Številka 04 • Glasilo Občine Ig • Leto XXXI • Maj 2025 4 Zaključni dogodek projekta EGL na Igu 11 30 let delovanja Gasilske zveze Ig 31 Športniki RK Mokerc nizajo uspehe  BESEDA UREDNIŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Drage bralke in zvesti bralci! V erjetno ste že doživeli situacijo, ko se stvari v nekem očitno pravem trenutku postavijo na svoje mesto. Naj razložim. Po koncu občinske proslave 21. 3. 2025 je sledilo prijetno druženje. Slučajno sem se znašla ob mlajšem članu KD Krim. Klepetala sva o vsem mogočem, nazadnje pa mi je povedal, da je sredi intenzivnih priprav na največji mednarodni ovčarski dogodek v Sloveniji. Debelo sem ga pogledala in pomislila: tudi to imamo na Igu? Priznam, da vsak dan z večjim navdušenjem odkrivam pester in bogat kolaž dejavnosti, ki deluje kot čvrsta in močna protiutež kratkemu, z le dvema črkama zapisanemu imenu PISANJE ČLANKOV Navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju: • Članek naj ima kratek in jedrnat naslov (do 30 znakov). Če je daljši, ga razdelite v nadnaslov in glavni naslov. • Pri članku obvezno napišite ime avtorja, saj nepodpisanih člankov ne objavljamo. • Če boste članku dodali slikovno gradivo, pod besedilom zapišite ime avtorja fotografij ter opise fotografij, fotografije pa pošljite ločeno v prilogi. • Pred oddajo članka poskrbite, da bo tak, kot ga želite oddati, zato ga raje dvakrat v miru preberite v izogib dodatnim popravkom! Oblikovanih prispevkov pred objavo ne pošiljamo v pregled in popravljanje! Uredništvo Mostiščarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostiščarja zbiramo do četrtka, 5. junija 2025. Predvideni izid številke je 19. junij 2025. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig 2 Mostiščar 04 | Maj 2025 naše občine. O tem, kako uspešen je bil ta dogodek, boste lahko prebrali v nadaljevanju. Res sem vesela, da sem bila tokrat ob pravem času na pravem mestu. Vmes so znova z neizmerno hitrostjo švignili mimo tudi velikonočni in prvomajski prazniki, tako kot prehitro odletijo vsi dela prosti dnevi, čeprav bi si mnogi želeli več časa za počitek. Tega skorajda ne poznajo zaposleni v Centru za zaščito in reševanje RS na Igu, kamor sem se napotila z željo, da nam predstavijo svoje delo. Uvodnemu razgovoru je sledil ogled poligona z ruševinami, stolpom, tunelom in drugo infrastrukturo, kjer potekajo številna usposabljanja. Najprej smo zavili v starejše poslopje, kjer v zadimljenem in temnem prostoru bodoči gasilci iščejo ponesrečence – lutke – in jih spravljajo na varno. Vprašam: »Kako pa to poteka? Ko prvi gasilec konča, gre noter drugi?« Pa me vodja pogleda in reče: »Nikoli ni samo en!« Mimo plavalnega bazena smo odšli v sosednjo stavbo, kjer je v eni od sob temačen prostor s postavljenim labirintom iz kletk za urjenje gasilcev. Ti se morajo z masko na obrazu v popolni opremi in s kisikom, ki zadostuje za 20 minut, v temi prebiti do izhoda, preden vsega porabijo. Spet laično vprašam: »Se pravi, ko prvi konča, gre naslednji noter?« Tokrat me vodja bolj odločno popravi: »Pri gasilcih ni nikoli en sam, vedno so tri- je!« Z željo, da v prihodnosti pripravijo dan odprtih vrat za občane in občanke Iga, sem se pod močnim vtisom videnega poslovila, sporočilo o pomenu timskega dela, povezanosti, predanosti in tovarištva v gasilskih vrstah pa mi je še dolgo odzvanjalo v ušesih. Da štejejo dejanja, in ne besede, nam z vsemi naštetimi vrednotami sporočajo in dokazujejo prav gasilci. Nikoli ne vprašajo, zakaj, in nikoli ne odrečejo pomoči. Gasilska zveza Ig letos praznuje 30 let obstoja in delovanja. Koliko zahtevnega usposabljanja, koliko akcij in reševanj, koliko prelitega znoja in prostovoljnih ur dela so opravili ti ljudje odprtega srca, naši vrli gasilci, na katere se vedno lahko zanesemo! Ob tej častitljivi obletnici se jim z globokim spoštovanjem zahvaljujemo za vsak pogumen korak, nesebično pomoč in neomajno predanost ter jim izrekamo iskrene čestitke ob jubileju! Gasilci namreč niste le varuhi pred ognjem, ste srce naše skupnosti, saj ste v 30 letih zgradili več kot le organizacijo, zgradili ste zgodbo o zaupanju, prijateljstvu in pogumu, zato naj plamen vaše zavzetosti in srčnosti še dolgo gori ter navdihuje vse nas, ki brez vas ne bi bili to, kar smo – ponosni Ižanci! Sonja Cimerman, odgovorna urednica Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ig. Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. 22. maj 2025 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Zuhra Jovanovič, predsednica, Zdravko Grmek, Alenka Jeraj, Rado Lovšin, Anton Modic Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Sonja Cimerman, odgovorna urednica, Maja Zupančič, namestnica odgovorne urednice, Anka Grmek, Maruša Mazej, Matjaž Zupan Lektoriranje: Katarina M. Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Arhiv GZ Ig Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja)  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Povzetek 24. redne seje Občinskega sveta N a 24. redni seji Občinskega sveta Občine Ig 23. 4. 2025 so svetnice in svetniki obravnavali več točk dnevnega reda, med drugim: • Potrjen je bil Zaključni račun Občine Ig za leto 2024. • Dopolnjen je bil Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine, v katerega so vključena zemljišča za odkup ali prodajo. • Potrjene so bile spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ig in Poslovnika Občinskega sveta, spremembe so bile potrebne zaradi spre- memb volilne zakonodaje. • Potrjen je bil Letni program športa za leto 2025 s spremembo, da se sredstva za prireditvi Gremo v Zapotok in Mini olimpijada opredelijo posebej. • Sprejet je bil predlog Pravilnika o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka, določena pa je tudi višina pomoči za leto 2025, ki je 100 EUR. Občinska uprava bo v maju pripravila vlogo za denarno pomoč in jo objavila na spletni strani občine. • Potrjen je bil Odlok o izva- janju javne službe dolgotrajne oskrbe na domu za območje Občine Ig. Sprejetje odloka omogoča začetek postopkov za izbiro koncesionarja. • Zaradi spremembe pogojev so bili potrjeni popravki DIIP-dokumenta za projekt vodooskrbe, s čimer se omogoča uvrstitev v državni načrt razvojnih programov in pridobitev državnih sredstev. • Potrjen je bil Rebalans 1 proračuna za leto 2025. Svetniki so razpravljali o dodatnih sredstvih. Člani sveta so v razpravi izpostavili pomen vključevanja vseh ciljnih skupin v športne programe ter potrebo po jasnih merilih za sofinanciranje prireditev in projektov v prihodnjih letih. Na seji Občinskega sveta je župan napovedal naslednjo sejo za 28. 5. 2025, na njej pa bodo obravnavali nadaljnje sodelovanje v skupni občinski upravi 5G. Andreja Zdravje, občinska uprava Denarna pomoč ob rojstvu otroka v Občini Ig N a 24. redni seji Občinskega sveta Občine Ig z dne 23. 4. 2025 je bil sprejet Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Ig za otroke, rojene od 1. 1. 2025. Višina enkratne denarne pomoči je 100 EUR. Upravičenec do denarne pomoči po tem pravilniku je eden od staršev otroka pod pogojem, da ima z novorojencem državljanstvo Republike Slovenije in vključno od dneva rojstva novorojenca stalno bivališče v Občini Ig. Vlogo je potrebno oddati najpozneje v roku šestih mesecev od datuma otrokovega rojstva. Pravilnik in vloga sta dostopna na spletni strani: www.obcina-ig.si. Polona Skledar, občinska uprava Sprejem novincev v Vrtec Ig za šolsko leto 2025/2026 Z a šolsko leto 2025/2026 je bilo v Vrtec Ig prijavljenih več otrok, kot je bilo predvidenih prostih mest, zato je o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v Vrtec Ig. Do 28. 2. 2025, ko je bil rok za oddajo vlog za šolsko leto 2025/2026, je komisija prejela 88 vlog, od tega 66 vlog za otroke iz Občine Ig in 22 za otroke iz drugih občin. Komisija je obravnavala vloge skladno z Zakonom o vrtcih ter Pravilnikom o sprejemu ot- rok v Vrtec Ig, ki ga je sprejel Občinski svet 26. 9. 2018 in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 65/2018 dne 5. 10. 2018. V njem so kriteriji, na podlagi katerih je komisija točkovala posamezne vloge. V ta namen je komisija uradno pridobila potrebne podatke iz CRP SLO. Komisija je opravila svoje delo na dveh sejah. Prva seja je bila 14. 4. 2025, druga korespondenčna seja pa 23. 4. 2025. Na podlagi vseh kriterijev iz 11. člena Pravilnika je točkovala vse vloge, prispele do roka. V času dela je upoštevala vsa dokazila, ki so bila oddana z vlogami, in tudi vsa tista, ki so jih starši dopolnili k vlogam dodatno. Glede na doseženo število točk je vrtec oblikoval prednostni seznam za posamezni letnik, na katerem so vloge razvrščene od najvišjega do najnižjega števila doseženih točk. Vrtec oblikuje skupine tako, da je mogoče sprejeti kar naj- Letnik rojstva Število prostih mest Število vlog do 28. 2. 2025 Število sprejetih otrok Število odklonjenih otrok (čakalni seznam) 2020 12 2 2 / 2021 19 1 1 / 2022 10 4 4 / 2023 9 9 9 / 2024 60 63 60 3 2025 14 9 9 / Skupaj 124 88 85 3 večje število otrok skladno s predpisanimi normativi, tudi s preoblikovanjem že obstoječih skupin ali s premeščanjem že vključenih otrok. Iz posameznega prednostnega seznama je vrtec sprejel določeno število otrok glede na prosta mesta. V Vrtec Ig bo za šolsko leto 2025/2026 sprejetih 85 otrok. Otroci, ki so bili odklonjeni, so razporejeni na čakalni seznam po posameznih letnikih rojstva. Ko se dodatno sprostijo mesta v vrtcu (zaradi odpovedi oziroma izpisov), sprejemamo otroke s čakalnega seznama. Proces vključevanja otrok v vrtec bo trajal ves čas šolskega leta 2025/2026. Čakalni seznam velja do 31. 8. 2026. Vrtec Ig, svetovalna služba Mostiščar 04 | Maj 2025 3  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zaključni dogodek projekta EGL na Igu O b koncu razvojnega projekta v okviru Europe Goes Local, individualne podpore občinam za kakovostno in prepoznano lokalno mladinsko delo, smo na Igu gostili predstavnike nacionalne agencije na področju mladine Zavod Movit, Urada za mladino RS, trenerje na področju mladinskega dela in predstavnike občin, ki smo prejele podporo v letu 2024. Glavni namen projekta EGL je dvigniti kakovost mladinskega dela na lokalni in zlasti na občinski ravni. Aktivnosti v okviru projekta so za občine brezplačne in financirane iz programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota. Občina Ig se je na razpis prijavila v decembru 2023 in bila izbrana za sodelovanje izmed 11 prijavljenih občin. Obdobje podpore je trajalo od januarja 2024 do januarja 2025. Ob začetku podpore Občina Ig na področju mladinskega dela ni imela nobenega znanja in izkušenj, zato smo vstopili na neznano področje. V okviru projekta smo sodelovale pristojne osebe z interesom za vzpostavitev mladinskega dela – Zuhra Jovanovič (podžupanja), Polona Skledar (strokovna delavka za družbene dejavnosti Občine Ig) in Tina Škulj (uslužbenka na Občini Ig in mladinska delavka). Za večji prispevek mladih in izboljšanje pogojev za mlade v družbenem življenju občine smo se lotili poziva mladim, da se vključijo v skupino za mladinska vprašanja. Pripravili smo preprost spletni obrazec, preko katerega se mladi lahko prijavijo kot interesenti za mladinska vprašanja. Oblikovali smo grafično podobo ter s plakati, oglasi in spletnimi oglasi nagovarjali mlade in jih pozivali k udeležbi. Nato smo sklicali sestanek z mladinskimi delavci – predstavniki društev in organizacij, ki delajo z mladimi, in jim predstavili