vseh neza-želijivih primesi, kakor so delali fašisti v Italiji in na Nemškem. Laški in nemški fašisti sprejemajo in orfklafnjajo nove člane, kadaT je pa treba, zopet čistijo. Tako je tudi na Ruskem. rana sila komunistov, katero bi lahko kontrolirali, in ki bo na drugi strani, z lahkoto cvbvTaido-vala položaj v državi. Lašlki fašizem in nemški vzdržujeta mnogoštevilno tajno policijo, ruski tudi. ;< Na Laškem in Nemškem moreš glasovati sam'o za fašistične katnklidate, enako na Ruskem samo za. komunistične. Lahko bi našteli še mnogo sličnosti, toda to zadolstuje. Zavijati vso stvar z mnogobesed-nimi članki ne bo pomagalo. Laški, nemški in ruski ne-faši-sti enako občutijo proldletstvo fašizma, pa naj bo narodem ali socijalistieen. Sicer pa mislimo, da ne bo nikdo trdil, da so nemški fašisti ali njih bratje druge barve, na Ruskem, kaj na boljšem zato, ker so fašisti. Eni in drugi morajo težko delati, ba£ kakor mi v Ameriki. Razlika je le ta, da si mi lahko izbiramo delo, vsaj do neke mere, medtem, 'ko morajo naši sodrugi v fašističnih državah delati, jesti in spa!ti, celo oblačiti se, kakor jim zapoveduje državna uprava. Njih obedi so zelo skromni kot naši, vsega imajo manj kot mi. Najsiaibše je pa to, da človeku, pa naj bo fašfet ali ne, še telesne svobode, svobode vesti in svobode dela: ne dovolijo. In taki sistemi naj bodo uzor vsega, kar premore človeški ra-zJum v tem pravcu! Saj pravim, ljudje so čudna bitja: Okna napravijo za hiše, da bo mogla svetloba in zrak prihajati notri, pa jih takoj zagrnejo z dvojnimi zastori; nabavijo si svetlobo, ki naj sveti, kakor dan, pa jo takoj zasenčijo, da ne more priti do svoje veljave; vstanove si bratska društva, k jer so kot sobratje in sestre sami gospodarji položaja, pa si talkoj pri stri žejo peroti svoborle z mnogimi nepotrebnimi in celo škodljivimi pravili; lahko 'bi živeli in umirali brez nepotrebnega medsebojnega vmešavanja, pa jim vrag ne da miru, dokler sebi in drugim ne pokvarijo življenja in smrti. Teoretično vsi priznavamo potrebo reda v človeški družbi, saj v anarhiji ne bi bilo dobro, toda praktično reda ne priznavamo, češ, samo da jc za> me prav, kaj me briga drngi; ali pa, samo da je za nas kapita- epada, tedaj pa zrevoltiramo,, češ: Let him go to he"! Potem pa priide do talkega reda, ki ne ibo nobenemu prav, vendar se ga ljudje ne bodo mogli -tako zlahka otresti. Fašizem je pred vrati. Tedaj pa ne boš več smel reči: Go to hell, 'kajti nekdo te bo slišal, mogoče 'tvoj lalstni otrok, pa boš rajžal v kažot. . Tudi če tvoja socialistična Stramika uvede fašizem, bos za všako malenkost romal v ka-žoit, kajti fašizem zahteva pred vsem red in slepo poslušnost nat>ram odredbam. Še se spominjam, kako je eden ali drugi šolarček prinesel učitelju šibo, ki je pozneje padala po njem tako, kakor po drugih. No, vBdite tako je s fašizmom ene in druge barve; snop šib, kjer ni ene zadosti, in sekira zraven, da bo rezala glave. Kadar ljudje ne morejo in ne marajo skupaj živeli kot svobodni ljudje, naj pa šiba poje. Neumnost je, priznano, najdražja1 stvar na svetu, icn pamet so izgubili oni ljudje, ki ne marajo pritznavati pravice d nagega in, ki hočejo vede spraviti toliko različnih čustev in značajev pod eno "kapo, to se pravi, pod svojo kapo. Res je, da to niso poedinci, ampak celi stanovi, toda mišle-nje celih stanov je tako, kakorš-no je mišlenje večine poedin-cev v dotičnem stanu aH stanovih. \ Zato pa velja ista obsodba tudi za eele