Posamezna Štor* K 2*— ,TA£0&* i£b«a» r«Ji daa, rurtn nedelj« in pravnikov, ob 18. uri > da.umom naslednjega dne ter etan« mesečno no pošti K 20*—, xa inozemstvo K 40-«-, dot.lavljen na dom k 22’^.,prejemanj upravi k 20*—. Insorati po dogovora, Naroča se j>n uprav» -TABOEA* UABJBOB, Jurčičem ulica 5t«v, 4, Q Q O .POSTNINA PAVbALERANA A* C-^-» UHNnnifMmmmmiHi Posamezna Ster. K 9*— UKE0SISTVO n uhaja T Kul-uorn, Jartiim a). it. 4, 1. m4-i.rogu«. i'el«lou intuaih. it. 276. UPliAVA as u»h..j» t -urilien ulici at. 4, pritličju, daano. TeJu-ioa it. 24. SHS noS.uooekoT.il račun star. 11.737. Na najoSlla Srn denarji a« m .lira. — Hokatiiai se d« rračejo. ■...n M—nwr;r!refr^.*TWITmEairagai*Kgt3araB Leto: 113. Maribor, petek 17. februarja 1922. Številka: 39. Ha naija i sveto. Stroški sprejema^ visokih svatov o priliki kraljeve poroke. Subvencija za naša gledališča. — Drugi krediti. Politika reda in miru. Potovanje češkoslov. ministrskega predsednika in zunanjega ministra drja Beneša v Pariz in London je zopet ^budilo zanimanje za malo antanto in Njene probleme. Na zajpadu vlada o na-ala državah precejšnja nejasnost. Mi sato v njihovih očeh ne le mali, ampak llidi mladi, zato nas ka j radi pogledajo Strani, če -nas opazijo pri reševanju 'slikih mednarodnih vprašanj. Še pred Par leti je pisala pretežna večina francoskih in angleških listov o infeiijor-^ narodih, ki hočejo zavladati v srcu kvropc in ki bodo zgolj element nereda 111 razkrajanja. Takrat smo bili v zelo °9asni dobi in v razmerah, ki so nepre-Qno motile in zavlačevalo našo kon-^hdacijo. Vsled tega nam ni bilo mo-f0ue> da bi pokazali svojo pozitivno in ■'stvarjajočot moč tudi na zunaj. Evro-,)a_.oe imela malo umevanja za težkoee aaf° rrotranje konsolidacije in je le ča- j vU‘a> kako se bomo postavili v mednarodnem življenju. tekom treh let se je marsikaj izpre-,‘lenilo. Glasovi o potrebi donavske •‘.»nlederacije, ki so bili zlasti v Angli-1 Precej glasni, so utihnili. Danes se ;1(>bca resen politik nebaivi več z ide-|0. da bi korigiral stanje, ki je nastalo srednji Evropi in na Balkanu po ve-1'a"6111 ^g°dovlnskom proobratu. Dasi-v Jm Habsburgi še vedno propagirajo ; ,-cgih zapadne aristokracije in veli-(y 1 finančnikov idejo nove monarhije ^ Donavi, je sedaj popolnoma gotovo, «? *a ideja ne bo več oprijela tal in Vev- ‘ sre svojo pot, četudi Cirat koleba semintja, se navsezad-! r e Ostali in je treba nove enako moč-! . sde> da ga odsuno s poti, ki jo je v'2ftlo. Kljub nezadostni propagandi r ‘^^mstvu, kljub predsodkom in Ha < ekologiji malih in velikih {’.r°dov so države male antante v zad-. m času silno ojačale svojo pozicijo .. *aPadu, njihov ugled raste in strah eu tzv. »balkanizacijo« srednje Evro ,, .Se razblinja v prazen nič. Največ je fj^^ogla k temu baš češkoslovaška I j^ blika, ki zavzema najodgovornejšo ^nevarnejšo geografieno lego. 6V' 1 550 najbolj obrnjene oči l^opskega znpiida in ona je svojo na-v„c?, kridi najboljše izvršila. Ceškoslo-fm -L6 prva Prepričala angleško in politično javnost, da mali fivranski nnrotff ne P°®ijo v osrčje b0-< DOtran;iih ple' eftjuC>Ina ^ našemu skupnemu Evi.0n'„ ^ dosGžena: Mi smo v očeh <®tohl- 8im^HČnejši in bližji kot še n6 l .,v PTVlh tTeh letih. Tudi če nas da brez10i5 va3° dovolj, vedo vsaj to, Problem n af .ne rPorojo rešiti noboaoga CoSL- lCl Kc dotika naših interesov letali ^0vukli Jugosloveni smo Cement redu in miru, učitelji . TIP Beograd, 16. febr- Sinoči se je vršila važna seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o raznih kreditih. Odobren je bil predlog, da se dovoli kredit 1,000.000 Din. za sprejem romunskega kralja in drugih dostojanstvenikov, ki posetijo Beograd o priliki poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra. s princeso Marij olo. Ministrstvu za promet se dovoli kredit za nabavo materijah), za železniške delavnice. Tozadevna dobavna licitacija se razpiše javno. Prosvetni minister je predlagal, da se vzame za osnovo ureditve naših gledališč osnova za kona za narodno gledališče v Beogradu. Obenem je predložil zahteve glede subvencij oblastnih gledališč in rešitve nekaterih drugih gledaliških vprašauj, ki se ugodno rešijo- Ministrstvu za šume in rude se dovoli, da sme razveljaviti licitacijo za 18.000 kubičnih metrov bukovih drv ter 2000 kpbieni.li metrov hrastovih drv ter razpisati novo. Ministru za poljedelstvo se je naložilo, da mora izdelati načrt o izkoriščanju vodnih sil v naši kraljevini, obenem pa se temu ministrstvu dovoli tudi kredit 100.000 Din. za nabavo traktorjev za | naše koloniste v Macedoniji. Poleg po-1 moči, ki jo dobivajo sedaj pri nas se ! nahajajoči uhožni ruski begunci, sel predloži skupščini še predlog glede na-1 turalne podpore v obleki za najrevnej- : še med njimi. Seja je bila zaključena krog 20. ure zvečer. Draga seja se vrši daues. j Burni prizori v celbvškem deželnem zboru. DKU Celovec, 15. febr. V deželnem zboru se je danes razpravljalo o načrtu deželne ustave, ki ga je v decembra lanskega leta ustavni odsek zavrnil. Poslanci nemške liberalne de-želnozborske zveze so vložili nujen predlog o uvedbi volilne dolžnosti za deželni in državni zbor'“'5iY*W* zahtevali, da deželni zbor odloži razpravo o ustavnem načrtu. Proti temu, da bi se načrt vrnil odseku, ne da bi zbornica razpravljala o njem v prvem čitanju, so se pritožili eooijalno - demokratski poslanci. Vseli 15 socijalnodemokrat-skih poslancev se je javilo, da bodo govorili v debati o nujnosti predloga. Izza živahne debate o dnevnem redu je začel govoriti prvi obstrukcijski govornik ing. Pichier (soc.-dem.) in v dvournem gorvora zagovarjal svoje stališče proti predlogu liberalnih poslancev. Ko so slednji položili na. kon- j cu debate nek predlog, so socijalni de-1 mokroti glasno protestirali in začeli udrihati po pultih. Hrup je trajal kakih 10 minut. Socijalni demokrati so zahtevali, da se seja konča, do6tnrw liberalni poslanci vztrajali pri tem, da predsednik odredi glasovanje o dnevnem redu. Ko je hotel predsednik Lukas izvesti glasovanje, so socijalni demokrati zapustili zbornico. — Med burnimi probiklici liberalnih poslancev je predsedinik konstatiral nesklepčnost in je preložil sejo ob ta 7. zvečer na jutri dopoldne. Meščanske stranke so protestirale proti temu predsednikovemu ukrepu. !