svoj namen za vzpostavitev mladinskega dela v občini, z njimi odprli 4 Mostiščar 04 | Maj 2025 vprašanja, kaj opažajo, da mladi potrebujejo, in kako preko njihovega dela priti v stik z mladimi. V času enoletne podpore smo izvedli dve delavnici za mlade z mentorjem Matejem Cepinom, se udeležili usposabljanja za občine v Snoviku, dveh študijskih obiskov (na Portugalskem in v Potsdamu), nacionalne konference, informativnega dne programov Erasmus+: Mladina (E+) in Evropska solidarnostna enota (ESE) ter srečanja s predstavniki mladinskega dela iz Litve. »Prav vsak študijski obisk in udeležba na konferenci ali usposabljanju je prinesel razširjanje poznavanja mladinskega dela, spoznavanje strukture organiziranosti mladinskega dela, pomena mladih v družbi ter pridobivanje in izmenjavo izkušenj z drugimi organizacijami in osebami. Velika je tudi teoretična in vsebinska podpora, ki pa jo je potrebno uporabiti v praksi,« je o koristnosti različnih aktivnosti v okviru projekta strnila Polona Skledar. Preostale aktivnosti, ki smo jih izvedli v času podpore: – Osnovali smo skupino mladih za mladinska vprašanja in pobude, v kateri je pet predstavnikov mladih, iz vsake starostne skupine vsaj eden – srednja šola (15–18 let), študij (18–22 let) in zaposleni mladi do 29 let. – Za ažurno in neposredno komunikacijo ter obveščanje mladih smo oblikovali skupino na mobilni aplikaciji. – Z mladimi smo organizirali Kino pod zvezdami, ki smo ga izvedli v času ETM ter pozvali mlade, da se udeležijo trajnostno. – Mladi so vzpostavili Instagram profil Ižanska mladina. – Mladi so sodelovali na občinskih prireditvah: Prazničnem decembru, ižanskem pustovanju in občinski proslavi. – O aktivnostih smo redno obveščali v občinskem glasilu, na občinski splet- Predstavitev dosežkov podpore občin v Centru Ig ni strani in na družbenih omrežjih. – V času podpore v okviru EGL smo uvedli proračunsko postavko in v letošnjem letu namenili še več sredstev, ki jih bomo z vse večjo aktivnostjo tudi povečevali. Nadaljevanje aktivnosti pri vzpostavljanju mladinskega dela v Občini Ig: • V letošnjem letu načrtujemo ureditev mladinskega centra v središču Iga. Do ureditve prostora je za zdaj za sestanke mladih namenjen termin v Medgeneracijskem centru ob petkih popoldne. • V oktobru načrtujemo prijavo projekta na razpisu Erasmus+ za izvedbo študijskega obiska mladinskih delavcev in predstavnikov mladih v Estoniji. • V načrtu sta začetek priprave Strategije za mlade v Občini Ig in organizacija dogodkov v sodelovanju z mladimi ali za mlade: filmski večeri, športni dogodki: odbojkarski turnir, izlet v sodelovanju s Planinskim društvom, večer za mlade na Prazničnem decembru, glasbeni festival, medvaške mladinske igre, kulturni dogodki in delavnice. • Zavzemali se bomo za večje vključevanje mladih v delovanje občinskih odborov, komisij in svetov. Prav tako bomo uvedli točkovanje na občinskih razpisih za vključevanje in udeležbo mladih v društvenih programih. Individualna podpora občinam ter druge aktivnosti – različna usposabljanja, konference in študijski obiski – so omogočili, da smo se v komaj letu dni dobro opremili in podkovali na področju mladinskega dela ter vzpostavili stike s pristojnimi institucijami v Sloveniji in Evropi. Ob koncu individualne podpore v okviru EGL je Občina Ig opolnomočena za vzpostavitev mladinskega dela, zato si upamo biti vezni člen med mladimi in organizacijami za mlade kot tudi biti akter na področju mladinskega dela. Zuhra Jovanovič, podžupanja Lola Jevtič in MOVIT Uroš Skrinar, direktor Zavoda Movit, in Zuhra Jovanovič, podžupanja Občine Ig  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kolesarska dogodka ponovno čez Ig O bčina Ig bo junija ponovno gostila dva množična kolesarska dogodka. Na prvem bodo sodelovali poklicni kolesarji z vsega sveta, na drugem pa ljubiteljski, večinoma iz Slovenije. V sredo, 4. junija 2025, bo potekala prva etapa 5-dnevne Dirke po Sloveniji (Tour of Slovenia), ki se bo začela v Piranu in končala na Škofljici. Tik pred koncem te etape bodo kolesarji prikolesarili na Ig, zavili po ulici Zabrv in nato na Škofeljsko cesto, kjer bodo mimo Pijave Gorice spet obrnili proti Igu in mimo Kremenice ponovno prišli na Škofeljsko cesto, kjer bo sledil ciljni sprint. Opozarjamo tudi na zaporo cest v času dirke, predvidoma med 15.00 in 16.30. Več informacij na spletni strani organizatorja: tourofslovenia.si. V soboto, 14. junija 2025, bo potekala Barjanka, ena največjih ljubiteljskih športnih prireditev na Ljubljanskem barju, trasa katere že od prve priredi- tve poteka tudi po naši občini, vključno s postankom in info točko. Barjanka ali kolesarsko doživetje na Ljubljanskem barju je turistično-športni dogodek, ki povezuje lokalno skupnost, občine, ponudnike in društva. Trasa Barjanke bo potekala po vseh občinah v krajinskem parku in bo dolga 77 km. Namen ima predstaviti lepote Ljubljanskega barja in obuja spomine na začetek kolesarskih tekmovanj, ko so prve kolesarske dirke še potekale po makadamskih cestiščih. Kolesarje v središču Iga pričakujemo na šolskem igrišču predvidoma okoli 11. ure. Tam se bodo predstavila tudi lokalna društva. Tudi ob tej priložnosti bodo po trasi premične zapore cest. Več informacij na spletni strani organizatorja: franja.org/barjanka. Pridružite se kot gledalec in pozdravite najboljše poklicne kolesarje ali se kot kolesar pridružite Barjanki. Maja Zupančič, občinska uprava Trasa 1. etape Dirke po Sloveniji Konec gradnje igrišča pri OŠ Ig G radnja športnega igrišča pri OŠ Ig poteka od jeseni 2024. Nazadnje je bil nameščen tartan, vsa preostala dela, predvsem vgradnja športne opreme in sedal ter zaris črt, pa bodo končana v maju. V maju je bila oddana vloga za pridobitev uporabnega dovoljenja, v drugi polovici junija pa bo slovesno odprtje igrišča. Občina Ig se je s projektom prijavila na javni razpis Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za sofinanciranje investicije v športno infrastrukturo v letu 2024 in že prejela sredstva v višini 500.000 EUR z DDV. V letu 2025 se je prijavila še na razpis Fundacije za šport in konec aprila prejela odločbo o dodelitvi sredstev v višini 75.000 EUR v letu 2025. Otroci, učenci, mladi in bodoči uporabniki se veselijo odprtja novega igrišča. Polona Skledar, občinska uprava Prenovljeno športno igrišče Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostiščar 04 | Maj 2025 5  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE ////////// Nadaljevanje obnove vodovoda in izgradnje kanalizacije Iška vas—Iška N a območju Iške vasi in Iške se nadaljuje izgradnja kanalizacije ter obnova vodovoda in vodovodnih priključkov. Del trase v Iški, kjer je bila v cesto vgrajena kanalizacija in obnovljen vodovod, se je tudi asfaltiralo. Katja Ivanuš, režijski obrat NextGenerationEU Izgradnja kanalizacije v Iški Voda na pokopališču Ig ponovno dostopna N a vodovodnem sistemu pokopališča Ig je bila v začetku aprila odkrita večja okvara, zaradi katere je bilo začasno prekinjeno delovanje vodovoda. Čeprav smo del težave hitro odpravili, puščanje še ni bilo povsem sanirano, zato je bila medtem za zalivanje na voljo začasna pipa z vodo ob mrliški vežici. Z veseljem sporočamo, da je napaka zdaj v celoti odpravljena. Voda je znova dostopna na obeh obstoječih fontanah – na novem delu pokopališča in za cerkvijo. Vsem najemnikom grobov se zahvaljujemo za potrpežljivost in razumevanje ter se iskreno opravičujemo za morebitne nevšečnosti. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za urejeno in dostojanstveno okolje na pokopališču. Ob tem prosimo vse obiskovalce, da zabojnike uporabljajo izključno za odpadke, ki nastanejo na pokopališču, in da vode ne odnašajo za zalivanje drugod. Andreja Zdravje, občinska uprava Sprememba načina plačevanja parkirnine na parkirišču Krim Z aradi vloma in uničenja parkomata na parkirišču Krim (v Iški ob začetku pešpoti na Krim) je za zdaj možno plačevanje parkirnine le preko sistema Easypark (aplikacija ali SMS). Zaradi pogostih vlomov bo v prihodnje postavljeni parkomat omogočal le kartično plačilo parkirnine. Maja Zupančič, občinska uprava Spomladanski urnik (21. 3.–24. 6.) Ogled je možen ob sobotah in nedeljah. Interaktivna razstava v Hiši Morostig je odprta od 10.00 do 18.00. Voden ogled kolišča se izvede ob vnaprej določenih urah z začetkom pred vhodom na kolišče (10.30, 12.00, 13.30, 15.00 in 16.30). 6 Mostiščar 04 | Maj 2025 Uničen parkomat na parkirišču Krim Tina Škulj  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE ////////// S poznejšo košnjo pomagamo čebelicam L etos je Občina Ig na zelenih javnih površinah, zlasti na krožiščih in ob cestah, izvedla poznejšo košnjo. S tem smo omogočili, da je regrat odcvetel in so čebelice ter drugi opraševalci opravili svoje pomembno delo. Zavedamo se, kako ključno vlogo imajo opraševalci za ohranjanje naravnega ravnovesja za naše pridelke, zato želimo s to gesto prispevati k njihovemu varstvu. Poznejša košnja pomeni več hrane za čebele pa tudi bolj pisan in živahen utrip narave v pomladnem času. S spoštovanjem narave lahko ustvarimo okolje, v katerem imajo prostor tako ljudje kot živali – tudi tiste najmanjše, a za življenje najpomembnejše. Otroci Vrtca Ig pri sajenju lipe Medovita drevesa za čebelam prijazno občino Timsko delo Občina Ig se je uspešno prijavila na razpis Čebelarske zveze Slovenije za sajenje medovitih rastlin. V okviru razpisa smo prejeli več medovitih dreves, ki so bila razdeljena med posamezne vasi glede na izražene želje krajanov. Veseli nas, da so številni občani z velikim občutkom za naravo pristopili k delovni akciji in poskrbeli, da so drevesa tudi posajena. Ta majhen, a pomemben korak pomeni veliko za naše čebele in druge opraševalce, hkrati pa prispeva k lepši in bolj zeleni Občini Ig. Hvala vsem, ki ste sodelovali – s skupnimi močmi gradimo prihodnost, prijazno do narave. Andreja Zdravje, občinska uprava Robert Peterlin, arhiv ČZS Urnik Zbirnega centra Matena Občina Ig Poletni čas (od aprila do septembra): sreda, 9.00–12.00 ter 15.00–19.00 Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor občinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Režijski obrat Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 041/408-407 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Če je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: Stanje vodomernega števca lahko sporočite: − po telefonu: 01/2802-314 − po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si − preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Mostiščar 04 | Maj 2025 7 Občina Ig / številka 3, maj 2025 Uradne objave Na podlagi 21. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 – ZNOrg, 82/20, 3/22 – ZDeb in 37/24 – ZMat-B), 10. člena Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Ig (Uradni list RS, št. 195/20) in 5. člena Letnega programa športa v Občini Ig za leto 2025 (sprejet na 24. seji OS dne 23. 4. 2025) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Ig za leto 2025 1. Naročnik javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ (v nadaljevanju JR): Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 IG. 2. Predmet JR: Za uresničevanje javnega interesa v športu se v občini v letu 2025 preko JR sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAMI: Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine: • prostočasni programi za otroke in mladino: do 6 let in od 7 do 19 let (PRO), • pripravljalni programi za otroke: U-7 do U-12 (PRI). Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (USM): • tekmovalni programi otrok in mladine: U-12/13, do U-18/20, • dodatni programi kategoriziranih športnikov mladinskega (MLR) in perspektivnega (PR) razreda. Kakovostni in vrhunski šport (KŠ in VŠ): • tekmovalni programi odraslih, • dodatni programi kategoriziranih športnikov državnega razreda (DR) in mednarodnega (MR) razreda. Športna rekreacija (RE): • športnorekreativni programi za odrasle. Šport starejših (ŠSTA): • športnorekreativni programi za starejše. ŠPORTNI OBJEKTI: • subvencioniranje uporabe javnih Športne dvorane Ig. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU: • izpopolnjevanje strokovnih kadrov. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: • delovanje športnih društev in Športne zveze Ig. ŠPORTNE PRIREDITVE: • športne prireditve posebnega pomena: Kasaška dirka za pokal Iga, Šahovski memorial Vesne Rožič, Gremo v Zapotok, Mini olimpijada in Dan športa. 3. Upravičeni izvajalci LPŠ: Prijavitelji po 4. členu Odloka postanejo upravičeni izvajalci LPŠ, če izpolnijo naslednje pogoje: • imajo sedež v občini, • so na dan objave javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ (v nadaljevanju: JR) najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, ena od registriranih dejavnosti po standardni klasifikaciji (SKD) pa je izvajanje športnih programov (93.120: dejavnost športnih klubov; 93.190: druge športne dejavnosti), • izvajajo športne programe in področja skladno z Odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na JR in izpolnjujejo vse razpisne pogoje, • imajo za prijavljene športne programe in področja: • zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen/usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu, • izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov, • urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov. Športna društva in Športna zveza imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ. 8 4. Pogoji in merila za sofinanciranje LPŠ: Na JR prispele vloge bodo ovrednotene v skladu z Odlokom o sofinanciranju LPŠ v Občini Ig. Sestavni del JR in razpisne dokumentacije so Pogoji in merila za izbiro in vrednotenje LPŠ v Občini Ig (izvleček za leto 2025). 5. Višina razpisanih sredstev: Višina razpisanih sredstev na JR znaša 82.500,00 €. Proračunska sredstva so zagotovljena skladno s sprejetim Odlokom o proračunu občine za leto 2025 in LPŠ za leto 2025. 6. Rok za porabo sredstev: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 31.12.2025. 7. Razpisni rok: Rok za prijavo na JR je do vključno: 26.5 2025. 8. Odpiranje in obravnava prispelih vlog ter obveščanje o izidu JR: Postopek JR vodi komisija za izvedbo JR. Vloge, ki ne bodo oddane pravočasno, ne bodo obravnavane in bodo na zahtevo vrnjene vlagatelju. Odpiranje prispelih vlog bo komisija opravila najkasneje v osmih (8) dneh od zaključka JR in ne bo javno. V primeru nepopolnih vlog oziroma vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku osmih (8) dni od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da vlogo v roku osmih (8) dni dopolnijo. Če vloga v roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena! Zavrnjene bodo vse vloge, ki ne bodo izpolnjevale osnovnih pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije za posamezno področje športa. Prijavitelji bodo z odločbo Občinske uprave o izidu JR obveščeni v roku osem (8) dni po sprejeti odločitvi o izboru. Z izbranimi izvajalci bo župan občine podpisal pogodbe o sofinanciranju LPŠ za leto 2025. 9. Način dostave vlog: Vlogo za sofinanciranje športnih programov in področij za leto 2025 mora vlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. Celotno izpolnjeno dokumentacijo »RAZPISNI OBRAZCI« (v excel formatu) z vsemi zahtevanimi prilogami v e-obliki (izključno v pdf formatu) je potrebno v razpisnem roku poslati na e-naslov naročnika: info@obcina-ig.si. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila na e-naslov poslana zadnji dan roka za oddajo do 24:00 ure. 10. Kontaktne osebe za dodatne informacije: Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6. Kontaktna oseba je Polona SKLEDAR: polona.skledar@obcina-ig.si. 11. Informacije o razpisni dokumentaciji: Kandidati lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na Občinski upravi v času uradnih ur. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani občine: www.obcina.ig.si. Številka: 439-0007/2025 Datum: 9. 5. 2025 Župan Občine Ig Zlatko Usenik  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Uspešna čistilna akcija v Mateni V soboto, 5. aprila 2025, je v Mateni potekala vsakoletna pomladna čistilna akcija, ki je tudi letos povezala Matenčane v skupnem prizadevanju za bolj urejeno in čisto okolje. Ob 8.30 smo se zbrali pred gasilskim domom Matena. Zbralo se nas je okoli 35 vaščanov vseh generacij, ki smo z dobro voljo in delovno vnemo združili moči v skrbi za čistejšo in urejeno okolico naše Matene. Zbrani smo se razdelili v skupine in se podali na različne lokacije po okolici. Očistili smo obcestne jarke ob Matenki ter obcestne in travnate površine po vsej Mateni. Med zbranimi odpadki je bilo mogoče najti vse – od cigaretnih škatlic in ogorkov, polnih in praznih steklenic ter pločevink, plastične embalaže in vrečk pa vse do oblačil, čevljev, copat, avtomobilskih gum ter celo zavrženih platojev mleka. Takšna količi- na in raznovrstnost odpadkov opozarjata, da je spoštovanje do narave še vedno področje, pri katerem imamo kot družba veliko priložnosti za izboljšave. Veseli in ponosni smo, da so se akciji pridružili tudi otroci in mladostniki. S svojo prisotnostjo in zavzetostjo so pokazali, da skrb za okolje ni le dolžnost odraslih, temveč vrednota, ki jo prenašamo iz generacije v generacijo. Zbrane odpadke smo sproti odvažali v zbirni center Matena, za kar se iskreno zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so za ta namen uporabili svoja vozila. Po končani čistilni akciji smo na igrišču v Mateni posadili več sadik srebrne lipe, ki smo jih prejeli od Čebelarske zveze Slovenije. Zasaditev teh dreves ni le simbolična gesta, temveč tudi pomemben korak k še lepši in bolj zeleni občini. Drevesa bodo sčasoma Zbor udeležencev čistilne akcije pred GD Matena nudila senco, polepšala podobo Matene in pomenila trajen spomin na letošnjo skupno akcijo. Akcijo smo končali s prijetnim druženjem in malico, kjer ni manjkalo dobre volje niti domačih sladkih in slanih dobrot. Takšne akcije niso pomembne le zaradi čistejšega okolja, temveč tudi zato, ker krepijo povezanost med vaščani in spodbujajo sodelovanje. Hvala vsem, ki ste sodelovali, in že zdaj vas vabimo, da se nam pridružite tudi prihodnje leto. Skupaj lahko ohranimo našo Mateno lepo, čisto in prijetno za vse. Tea Vidic, SVS Matena Aprilska čistilna Čistilna delovna akcija v Podkraju akcija v Dragi V soboto, 5. aprila, je bila vas Podkraj ponovno zbrana ob čistilni akciji. Na čudovit sončen dan smo se ob 8. uri zbrali pri lipi v Podkraju ter se skupaj lotili čiščenja in pobiranja smeti po različnih delih vasi. Letos je bilo rekordno število udeležencev, in sicer nas je bilo kar 30. Čuti se, da gre za našo vas, da ostane čista in prijetna. Rekordno število udeležencev je verjetno botrovalo temu, da smo letos poskrbeli za topel obrok pri naši domači gostilni Pr‘ Anzeljc, ki nas je lepo gostila in poskrbela za odličen pasulj. Če bo šlo tako naprej, bo domača gostilna kmalu premajhna za vse udeležence in bo treba najti večji prostor, ampak to so sladke skrbi. Hvala in se vidimo drugo leto ob še večji zasedbi. N a dan, ko je v celotni občini potekala čistilna akcija, smo imeli tudi vaščani Drage delovno akcijo. Na avtobusni postaji smo pobarvali klop in turistično tablo Drage. Ker imamo gozdno učno pot, smo na prelepi razgledni lokaciji postavili še eno klop, za katero smo pridobili vsa potrebna dovoljenja s strani ZAG. Po koncu dela smo se še podružili. Maja Jakič Zlatko Ban, SVS Draga Aleš Ciber, SVS Podkraj Udeleženci čistilne akcije v Podkraju Zasluženi počitek na novi klopci Mostiščar 04 | Maj 2025 9  IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Pestro dogajanje v Škriljah V zadnjem času se je v naši vasi Škrilje zgodilo kar nekaj pozitivnih sprememb in skupnostnih dejavnosti, na katere smo lahko ponosni. Tudi letos smo se z lepim številom vaščanov z veseljem pridružili občinski čistilni akciji. Z dobro voljo in skupnimi močmi smo zbrali kar pet avtomobilskih prikolic smeti, ki smo jih nato odpeljali na zbirno mesto v vas Zapotok. Veseli nas, da vaščani še vedno z veseljem sodelujejo pri takšnih akcijah in s tem prispevajo k čistejšemu in lepšemu okolju. V vasi smo se lotili tudi izboljšav na področju obveščanja – stare, razmajane oglasne deske smo nadomestili s štirimi novimi, večjimi in lepšimi tablami. Ob tem smo uredili tudi njihovo okolico, tako da so zdaj estetsko in funkcionalno dopolnilo vaškega prostora. Na spodnji avtobusni postaji v Škriljah smo postavili novo klopco, ki prej ni obstajala, in s tem izboljšali pogoje za vse, ki tam čakajo na prevoz. Avtobusno postajo v Krajčku pa smo temeljito očistili – odstranili smo listje in nesnago ter ji povrnili lepši videz. Nove oglasne table v Škriljah 10 Mostiščar 04 | Maj 2025 Udeleženci čistilne akcije pred Gasilskim domom Škrilje V večnamenski dvorani v središču vasi smo namestili novo klimatsko napravo, ki nam bo omogočila učinkovitejše ogrevanje pozimi in hlajenje poleti, s tem pa tudi prihranek pri energiji. Hkrati poteka tudi obnova stare gasilske garaže, ki je pod dvorano – projekt, ki bo še dodatno polepšal in izboljšal vaško infrastrukturo. Za konec pa še nočna budnica, ki si jo bomo gotovo zapomnili. V začetku aprila nas je okoli pol enih zjutraj sredi mirnega spanca prebudil silovit udar strele – in to naravnost v staro češnjo sredi vasi! Strela je razsvetlila vas kot novoletna raketa. Nekateri so se prebudili prestrašeni, drugi le zmedeni gledali skozi okno, ali morda sredi Škrilj ne gori. Na srečo ni bilo hujšega – ogenj se ni zanetil, češnja pa ... no, ta je svojo pot končala s pravim gromozanskim finalom. Naj bo to še en opomnik, da v naši vasi nikoli ni dolgčas – ne podnevi ne ponoči! Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem vaščanom, ki so sodelovali pri vseh teh delih in prispevali k razvoju naše vasi. Posebna zahvala podjetju Gobut d.o.o. (Uroš Golob) za pomoč pri temeljih za oglasne deske, podjetju Matej Avsec s.p. za izdelavo desk ter klopce in podjetju Energoplus d.o.o. za klimo. Hvala vsem – skupaj delamo našo vas še lepšo! Aleš Franjko, SVS Škrilje POHOD V OBJEMU KUREŠČKA Nedelja, 15. 6. 