stanove. Prrisveta, naprednost, evolucija! Ha-lia! Kaj vidite, da smo se vrnili v dobo že zdavnaj 'pozabljenih plemenskih glavarjev, samo do sedaj nastopajo glavarji na čelu stanov, namesto plemen? Toda, kakor so bili nekdaj plemenski poglavarji (chiefs) gospodarji vsega, tako in še bolj, so naši sedanji fašistični pogiavrji gospodje nad življenjem in smrtjo svojih podložnih, in to velja za HLtler-Mus-so'lina ne manj, kakor za Stalina ali za japonskega mikada. Zavrzimo demokracijo, namesto da bi jo izboljšali, pa h ajdi pod bič in v klavnico nove svetovne vojne! Lalio-nem-ški fašisti hočejo vojno, ker so si svesti zmage; ruski fašisti bi jo tudi začeli, toda ne predvidevajo zmage. Laški im nemški fašizem vla ilistp Pravr> ka3 11 as brigajo de da s surovo silo, ne meneč se za olovesQvo ali božjo pravico, in ravno tako postopa brez ogleda na osebo ali stan ruski fašizem. Laški in nemški fašizem sta prišla na vlado v boju zoper komunizem, ruski komunizem se je pa moral fašistično organizirali za samoobrambo. Tako je postal ruski socijalizem voljni oče svojega fašissma. Ruski komunisti so se vedno zavedali potrebe strogo disciplinirano fašistične organizacije. Sam Lenin je večkrat svetoval, naj se vzdružnje rajše manjša, toda skrajno •disciplini- £ B vU "QLA9 NARODA" pošiljamo v Axro do-mofmo. Kdor sa bo- v ___v*.* • če Mroafa za svoje •oroAiike aH prijatelje, to lahko' stori. — srn stari — v Italijo &ta 'I ** lavci, ali samo da je za nas de lavce prav, ka;j nais brigajo drugi. Tafteo govorimo, delamo (o-prostite, delujemo) in mislimo, kakor da bi iDili sami seb-i zadosti, kakor da ne bi potrebovali tudi drugih poleg sebe. Mizar misli samo na se, kovač le na svoje težave in pravice, rudar na krivico, .ki se njemu godi, trgovec z živili na svoj dobiček ali gubitek, oni z suho robo na svoje; noben pa od vseh teh niti zdaleč ne čuti za uradnika, vojalka, železnica rja, za pisarja, trgovskega pomočnika itd. Najboljše, česar so stanovi »posdbmi je, da negujejo sebe, druge pa v pekel pošiljajo, čeprav drug brez drugega živeti nemorejo. Vidite, zaradi takih stvari pride fašizem na svet, pa narj bo ene aifi druge barve. Človeška družba je večje vrednosti, kakor posameznik. Ljudje so -družbena bitja, za vsako dražbo je pa red potreben ; brez reda' !>i namreč ljudje niti v posameznih družinah ne taogti živeti, kaj šele v večjih skupinah. Toda, kakor rečeno, potrefoo red? priznavamo, ko pa pridemo do tega, da -bi dati vsakemu njegovo pravico, id mu iOTiiiioiiiiiiuii^iiiiiiiiuiiiiia/^iiiiii naroČite se na 4' glas NARODA", največji slo venski dnevntk v ^r državah Dopisi. Barburtou, O. Po daljšem odlašanju sem se zopet pripravil, da napišem za list dopis, Naijprvo se liočem dotakniti piknika, ki so ga priredili pevci "Javornika" in muzikamtje slovenske godbe na pihala. Piknik se je vršil v nedeljo 2. t. m. in lahko potrdim, da je malokdaj na piknikih toliko živahnosti, kakor jo je bi'l'o na omenjenem. Dokler je bilq solnce še visoko na nebu in je vročina' prav doibro pritiskala, so godci igrali kot na 'kakšnem koncertu. Ko so odigrali precejšnje število izbranih komadov, se je solnce že potopilo za vrhovi visokega drevja. Tedaj je pa nastopil čas za plesaželj-ne, godci so pograbili svoja godala in odšli v bližnjo dvorano, ki jo je prijatelj Novak nalašč zato zgradil, da bo služila za plesišče na piknikih. Na plesišču je godba zasvirala, nato je pa nastal direndaj in plesalo se je, da je bilo kaj. Pevci zbora " Javornik" so