• m Izjave madžarskeaa zimanieaa ministra. DKU Budimpešta, 1,5. febr. V odgovora na razna vprašanja je izjavil zunanji minister graf Banff.v, da vesti o popravku meje v korist peško-šlovaške in v škodo Madžarsko niso resnično in tudi zastopnik Češkoslovaške doslej na kompetentnem moštu ni stavil kakih sličnih zahtev a-li predlogov. Kar se tiče časnikarske propagande Čehov proti Madžarski se ji ne more pripisovati posebne važnosti. — Glede češkoslovaško-poljske pogodbe jo Nova muslimanska ministra. TIP Beograd, 16. februarja. Danes bosta imenovana nova muslimanska ministra in sicer poslanec Vilovič za ministra trgovine, poslanec novinar Sahib Eorkut pa za ministra narodnega zdravja. Konferenca nasledstvenih držav v Rimu. DKU R im, 15. februarja. Rimska konferenca jo bila danes ob 4. uri popoldne, zopet otvorjena. Zastopane so | vse nasledstvene državo razen Jugo-‘ slaviije. Današnja seja je bila samo formalina. Prihodnja seja se bo vršila v torek. Na dnevnem redu so finančna vprašanja. Zaupnica dr. Wirthu. DKU Berlin, 15. februarja. Državni zbor je izrekel kabinetu dr. Wirtha z 220 proti 185 glasovom zaupnico. Morilec finskega notranjega ministra. DKU H el s in g f pr s, 15. febr. Morilec notranjega ministra, trgovec grof Banffy izjavil, da jo dobil zagotovilo. da ta pogodba ni naperjena proti Madžarski. Glede usode narodnih j manjšin v odcepljenih madžarskih pokrajinah., se je skliceval na- pogaja- ■ n ja, ki so se vršila v raznih nasledstvenih državah. V Jugoslaviji so bila ta/ pogajanja doslej brezuspešna. Vprašanje narodnih manjšin pa je itak pod zaščito zvo^e narodov in tu--di vlada bo pod vzela vse mogoče korake. o— Tamdefeld je bil kot mlad mož radi nameravanega atentata na veliko rusko ladjo dalje časa zaprt, lej er se je j ž njim skrajno surovo in slabo ravna-) lo. tako. da se mu je vsled lega zrara-l čil um. Izjavil je. da je ustrelil mi- j ni st ra radi tega. ker ni podvzel do- ’ volj energičnih korakov proti fin-ekim imvolucijanarnim elementom. Nezgoda v gliviškem premogovniku. I DKU Glivice, 14. februarja.! (Wolff.) V nekem rovu gliviških premogovnikov je izbruhnil požar in je bilo 75 v rovu se nahajajočih rudarjev . omamljenih vsled ogljikovega kisa. j Dva delavca so morali premesti v rudarsko^ bolnico, ostali pa so zdravi.; Rešilni oddelek je požar pogasil. Otvoritev mednarodnega sodišča. DKU Haag, 13. februarja. Danes .popoldne se je vršila v prisotnosti kraljeve obiitelji, Članov vlade, zastopnikov zveose narodov in diplonmtične-ga kora. svečama otvoritev parlamo-ut-nega mednarodnega sodišča r- konsolidacije. Mi jačamo in vzgoj ujemo svoje demokracije, da v, družbi z drugimi demokracijami Evrope rešujemo velike probleme, ki od pariške čez vashingtonsko do genevska konference in vseh bodočih mednarodnih konfeienc vznemirjajo Evropo in ostali svet. ter čakajo rešitve. V zvezi s tem pa je potrebno, da s€ začnemo v polni meri zavedati svojega poslanstva io da ordjentiramo svojav politiko v pacifistično smer. Imperija« listične sanjarije, ki so svojčas razgro« vale vladajoče narode, nam ne ma ejo n,iti za trenutes poslužiti kot vzorec Oilj slovanskih demokracij je: konsolidacija, mednarodni mir, trezno in so-cijalno zdravo delo za blagostanje naroda in splošen napredek človeštva, i Ta cilj moramo imeti pred očmi tako v zunanji kakor v notranji politiki. Mi se nismo osvobodili iz sužnosti, da bi si iskali lastnih sužnjev. Mi hočemo , in zahtevamo to, kar nam gre po jasna jizi*aženih načelih. Ravno zato je treba, [da naša politika pomaga k obstoju ali j zmagi tudi neslovanskim demokraci« ijara. Mi ne smemo a priori odbijati sporazuma z nobeno tujerodno državo, Id je v načelu za konsolidacijo in mir, Delaiti moramo na to, da se ojačijo de-mokracije v Nemčiji in Avstriji, kjea je borba z reakcijonaraimi elementi še zmeraj aktuelna. Podpirati moram« razvoj ruske demokracijo, tudi če se jgtcganičnim potem izcimi iz sedanjega ekstremnega boljševizma. Zlasti pa bo treba rešiti vprašanje Madžarske, kj je danes varno zavetišče vseh protide* moleratičnih teženj. Madžarsko absolutistično oligarhijo bo treba zrušilti iq tamošnji demokraciji sneti okove. Dokler se ne reši to vprašanje, je nemogoče, da bi bilo mogle naše demokracije izvesti kako dalekosežnejšo reformo v smeri pacifizma. Konsolidacija, •ki jo hočejo slovanske demokracije na novi, mirovni podlagi, mora napredovati enakomerno po vsej Evropi. Taka kakor je to jugoslovanski, češkoslovaški itd. — je tudi italijanski, francoski angleški itd. problemi. j Konferenca, Iti se bo vršila v Ge-j novi, ne bo napravila znatnega korakaj jv tej smeri, a v primeri s predvojnimi metodami mednarodnega življenja ima tudi ta na zunaj čisto praktična konfrontacija evropskih demokracij važen pomen. Odtod morajo evropski narodi dalje, vedno dalje — zakaj po 1. 1918. gre v bistvu za to, da si Evropa s pripnemo reparacijo ohrani svojo doseda-j njo vlogo v svetovni "zgodovini. Tudi na naš narod in na našo državo odpa da del te nove, važne naloge in odgo , vornosti. S_____________________________i_.... ; Politične vesti. t j * Separatisti in njedinjenje. Hrvatsld separatisti vpiiejo urhi et orbi, da niso i priznali ujed hj j en j a in da so bile vse ! hrvatske stranke za konfederacijo itd. j Famozni Radičev memorandum pravi dobesedno: »Srbski politiki so preprečili te namere in enostavno proklaml-rali 1. decembra leta 1918. kraljevino 'SHS, dosiravno niso zahtevali privo Ijenja niti od hrvatskega sabora, kaj fŠele od hrvatskega naroda«. To je navadna laž, ki kaže, da se moralni niv« Radiča in tovarišev ne razlikuje prav nič od vesti širokoprsnih verižnikov in raznih drugih »hohštaplerjev« naša milo domovine. Dogodki so vendarle se v svežem spominu. Če odpremo ka terokoli zbirko dokumentov o našenv ujedinjenju, n. pr. znano SišUevo, e* lahko prepričamo, da nas spomin ne va. ra in da je hrvatski sabor potrdil ak* ^ijodinjenja, Tako nravi sklen hrvat* Stran % ♦ T$BOK< lunini i *I. ft« fllartbor, 17. reoruatfa 1922 fai.ui——m— iiwiMiyi«wmruiiiiM—*■*—***»»■»—— jsega sabora z dne 29. oktobra I91S.: »Dalmacija, Hrvatska, Slavonija z Reko se proglašajo za popolnoma neodvisno državo nasproti Ogrski in Avstriji ter na modernem načelu narodnosti in na podlagi narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov pristopa v skupno narodno suvereno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem etnografskem področju tega naroda . . .» »Splošna narodna ustavotvor-na skupščina vsega ujedinjenega naroda bo odločila ... o formi vladavine, kakor o notranjem ustroju države« itd. * »Prager Presse« o srbsko-lirva iškem sporu. »Prager Prcsso z dne 14. t. m. prinaša iz peresa nekega Hrvata članek »Der serbiscli-kroatiscbe Go-gensatz*. Avtor pravi, da je popolnoma izključeno, da "bi »nenavadna manifestacija večine lirvatskili poslancev pridobila velesile za to, da bi se vmešavalo v notranje zadeve suverene kraljevine SHS« in da bo »gTadiitev in ureditev