2025 Start in cilj: RTC ZAPOTOK Start: ob 8.00 uri Smer pohoda: ZAPOTOK, VISOKO, ROGATEC, SELNIK, KLADA, KRAJČEK, PODGOZD, MALI VRHEK, ŠKRILJE, GOLO, HRASTJE, KUREŠČEK, ZAPOTOK Startnina: 10 EUR / 5 EUR (člani TDK), za otroke do 12 let brezplačno. V ceno je vključena mala malica med potjo, topla malica na cilju, vodenje pohoda in spominček. Pohod traja 6 ur in poteka po 20 km dolgi poti skozi vasi in zaselke pod Kureščkom. V vsaki vasi se bomo ustavili, jo spoznali in se okrepčali. Pot je nezahtevna in je primerna za vse generacije. Potrebna je pohodniška oprema in dobra volja. Pohod bo v vsakršnem vremenu. INFO IN PRIJAVE: tdkurescek@proton.me FB: Turistično Društvo Kurešček  AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 30 let delovanja Gasilske zveze Ig Z a Gasilsko zvezo Ig je leto 2025 posebno, saj praznujemo 30-letnico od ustanovitve, ki se je zgodila 15. junija 1995 na ustanovnem Občnem zboru v Gasilskem domu Iška vas. Ob novonastali Občini Ig je pri ustanovnih članih tlela želja in velika volja, da tudi gasilci nadaljujejo svoje poslanstvo pod okriljem GZ Ig, ki jo sestavlja deset prostovoljnih gasilskih društev: Brest, Golo, Ig, Iška Loka, Iška vas, Kot-Staje, Matena, Škrilje, Tomišelj in Vrbljene-Strahomer. Za tako velikopotezno dejanje smo jim neizmerno hvaležni. S ponosom lahko rečemo, da smo v tem obdobju veliko naredili na področju usposabljanja kot tudi opremljenosti svojih enot. Naše delovanje ni samo gašenje požarov, temveč so potrebna različna tehnična posredovanja, pomoč pri reševalcih NMP. Naša pomoč ne pozna meja – oblikovano imamo hitro posredovalno enoto, ki je napotena na posredovanje ob požaru na Krasu. Pomagamo tudi ob poplavah zunaj občinskih meja. Rojstni dan smo praznovali v soboto, 3. 5. 2025, v Domu kulture Ig s povabljenimi gosti: ustanovnimi člani, funkcionarji PGD v tem obdobju, sedanjim vodstvom GZ in PGD, sosednjimi GZ, svetniki Občine Ig, podžupanjama Občine Ig in župnikom. Pod vodstvom mentoric so program oblikovali mladi gasilci iz vseh PGD. Predstavili so svoja društva, harmonikarji pa so zaigrali na inštrumente. Ob tej priložnosti smo razvili in prevzeli novi prapor GZ Ig. Podžupanja Občine Ig Mira Žagar je kot darovalka prapora tega predala predsedniku in poveljniku GZ Ig ter praporščaku, ki je prapor prevzel. »Največja nagrada za trud naših gasilcev ni tisto, kar bi zanj dobili, temveč tisto, kar ob tem postanejo. In to jih tudi osrečuje, če nekomu podaš roko, mu pomagaš in prenehaš misliti le nase.« Za trud in opravljeno delo je GZ Ig na rednem Občnem zboru 10. 4. 2025 sprejela sklep, da se v naziv častni poveljnik GZ Ig imenuje Ivan Rupert iz PGD Matena. Poveljnik je bil od ustanovitve leta 1995 do 14. 9. 2024, do leta 2008 podpoveljnik GZ in zatem tudi predsednik PGD Matena. Pred prevzemom funkcije poveljnika GZ Ig je bil podpoveljnik Sektorja Ig v bivši občinski zvezi Ljubljana Vič-Rudnik. V času ustanovitve GZ Ig je bil predsednik iniciativnega odbora in je zelo zaslužen za ustanovitev naše GZ. Ivan Rupert je prejel priznanje častnega poveljnika GZ Ig za nesebičen prispevek k ustanovitvi in razvoju naše Zveze. Po koncu slovesnosti smo se podružili ter si izmenjali različne izkušnje in poglede na delovanje gasilstva, da se bo še naprej razvijalo in sledilo smernicam razvoja. V nedeljo smo se ob lepem sončnem vremenu udeležili maše našega zavetnika sv. Florijana, ki ga pogosto upodabljajo, ko z vrčem vode gasi ogenj. Mašo je v farni cerkvi na Igu daroval župnik Janez Avsenik. Blagoslovil je vozila, nas gasilce in novo razviti prapor GZ. Po koncu smo se v sprevodu podali do gasilskega doma na Igu. Po prazničnem druženju smo bili enotni, da še naprej krepimo tovariški duh in medsebojno sodelovanje. Prostovoljstvo ne pozna meja, ko v stiski priskočimo na pomoč pomoči potrebnim in s svojim posredovanjem vzbudimo upanje, da v nesreči nisi sam, da so ljudje, ki jim je mar za sočloveka. Naj bo še veliko uspešnih let delovanja s čim manj posredovanj. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! UO GZ Ig Marjan Smole Z leve: Tone Modic, predsednik GZ Ig, častni poveljnik Ivan Rupert in Andrej Auber, poveljnik GZ Ig Zahvala za podeljeno priznanje Z ahvaliti se želim predsedniku GZ Ig Tonetu Modicu kot pobudniku ter upravnemu odboru Gasilske zveze za potrditev. Niti malo nisem pričakoval tako visokega gasilskega priznanja. Ni pa to samo moja nagrada, temveč je nagrada vseh, ki ste bili v tistem času pripravljeni zavihati rokave, da smo pripeljali zvezo do rezultatov, ki so vidni še danes. S tem priznanjem so poplačane vse ure prostovoljnega žrtvovanja za gasilstvo v Občini Ig. Hvala vsem, s katerimi smo vzorno sodelovali, ter tudi mojim domačim za razumevanje. Maša zavetnika sv. Florijana na Igu Ivan Rupert Mostiščar 04 | Maj 2025 11  AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Predstavitev ICZR RS, Enota Ig Izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike Slovenije – Urad za preventivo, usposabljanje in načrtovanje – deluje pod Upravo RS za zaščito in reševanje v sestavi Ministrstva za obrambo RS. Informacije o načinu usposabljanja in delu sta nam podala vodja Sektorja za organizacijo in izvedbo usposabljanj Nataša Kozmik in vodja Gasilske šole Aleš Cedilnik. ki temeljita na analizah in naučenih lekcijah dveh velikih naravnih nesreč, požara na Krasu leta 2022 ter poplav leta 2023. Programa sta zasnovana s ciljem bolj učinkovitega ter koordiniranega odzivanja na podnebno pogojene nesreče, ki so žal vedno bolj pogoste. Program za požare se bo začel izvajati že letos v na novo zgrajenem objektu v Sežani, Vseslovenskem centru za velike požare v naravnem okolju. V letošnjem letu načrtujemo še prenovo oz. nadgradnjo nekaterih programov, predvsem v luči novih metod, tehnik in pristopov usposabljanja, ki bodo podkrepljeni z novostmi na podlagi analiz preteklih večjih nesreč ter naučenih lekcij. Pogled na infrastrukturo ICZR Ig iz zraka Dejstva: Izobraževalni center za zaščito in reševanje RS (v nadaljevanju: ICZR RS) je posebna izobraževalna ustanova na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki deluje že od leta 1994. Z reorganizacijo Uprave RS za zaščito in reševanje (v nadaljevanju: URZSR) v letu 2023 v okviru Urada za preventivo, usposabljanje in načrtovanje delujejo: Sektor za preventivo in načrtovanje, Sektor za organizacijo in izvedbo usposabljanj ter ICZR RS. Naloga obeh sektorjev je skrb za kakovostno usposabljanje. V okviru Sektorja za organizacijo in izvedbo usposabljanj delujeta dva oddelka: Oddelek za usposabljanje, ki skrbi za usposabljanje pripadnikov civilne zaščite, sil, društev, organizacij idr., ter Oddelek Gasilska šola, ki pokriva področje usposabljanj poklicnih gasilcev in zahtevnejša usposabljanja prostovoljnih gasilcev ter gasilskih enot širšega pomena. Na sedežu ICZR RS na Igu se izvaja večina osnovne dejavnosti centra, enota v Sežani je namenjena predvsem usposabljanju gasilcev za gašenje požarov v naravnem okolju in dežurstvu gasilcev v času požarne sezone, enota v Pekrah pa je kot nekdanji dom mesta Maribor namenjena usposabljanju prostovoljnih in poklicnih gasilcev, pripadnikov CZ ter drugih prostovoljcev s področja zaščite in reševanja. 12 Mostiščar 04 | Maj 2025 Nataša Kozmik, vodja Sektorja za organizacijo in izvedbo usposabljanj v ICZR Ig: Delo ste začeli nedavno. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje in kako ste se pravzaprav znašli na tem delovnem mestu? V URSZR sem začela kot pripravnica oz. štipendistka Ministrstva za obrambo leta 2008, in sicer v Službi za mednarodno sodelovanje, kjer sem pridobivala izkušnje in znanje vse do novembra 2023, ko sem prevzela sedanje delovno mesto. Pred tem sem med drugim pokrivala področje mednarodnega usposabljanja kot nacionalna koordinatorka za usposabljanja, ki se izvajajo v okviru EU oz. mehanizma Unije na področju civilne zaščite, zato sem delo na neki način že poznala. S prepričanjem, da je področje usposabljanja ena izmed pomembnejših nalog sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sem bila izredno hvaležna, da mi je bilo zaupano vodenje tako zelo pomembnega področja. Katere so bile vaše prioritetne naloge ob zasedbi delovnega mesta? Ena od pomembnejših nalog oz. ciljev je bila posodobitev in širjenje programov usposabljanja za različne ciljne skupine, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči. V prejšnjem letu smo tako pripravili dva nova programa usposabljanj, Se potrebe po usposabljanju ciljnih skupin povečujejo? Statistika in praksa kažeta, da je potreb po usposabljanju kadrov, ki sodelujejo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči, vedno več. Za uresničitev vseh teh potreb pa je seveda nujna zagotovitev zadostnih finančnih sredstev in kadrovskih virov za kakovostno pripravo in izvedbo usposabljanj. Podatek, da pri pripravi in izvedbi usposabljanj ter drugih dejavnosti sodelujemo z več kot 200 zunanjimi strokovnjaki: predavatelji, inštruktorji, predstavniki drugih ministrstev, poklicnimi in prostovoljnimi gasilci, občinami, podjetji, univerzami, Slovensko vojsko, Policijo in mnogo drugimi kaže na to, kako pomembno ter prepleteno je naše delo. Načrt usposabljanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2025 ICZR je zapisan na kar 88 straneh. Kako je s preostalimi osnovnimi dejavnostmi? Letni načrt usposabljanj je okvir za naše delovanje, vsakodnevno pa izvajamo še veliko dodatnih dejavnosti. Med drugim se pri nas usposabljajo pripadniki Slovenske vojske, Policije, izvajalci nujne prve pomoči, redno nas obiskujejo študentje in študentke različnih fakultet, visokih in višjih šol. Izredno smo ponosni, da lahko svoje delovanje predstavimo tudi mladim, saj nas vsako leto obišče več kot 20 osnovnih šol in zavodov. Za njih pripravimo tudi različne prikaze, npr. začetno gašenje požarov, jih seznanimo z opre-  AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// mo, s katero izvajamo usposabljanja, idr. Prav tako odlično sodelujemo z Gasilsko zvezo Slovenije, ki v našem centru na Igu ter enotah izvaja usposabljanja za prostovoljne gasilce. Morda še podatek, da so se na začetku usposabljanj leta 1994 izvajala usposabljanja po treh programih, danes pa usposabljamo naše udeležence že po več kot 120 programih. Kakšno je trenutno število zaposlenih v ICZR Ig? V Sektorju za organizacijo in izvedbo usposabljanj nas je trenutno 15 zaposlenih, na Oddelku za podporo usposabljanj, ki ima pomembne naloge za izvedbo usposabljanj, kot so zagotavljanje logistike, skrb za namestitev ter prehrano udeležencev, vzdrževanje opreme za izvedbo usposabljanj, zagotavljanje varnosti in čistoče, pa je trenutno 13 zaposlenih. Upam pa si trditi, da smo izredno povezan kolektiv, ki ga povezuje skupna želja po pripravi in izvedbi kakovostnih usposabljanj ter pogojev za njihovo izvedbo. Ali število udeležencev usposabljanj glede na statistiko zadnjih nekaj let raste ali upada? V ICZR RS na Igu se vsako leto usposobi okoli 14.000 udeležencev z usposabljanji, ki jih izvajamo zunaj centra na Igu (npr. usposabljanja za reševanje na vodi), v enoti Sežana in Pekre pa letno usposobimo več kot 22.000 udeležencev. Povpraševanja je veliko več, kot imamo infrastrukturnih zmogljivosti, kadrov in potrebne opreme. Prav tako je veliko povpraševanja po možnostih usposabljanj iz tujine, saj je ICZR RS z enotami prepoznan kot infrastruktura z odličnimi pogoji za usposabljanje vseh struktur zaščite in reševanja. Od začetka delovanja se je različnih usposabljanj in drugih dejavnosti v ICZR RS na Igu ter enotah v Sežani in Pekrah udeležilo več kot pol milijona udeležencev tako iz Slovenije kot tujine, tretjina vseh so gasilci (prostovoljni in poklicni). Na kakšne težave največkrat naletite pri delu? Postrojeni gasilci Moram priznati, da v času svojega vodenja Sektorja nisem zaznala večjih težav, če pa že pride kdaj do kratkega stika, gre običajno za prenatrpanost urnika, manjše težave pri vzdrževanju objektov in poligona ter izzive informacijske tehnologije oz. digitalizacije. Se pa za vsako težavo najde tudi rešitev. S katerimi izzivi se trenutno soočate? Morda predvsem z velikim povpraševanjem po usposabljanju v obstoječi infrastrukturi, potrebami po določenih