bili pa tako trljudni, da še nikoli tako. Zapeli so več izbranih narodnih pesmi, na čast posetnikom piknika. V svojem veselem razpoloženju, so se spommili tudi Petra Zgage'in tudi n jemu na čast zapeli primemo narodno. Toda tokrat ni pel samo 'kvartet, kakor tedaj, ko je bil Zgaga tukaj na obisku, pač pa mešam zbor in v svoji sredi so imeli tudi znanega pevca in pevovodja Mr. Semeta iz Olevelanda, 'ki je iz šprijaznosti posetiil piknik svojih prijateljev ki pevcev v Bar-bertonu. Dalje so posetili omenjeni piknik rojaki iz Gurarda. V pogovoru sem bil z Mr. in Mrs. Anžiček, Mr. in Mrs. Gabrov-šek, ter njih sinom in Mr. Je-senkom. Girardčanje so družabni iti gostoljubni ljudje in že neštetokrat so obiskali razne naše prireditve v Barberto-nu. Pevci "Javornika" so visoko cenili obiskovalce iz Gi-rarda, zato so jim tudi par narodnih zapeli na čast. Prireditelji omenjenega' piknika so gotovo zadovoljni z uspehom, ker od strani sejn vjel besede prijatelja Blažiča, ki je rekel: "Vse je šlo." To bi torej pomenilo, da so vse prodali, pijačo in jedačo in to je potem tudi dokaz, da so imeli dobre kuharice in urne natakarje in natakarice. Pozdrav! Frank Troha. Važno za potovanje. - Kdor Je namenjen potovati t stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsied naše dolgoletne .skošoje Vam zamoremo dati naibotfta pojasnila in tudi vse potrebho preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. 7»to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj m odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washington povratno dovoljenje. RE ENTRY PERMIT. t*pi Pttite boste i torej takoj sa potovali. navodila In SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Čudna je usoda nekaterih ljudi. V prizadevanju, da bi obogateli, izgube svoje zdravje. Naj t o pa zapravijo vse svoje bogastvo v prizadevanju, da bi ozdraveli. Tisti, ki pravi, da se ničesar ne boji, je lažujivec. Vsak se boji te ali one stvari. Toda junak je tisti, ki ne pobegne. Adam ni bil samo prvi mož na svetu. On je bil tudi prvi mož, ki ni imel tašče. In zato pravi sv. Pismo, da je živel v paradižu. * Življenje moškega se deli v osem raizdobij: najprej je otrok; nato je deček; zatem je mladenič; nato je mož; po nekaj letili postane razsoden mož; ko se še malo postara, postane mož v najboljših letih; potem je že precej star mož; in nazadnje je starček. To je osem stopinj v starosti moškega. Pri ženskah je isto, samo drugače so razpredeljene: najprej je otrok; nato je deklica; zatem je mladenka; nato je mlada gospa; po nekaj letih je še vedno mlada gospa; potem je pa sploh mlada go spa; pozneje pravi tuintam kak moški: — I, saj je še vedno mlada gospa; nazadnje pa skusa z oblefko, obnašanjem in govorjenjem vsakemu doka-zati, da je še vedno mlada gospa. * Igralke in profesijonalne lepotice si dajo vsega vraga za-varovati. Nekatere imajo za varovano lepoto svojih nog za sto tisoč dolarjev; prste na nogah za dvajset tisoč dolarjev; pa tudi obraz za primeroma visoke vsote. Časopisje poroča, da si je dala neka lepotica zavarovati svoj nasmešek za pol milijona dolarjev. Njen nasmeh je baje nekaj nebeško lepega. Nobena druga se ne zna tako nasmehniti kot ona. Pa vzemimo, da bi po naključju ali nesreči izgubila svoj nasmešek. In da bi ji zavarovalna družba izplačala pol milijona dolarjev. Ej, to bi se punca smejala! * O svetovni gospodarski kon-efrenci se dosti piše in govori. Delegati so z vso vnemo na ddu. Le kadar govori