nove države še nadalje prepuščena jugoslovcnskem.il narodu samemu«. Po njegovem mnenju traja razpor med Srbi in HrVati že izza uje-dmjenja, ne gre pa za to, ali naj obstoja: država, marveč za to, k£ko naj obstoja; politična, borba se ne vrši' za bistvo, temveč zgolj za obliko države. Srbi so centralisti, Hrvati federalisti. Večina srbskih, poslancev stoji na stališču ustave, Iirvatski poslanci se bore proti ustavi, ne pa' tudi proti državi kot taki. Avtor sklepa: »Kraljevina SHS je postala zgodovinsko dejstvo in Ujedinjenje treh bratskih plemen pomeni uresničenje ideala vseh .ugoslo-venov. Za ta ideal so najboljši sinovi celega naroda krvaveli na bojiščih in koprneli v ječah. Razdor med Srbi in HrVati je ena izmed neizogibnih epizod, kakor so se s historično nujnostjo pojavljale doslej pri' vseh narodih, ki so se- zedinili izza dolge razcepljeno-štb>. K tem izvajanjem bi dostavili vprašanje: Če Radičevcetn res ne gre za bistvo, temveč zgolj za formo drža-*ve, čemu niso šli v ustavotvorno skupščino in z normalno parlamentarno borbo preprečili centralistično organizacijo države? Zakaj je njihova politika tako tajinstvena, nesdgurnat in ne-odkritosrčna? Razočarana milijarderka. — Turki žalujejo za papežem Če hoče biti žena diplomat. — Novi memoari. Znana ameriška milijarderka Mrs. Vanderbild je bila pred par tedni v Londonu, kjer je v svojih salonih sprejemala obiske najodličnejšega društva. Vrhunec njenih' družabnih zabav pa je imel biti diner, na katerega sta bila povabljena princ valeški in španski kralj Alfonz, ki se je takrat mudil v Londoniu. Razume se, da se je hotela ameriška milijarderka pokazati pri tej priliki v vsem svojem sijaju in razviti I K.: Iz Kranjske gore v Kajne, čisto enostavno se to napravi? v Kr. g. se stopi na vlak in v Bohinju se izstopi, pa mirna Bosna. Toda dobi^ so^ še vedno nekaj abnormalnih ljudi, ki gredo najraje tam, kjer so slabe, ali sploh neprehodne poti, široke ceste se ogibajo, kakor hudič križa. Pa še pravijo ti gorski klateži, da je poseben užitek oditi po takih (is nabavnega stališča vzeto) nenravnih potih, t. j. krivih potih. Ako se bo ta stvar še ^nadalje tako razvi jala, da bo vedno več ljudi drlo po krivih potih, nastane še epidemija, potem pa z Bogom travne, lepe, bele ceste, parki, promenade, sploh, kakor se že ta ropotija imenuje. Proti tej bolezni bode .treba na vsak način ustvariti kako ligo in to dokler je Še cas, ker »gora ni nora«, ampak takih, ki nore, je vedno več. Kakor že prej dogovorjeno, znašla sva so »prijateljem Frančekom neko nedeljo v avgustu na kolodvoru ter se preskrbela z listki do Ljubljane. Prv-zajprav bi morala bifti z nama se ne-fca tretja oseba, katere pa ni bilo od nikoder na izpregled, dasirnvno jo Franček napenjal oči na vse p ret ege; tolažba, da je mogoče, ds> bodo prvi. najveeje razkošje. Njen »dvomi maršal« jo je pred dinarjem še opozoril, da bi bilo dobra, če predloži princu listo povabljenih. Milijarderka je to res storila. Princ je pregledal seznam, prečrtal dvoje imen ter na njih mesti zapisal imena sester Duncan. Milijarderki sta bili to seveda popolnoma neznani; mislila je, da so to bržkone rojakinje pTimca. Šele njen tajnik jo je obvestil, da sta to dve plesalki, ki sta ravnokar na gostovanju v londonskem gledališču v komadu »Pins and Nae-dles«. To milijarderke ni preveč motilo. Mislila je, da jih je princ povabil le radi tega, da bi bilo pri dinerju čim več Američank. Plesalki sta bili najprej samo telefomično povabljeni, toda odgovorili sta, da so povabilu ne moreta odzvati, dokler jih po vseh pravilih' ne povabijo pismeno. Milijarderka jc tudi na to pristala. Napočil je veliki dan. Gosti so prihajali redno in navzoča sta bila tudi že španski kralj in valeški princ. Najzadnji sta prišli vabljeni plesalki. Na stopnjicah sta jih pričakala kralj in prestolonaslednik. Takoj sta jima. na največje začudenje milijarderke ponudila roke ter jih odvedla v mali. salon ob jedilnici. Tu se je vsa četvorioa, ne ozirajoč se na gostoljubno milijarderko in povabljene goste dolgo zabavala. Brez njih se pojedina ni mogla pričeti in čakali so jih torej še neka j časa. Ko pa je bilo že vse malo predolgo, je vstopil nadvojvoda jorški, brat princa valeškega v salou in jih opozoril, naj vendar že enkrat pridejo. Toda, kmalu se je vrnil k milijarderki ter ji sporočil, da se kralj in princ imenitno zabavata in da prosita družbo, naj se ne dado motiti in naj brez njih prično diner. Razen tega pa prosijo, naj se njim servira v onem malem salonu. To poročilo je bilo za častihlepno milijarderko naravnost porazno. Solzo so ji zalile oči. Dala je servirati po želji visokih gostov, a bila je popolnoma osamljena in do skrajnosti užaljena. Kralj in princ sta se med tem dobro zabavala s plesalkama, ne meneč se za milijarderko in njeno pojedino. Končno sta se od nje uljudno poslovila ter se s plesalkami odpeljala, častihlepna milijarderka pa je obsedela. • . Posedaj še na bil znan slučaj, da bi se bilo v Carigradu za kom javno žalovalo. Prvi je to čast, doživel rimski papež. Ob smrti Benedikta XV. so izobesila vsa državna poslopja v Cari-gradtt_ v znak žalosti zastave. V glavni mošeji se jo vršila žalna svečanost, kateri je prisostvoval sultan s celim svo-dvorom. S teni so se hoteli Turki oddolžiti pokojnemu papežu za vse dobrote, ki jih je izkazal za časa svetovne vojne mokamedancem. * Mengeš Tcairje, hčerka bi’oklynske-ga, milijarderja je hotela za vsako ceno postati diplomat. Videč, da je to mo-goee samo v Albaniji, je posodila prin- zadnjMn zadhji prvi, kar se je . tudi uresničilo, mu ni hotelo iti v glavo Zvonček nad vratarjevo glavo je ropom!,^ znamenje za skrajnost in res, toanaj^ da sva še vrgla najine kosti v zibajoča se vlak. Med vožnjo so naju potniki večkrat opozarjali, da se nebo vedno bolj oblači, a midva sva bila prepričana da »V remena Kranjcem bodo se zjasnila«, h ako so se zjasnila, sva videla od Zidanega mosta do Zaloga, ko je ka.r lilo; a prišedši v Ljubljano, so se naše prerokbo izpolnile ter smo imeli naj-lepse vreme. Pri garderobi, kamor je spravil tovariš za našo »zaspanko« namenjeni čepin, smo se dobili z gospodom P., ki nam je svetoval, naj se vrnemo, Moti na Gorenjskem že tri dni neprenehoma dežuje, ter se vsled tega takoj odpelje nazaj v Maribor. Taka reč pa ne prestraši takih kampeljcev, kakor sva midva, vsaj imela sva se za taka, m tako sva se odpeljala z opoldanskim vlakom proti Kranjski gori, ker sva mia namenjena prenočiti na Vršiču kar so je tudi zgodilo. I* vlaka sva malo, moram le po pravici reci s strahom opazovala, Itako se na si ^ gosk i patroni Grintovec, Kočna, Storžič, $toj itd, odkrivajo in sakri- eu Wiedn milijon 'dolarjev pod pogojem, da jo imenuje iza svojega poslanika v Parizu. Princ Wied je v Albaniji sfrčal, denar im je seveda porabil, ne da bi izpolnil sprejete pogoje. Razočarana diplomatinja pa je prišla sedaj na »diplomatsko« misel, ter zahteva vrnitev posojila od — albanske vla- de! 