kadrih, npr. na področju informatike in v kuhinji. Izziv pa je zagotovo tudi organizacija dela, saj dan pogosto nima dovolj ur za vse ideje in načrte. Kako vidite vizijo centra Ig v prihodnje? Naše osnovno vodilo je izpopolnjevanje in nadgradnja usposabljanj vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč. Želimo si, da udeleženci v okviru usposabljanj pridobijo nova znanja in izkušnje, da se pri nas dobro počutijo ter se z veseljem vračajo po novo znanje. Izrednega pomena nam je tudi sodelovanje z Občinami Ig, Sežana, Pekre ter drugimi, v katerih izvajamo usposabljanja, saj se zavedamo, da s svojimi dejavnostmi na neki način obremenjujemo okolje in skupnost. V tem ali prihodnjem letu si želimo začeti dneve odprtih vrat za prebivalce lokalnih skupnosti, skozi katere bomo prikazali svoje delo ter dejavnosti, ki jih izvajamo. Moja osebna želja pa je še večja prepoznavnost in pomembnost področja usposabljanja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Aleš Cedilnik, vodja Gasilske šole: »Najbolj zanimivo je bilo, ko smo v okviru nekega projekta usposabljali beneške gasilce. Pozneje smo vrnili obisk, odšli v Benetke in si ogledali njihovo organiziranost oz. posredovanje z gasilskimi čolni ob požarih na stanovanjskih objektih. To je bilo res nekaj posebnega. Vsak tak obisk ali usposabljanje je za nas priložnost za učenje in pridobivanje koristnih informacij. Zanimive in smiselne zadeve Dejstva: V začetku leta 2025 se je v Gasilski šoli začela usposabljati že 32. generacija kandidatov za poklic gasilec. Njihovo usposabljanje se bo končalo konec junija. Namenjena je temeljnim, osnovnim in nadaljevalnim usposabljanjem poklicnih, prostovoljnih gasilcev in drugih pripadnikov sil zaščite in reševanja. Šola za poklicne gasilce z internatskim načinom šolanja traja približno pol leta (960 pedagoških ur). Kandidati so med tednom nastanjeni v ICZR, urnik izobraževanja poteka od 7.30 do 16.30. Teoretični del usposabljanja poteka v predavalnicah, praktični del pa na poligonu. Med potekom usposabljanja imajo kandidati enomesečno stažiranje. Sestavljeno je iz 14-dnevnega usposabljanja v Sežani, kjer se pod vodstvom Srednje gozdarske šole Postojna usposabljajo za delo z motorno žago, drugi del pa je namenjen gašenju požarov v naravnem okolju. Trenutno v ICZR Ig poteka 24 različnih usposabljanj, letno pa se usposablja pribl. 14.000 gasilcev. Gasilska zveza Slovenije napoti približno 5.000 kandidatov, od tega 1.000 za poklicne in 4.000 za prostovoljne gasilce. Preostalih 9.000 kandidatov za usposabljanje je iz vrst pripadnikov sil zaščite in reševanja (pripadniki civilne zaščite, gorski reševalci, jamarji, kinologi, Rdeči križ …). Sem na usposabljanje prihajajo tudi gasilci iz tujine. potem vključimo tudi v svoja usposabljanja. No, pa še nekaj: v preteklosti je bila v tedanji Gasilski brigadi Ljubljana samo ena izmena, imenovali smo jo kar ižanska.« Ob koncu nam je svojo misel zaupala tudi Olga Andrejek, direktorica Urada za preventivo, usposabljanje in načrtovanje: »Kakovostna organizacija in izvedba usposabljanj je poleg dobre organiziranosti in opremljenosti ključni pogoj za zagotovitev uspešnega in usklajenega odziva sil za zaščito, reševanje in pomoč na naravne in druge nesreče. Na Igu torej opravljamo pomembno poslanstvo in vsa ta leta poskušamo biti kot dober sosed pri izvajanju praktičnih usposabljanj na poligonih čim manj moteči za prebivalce Iga, ki živijo v naši neposredni bližini. Veseli smo uspešnega sodelovanja z Občinsko upravo in se pozitivno, če le moremo, odzivamo na prošnje po sodelovanju organizacij in društev, ki delujejo v občini. Tudi v prihodnje si želimo dobrega sodelovanja in strpnosti v medsebojnih odnosih.« Sonja Cimerman Arhiv ICZR RS, Ig Mostiščar 04 | Maj 2025 13  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Na Igu potekala največja mednarodna ovčarska tekma Zmagovalci na odru M ed 11. in 13. aprilom 2025 je v organizaciji Kluba pašnih psov Slovenije z Iga in Centra za šolanje pašnih psov Sheepdog Center Ovčarska potekal največji mednarodni ovčarski dogodek v Sloveniji. Gre za edino ovčarsko tekmovanje na evropski ravni, ki je tokrat potekalo že tretjič. Profesionalni in ljubiteljski vodniki pašnih psov so v zganjanju ovc tekmovali v dveh težavnostnih stopnjah, začetni in nadaljevalni. Tekmo je na svoji kmetiji na Igu gostil Sheepdog Center Ovčarska, na njej pa je sodelovalo 52 psov pasme škotski mejni ovčar z vodniki iz desetih držav: Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Litve, Nizozemske, Švice in Slovenije ter 150 ovc s kmetije Župec, bolj poznane kot Sheepdog Center Ovčarska. Razvrščene so bile tako, da je šla posamezna ovca približno dva- do trikrat na dan na tekmovalni poligon za okoli deset minut, nato pa se je vrnila na pašo. Na tekmi sta sodila priznana sodnika iz tujine: James McLaughlin z Irske, ki je hkrati tudi vodnik in trener, ter vzrediteljica in izvrstna mednarodna tekmovalka Pe- 14 Mostiščar 04 | Maj 2025 Zganjanje ovc med tekmovanjem tra Szarvasz z Madžarske. V lažji kategoriji so tekmovali začetniki vodniki s psi, ki lahko ovce pobirajo na razdalji do 250 m, na nadaljevalni stopnji pa vodniki s psi, ki lahko ovce pobirajo tudi do 600 m daleč. Na tekmovanju vodnik pošlje svojega psa po ovce, ki so različno oddaljene (na tej tekmi so bile to razdalje do 450 m), nato mora ovčarski pes ovce v ravni liniji umirjeno pripeljati skozi vrata do vodnika, okoli njega ter diagonalno stran v razdalji do 150 m in znova nazaj do vodnika, kjer jih nato loči v dve skupini. Običajno so ovce, ki jih morata vodnik in pes ločiti od drugih, posebej označene. Na koncu jih pes ponovno združi in spravi v ogrado. Naloge izhajajo iz dejanskih opravil border collijev na kmetijah, kot vrsta športa pa se je razvil konec 18. stoletja, ko so kmetje simulacije opravil pašnih psov, kot so zbiranje, vodenje, ločevanje in usmerjanje ovc, počasi prenesli v športno kategorijo. Za škotske mejne ovčarje se tekmovalna kariera konča med 10. in 11. letom, še vedno pa lahko opravljajo koristno delo na kmetiji. Lastnica Centra za šolanje ovčarskih in drugih pasem Kaja Župec nam je ob dogodku zaupala: »Vedno več kmetov se odloča za ovčarske pse, saj je delo z njimi precej bolj enostavno kot pa delo s kruhom, priboljški ter drugimi načini prigona in zbiranja živali. Dogodek smo tudi tokrat končali v našem stilu, z obilo zabave, dobre volje, glasbe ter z odlično pogostitvijo naših gostov. Gre za edinstven način prirejanja tekme, ki ga drugod po Evropi niti svetu ni. Mož Jure načrtuje takšno tekmo že mesece pred izvedbo. Pri tem pomisli prav na vsako podrobnost, od zagotovitve odličnih pogojev tekmovalcem do prehrane, dobrega počutja in pridiha domačnosti. S starši vedno okrasijo naš osrednji prostor, da se vsi, tekmovalci in obiskovalci, počutijo kot doma. In prav zaradi tega se ljudje tudi od tako daleč radi vračajo k nam. Všeč jim je naša dežela, razgibanost narave, območje, Vizitka: Škotski mejni ovčar ali border collie sodi v skupino ovčarskih in pastirskih psov. Je srednje visok, težak od 14 do 22 kg in je lahko črno-bel, rjavo-bel, rumeno-bel ali modro-bel. Border collie je izredno bister ovčarski pes in izjemen deloholik, ki od lastnikov zahteva veliko časa in energije. Pixabay na katerem poteka tekmovanje, dolina Drage, pa je za njih nasploh fenomenalno in edinstveno. Ravno zaradi tega se tudi trudimo prenesti delček naše kulture v druge države. Celo skupine tekmovalcev smo poimenovali po našem kraju in po znamenitostih, ki so za nas unikatne: Studenec, Mostiščarji. Žal pa je tako kot pri vseh drugih stvareh enako tudi tukaj. Ta šport v Sloveniji ni prav dobro poznan, zato je težko pridobiti kakršnakoli finančna sredstva za izvedbo takšne tekme. Vse stroške večinoma pokrivamo sami, a na koncu šteje le to, da so bili naši tekmovalci navdušeni in zadovoljni ter da se bodo na jesen, ko znova organiziramo nočno tekmo, ponovno vrnili.« Sonja Cimerman Anja Troha in Eva Kastelic  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// KD Krim pregledalo in ocenilo svoje delo v letu 2024 V marcu so se člani Konjerejskega društva srečali na rednem letnem zboru članov, kjer se je zbralo veliko članov in gostov, med drugim tudi podžupanja Občine Ig Zuhra Jovanovič ter predstavniki pobratenih in prijateljskih konjerejskih društev. Ko so ocenjevali svoje delo v preteklem obdobju, je treba poudariti, da so bile posamezne sekcije društva zelo delovne, saj so se člani rejske sekcije udeležili štirih prireditev, od tega sta bili dve organizirani s strani KD Krim, jahalna sekcija pa je prvič uspešno pripravila enodnevno konjenico. Seveda je bila najbolj odmev- na enodnevna prireditev na hipodromu Vrbljene – kasaška dirka, žal pa letos ni bilo dirk s poniji. Ne smemo prezreti prvomajske povorke z vpregami in jahači, tradicionalnega blagoslova konj – tudi Božiček je menda član konjerejcev – in še bi lahko naštevali. Zelo uspešna je bila po tekmovalni plati tudi kasaška sekcija, saj je bila sezona 2024 najuspešnejša v zgodovini, ko je konj John Wisch TP zmagal na največji dirki med štiriletnimi konji, na tako imenovanem derbyju. Pomembno mesto si zasluži tudi konj Jin TP, ki je osvojil državno prvenstvo za triletne kasače. Vozniki kasači, člani KD Krim, so v letu 2024 po slovenskih hipodromih zabeležili 71 startov, od tega je bilo skupaj 12 zmag, 9 drugih in 13 tretjih mest, blesteli pa so tudi na dirkah v tujini. Ob koncu so najbolj zaslužnim članom za delo v društvu podelili priznanja ter razglasili voznika leta 2024. Prisotni gostje so ob koncu enoglasno poudarjali, da je Konjerejsko društvo Krim eno izmed najboljših v državi, ter novemu vodstvu zaželeli še veliko športnih in rejskih uspehov. • posebno priznanje za dolgoletno pomoč, sponzorstvo in donatorstvo od ustanovitve društva: Slavko Grmek • za zasluge v društvu za dosego najboljših rezultatov na delovnem ali športnem področju: – Borut Zaletelj – voznik leta 2024 – Mija Pirc – voznica leta 2024 – Jin TP – konj leta 2024 – Miro Pirc – rejec leta 2024 – Miro Pirc – posebno priznanje za dosego zgodovinskih vrhunskih rezultatov v sezoni 2024. Milan Knez Priznanja KD Krim so prejeli: Slavko Grmek ob podelitvi priznanja • za 25 let aktivnega delovanja v društvu: Mirko Susman • za 30 let aktivnega delovanja v društvu: Andrej Pirc, Anton Šketelj • za 40 let aktivnega delovanja v društvu: Jože Škulj Mija Pirc, najboljša voznica leta 2024 Proslava ob dnevu upora proti okupatorju O svobodilna fronta slovenskega naroda je bila ustanovljena kot politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije slovenskega naroda na slovenskem ozemlju v drugi svetovni vojni. Ustanovljena je bila 27. 4. 1941 v Ljubljani, kmalu po napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavije. Cilji so bili boj proti okupatorju, Nemčiji, Italiji in Madžarski, po koncu vojne pa je igrala ključno vlogo pri oblikovanju nove socialistične države Jugoslavije. Vsako leto Društvo Odmev Mokrca na ta dan organizira pohod številnih pohodnikov Golo–Mokrc–spominski park Pe- telinove doline. Tudi letos se je slovesna proslava 27. 4. 