zastopnik sovjetske Rusije, skoro vsi zc-tjsnejo ušesa. Menda res ni težjega na svetu kot poslušati resnico. ★ Ko se je vozil Jimmy Greenwood skozi mesto Kankakee, se je i«z drugega avtomobila stegnil neki možak in mu z ber-gljo abil z radiatorja pokrov. Na pokrovu je bilo znamenje osla. Mož z bergljo je bil pa republikanec. * Za časa vojne je »bilo splošno pomanjkanje vsakovr s tu i h stvari. Rrbnieanu se je vse skupaj neumno zdelo in je začel umirati. Ker niso imeli že-gnane sveče pri liiši, so šii k sosedu jxmjo. Sveča je gorela, Ribničan je pa umiTal, pa se mu ni ničkaj ljubilo posloviti se cd tega sveta. Sin je nestrpno gledal zdaj svečo, adaj očeta. Slednjič pa pravi: — Tak oče, umri te, no, sej vej ste, de «vej ča nej naša. . . " OLKA 8 KAROV A New York, SaturcUy* August 6, 1936 THE LARGEST SWVEXEVAILY IN 77.83 MIHAIL ZOŠČENKO: ' Čeprav je ta! prigoda dofeaj malenkostna, mi dovolite pri-] ki vedo vati o nji. Res je smešno, ec hoče človek v sedmem letu NEP-a govoriti o zagonetnih zadevah in prerokovanjih. Vse to spada že davno v kraljevstvo bajk. To vemo. In nimamo namena preprirati se o tem. T^cxla ei ta tel j naj se nikar ne ustraši. Tu se govori saimo in i izključno o h^romantiki in ta-j ko to pripovedovanje ne more' žaliti nobene, niti najbojevitej-5e ideologije. Zadeva je pa tale: liiromant-ka iz naSe hiše je čudovitno točno napovedovala usodo blagajniku in članu vlade Jašeiko-vu. Zglasil se je pri nji tovariš Ja-ščikov tik pred prazniki. Ni prišel k nji samo za šalo, za zabavo. Saj kanuje z njo v istem nadstropju. iZalkaj bi se pa ne zglafeil pri nji? — je pomislil. Saj hiromantka ne bo vzela denarja od blagajnika. Ce ga pa vzame, ji bo pozneje žal. Tako se je torej zglaisil pri — Jaz sem dokaj kulturen človek, pravi, skoraj inteligent, mene je naravnost sram hoditi k Wiromairtkam. Toda, pravj, opravičilo je v tem, da je to brezplačno. Naj mi kaj pove. Vrag me ne bo vzel zato. In prišel jo k hiromantki. Le-ta ga je prijela za roko. Omila mu je seveda z dlani vsakršno delovno nesnago, kajti drugače se ne vidi nobena črta. In pravi mu: — Roka ne kaže nie strašnega. Črt, pravi, je na nji mnogo. In jaz, pravi, čeprav sem hiromantka, sem od teh čnt vsa zmešana in se ne morem spoznati v njih. Dovolite, pra'vi da vam na mestu tega raje razložim karte, velespoštovani tovariš. Razloži karte in pravi: — Zares, božični prazniki so tu. K vam pride več kraljevin karo dese+ka: In pr.etep se vname pri vas, drug drugega začnete obdela vat i — tepsti po gobcu. In morda bo nazadnje poškodovana še neka dama. Vse drugo je pa hvala bogu dobro. Nobene posebne psihologije vam ne prorolcujem. Zasmejal se je tem besedam tovariš .Tašč Lk o v, nič ji ni plačal, goski neumni, in odšel je domov. Tedaj j so pa prišli prazniki. Prišel je božič. In napotil je prvi dan. Pride k tovarišu .TašČikovu več kraljev in karo desetka. Jedo, pijo in začenja- HIROMANTKA jo malo razgrajati. A ob devetih se je med njimi vnel pretep. In tistega prvega dne se je zgodilo vse, kakor je bilo napovedano. In pretep se je prenesel na stopnice, pred hišo. Tedaj se po čudnih potih u-sode vmeša v pretep lii roma nt-kd. Morda je slišala ravsanje na stopmeah in prišla pogledat kaj je. Toda tovariš Ja Seiko v se je zakadil rot i nji in jo hote! za točno prorokovanje vreči v pomije. Skratka, vse se je zgodilo po prerokovanju. Celo dama je bila poškodovana. Seveda, če vse to dobro premislite, ni bilo na tem proro-kovanju nič posebnega. Pretepi