'Ifi.t • 'r Po vojni se pojavljajo memoari, kakor gliste po dežju. Vsak penzijonirani general hoče izdati svoje memoarje. Nekateri so včasih res zaaimivi, večina pa jo brez vrednosti. Sedaj se govori, da bodo vzbudili največjo senzacijo memoari kardinala Ferrate, ki je bil za časa vojne držati tajnik sveto stolice. V poučenih krogih se govori, da je pokojni papež Benedikt XV. v teh memoarih opisan v popolnoma drugi luči in da so bo javnost čudila njegovim nazorom o. 'vojni. Ti memoari so lahko res zanimivi, ali pa tudi — ne. Dnevna kronika. — Zanimiva rubrika. Ljubljanski soeijalistični dnevnik »Naprej« bo uve-del stalno rubriko: »Premalo izrabljena stanovanja«. Pod to rubriko bo objavljal naslove stanovanj s številom oseb, ime najemnika in število oseb v dotičnem stanovanju. S to javno kontrolo, kateri ne manjka originalnosti, hoče dognati, ali sO tako številne pritožbe glede stanovanj upravičeno ali ne. Tako'bo sedaj vsakemu, ki trpi na posledicah stanovanjske bede dana priložnost, da v javnem glasilu pove svoje pritožbe. To bi bilo umestno tudi v Mariboru! — Podpornega društva žel. uslnž. bencev občni zbor se vrši v nedeljo dne 26. februarja ob S. uri zjutraj v prostorih društva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani. Na dnevnem redu je poročilo odbora, določitev podpore in članarine, volitev novega odbora ier raznoterosti. Člani društva se vabijo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Ivanjkovci. Dne 5. febr jo imelo naše bralno društvo, ki se je ustanovilo šele pretečeno leto, svoj II. občni zbor, na katerem je predaval številnim navzočim domačinom profesor dr. Pivko. Društvo prav pridno deluje pod vodstvom g. Lovro Potovarja, ima že na go drugih dostojanstvenikov. — Organizacija avstrijske vojsfc®! Glasom senžennensko mirovno P0' godbo bi morala Nemška Avstrija v vesti vojsko vojakov-najemnikov, t. 3’ plačanih vojakov. Ker pa je to za zne avstrijske blagajne predraga stv^f je prosila Avstrija velesile, naj ji volijo organizirati milico. Prošnjo i9 podpirala tudi Češkoslovaška. Ker »»' tanta temu ni nasprotovala, so se ^ avstrijskem »vojnem« ministrstvu Pj* čele predipriprave za reorganizacjj', »Volkswehra« na milico. — Ruska revija v Pragi. S 15. feb' ^čn0 izhajati v Pjmgi ena najedli®' nejših ruskih revij »Ruskaja M isl «• " Dr. Kramar je ob tej priliki opo^orl na veliko važnost talcih pojavov, si Nemci prizadeva jo, da za vsako c0‘ no osredotočijo okrog Berlina vse hid' turno delo ruskih emigrantov. Na način si hočejo pridobiti odločil®1* vpliv na bodočo novo Rusijo. — Masaryk — častni meščan Vel$0 Prage. — Na torkovi seji central150 upravne komisije glavnega mesta P5*' ge je bil izvoljen za častnega meščan1* Velike Prage prezident dr. F. G. saryk. . : — Kvirinnl in Vatikan. Kakor Plš0 »Cornere della Sera«, je bila italija-51' skim^ Častnikom ob priliki kronaP^ pajieža Pija XI. izza leta 1870. prvi® Dasi je doeti presekov, je vend^ lioljša, kakor je bij svoj čas prej šol* kolovoz, oziroma klanec, kater®#*} mam je vsako zimo tako lepo izg!^’1 in izravmal gospod Zakotnik, ko j0 0 konji, in hlapci izvozil na tisoče hi0-dov iz t renske strani Vršiča v To je bila zibelka, podobna drči iz S’1' mika v Ruše. samo dosti daljša. L3 iz Vršiča do Klinov sigurna, blisk0^1'' ta vožnja s sankami, ostane gotoV* vsakemu sanjkaču neizbrisno v spoi151-' nu' 1 V Torej, da gremo naprej. Pogled 15 , Prisojnikovo okno in orjake, katen.11 vrhove je zlatilo večerno solnce, 3® Franceljna tako presunil, da je bar v enomer uka.1 in tikal, dokler nis0 ^ nami prikorakali trije vojaki, či*10 zagoreli od solnca, vsak' z bridko bi jo in pa še puško čez ramo. Kaj i^čc' jo neki l u, gotovo so od zelenega kadv*1' kaj, ko bi nam prezračili našo hrbtnake, to naj bi še bilo, bi vsaj žje hodila, toda tudi naše žepe, P3 tudi šo tisto naj bi bilo, mračiti se pričelo, vsaj žive, da bi nas pusti'5' Sli so pa čisto mirno mimo nas in kak0* smo so pozneje prepričali, so bili to s11' nii izbrani fantje, dodeljeni naši mejit vetij komisiji. (Dalj« Erihodni&* toiriftor, it. fl&rnifi TtSfc *TV B OB* SEraa $ fcopet dovoljeno VBtopatS v polni paradi v cerkev sv. Petra, Dozdeva se, da bo med kvirmalom in vatikamora po dolgotrajnih sporih vendarle prišlo do Popolnega sporazuma, — Kakor nam javlja 'delegacija ministrstva financ v Ljubljani, je dovolil gospod minister za finance, da se rok Ka prijavo vozil in plačamje letne takse na vozila za tekoče leto izjemoma podaljša do 15. marca 1922. — Najhujši mraz v Jugoslaviji. Po ftieteorologičnih poročilih iz vseh krajev naše države in iz inozemstva je ugotovljeno, da je nastopil v Jugoslaviji zadnje dni najhnjši mraz. V Beogradu je bilo včeraj — 20 stop. C, v . Somboru — 23 stop. C, a tudi pri nas ne veliko marnje. — Novi konafc. Iz Beograda poročajo, da jo dvorni maršal z dovoljenjem kralja Aleksandra dovolili občinstvu po dovršenem delu v novem dvorcu ogled notranje opreme. Novo nabavljeni predmeti bodo kancem marca izstavljeni v veliki dvorani novega dvorca. — Dognano je, da se veliko število Pisemskih pošiljk' iz naše države za Avstrijo odpravlja neplačano. To se Sodi zato, ker plačajo naslovniki v Avstriji za take pošiljke manjšo naknadno pristojbino, kakof je ona, ki bi jo moral plačati pošiljatelj pri predaji. Na ta način trpi naša uprava škodo. •Da se v bodoče no bodo več oškodovala koristi državne blagajne, je ministrstvo sklenilo, da se okoristi s pravi-c°. ki mu jo daje 3. člen sklepnega *aPtsnika glavnega madridskega dogovora, ter da so od 1. marca t. 1. za Pisemske pošilljke iz naše drž. v Avstrijo uvede obvezno frankovanje. Nepla- pošiljke za Avstrijo se od 1. marca naprej ne smejo več odpravljati, z ®jimi se bo postopalo tako, kakor z ne-dastavljivimi. — Volkovi napadli zagrebški vlak. •Fred par dnevi je napadlo sedem izstradanih, napol steklih volkov zagrebški vlak na odprti progi med postajama Šaša in Dubica. Volkovi so se drvečemu vlaku tako približali, da jih lokomotiva vseh sedem povozila. —. ^Prednji deli lokomotive so bili še v ^agrobu okrvavljeni. Jako redki so slučaji, da še v teh krajih pojavijo volkovi. Izredno hud mraz, ki vlada zad-■IV® $ni je prisilil zverjad, da si v oli-*ini Človeških naselbin išče hrane. — TJsoda revolucijonarea. Mladi *dravn,Lk dr. Markovič, nekoliko ekstravaganten človek, ki se jo vrnil ^oln komunističnega ognja iz Rusije jo hotel napraviti iz ubogih Črnogorskih kmetičev »soeijnlne revolucijo-Uarce«, je — kakor smo že poročali krenil med odmetnike v albanske gore m .v družbi tolovajev napadal naše vo-'3aske stanicc. Te dni so ujeli njegove- »tra namestnika Tnjadinoviča, ki jo iz--a v j l, da go dra.