2025 pričela s prihodom praporščakov, nato je zadonel pevski zbor s številnimi borbenimi pesmimi. Govorniki so poudarili pomen osvobodilne fronte in politično dogajanje v današnjem času. Pohodniki so si ogledali lepo vzdrževan muzej, ki priča o pomenu pripadnosti in bojev našega naroda za našo lepšo prihodnost. Za veselje in druženje so naši kuharji pripravili pasulj in dobrote na žaru, za žejo pa je poskrbel naš šank. Marija Medič Lea Sever Udeleženci proslave (levo Martin Premk, desno Jurij Kogej, predsednik društva) Mostiščar 04 | Maj 2025 15  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Člani GMD izvedli čistilno akcijo N a lepo sončno soboto, 5. 4. 2025, je v celotni ižanski občini potekala čistilna akcija, ki smo se je kot vsako leto udeležili tudi člani Gobarsko mikološkega društva Ig. Čistili smo ob prometno obremenjeni cesti Ig– Škofljica, polni smeti. Jarki in travniki ob cesti so bili polni odvrženih plastenk, pločevink in drugih odpadkov. Napolnjene vreče smo odpeljali na smetišče v Mateno, čiščenje pa končali na Mahu. Vsem udeležencem čistilne akcije bo narava hvaležna. Upamo pa, da ne bo čez kakšen mesec spet enako stanje, kot je bilo pred čiščenjem. Več na naši spletni strani: www.gobarji-ig.si. Diana Govekar Irena Skubic Člani GMD pripravljeni na čistilno akcijo Predavanje o kolobarnicah N a predavanju o kolobarnicah, ki je bilo organizirano za člane društva in občane Iga 11. 4. 2025 v dvorani Centra Ig, se je zbralo 14 slušateljev. Predavateljica Veronika Tratnik, determinator samostojni svetovalec, nam je predstavila kar 24 primerkov kolobarnic. Več o predavanju si lahko preberete na spletni strani: www.gobarji-ig.si. Diana Govekar, GMD Ig Kolobarnice V. Tratnik Predavanje Glive in ljudje V petek, 25. 4. 2025, je gobarsko društvo za vse člane in občane Občine Ig organiziralo predavanje z naslovom Glive in ljudje. Predavala je determinatorka samostojna svetovalka Veronika Tratnik. Predavanje je bilo zelo zanimivo, saj smo spoznali glive od nastanka v davni preteklosti pa vse do današnjih dni. Udeleženci med predavanjem 16 Mostiščar 04 | Maj 2025 Proto glive so nastale v vodi 1,6 ali 2,4 milijarde let nazaj. V kredi so se pojavile višje razvite glive. Za primerjavo: prednik človeka se je pojavil v Afriki pred 1,6 milijona leti, Homo sapiens pa šele pred 200 tisoč leti. Glive so za življenje na Zemlji zelo pomembne, saj kvasovke pomagajo prebavljati sicer neprebavljivo celulozo. Kvasovke uporabljamo tudi v prehrani, npr. kvas, kefir, kombuča, plemeniti siri, pivo. Nekatere niso ravno prijetne, to so plesni. Poznamo plesen na stenah, ki lahko zelo škodi našemu zdravju, predvsem pljučnim bolnikom. Tudi plesen na marmeladah, kruhu, sadju in zelenjavi pokvari omenjene jedi. Veliko gliv pa je zdravilnih. Med njimi svetlikava pološčenka ali bradovci, ki blažijo tudi težave pri multipli sklerozi. Izredno zdravilne so čopičaste plesni, med katere sodi penicilin, ki ga je odkril Alexander Fleming. Poznamo tudi psihoaktivne glive. Rženi rožički povzročajo halucinacije, rdečo mušnico uporabljajo šamani, gologlavke imajo podoben učinek kot LSD. V Mehiki so Azteki uporabljali glive za umiritev žrtvovanih na obredih. Nekatere glive povzročajo medicinske težave, to so dermatofiti, ki se pojavljajo na nohtih, koži ali lasišču. Druge povzročajo težave v prebavilih, to je Candida albicans, ki jo izzove pretirana uporaba sladkorja. Nekatere glive pa povzročajo težave tudi na pridelkih, na primer krompirjeva plesen, ki škodi tudi paradižniku, v letih 1849–1859 pa je povzročila lakoto. Koruzi škodi koruzna snet. Glive uporabljamo tudi v industriji za barvila, tkanine, umetno usnje, za protipožarne materiale, kot encime za razkroj odpadkov in naftnih derivatov, za biološke insekticide idr. Glive so še vedno polne skrivnosti. Njihov raziskovalec v ZDA Paul Stamec trdi, da naj bi si ljudje delili z gobami 50 odstotkov DNK. Ištvan Pajor, GMD Ig Diana Govekar  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Čemažev pohod L etos je bil Čemažev pohod prav poseben – ne le zaradi izvrstnega vremena, temveč tudi zaradi številčne in raznovrstne udeležbe. Kar 40 pohodnikov in nabiralcev se nas je zbralo, med njimi tudi veliko otrok, kar nas je še posebej razveselilo! Dobro razpoloženi smo se 12. aprila 2025 ob 9. uri zbrali pri RTC Zapotok, od koder smo se odpravili proti dolini v Ščurke, kjer se je začela naša pot. Pohod ni bil dolg niti naporen, kar je omogočilo, da so se ga brez težav udeležili tudi najmlajši. Na poti nas je priča- Zdravilno bogastvo kala manjša ovira – potoček, a s skupnimi močmi smo zgradili improviziran mostiček iz skal in debel, da smo lahko suhi prečkali vodo. Ob poti nas je ves čas spremljal čudovit razgled na gozdno dolino, preplavljeno s čemažem. Pohod je potekal ob potoku, kar je otroke še posebej navdušilo. Ko so se utrudili ali izgubili zbranost, so se lahko brezskrbno igrali ob vodi, metali kamenčke in se nasmejali do ušes. Seveda nismo pozabili na glavni namen pohoda – nabiranje čemaža. Košare in vreče so se hitro polnile, a kljub temu se na hribu ni poznalo, da bi ga bilo kaj manj, narava je bila res radodarna. Posebna zahvala gre naši Ani Usenik, ki je tudi letos prijetno vodila pohod. Še enkrat je upravičila svoje drugo ime Zapotoška Pehta in nam pokazala številna zelišča, delila zanimive informacije ter predvsem podrobno razložila, kako prepoznamo čemaž, kakšne pozitivne učinke ima ter na kaj moramo biti pozorni pri nabiranju, da se izognemo Zapotoška Pehta med razlago zdravilnih rastlin zamenjavi s strupenimi rastlinami. Ko smo se vrnili s poti, nas je pričakala prava mala pojedina, za katero je s svojimi dobrotami poskrbela Špela Purkart. Njene čemaževe specialitete in sladke dobrote so bile pika na i čudovitemu dnevu. Hvala vsem, ki ste se pohoda udeležili, ga soustvarjali in prispevali k čudovitemu vzdušju. Se vidimo naslednje leto – spet med zelenimi listi, soncem obsijanim gozdom in s polnimi košarami zdravja! Klemen Krek, predsednik Društva Zapotok Klemen Krek, Tina Panić Režek Recept za rabarbarino pito Sestavine: KRHKO TESTO: • 250 g moke • 150 g masla • 50 g sladkorja v prahu • 1 vaniljev sladkor • 1 jajce • 1 ščepec soli • limonina lupinica ½ limone • 1 žlica mleka (po potrebi) RABARBARIN NADEV: • 500 g rabarbare (stebla olupimo in narežemo na 2–3 cm velike kose) • 150 g sladkorja • 1 vaniljev sladkor • 1 vaniljev puding • sok in limonina lupinica ½ limone • 2 žlici jabolčnega ali pomarančnega soka (lahko tudi vode) MERINGA: • 3 beljaki • 3 žlice sladkorja • ščepec soli Postopek: 1. Sestavine za krhko testo na hitro pregnetemo in postavimo testo za pol ure počivat. Nato ga z mokrimi rokami razporedimo po pekaču, enakomerno prebodemo z vilicami in delno spečemo v ogreti pečici (190 °C), približno 10 minut. 2. Rabarbaro z vsemi sestavinami razen vaniljevega pudinga 5 minut rahlo dušimo. 3. Ohladimo, vmešamo še vaniljev puding in pretresemo na testo. Pečemo še 30–40 minut na 180 °C. 4. Pito vzamemo iz pečice in nanjo naložimo meringo, ki jo pripravimo tako, da beljake, sladkor in sol segrevamo nad vodno paro, da temperatura naraste na 65 °C. Če nimamo termometra, preverimo maso s prsti, mora nas močno speči. Odstavimo s pare in stepemo trd sneg. 5. Meringo naložimo po vrh pečene pite in damo v pečico na program žar za približno 3 minute, da rahlo porjavi. Dober tek vam želimo članice TD Krim! Marinka Livk Mostiščar 04 | Maj 2025 17  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Letošnja Velikonočna razstava TD Krim Razstava pirhov s pridihom nostalgije S pet je leto naokoli in prišla je velika noč. Na cvetno nedeljo naše društvo že tradicionalno pripravi velikonočno razstavo. Če pogledamo začetke razstave, je bila prva leta 2001, ko smo v dvorani razstavili nekaj peciva, potic in pirhov, ki so jih pripravile gospodinje. Prvi dve leti je bila razstava na velikonočni ponedeljek, vendar smo ugotovili, da to ni najbolj primeren čas, zato smo jo naslednje leto pripravili na cvetno nedeljo popoldne, od 14. do 19. ure. Razstava je bila vsako leto večja in dodajali smo še marsikaj (črno kuhinjo, staro orodje, mirte in še mnogo drugega). Nekajkrat so naši člani društva spletli butaro velikanko in jo z lojtrnikom peljali na blagoslov v tomišeljsko cerkev (največja je bila 17 metrov). Obiskovalcev razstave je bilo vsako leto več in več, tako pa smo tudi mi razstavo vsako leto širili. Kar nekaj let smo jo pripravljali že v soboto, nato pa še v nedeljo. Že več kot deset let na njej s svojimi izdelki sodelujejo tudi otroci Podružnične šole Tomišelj, Vrtca Tomišelj in tudi Vrtca Ig. Leta 2007 si je razstavo prvič ogledal novinar Slovenskih novic Primož Hieng, ki je o njej napisal članek, od leta 18 Mostiščar 04 | Maj 2025 2010 pa nas obišče vsak leto, tudi letos je bilo tako. Že v ponedeljek je bil v Slovenskih novicah obširen prispevek o naši razstavi. Zadnja leta smo za vsako razstavo pripravili temo (leto čebele, 110 let PGD Vrbljene-Strahomer, 30 let TD Krim, 120-letnica Župnije Tomišelj, narodni motiv …). Letošnjo razstavo smo spet malo spremenili. Po kar nekaj letih smo vse pecivo, kruh in druge jedi prestavili na sredino dvorane, in sicer v več ravneh. Ob eni strani dvorane smo razstavili pirhe, del pa smo kot vsako leto namenili Podružnični šoli Tomišelj in Vrtcu Ig. Nekatere članice društva so napekle veliko peciva in drugih dobrot, druge pa so poskrbele za razstavo z barvanjem jajc ter pripravo razstave in vsega materiala, ki smo ga potrebovali. Vsak je priskočil na pomoč in s skupnim sodelovanjem je razstava lepo uspela. Letos smo povabili tudi Roberta Kužnika iz Studia Zibke iz Cerknice, ki je ponudil na ogled izbor dediščine slikarja Maksima Gasparija, med drugim tudi velikonočne razglednice, ki jih je izdal po nekaj letih. Kot vsa leta je vaščanka Joži Glavan prikazala izdelovanje butaric, kar Razstavljene velikonočne dobrote nekaj obiskovalcev pa je butarice in rožice tudi kupilo. Na razstavi sta se nam pridružila tudi Iva Jakič, ki je izdelovala zobotrebce, ter mož Edo Jakič, ki je prikazal izdelovanje pletenih košar. Kot posebnost naj omenim, da smo se razveselili posebnega gosta, saj nas je obiskal priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki si je ogledal našo razstavo in v knjigo obiskovalcev zapisal: »Velika noč je eden od dveh največjih praznikov, ki ga moramo razumeti na dva načina: najprej kot pomemben verski praznik, potem pa tudi kot praznik ustvarjalnosti in znanja, ki je nasledek bogate kulturne dediščine. To dokazuje tudi vaša odlična razstava.« Tako nas je pohvalil in še dodal: »Taka razstava, kot jo pripravljate vi, ni samo za v gasilski dom, ampak za v Cankarjev dom!« Bili smo ponosni na lepo pohvalo od tako priznanega etnologa, kot je prof. dr. Janez Bogataj. Domači župnik Aco Jerant je tako kot vsako leto opravil blagoslov celotne razstave (jedi, potic, pirhov, butaric …). Naj povem, da razstavo pripravljamo za vas, da si vzamete urico časa in pridete na ogled. To nam pomeni največ! Zahvaljujem se vsem v društvu in tudi tistim, ki ste kakorkoli prispevali pri pripravi. Dela ni bilo malo – pripravljali smo se že od začetka leta, saj take razstave ni mogoče pripraviti na hitro. Kaj naj še rečem? Se vidimo prihodnje leto in mogoče spet najdemo kakšno novo idejo, pustimo se presenetiti – vedno se najde nova ideja! Že zdaj lepo vabljeni! Darja Modic, TD Krim Darja Modic, Primož Hieng Praznična potica  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Člani DU Ig obiskali Narodni park Tara Z a spomladanski tridnevni izlet smo tokrat izbrali Narodni park Tara. To je področje starih gozdov in številnih vrst divjadi. Gora Tara je v zahodnem delu Srbije in obsega 22.000 hektarov površine. Leži jugozahodno od mesta Bajina Bašta nad reko Drino. Tokrat se nas je udeležilo 80, zato smo imeli dvonadstropni avtobus. Na pot smo se odpravili 6. 