so bili pri tovarišu Jaščiko-vu kaj pogosti. Ne .samo za praznike, temveč tudi ob delavnikih je morala taista hiro-maiitka često hiteti po policijo. Tako torej lavorike naše hi-romantke pod takimi pogoji nekoliko obledevajo. Čeprav — kakor se pač vzame, če bi ne bilo pro rokovanja, morda bi se ne bilo nič zgodilo. Tovariš JašČikov 'je sam de-jal: — Go's t jo so bili dobri, niti kure bi se ne bili dotaknili. In jedli so tudi malo. In jaz bi se niti s prstom ne bil dotaknil takih dobrih gostov. Toda spomnil sem se pro rokovanja, pa sem udaril. . Vendar je torej na svetu še nekaj skrivnostnega. No, kje neki se vzame v človeku tajk dar — preiskovati globine prirode in prorokova'ti bodočnost? ZDRAVSTVENA POLICIJA V NARAVI Mati narava ima neizrečeno dobro organizirano službo zdravstvene policije, katera že tisočletja dolgo v splošno za-dovoijnotet opravlja svojo služ- travnike ter živalska naipaja-lišča za človeškimi in živalskimi odpadki ter brbajo po gnoju in gnojišču. Za to delo so poklicani govnobrbci vseh vrst. bo. V tej zdravstveni policiji Te živalice se med seboj neko- so organizirani sesalci, ptiči in celo žuželke. Delujejo pa povsod: na polju, v gozdu, v gorah, v vodi in celo v puščavi. Povsod iščejo odpadkov, katere pospravljajo iz velike liiše liiko razlikujejo, ter imajo vsaka zase svoja znanstvena imena, vendar vse spadajo v •spoštovano rodovino govnobrb-cev. Te živajTice so pridne itn delavne ter neutrudno oprav božje narave. Najbolj razpre-' Ijajo svoj malo čedni opravek, dena je tako zdravstvena sluz-1 Povečini o mraku ali pa ponoči, ba v tropičnih krajih, kjer se i Kadarkoli se tihega poletnega gniloba zaradi velike vročine 1 večera začno solnčni žarki po-naglo razširja ter bi zaradi te- mikati za gore, tedaj prihajajo na dafn s viti očrni in jeklenc*-modri juna'ki, ki globoko bren-če in cvrče. Najlažji opraivek iona!jo te ga l^hko bila .škodljiva ljudem in živalim. V teh krajih južnega solnca opravljajo prvo in najtežje de- lo hijene in jastrebi, kateri gni-' živalice med govnom. Naglo iz- joča večja trupla razkosa vajo. Nagomillane kupe grdih odpadkov, kise kopičijo oikoli zamor- ginejo med kupčkom gnoja ter brskajo. Njihova naloga pa je opravljena, kadar so samice skill vasi in okoli pašnikov no- svoje jajčka odlegle v gnoju, madskih narodov, pospravlja jo: Mnogim žuželkam je namreč povečini mali ptiči, ali pa žuželke. Tudi pri nas imamo v naravi take zdravstvene policije. Kjerkoli leži kako živalsko truplo, kak mrtev ptiček, ki je padel z gnezda, ubit krt, povožen .slepec itd., takoj se prikažejo žu mrhovina in gnoj ne samo hrana. ampalv tudi podlaga za razvoj zaroda. Najtežje delo imajo navadni govnjaČi, ki morajo kopati včasih pod mrhovino 30 cm globoke jaime, nakar »vlečejo mrhovino aH govno v luknjo, kjer jim je v hrano in obe- želke, ki mrhovino razkosajo,/ nem v ležišče potomiatvu. Te pospravijo in pokopfljeijo. Če j živalice delajo vso noč ter pre-kje na polju leži kaka živalska1 nehajo s svo jim delom šele, ka-mrhovina, se takoj zbero okrog1 dar zašije solnce. Včasih se do-nje mulie, govnjači, mrhobrbci j garja* da. se kaikega poletnega in grobarji, kateri mrhovino večera ob posebno krepkem od-košček za koščkom razkosajo | padku zbere cela družba takih in pospravljajo. Druga vrsta j gostov, katerih vsa'k na tem za-živalskili zdravestvenrh poli-1 bavišču išče svodih posebnih iin-cajev pa prei«koj je prinesel dokaze o dobrih dohodkih Dahomyja. Tako je bila kupčija, k^ialu