‘Vukašina Markoviča Proti koncu zapustili vsi njegovi gorski tovariši, pa je utekel preko Albama v Italijo. i ~ Brez redov ne gre. Z Dunaja po-^jo, da ho vlada ustanovila poseben •republikanski red, ker baje ljudje niso Zadovoljni, da republike ne deli nobe-''h odlikovanj. Sami pohvalni dekreti zadostujejo, treba je, da se nekaj cbesa na prsi. —■ Dalmatinski »Italijani«. Kakor p®P'pča splitska »Nova Doba« je v pod-t°r'jo tamkajšnjega italijanskega kon-uln.ta optiralo za Italijo 850 družin, ~^d njimi 700 iz Splita'samega. Zani-je da večina teh ljudi ni ijalijnn-narodnosti, ampak so rcnegati, kare so italijanski agenti zavedli z razami obljubami do tega sramotnega planja. Splitski »Novi list*« pa priua-a Poleg tega tudi celotno listo vseh, i so Optirali za Italijo in sicer povze-j P® italijanskem »Bollottino ufficia-Med temi imeni jih ogromna ve-teha na —ir. Mnogim izmed n pa je Italija sama odrekla sprejetje M-o.ie državljanstvo. Italijani sami , ®3 pokazali več poštenja, kakor lasa rcnegati sami daT~ ^U(B Krištof Kolumb — Jud? Ne- Re t/? -S° odkrit® stare listine, ki Krist!? panoga odkritelja Amerike odrcfMi!' '^ohimba. Španska vlada je da, da posebna komisija preišče te lfetffne Sn ugotovi versko pripadnost Kolumba. Po teh listinah se da z vso verjetnostjo soditi, da je bil Krištof Kdkunb iz židovske hiše Sin da je tudi ostal žid, diasiravjio je na zuna j nastopal kat katoličan, Ker bi bil sicer v. Katoliški Španiji nemogoč. ' i l, Mariborske vesti. Maribor, 16. februarja 1922. m Prihodnje predavanje Ljudske univerze )se vrši v soboto, dne 18. februarja ob pol 20. uri zvečer v kazinski dvorani. Predaval bo vsouoiliščni docent dr. Kovačič o predpogoja za rešitev socijalnega vprašanja. To vprašanje utegne biti z ozirom na razmere v našem javnem življenju eno najbolj zanimivih. m Slovensko obrtno društvo naznanja vsem obiskovalcem knjigovodske, ga tečaja, da se tečaj zaključi v petek, dne 17. svečana 1922 ter da se bo ob tej priliki izročilo vsakemu obiskovalcu spričevalo, katero je izstavil Urad za pospeševanje obrti kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani in eo vsled tega prosi, da pridejo ta večer vsi obiskovalci točno ob četrt na 20. uro v šolo. Tečaj se bp zaključil z za.ni.mmm predavanjem o trgovini v splošnem. Obenem objavlja društvo v pojasnilo sledeče: Vsled nekega časnikarskega napada, tičočega se »Slovenskega obrtnega društva v Mariboru« izjavlja društvo, da sloni danes in vselej na strogo narodni podlagi in stremi edino le za tem, da doseže čim večji uspeh za razvoj in napredek slovenskega obrtništva, ne pripada pa noben] politični stranki in je vsled tega vsak tozadeven napad v časopisju neuteme-ljeil in nesmiseln in se društvo radi tega ne more spuščati v nobeno polemiko. Predavanja, bodisi poučna ali strokovna, so društvu vselej dobrodošla, naj si bodo potem od .te ali one stranke ali osebe in prosimo vše tiste, ki hočejo obrtništvu koristiti, da sodelujejo pri našem delu za razvoj in napredek ter razmah slovenskega obrtništva Pri vsaki ponudbi za oddajo del ukrene načelstvo vse potrebno, da obvesti vse v poštev prihajajoče obrtnike in odpade vsako predbacivanje samo po sebi. Torej še enkrat: kdor pred-baciva Slovenskemu obrtnemu društvu v^ Mariboru strankarstvo, mu dola oči-vidno krivico. Društvo kot tako stoji edino na narodni podlagi, stremi po strokovni izobrazbi posameznikov in se briga za gospodarski napredek svojih članov. Na političnem polja se društvo ni nikdar udejstvovalo, vsi pošteni in zavedni obrtniki vseh političnih strank, najdejo pri nas prostor ter uživajo e-•nakc pravice in imajo enake dolžnosti. m Podiranje starega dravskega, mostu. »Kras« mesta Maribor, stari dravski most bo končno vendarle izginil. Delo lepo napreduje in v par dneh bodo izginili zadnji ostanki. D as travno jo vorla v Dravi sedaj zelo nizka, bi bilo primemo, da bi pripravili za vsak slučaj kak rešilni čoln, ki ga sedaj nf opaziti, kajti pri največji previdnosti sa Ialjko pripeti nesreča. m Stavbeno gibanje v Mariboru. — Znano Vlahovičevo gostilno na Aleksandrovi cesti je kupila graška tvrdka H ra in it z, ki bo na tem prostoru zgradila veliko večnadstropno palačo, v kateri bo otvorila veletrgovino z železnino. m Protituberlmlozna liga v Mariboru priredi na željo delavstva južne železnice dno 18. t. m. ob 16. uri javno predavanje v telovadnici III. mestne deško šole (Ruška cesta). Predava g. docent dr. Matko o boju proti jetiki. Ker bo predavanje zelo zanimivo in poučljivo, ge pričakuje številne udeležbe' posebno od strani delavstva. m Trgovci, pozor! Mariborska Sokolska’ župa išče mesto pridnemu, iz-Vežbanemu in zaneeljivimu trgovskemu pomočniku špecerijske strdke. Gg. trgovce, ki imajo tako mesto na razpolago prosimo, da nam javijo svoj naslov. j ■ m Protidržavnl hujskaT. V gostilno Senekovič pri Sv. Petru pri Mariboru je prišel mariborski mesar Iv, Kramberger ter začel dani brep vsakega povoda zabavljati vlado državo,, pri čemur je rabil izraze, 'H jih ne moremo priobčiti. Izrazil se je tudi, da principijelno noče govoriti slovensko, ampak sam onemSko. Ko so ga orožniki aretirali, je tudi te opsoval z naj-gršimi psovkami, češ, da jugoslovanski orožniki ž njim kot Nemcem nimajo ničesar opraviti. Ko pa je ta princi-pijelni Nemec prišel pred kazenski senat, je govoril — gladko in lepo slovenščino. Izgovarjal se je, da je bil pijan. Njegov zagovornik dr. Haas je predlagal preiskavo pri psdhiiaitru, kar pa je senat odbili. KrumiVrger- ‘o bil obsojen na 1‘4 dni zapora. Ne čudimo se Krambergerju, pač pa se čudimo obrtni oblasti, da temu znanemu Hujskaču še vedno dopušča izvrševanje mesarsko obrti, ko bi bilo osobito pri mariborskih mesarjih potrebno, da se jim stopi pošteno na prste. m Porotnlškl Imenik za prvo redno zasedanje porote v letu 1922. Člani porotnega sodišča: predsednik .: dr. Jakob Toplak; namestniki: dv. -sv. Josip Fon, v. d. s. s. Aleks Ravnikar, v. d. s. s. Josip Sterger, d. s. s. Franc Posega; sodniki : v. d. s. s. dr. Franc Peitler, d. s. s. Janko Guzelj, d. s. s. dr. Franc Pichler, d. s. s. dr. Frsnc Vidovič, d. s. s. Franc Pečnik, d. s. s. Ivan Kernec, d. s. s. Josip Lenart, kraj. sod. dr. Matko Zorjan, sodnik Emil Kramer. Zapisnikarji: Tačas pri okrožnem sodišču v Mariboru usluž-beni avskultanti. I. Poglavitni porotniki: Muršec Martin, gostil., Strihovec 2; Košar Robert, velepes, Kog 11; Smode Franc, nos., Rožpch; Kodrič Ivan, pos., Rače 49; Rečnik Ivan, pos. in lesotržec, Pivola 61; Muršec Karel^ obrtnik, Kani-ža 15; Predan Ivan, pes. in trgovec, Marenberg 121: Horvat Josip, pos., Mu-retinci; Jurša Franc, pos., Sp. Duplek; Pintar Alojz, pos. in. trgovec, Si. Bistrica 41; Kolarič Josip, pos., Krčevina 64; Muhič Jakob, pos., Sv. Marko 12; Serko Josip, pos. in trgovec, Sp. Breg 100; Ornik Josip, pos., Sv. Peter; Groši Josip, pos., Orehova vas; Babič Karel, pos, Sp. Hoče; ZorČič Alojz, pos. in mlinar, Robič Jožef, pos., Gradiška 23; Reisman Ignac, pos., Bohova; Ribič Aftt9jn,.PP?