4. ob 22. uri izpred gasilskega doma na Igu. V nočni vožnji smo z vmesnimi postanki potovali mimo Zagreba in Slavonskega Broda do Republike Srbije. V dopoldanskem času smo prispeli v Valjevo, mesto s 60.000 prebivalci ob reki Kolubari. Je občinsko središče in glavno mesto Kolubarskega upravnega okraja ter Valjevske pravoslavne eparhije. Sprehodili smo se skozi Tešnjar in čaršijo, ki še danes spominja na balkansko četrt 19. stoletja. Tu smo imeli nekaj prostega časa za individualne oglede in okrepčilo. Nato smo se preko Podrinske planine spustili do Drine, kjer smo se ustavili pri lokalni znamenitosti Kučica na Drini pri Višegradu. To je lesena koča, zgrajena na skali sredi Drine, ki je mejna reka med Srbijo ter Bosno in Hercegovino, stoji pa na srbski strani. Nato smo se zapeljali do bližnje hiše rakije, kjer smo si ogledali destilarno, sledili pa so degustacija in nakupi. Poskusili smo preko deset vrst rakije. Moja ocena: odlično. To je ena izmed največjih destilarn na tem področju, ustanovljena leta 1865. Izdelujejo več kot 30 destilatov različnega sadja, tu pa je tudi muzej. Najbolj znana je BB Klekovača. Večino proizvodnje izvozijo. Pozneje smo se vkrcali na ladjico in se popeljali po akumulacijskem jezeru HE Peručac. Osebje nam je pripravilo odlično kosilo, seveda pečeno ribo s prilogo in solato, kosilo pa so popestrili z domačo glasbo. Pozno popoldne smo se ustavili v dolini samostana Rača, nad katero se dvigujejo Kaluđerske Bare na planini Tara, in si ga ogledali. Na tem najlepšem delu planine v Bajini Bašti na višini tisoč metrov smo bili nastanjeni v Zepter Hotelu Drina. Sledili sta večerja in nočitev. Utrujeni smo bili od več kot 700 km dolge poti, a polni vtisov in doživetij. Naslednji dan smo se po obilnem zajtrku odpravili do Mokre Gore, kjer smo se vkrcali v muzejski vlak Šarganska osmica. Nekoč je bila ta ozkotirna železniška cesta glavna povezava tega dela Evrope z Jadranom, danes pa je njen najbolj privlačni del obnovljen in znova odprt za turistične vožnje. Graditi so jo začeli v času Avstro-Ogrske monarhije in pozneje Kraljevine SHS. Vrnili smo se 80 let v zgodovino, se peljali skozi številne predore z okljuki osmice in premagali 300 višinskih metrov. Po povratku smo si ogledali še Drvengrad, etno naselje v slogu planinskih vasi, ki ga je dal zgraditi znani Emir Kusturica in je turistična znamenitost. Popoldne smo se odpeljali do planine Zlatibor, ki je postala moderno naselje z visokimi stavbami, zgrajeno na višini 1.010 m. Je zimsko letovišče in klimatsko zdravilišče, razglašeno za naravni park ter priljubljeno letovišče in smučišče Beograjčanov. Najvišji vrh je Tonik (1.496 m), kamor vozi žičnica, žal pa zaradi vzdrževalnih del ni delovala. Tako je odpadla vožnja z njo, zato pa smo si v prostem času privoščili specialitete lokalne kulinarike. Po povratku v hotel po prevoženih 100 km sta sledili samopostrežna večerja in zabava ob glasbi s pevko, ki se je raztegnila v noč. Tretji dan smo se po zajtrku poslovili od hotela in Bajine Bašte. Pot nas je vodila ob Drini navzgor, prestopili smo mejo vse do Zvornika v Republiki Srbski ter naprej do ravnice Semberija. Njeno glavno mesto je Bijeljin, ki ima čisto panonsko podobo. V bližini leži etno vas Stanišići, ki nas je popeljala v preteklost. Ustanovitelj je kar nekaj let potoval po Bosni ter zbiral različne podatke in predmete. Tako je v semberski ravnici nastal posnetek srbskih planinskih vasi z avtentičnimi hišami v kombinaciji z modernim stilom, popestrenih z malimi jezerci in živalmi. V hotelu, ki spominja na staro utrdbo oz. grad, je možna nastanitev, prav tako tudi v nekaterih hišah. Poleg so športni objekti za vadbo nogometašev in atletov. Po ogledu smo šli čez cesto nasproti vasi v domačo restavracijo z odlično in poceni hrano in pijačo, kjer smo se okrepčali. Popoldne smo se odpravili proti domu. Preko Slavonskega Broda in mimo Zagreba smo s krajšimi postanki prispeli v Slovenijo, na Ig pa v poznih večernih urah. Bil je prijeten izlet v izvedbi agencije Fortuna Travel z vodnikom Branetom. Kljub velikemu številu ljudi ni bilo nobenih zapletov. Videli in doživeli smo veliko. Za prijetno, predvsem pa varno vožnjo sta poskrbela voznika prevozništva Nered. V imenu udeležencev se vsem, ki so organizirali in izvedli izlet, najlepše zahvaljujem. Vidimo se na naslednjem izletu jeseni. Dušan Petrič, DU Ig P. S. Dneva medgeneracijskega sožitja z bogatim programom v organizaciji ZDUS bosta potekala 11. 6. in 12. 6. 2025 na Gospodarskem razstavišču ob 9. uri. Člani DU vabljeni k udeležbi, vstop je prost. Veseli člani Društva upokojencev na enem izmed postankov Mostiščar 04 | Maj 2025 19  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Na Igu odmeval večer glasbe P etkov večer, 11. aprila 2025, je Športno dvorano na Igu spremenil v glasbeno prizorišče – tam je Glasbena šola Emil Adamič praznovala deset let delovanja svoje podružnice na Igu. Slovesnost je bila še zlasti posebna, saj je Pomladni koncert prvič potekal na ižanskem koncu. Med obiskovalci so bili tudi župan Občine Dobrova- Polhov Gradec Jure Dolinar, ravnateljica OŠ Ig mag. Karmen Zorko, podžupanja Mira Žagar ter predsednica Društva Fran Govekar Alenka Jeraj. Otvoritvena točka tolkalske skupine je napovedala energičen večer, program pa je hitro zaživel v raznovrstnih tonih. Na odru so se zvrstili učenci iz vseh enot glasbene šole – Dobrova, Polhov Gradec, Šen- Življenje je lepo, ko ga spremlja glasba tjošt, Dol pri Ljubljani, Šmarje– Sap in Ig – s pestrim naborom glasbil in skladb, ki so segale od klasičnih do sodobnejših del. Med izstopajočimi nastopi je bila tudi avtorska skladba mlade glasbenice Cecilije, ki je zanjo prejela zlato priznanje na državnem tekmovanju Slovenska glasbena olimpijada. Njena iskriva glasbena zgodba je očarala tako publiko kot strokovno javnost. Za sproščeno vzdušje so poskrbele živahnejše točke, pri katerih so mladi glasbeniki pokazali, da znajo igrati s srcem in nasmehom. Nepozabno presenečenje večera so pripravili tudi učitelji glasbene šole, saj so v sproščenih ritmih jazz improvizacije pokazali, da se znajo mentorji še kako suvereno razigrati tudi na odru. Poseben čar večera je prinesla Ižanska godba, ki je lansko leto znova zaživela po letih mirovanja. Danes šteje že več kot GLASBENA ŠOLA Emil Adamič 20 članov različnih generacij in je lep primer, kako močno lahko skupna glasba poveže kraj in da veliko nove energije tudi drugim ljubiteljskim skupinam. Nastopil je tudi Združeni pihalni orkester glasbene šole, ki je poslušalce popeljal v svet živalske domišljije. Temu so sledili še skupni nastop Mladinskega pevskega zbora OŠ Ig, Godbe Dobrova-Polhov Gradec in skupine Borovničke s Fanti z vasi. V sklepnem delu koncerta so se na odru pridružili še pevci v Združenem pevskem zboru GŠEA. Zadnje točke so tako združile vse nastopajoče v skupnem sporočilu – življenje je lepo, ko ga spremlja glasba. Ob tej priložnosti vabljeni tudi k vpisu v novo šolsko leto, ki bo potekal na OŠ Ig v petek, 23. maja, ob 17h. Vsa glasbena vrata so odprta – tako za otroke kot odrasle. Janez Dolinar, GŠEA Vabimo vas na vpis v Glasbeno šolo Emil Adamič Perunike Pomladna simfonija Perunik Letni koncert ženskega pevskega zbora zborovodkinja Brigita Gregorčič Lenarčič Cerkev sv. Martina na Igu Sobota, 31. maj 2025, ob 19.30 Koncert bodo obogatili gostujoči instrumentalisti. GLASBENA ŠOLA Emil Adamič PIHALA TOLKALA TROBILA GODALA BRENKALA GLASBILA S TIPKAMI Sprejemni preizkus za vpis za šolsko leto 2025/2026 Ig: petek, 23. maj ob 17. uri Sprejemni preizkusi bodo potekali v prostorih Osnovne šole Ig. Janez Dolinar 040 500 873 janez@gs-emiladamic.si www.gs-emiladamic.si/vpis Glasbena šola Emil Adamič, Gabrje 50, 1356 Dobrova 20 Mostiščar 04 | Maj 2025 GSEA - SPREJEMNI_2025-2026_Mostiscar.indd 5 24. 04. 2025 18:11:20  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Potepuhi razprodali Grenlandijo K ulturno društvo Potepuh je spomladi ponovno dokazalo, da je gledališka dejavnost v naši občini živa in kakovostna. Na odru Doma kulture Ig smo člani društva z velikim uspehom uprizorili komedijo Grenlandija priznanega slovenskega avtorja Vinka Möderndorferja. Tri polne razprodane dvorane navdušenega občinstva so najboljše priznanje za ves trud, ki smo ga člani društva vložili v pripravo predstave. Grenlandija humorno in pronicljivo spregovori o sodobnem času, ko pozabljanje in demenca nista le osebni bolezni, ampak kar širši družbeni pojav. Predstava se ukvarja z odnosi v razpadli družini, kjer iskrene vezi nadomesti boj za denar, pri tem pa ne manjka zabavnih zapletov, iskrivih dialogov in iskrene človečnosti. Skozi zgodbo o mami Ani, ki si v domu za ostarele zamišlja pobeg na Grenlandijo, ter njenem vnuku Matiji, novodobnem tajkunu, nas Grenlandija nasmeji in tudi malo zbode v razmislek. Vendar Vinko Möderndorfer ne govori le o osebni pozabljivosti ostarele mame Ane, ki sanja o smučanju na gejzirjih Grenlandije, temveč tudi širše o tem, kar imenuje vsesplošna družbena demenca našega časa. Smeh je zagotovljen, ko se intimne družinske drame prepletejo s kritiko pozabljivosti v slovenski politiki in gospodarstvu – kot da bi gledali novice, le da je tu vse veliko bolj zabavno. Predstavo je režiral Janez Cimperman, ki je znal iz igralske zasedbe izvabiti tako komične kot tudi bolj čustvene tone. V vlogah nastopajo: Marica Zupan, Ksenija Pucihar, Vlasta Kolar, Jožica Drobnič, Blaž Lenič, Marjana Lenič, Vinko Strle, Gaja Modic, Amadej Berglez, Lovro Livk, Josip Pintar, Helena Žnidaršič in Janez Cimperman. Za nemoten potek dialogov na odru skrbita šepetalki Marinka Kraljič in Tanja Bakan Rožič, kostume nam pripravlja in popravlja Nastopajoči člani društva poželi bučen aplavz Helena Žnidaršič, luč in zvok Nejc Rogelj, sceno soustvarja Andrej Žnidaršič, masko Nika Kolar in Gaja Modic, grafično podobo je zasnovala Andreja Aljančič Povirk. Za vse, ki ste predstavo spomladi zamudili ali pa bi si jo radi ponovno ogledali, načrtuje KD Potepuh jesenske ponovitve. O točnih datumih boste pravočasno obveščeni (spletna stran Občine Ig, oglasne deske, družbena omrežja KD Potepuh). Društvo bo 21. junija z Grenlandijo nastopalo tudi na Dnevih komedije v Dobu pri Domžalah. Vabilo na Dneve komedije je lepo priznanje za kakovostno delo ljubiteljskih gledališčnikov in priložnost, da se predstavimo širši publiki. Uspeh obeh predstav, tako Vaje zbora kot Grenlandije, je tudi spodbuda za prihodnost Kulturnega društva Potepuh. V svoje vrste toplo vabimo nove člane, še posebej mlajše igralce. Če vas mika, da bi tudi sami stopili na oder kot igralec ali igralka, če vas veselijo gledališče, ustvarjalnost in dobra volja, se pridružite Kulturnemu društvu Potepuh – ni treba, da znate peti, plesati ali karkoli drugega, samo da ne pozabite priti na vaje. Po- membna sta predvsem veselje do ustvarjanja in želja po soustvarjanju kulturnega utripa v naši občini. Dodatne informacije pa na: 041/400-650. Marica Zupan Žiga Drnovšek Mostiščar 04 | Maj 2025 21  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vrtec Ig in Velikonočna razstava v Vrbljenah H vala Turističnemu društvu Krim za povabilo k sodelovanju na njihovi tradicionalni Velikonočni razstavi. Hvala vsem otrokom Vrtca Ig, ki so s svojimi vzgojiteljicami ustvarjali, strigli, lepili, barvali … Hvala vsem babicam, dedkom, tetam in stricem, ki so vedno veseli našega obiska in sodelovanja. Hvala vsem, da ste in da se vedno spomnite tudi na nas, najmlajše. Veselimo se ponovnega sodelovanja z vami. Nika Marn Lenarčič, vzgojiteljica v Vrtcu Ig Strokovne sodelavke Vrtca Ig Izdelki otrok iz Vrtca Ig na velikonočni razstavi Vesela Velikonočna ustvarjalnica N a velikonočni četrtek je pri nas ponovno zaživela tradicionalna Velikonočna ustvarjalnica, ki je tudi letos pritegnila številne otroke in njihove starše. Veseli odziv udeležencev je še enkrat potrdil, da so skupna ustvarjalna doživetja nekaj, česar se otroci iskreno veselijo. Dogajanje je bilo veselo, mestoma bučno in predvsem polno navdušenja. Otroci so ustvarjali, poslušali pravljice, se družili, klepetali in se zabavali. Ustvarjalnica je bila tudi tokrat razdeljena na več tematskih točk, kar je omogočilo, da so ustvarjali v manjših skupinah, vsak v svojem kotičku, kjer je lahko v miru razvil domišljijo in spretnosti:  3D-darilne embalaže za jajca: otroci so sestavljali lesene sestavljanke v obliki jajčne embalaže in jih nato poslikali po svojih željah.  