sklenjena in kupec je obljubil, da ga prihodnji teden obišče in se ž njim o vsem pogedi. Gonda si je med tem nakupila nekaj stvari; toda sedaj ni bila v ten. velikem pristaniškem mestu s takim veseljem, kot prejšnje čase, ker je vedela, da bo za vedno odpotovala v Evropo, kjer bo videla večji* in lepša mesta.. * "Iskreno sožalje. Pridem, kakor hitro mogoče. Pismo sledi. Srčne pozdrave. Oče." To brzojavko je poslal Rutar iz fvojega hotela v Palembangu Helgi ter takoj nato pim klorom, ki se razvija tudi, daj obrnil še enkrat na policij- če polijemo klorovo apno s kis-akega predsednika, se je ta | lino. Plin so skrivaj pripeljali abotno izgovarjal, da je izgu- v nemške strelske jarke v jek-bil ključ od skrinje, v kateri 10nili bombah. Na vsak meter je bil denar. Dejal je, da mu .ara bo vrnil čez nekoliko dni. In želeninar je končno res dobil svoj denar, toda kakor je ugotovil, to niso bili bankovci, ki so mu bili ukradeni, temveč drugi. To ni nič čudnega, kaijti prave bankovce je bil policijski predsednik medtem že davno zapravil. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovttL. sta bili pripravljeni dve bombi po 20 kg klora, v celoti na 6 kilometrov 12,000 bomb z 240,-000 kg klora. Klor so izpustili naenkrat iz vseh bomb, ko je začel veter pihati proti sovražnim strelskim jarkom s hitrostjo 3 m na sekundo. To je bil prvi in tudi zadnji plinski napad, ki se je med svetovno vojno v polni meri posrečil. Pri njem so bi/li namreč izpolnjeni •vsi trije pogoji, potrebni za uspeh takega napada. Sovražnik na napad ni bil pripravljen strupeni plin je ostal gost tako, da je bil človeku nevaren, obenem se je pa posrečilo pokriti z njim veliko prostranstvo. Ko so pozneje napad s klo- SHIPPING NEWS - Na parnikih, ki so debel« tiskani, vrše t domovino izleti ood vcistv< izkušenega spremljevalca. 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta : Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 20. avgusta: Vulcania v Trst 21. avgusta: Bremen v Bremen 22. Champlain v Havre Conte di Savoola v Genoa 26. avgusta : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen 2. septembra : Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg 5. septembra : Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa 8. septembra: Saturnla v Trst Pifiite nam za cene voznih listov, reservacljo kabin In pojasnila za potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York 9. septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 10. septembra: Champlain v Havre J2. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen 16. septembra: Normandie v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg 19. septembra: Conte di Savoia v Genoa 22. septembra: Bremen v Bremen 23. septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst 29. septembra: Europa v Bremen 30. septembra: Normandie v Havre t I ljudske šole in sreča je hotela, da je baš nekaij mesecev pred poroko zadel na podedovano srečko precej denarja. Tako se je lahko napotil s svojo ženico na ženitovanjsko potovanje okrog sveta, na katero se je veselil in pripravljal že dobrih 20 let. Ko sta pa prispela mlada zakonca pred tedni v San Francisco, se je zdravnikovim prijateljem zdelo, da se je njegova žena na potovanju tako zelo iz-premenila, da jo ni mogoče spoznati. Na mnoga vprašanja je končno dr. Evans priznal, da se je dal v Parizu ločiti od svoje prve žene in se drugič poročil z neko Paližanko, is katero se je bil seznanil na iKta