-> Dobrenje 28; Letonja Jožef; pds., Sv. Lenart; Loiinšek Tomaž, pos. in pek, Ptuj, Horvatski trg; Drozg Anton, pos., Vajgen 35 (Jarenina); Stampfl Avgust, pos., Limbuš 26; Laufer Anton, pos., Strihovec 20 (Cirknica); Horvat Franc, nos. in župan, Mostje 7 (Sv. Lovrenc v Slov. gor.); Petek Jurij, pos., Mestni vrh 48; Breznik Jožef, pos,, Močaa 2 (Sma-rjeta ob Pesnici); Pahernik Janko, pos., velepos., Vuhred; Sernec Franc, zasebnik, Gradiška 21; Kolarič Jožef, pos., Formin; Ramšak Martin, pos. in seno-tržec, Slivnica; Ster Franc, pos., Planica 5; Dolajš Ludvik, pos., Ročica (Spodnji Jakobski dol); Regina Ivan, želar in župan, Budina 38 (Brestje); Novak Ivan, pos. Trgovič 23. II. Nadomestni porotniki: Mnhič Ivan, sedlar, Maribor, Kopališka ul. 19; Prešern Ivan, trgovec. Maribor, Koroška c. 7; Dergas Josip, trgovec, Maribor, Koroška c. 48; Krempl Franc, hišni pes., Maribor, Gozdna c. 21; Pučko Srečko, trgovec, Maribor, Aleksandrova c. 31; Palutz Leopold, trgovec, Maribor, Aleksandrova c. 79; Krempl Jožef, trgovec, Meljska c. 9; Andraschitz Ivan, trgovec, Maribor, Koroška cesta 25; Horvat Franc, slikar, Maribor, Slovenska ulica 10. m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub- bara«. ;*,)■« DrV-vii Kultura in umetnost x Sovražnik ljudstva. Igrolcnz v petih dejanjih, spisal Henrik Ibsen, pre-vel Silvester Škerl, režiral Milan Skr-binšok. V torek zvečer smo dobili v našem gledališču premijero Ibsenovega7 »Sovražnika ljudstva«, trpko satiro na javno mnenje in na taktavano kom paktno večino. V malem obmorskem mestu živita brata Stockmana, eden jo župan, drugi je zdravnik, prvi premožen, drugi ubožen, prvi nadut, nasilnež, človek bre« etičnih dobrin, drugi poosebljen idealizem in pravicoljubom. In ta dva brata trčita skupaj radi — bakterij, ki se nahajajo v vodovodni vodi. Zdravnik je d®! namreč idejo za zgraditev vodovoda in kopališča, ki. »raj bi s tem, da. privahLv mopto tnjc^. m mesU In njegovih’ pcrebivaleev, dragi pa bo dal v zveza z dragimi akcijonarji m to potreben kapital. Zdravnik Stock* man je za plačilo postal milostnim: potom — Kopališki zdravnik. Ko se pojavijo med kopališkimi gosti nenadoma nalezljive bolezni, se zdravnik Stockman loti preiskovanja vode v vodovodu in v kopališču ter dožene, da izhajajo te bolezni iz dejstva, da se nahajajo v vodi bakterije, kar mu potrdi vseučilišče, Kateremu pošlje vodo _ v preiskavo. Vsled tega, naravno, zahteva, da se vodovod dvigne in preuredi' tako, da ne bo več prihajala vanj okužena voda iz kloako pri tastovi stro-jairni. Za to idejo se vnamejo vsi, vsa »kompaktna večina« z »javnim mnenjem« vred, z uredniki »Ljudskega glasu«. Toda leo jim župan, ki je proti temu iz osebnih profitanehili razlogov, pojasni da bi to stalo tisočake, se »kompaktna večina« z »javnim mnenjem« obme proti njemu in tu začenja njegova gigantska borba za resnico in pravičnost proti laži in Krivičnosti, v kateri družabno sicer propade, zmaga pa moralno, ker ostane kljub vsemu dosleden svoji čisti vesti. To je dejanje. Deloma že v prvih, posebno pa v četrtem na eliodu in petem dejanju je položil Ibsen v usta zdravnika dr. Stookmana one visoke besede, ki tako dvigajo to delo. Tu razlaga Stockman moralno propalost človeške družbe, ki izzveni v strašni, a tako nepobitni obtožbi: Ne jaz in ne poedinci, mi nismo sovražniki ljudstva, ampak večina, masa, ta sama je sovražnik ljudstva, ker se da zavesti od krivih prerokov ter sama nevedno in neumno pobija, ker je pač v sedanji socijalni dobi navada, da odloča večina, one posameznike in manjšine, ki ji hočejo dobro, ki ’ zagovarjajo resnico in pravico proti laži in krivici. Primerov za to Ibsenovo veliko trditev najdemo ravno v današnji dobi vse polno, ozreti se nam je trsen sam na to ne odgovarja, ker tudi on še ne ve odgovora, kakor ga tudi mi ne vemo, pač pa namiguje v zadnjih Stoekmamovih besedah: Vzgojiti’ je treba može, ki bodo samosvoji, zreli, pošteni! Toda to jo ista propoved, kakor pri Tolstoju: izobrazba, srčna in duševna kultura vsakega posameznega uda človeške družbe. Morda je mogoče, da to prinese bodočnost;, toda verjetneje je, da bo ta propoved ostala za vse večne čase le pobožna želja velikih ljudi. Uprizoritev sama je bila dobra, kakor nismo pričakovali. Mirno lahko " trdim, da je bila najboljša izmed leto« tako malokdaj posrečenih dram. Dr, Stockmana je igral Bratina prav dobro: osvobodil še je skoro vseh neprijetnih manir, ki se jih včasih tu in. tam poslužuje, samo parkrat bi bil kmalu zopet zašel vanje, toda le za trenutek. Skrbinšek je podal župana dobro zasnovano, kot navadno take njo-ge. G. Škerl je bil v ulogi žurnallsta TTovstada malo preveč neokreten, kar pa leži v bistvu njegove osebne konstrukcije in česar se žal ne bo nikdar mogel iznebiti, čeprav bi sicer lahke postal še prav dober igralec. Mikulič je bil kot Billing okretnejši; Grom Kot Holsiter dober, čeprav malo preveč pasiven; Povhe je podal v Aslaksnu posrečen original hišnega posestnika iz mase. Košuta se jo v starem Mortenu Kijlu prvič povzpel višje kakor doslej’ ter podal res posrečen tip. Pri Košuti se je dogodil isti fenomen, kakor že pri nekaterih začetnikih poprej — kadar sem nad njimi obupal, kadar sem iz- | govoril najhujšo besedo — tedaj so se nenadoma dvignili — tako se je dvignil tudi on v prvi novi ulogi po oni zadnji. Ko sem mu odrekel vsak talent. Nov dokaz, da ena sama ostra in obsodilna beseda napravi včasih' več dobrega nego tisoo prizanesljivih in dobro-hfteih. G,-Košuta se je zadnji? nam«. 3 toda, če ha šel df&te @oi poti, kate- *o je nastopil v toroE z MorteTiom Kij-1 jam, mi bo morda; lčdaj še Hvaležen. J Nikakor pa ne sme misliti, da je mor-la že nekam dospel, nasprotno, zave-lati ee mora, da je napravil komaj prvi korak in da je pot še dolga. Ga. ,Buikšekava jo podala Johano po njeni navadi dobro, istotako jo pokazala gdona Kraljeva v Petri, da se lopo razvija, ter da bo lahko postala še ena na-jiih dobrih igralk. Otroka Ejlif in Mor-cen sta bila v prvem dejanjn prav slaba, govorjenje bi morala drugič čisto spremeniti, opustiti šablonsko dekla-matorstvo, pozneje pa sta- bila boljša. Gledalcev je bilo kljub 0^ abonmaju sramotno malo, če pa upoštevamo, da je bilo v gledališču tako mrzlo, da niti suknje niso pomagale veliko — se temu. ne čudimo. Pri taki temperaturi ni mogoče slediti igri in če v tem oziru ne bo bolje, mpra gledališče v tem mrazu popolnoma propasti; , —r. x Naše gledališče se ne podržavi. Podržavljenje našega mariborskega gledališča je, ne po krivdi Beograda, ampak po krivdi Ljubljane, definitivno padlo v vodo. Delegatom oblastnih gledališč so je v Beogradu posrečilo doseči samo to, da se našemu gledali- j šču za letošnjo in prihodnjo sezono ne j zniža subvencija, ampak da dobi še na- j dalje 1,200.000 K podpore. Kako se bo stvar razvila dalje, bo pokazala bodočnost. / Narodno gledališče. Repertoar: Četrtek 16.: „ Hlapec Jemci11. Ab. A. Sobota 18.: „Pti5ftr“. Ab. B. Ntdelja 19.: Ob 14 in pol: ,Dediči velikega ča?a*. ljudska predstava. — Ob 19 in pol: „Wam’-zelle NUouche11. Izven ab. Torek 21.: „Raskolnikov“. Abon. A. Proslava Dostojevskega. Sreda 22.: „Dodiči velikega časa*. Abon. C. Četrtek 28.: „Parižanka“. Ab. B. Sobota 25.: ^Sovražnik ljudstva*. Ab A. Nedelja 26.: Ob 14 in pol: »Kjer ljubezen, tam Bog11, „VolkašlnM. Ljudska. — Ob 19 in pol: „Ptičaru. Izven. Torek 28.: „Cigan baron*. Ab. B. Premijera. Sokolstvo. o Sokolski odsek' na Pragerskem je imel dne 9. febr. svoj redni občni zbor, j na katerem je predaval o nalogah in pomenu malih sokolskih društev župni starosta. Udeležba je bila povoljna, še povoljnejša pa poročila o delovanju odseka. Sedaj telovadijo trije oddelki naraščaja, nad 70 deklic in dečkov in en oddelek elanov, le ženski oddelek telovadi bolj neredno. Zadnji čas se priglašajo novi elani iz bližnje okolice, posebno iz Strzgojnic. Odsek je imel 8000 krom dohodkov, 5000 K stroškov, par prireditev z igrami, ter jev jeseni prevzel tudi tamošnjo »Ljudsko knjižnico«, ki dobro uspeva. Na pomlad si bo odsek najbrž postavil že svoj Sokolski dom o Pragersko. Sokolski odsek si je izvolil na svojem občnem zboru dne 9. febr. svoj sledeči odbor: starosta: nad-i poštar Lambert Gerbič, podstarosta 'Jan 'Jurman, tajnik 'Albert' Golob, bla> gajnik Franc Zavadlav, načelnik Jam ko Fabič, načelnica Zinka Huber, od" borniki: Dragica Dolničar in Frane Vivod. — Odsek priredi v kratkem i naraščajem otroško igra o Sokolski dom si bo zgradil to Ietfl odsek ormožkega Sokola v Ivanjkov* cih. Prostor je daroval g. Petovar, K bo baje prispeval tudi večino drugih' potrebščin. Borza 15. februarja. Curih, devize: Berlin 2.57, Newyork5.l2. London 22.37, Pariz 44 35, Milan 25.05, Praga 9.72, Budimpešta 0.78, Zagreb 1.70, Varšava 0 15, Dtf naj 0.17, avstrijske žigosane krono 0.09. Zagreb, devize: Berlin 155- 155.25, Bn« karešta 230—148, Milan 1491—100, London 1343 —1344, Ne-ivjrorl: ček 305, kabel 308.75, Pariz 2660 —2665, Praga 585—589, Švica —, Dnnaj 4.75-5. Budimpešta 47.75—48.75; valute: dolarji 304.50—305, rublji 32—28, leji 239, napoleondorji 1180—1190, marke 155—156, franki —, lire —i turške zlate lire —, madžarske krone —, avstrij' ske krone —, Banka za Primoije —. liifOSlUEl Sl ETI Avanturističen roman. Spisal: Karl i igdor. Picvel. H. L. (Dalje.) G2' Sc doned veni na pamet, kaj je'bilo v Sijem' napisano. »Spodili so me,« jo stalo začetkoma »v omami sem si uničil življepje. Odpustite mi. Za svoj greh sem sc pokoril dovelj. Živeli smo preko naših razmer. Skrbel sem za to, da si ti, moja žena, v svoji bolezni imela vedno najboljše zdravnike in vso pomoč, ki je sploh bila mogoča. Ti moj otrok pa si brez slp-bi študirala. Že pred več časa mi je nek znanec, ki je poznal moje skrbi. ponudil posojilo pod jako ugodnimi pogoji, katero sem končno tudi sprejel. Prvi menici, katero sem dal iz rok, so sledile druge. Vedno globje in globje sem se zakopaval v dolgove. Moj prijatelj pa je bil velikodušen ter mi zapadle menice vedno znova prolongiral, dokler ni naenkrat čisto izpremenil svoje taktike^ ter zahteval, da mu poplačam ves dolg do zadnje stotinke. Na moje obupne prošnje za novo podaljšanje plačila, mi je stavil predpogoj, katerega izpolnitev bi rac lahko maloma osvobodila vseh dolgov in skrbi. Dolge noči sem se bil sam s seboj, prodno sem se odločil. Če mu ne izpolnim predpogoja, rešim svojo čask—uničim pa si srečo. Če izpolnim predpogoj, izgubim' čast — rešim pa vas. Podlegel sem. Mojo pregreho pa so odkrili ter me spodili iz službe. S tein pa sem končno čisto zadovoljen, ker takega življenja kakor je bilo moje v zadnjem času, ko sem vedno in vedno trepetal v strahu, da mi pridejo na sled, ne bi bil več mogel živeti dolgo. Odpustite mi!« Tu je pismo končalo. Za nas pa je začela tu kljub! očetovem o priznanju šele prava skrivnost. Kakšen je bil pogoj, katerega mu je stavil neznanec? Zakaj so ga odpustili, njega, zvestega, skrbnega uradnika? Pojasnilo za to bi bili lahko dobili v uradu. Mogoče nam bo razkrit očetov dnevnik to skrivnost. Oče je zapisoval namreč vsak dan svoje doživljaje v poseben’ dnevnik, katerega je imel vedno pod ključem. Toda vse iskanje po tem dnevniku je ostalo brezuspešno, tako smo morali prepustiti času in' usodi, da nam pojasni očetovo tragedijo. Mati je bila žc poprej bolehna, očetova smrt pa .m je zlomila tudi duševno. Tega strašnega udarca ni mogla prenesti. Ko je po oni strašni noči napočilo jutro, jo izdahnila syojo blago dušo. Takrat je bilo vsega konec. Zdelo se mi je, kakor da se je naenkrat udrl svet krog meno. Nisem .vedela, čemu naj še živim, kaj naj še počnem. Vso mojo dušo je prepajal samo en občutek: sovraštvo do onega človeka, ki je bil očetu posojal denar ter je bil kriv materine in očetove smrti. Kdo bi to bil, nisem niti slutila. V očetovem pismu ni bilo omenjeni* njegovo ime. Kaj naj bi mu tudi storila v os ve to? Posojal je očetu denar, bil mu je uslužen in je kojično, naravno,.zahteval svoj denar zopet nazaj. Samo pogoj, katerega je bil stavil očetu pri zAdnjem' posetu, samo ta pogoj je bil kriv očetovo smrti. — Tu jo pričenjal zločin. ,V obupu sem se lotila znova iskati očetov dnevnik. Dobila ga nisem. Polagoma, komaj v nekaj dneh sem, se zavedla vso svoje strašne osamelosti. Dolge noči sem' presedela v materini sobi zatopljena v misli in v hrepenenje po dragih rajnih. . Nekega dne pa je prišel nenadoma poštni sluga s priporočenim pismom. Kdo- neki (ni piše? Z veliko radovednostjo sem ga odprla. Vsebovalo je brez na-daljnega pojasnila vse menice, katere je bil očo podpisal; bile so pretrgano čez sredino. 11. V materini zapuščini nisem našla škoro mkake-ga denarja. Mogla bi prodati nekaj stvari ter si s tem pomagati za prvo silo. Toda njenih stvari, ki so mo spominjale vsaj deloma mi njeno življenje, na njeno delo se nisem upala dotakniti. Bilo bi se torej treba lotiti dela. Kako pa naj se tega lotim, mi ni bilo jasno. Še vedno sem bila vsa pobita. Ves moj jaz jo bil kakor stroj, ki tece samo zato,’ker jo prišel ravno v tek. Ne, da bi se zato odločila, sem se napotila naslednji dan po stari poti na vseučilišče. Brez misli sem vstopila ju komaj teda j spoznala, da sem zupu-' stila vse ,kar mi je bilo postalo tu tako drago, tihe in resne prostore, judKin knjige. Cisto uničena sem pitala zopet na dvorišče, preko katerega se pride »ko-zi prednji trakt zopet na ulico.-V naslednjem' trenut-ku me je nekdo nenadoma nagovoril: »Milostiva gospodična, prosim vas tisočkrat opro ščenja. Imenujem se Murphy, baron Murphy. Zamudi sem’, žal, tu notri priložnost,« pokazal je s prstom nazaj; »zato vas moram nagovoriti tukaj. Dovolite m torej, da vam pojasnim svojo zadevo, ki je čisto po slovnega značaja«. Dvignila 'sem glavo. Njegov glas se mi je zde! i t ako znan. Morala sem ga že nekje slišati. Tudi njegov obraz sem že bila morala videti ... »Ako mora biti,« sem mu odgovorila, »zakaj ne?« »Ali vam' je prav, da se pogovoriva gredoč, ali hočete, da Sedeva?« »Trudna sem nekoliko,« sem' odgovorila, »mogoče Se štrinjatč S tem, da sedeva na primerno klop tu gori v vrtu pod starimi drevesi.« Ko sva sedla, je pričel brez posebnega uvoda: »Reklo se mi je, da ste v vsem' seminariju vi najboljša poznavalka kitajskega jezika. Tu im'am par dokumentov . . .« odprl je svojo mapo ter izvlekel par papirjev . . . «katere bi bilo treba prevesti v angleščino. So to pisma, poročila in druge take reči, ki so zame velikega pomena .Sam jih žal ne razumem', zato iščem koga, ki bi jih mi prestavil. Prevajalca ali — prevajalko, bom za izgubljeni čas bogato oškodoval. Če bi bila vi tako prijazna ter se lotila te stvari, bi vani jih popolnoma zaupal.« To vse je bilo tako čudno in' nenavadno.' Ali pa ni bilo?-Mogoče se mi je samo zdelo? Koncem’ koncev pa je bil to vendar zaslužek, kakor vsak drugi. Jaz bi delala, on bi plačal. Sprejela sem njegovo ponudbo. ... Da ne bom' predolga: Baron Murphy me jc spremil domov. Videl je bil že ves svet ter govoril c vsem' mogočem', izrekel sodbe o ljudeh' in' Stvareh provdarrto in’ premišljeno, tako, da je bila vsaka njegova beseda na pravem' mestu. Ob' slovesu 'mi je poljubil roko, ne kakor uborni, zapuščeni deklici, ki je sprejela od njega zaslužek, ampak kakor dami iz njegovih' krogov, iz visokega sveta. Celo noč som' sedela ob pisalni mizi ter delala, V manuskriptili ni bilo ničesar, kar bi nfo zanimalo. Bila so pisma in: deli neke neskončno dolge in dolgočasne politične pogodbe. Kakor Sva se dogovorila, sva se po opravljenem delu zopet sestala. Jaz SeirT mu vrnila original ter izročila prestavo, on pa mi je dal zopet nove manuskripte. Tako je šlo ves teden'. Ko sva se sestala zopet v soboto in’ sem mu izročila še zadnje prestave, mi je dal Meko kuverto, v kateri sem našla pozneje veliko svoto denarja, plačilo za moje delo. »Zaslužila ste si bogato nedeljski počitek, milostiva,« mi je rekel nato. »Delo je končano, ali mi hočete morda izpolniti velike prošnje? Zunaj na jezeru imam čoln. sem namreč strasten’ veslar, ali bi se ne hoteli par ur voziti z menoj?« Ponudbo sem sprejela in naslednjega jutra sva se odpeljala po jezeru. Veselila sem se, kakor otrok. Baron je yzel s seboj vse polno jedil, kajti odločil so je bil, da ostaneva ves dan zunaj. Vožnja je bila v resnici prijetna. Dan jo bil nenavadno lep, tako čist in' moder in tako prijetno hladen in' čist. kakor so le dnevi na naših jezerih, gori na severu. Baron mo jc učil veslati in krmariti, skratka, ure sqfnaina božale kakor sekunde. Krog poldneva sva pristala nekje v nekem til/eni zalivu, postavila sklopilno stole ter sklooilno mizo in jazjsem.se lotila kuhanja. Dišalo nama je izborno. Še lepše pa so bile naslednjo ure. Ležala sva eden poleg drugega vznak na toplem pesku, ogrevajoč so v toplih solnčr.ili žarkih, z zaprtijpi očmi dremala in Sanjala Samo tuintam sva spregovorila kako besedo. Proti večeru Sva se vrnila nazaj. ' ■'«' 12. Prvič po smrti mojih starišev sem 3e počutila zopet veselo. Prvič jo bil stopil v moje življenje zopet človek, ki se je zanimal za me. Kako hvaležna sem' mu bila za te ure, katero sera preživela ž njim. Kako hvaležna sem’ mu bila.za voljo do življenja, katero je bil nevede zopet vzbudil v'meni. Bihi je noč, ko sva izstopila iz vlaka. Pred posta-jo je čakala elegantna kočija. Če jo bila njegova, ne vem, vsekakor je dal kočijnžu h- z migljajem znamenje in' koiiji so potegnili. (Dalje prihodnjič.) ' Gl&vnimrednjk: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Oztm. $ ^ iala oznanila Dva delavca sc sprejmeta na stanovanje in hrano. Perilo sc sprejme v pranje. Aleksandrova cesta 21, 237 2-2 Steklenice vinske in buteljke kupuje vsako tudi najmanjšo množino D j uro Valjak, Grajska klet, Maribor, 162 7—4 Žep ne ure, precizijske in stenske popravila najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor. Gospodka ulica 16. 64 I Pat ria 230 j I Cognac j IVSedicmal 1 Zagreb 1 I čisti vinski dedtilat. 1 l Dobiva se povsod ! ji vauHiuauauaieiUHiielusi« Veliko industrijsko podjetja išče za takojšen vstop Izurjen0 salda-kontistinjo z lepo pisavo, nadalje korespon-dentko t nemške stenografije. —- Ponudb* s prepisom spričeval je doposlati pod »INDUSTRIJA" na upravo »Tabora*. 24V POTNIKE ali Z4STOPNIKBI išče velika tovarna likera, ruma* konjaka in ostalih špiritnoza. P0< nudbe z obvestilom, v katerem kraju poina reflektant največ mušterij, poslati na naslov: P°‘ štanski prctinac'41, Zagreb, glay* na pošta. 236 10*2 Petek! — KLUB-BAR — Petek! Kabaretne večer Gostovanje gospoda POVHE-ta. Solo na klavir, predvaja gosp. H. WINTERHALTER-■Začetek ob 21. uri. — — — — Vatop prost. Lože se lahko do petka rezervirajo. 2402-1 j — ..... —>-1 esss g—««—^ KIITBIIST M popolnoma zmožna slovenskega In nem* škega jezika v besedi in pisavi, se išče za tukajšnjo industrijsko podjetje. Nastop talcoj ! Nastop takoj t POGOJI: Slovenska in nemška stenografij3 ter strojepisje. •2 Ponudbe naj se pošljejo na 203 poštni predal 27, MARIBOR- Trgovina - na najprometnejšem prostoru v Mariboru se z vsem inventarjem in celo zalogo 242 2-1 proda. Potrebni kapital 450.000 K. Ponudbe se pošljejo na upravo lista pod .Trgovina 500‘.