Okraski iz lesa: lesene obešanke v obliki velikonočnih jajc so postale prave male umetnine, saj so jih otroci bogato poslikali in okrasili.  Papirnate 3D-obešanke: iz papirnatih materialov so nastajale barvite in gibljive dekoracije, ki bodo zagotovo kra- 22 Mostiščar 04 | Maj 2025 Izdelava košaric iz papirja sile marsikateri velikonočni kotiček.  Zajčki iz piškotnega testa: delavnica je zadišala po sveže pečenih piškotih, ki so jih otroci najprej oblikovali v obliki zajčkov, nato pa jih po peki še poslikali.  Košarice iz papirnatih lončkov: ustvarjalna in nekoliko bolj ročna delavnica, kjer so otroci izdelovali praznične košarice iz naravnega materiala.  Palček bralček: v knjižnem kotičku so otroci prisluhnili velikonočnim zgodbam in pravljicam, ki jih je pripovedoval Palček bralček. Delavnico je vodi- la pisateljica Lucija Matić, ki je s pripovedovalsko toplino navdušila najmlajše.  Obisk zajčka Braneta: vrhunec dneva je bil obisk pravega zajčka Braneta. Otroci so ga lahko pobožali, nahranili in se tako skozi nežno izkušnjo povezali z živaljo. Družbeni odnos do živali je pomemben del vzgoje, zato je bil ta stik res nekaj posebnega. Ob koncu je otroke pričakalo še sladko presenečenje – tortice na palčki, ki nam jih je spekla Lea Usenik. Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem, staršem in sodelu- jočim, ki so pomagali pričarati prijetno in srčno praznično vzdušje. Skupaj smo otrokom omogočili, da skozi ustvarjanje razvijajo domišljijo, ročne spretnosti in empatijo – vrednote, ki jih v sodobnem svetu še kako potrebujemo. Špela Purkart, vodja delavnice  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Mali plavalci z Iga osvojili Atlantis V priljubljenem vodnem parku Atlantis je v aprilu potekal deseturni plavalni tečaj za predšolske otroke. Udeležilo se ga je več kot 60 otrok iz Vrtca Ig. Otroci so se v majhnih skupinah zabavno in varno spoznavali z vodo in naredili prve plavalne zavesljaje. Učitelji plavanja so z igro in raznovrstnimi pripomočki ustvarjali prijetno učno okolje. Poudarek je bil na prilagajanju na vodo, osnovah plavalnih tehnik ter učenju pravilnega dihanja. Velik pomen so dali tudi varnosti v vodi in spoštovanju pravil ob bazenih. Plavanje spodbuja celosten telesni razvoj. Gibanje v vodi je nežno za sklepe, a hkrati zelo učinkovito za celo telo. Skupinska vadba otrokom omogoča, da razvijajo socialne veščine, kot so sodelovanje, potrpežljivost, upoštevanje navodil in pomoč vrstnikom. Takšni tečaji niso pomembni le za krepitev telesne kondicije in samozavesti otrok. So nepozabno doživetje, ki najmlajšim pogosto ostane v lepem spominu še dolgo po zadnjem zavesljaju. Vodna dogodivščina se je končala s simbolično podelitvijo diplom za pogum, trud in napredek. Strokovne delavke Vrtca Ig Zajčki z zasluženim priznanjem v rokah Otroci Vrtca Ig na pohodu po Poti ob žici L etos smo se skupini Mucki in Srnice udeležili 67. pohoda Pot ob žici. Četrtek je bil namenjen najmlajšim pohodnikom. Udeležili naj bi se ga vsi prijavljeni vrtci, in kogar ni prestrašilo slabo vreme z dežjem, je prehodil začrtano in že vnaprej določeno pot. Mi smo se pohoda udeležili. Dežja se nismo ustrašili, nataknili smo si vrtčevske pelerine ter se sprehodili od Livade do križišča Peruzzijeve in Jurčkove ceste. Za prehojeno razdaljo smo si prislužili žig – za nekatere prvi. Strokovne delavke VVO Ig skupinic Mucki in Srnice Dež nam nič ne more! Mostiščar 04 | Maj 2025 23  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Obisk pisateljice na Osnovni šoli Ig V ponedeljek, 5. 5. 2025, nas je s svojim obiskom počastila znana slovenska pisateljica Mateja Gomboc. Poleg priznanih in nagrajenih mladinskih del piše tudi za odrasle, sicer pa je po poklicu gimnazijska učiteljica. Njen obisk je potekal v sklopu mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Sedmošolci so prav za njen obisk izdelali plakate, učenci 6. b pa so odigrali odlomek iz njenega leposlovnega dela Sposojena babica Štefi, ki je bil del letošnjega državnega projekta Rastem s knjigo. Pisateljica je vse mlade ljubitelje knjig in bralne značke nagovorila ter jim povedala marsikatero anekdoto iz svojega otroštva. Predstavila je tudi svoje prve pisateljske korake in učencem razložila, kako zgodbe v njej živijo in rastejo do trenutka, ko se prelijejo na prazne strani papirja. Pisateljica Mateja Gomboc v krogu mladih bralcev Učenci so nato lahko gostji zastavili različna vprašanja, na koncu pa so prejeli tudi njen avtogram in si ogledali njene knjige. Obisk se je končal s pisateljičinim posvetilom učencem Osnovne šole Ig. Zapisala je takole: Dragi moji Ižanci, z veseljem sem bila pri vas na vaši lepi šoli, v vaši lepi knjižnici. Lepo je, da berete, kajti to je pot v veliko svetov. Mnogo lepih knjig! Te besede naj še dolgo odmevajo na naši šoli in naj tako učenci kot učitelji raziskujejo svetove, ki nam jih riše svet zgodb. Meta Perme, Brigita Stropnik Arapović, Mirjam Sečnik Brigita Stropnik Arapović Šolski plesni festival 2025 V četrtek, 24. 4. 2025, je kot vsako leto na naši šoli potekal Šolski plesni festival. Že v zadnjih minutah pete šolske ure so se tekmovalke in nastopajoči pripravljali na začetek. Najprej so tri plese odplesale tekmovalke od 4. do 6. razreda pod vodstvom Anite Šuc, nato pa je že sledil nastop ritmičark KRG Tim pod vodstvom Mojce Rode. Po tem čudovitem in zanimivem nastopu so bile na vrsti že najmlajše tekmovalke od 1. do 3. razreda iz podružnične šole Golo pod vodstvom Jerice Zeljković, ki so ples popestrile s svojimi posebnimi klobuki, usklajenimi s plesom. Po že drugem nastopu tekmovalk od 4. do 6. razreda pa so na vrsto priplesale še najstarejše tekmovalke od 7. do 9. razreda pod vodstvom Anite Šuc. Ko so sodniki preštevali 24 Mostiščar 04 | Maj 2025 in računali točke, so nam čakanje popestrile navijačice iz navijaške skupine Little ladies pod vodstvom Tjaše Janežič. Kmalu so bili na vrsti še finali vseh treh skupin tekmovalk, kjer so morali sodniki razvrstiti finalistke od prve do sedme. Ko so se še odločali in prera- čunavali, je potekala igra, ki je vključevala tudi gledalce. Po stresnem, a zabavnem čakanju so razglasili rezultate plesalk, ki so tekmovale kar v treh zvrsteh plesa, to so hip hop, pop in latino. Tekmovanje se je končalo, v spominih pa sta nam osta- Tekmovalke 4. do 6. razredov med nastopom la glasba in ples tega dogodka. Nastopajoče je spremljalo veliko gledalcev, zbrali so se učenci in starši, ki so z veseljem spremljali nastopajoče. Klara Strelec, 9. a Petra Strelec  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Iz Svobodne šole Kurešček Prva kemija V 7. in 8. razredu smo se pozimi prvič srečali z epoho kemije. Vsak predmet v waldorfski pedagogiki vidimo kot eno od orodij in vsebinsko smiselnih možnosti, da vodimo otroka po poti odraščanja v odraslega človeka, ki bo s pravimi mislimi, ljubečim srcem in močno voljo znal voditi sebe kot odrasla oseba. Pri poučevanju naravoslovja je tako pomembno, da v vsakem naravnem pojavu vidimo na eni strani odnos do sveta in njegovih velikih zakonitosti ter na drugi odnos do človeka. Pri prvem pouku kemije, ki poteka v času glavne ure več tednov skupaj (epoha), smo tako z otroki raziskovali kemijske procese gorenja, kristalizacije in kroženja vode, spoz- nali pa smo tudi sedem kovin. Izvedli smo številne poskuse, pri katerih so se otroci urili v opazovanju, zapisovanju in sklepanju – kako gorijo različni deli rastlin, oglje, žveplo, različne kovine in soli kovin. Doživeli smo različne procese kristalizacije, spoznali, kako prepoznamo baze in kisline ter kako delujejo druga na drugo. Za konec smo se odpravili na izlet v Idrijo v rudnik živega srebra, kjer smo v rudniku in topilnici pobliže spoznali to posebno tekočo kovino, njeno pridobivanje in predelavo. Otroci so v treh tednih ustvarili čudovite zvezke z risbami in opisi poskusov, med epoho pa smo tudi spoznali, kje vse te kemijske procese najdemo v svetu in kje v človeku ter kako delujejo. Otroci s takim načinom poučevanja spoznajo pojme, s katerimi bodo lahko rasli, jih poglabljali in razvijali dalje. Šolski orkester 3. aprila je na pomladnem šolskem prazniku nastopil tudi šolski orkester, pravzaprav dva – orkester nižjih in orkester višjih razredov. Delovanje šolskega orkestra, kjer se ustvarja harmonija med otroki in razredi, medtem ko so vsi učenci pri tem glasbeno aktivni z ustvarjanjem glasbe v živo, je nekaj enkratnega in za otroke izjemno dragocenega. Raziskovanje kemije Mladi glasbeni ustvarjalci med nastopom Urška Kotnik Ekskurzija v Benetke in Verono V petek, 11. 4. 2025 ob 6. uri zjutraj, se nas je 45 učencev in tri učiteljice Osnovne šole Ig odpeljalo na dvodnevno ekskurzijo v Benetke in Verono. Najprej smo si šli ogledat mesto Verona, ogledali smo si areno – amfiteater, videli pa smo tudi kip Julije iz Shakespearovega dela Romeo in Julija. Nato smo šli pogledat še kitov zob, pritrjen na most, ki naj bi padel na tla, če bi se pod njim sprehoVsi skupaj dil nekdo, ki ni še nikoli lagal. Po odmoru za kosilo smo odšli na avtobus in se odpravili v safari park Parco Natura Viva, kjer smo se z avtobusom popeljali čez živalski vrt. Videli smo, da se nekatere živali prosto sprehajajo, zato smo se z njimi srečali iz oči v oči. V drugem delu živalskega vrta smo po njem hodili prosto in si ogledali živali z vseh celin, ki pa so bile v kletkah. Pozneje smo se odpravili v okolico Verone, kjer smo v hotelu pojedli večerjo in odšli k počitku. Naslednji dan smo se po zajtrku z avtobusom odpravili do pristanišča Punta Sabbioni, kjer nas je pričakala ladjica. Odpeljali smo se do otoka Burano, kjer smo videli veliko raznobarvnih hiš (skoraj vsaka je bila drugačne barve). Potem smo se odpeljali do otoka Murano, kjer smo lahko opazovali, kako oblikujejo muransko steklo in okraske iz njega, ustavili pa smo se tudi v trgovinici, kjer smo lahko kupili kakšen steklen spominek. Nato smo se z ladjico odpeljali do Benetk in se izkrcali na Trgu svetega Marka. Mimo Mostu vzdihljajev smo se odpravili proti središču Benetk, kjer je Stolnica svetega Marka. Ogledali smo si tudi zvonik Campanille in se po odmoru z ladjico odpravili do pristanišča. Izkrcali smo se, vstopili na avtobus in se odpravili proti domu, kamor smo veseli in zadovoljni prišli okoli 23. ure. Filip Šorl, 8. d Martina Brance, OŠ Ig Mostiščar 04 | Maj 2025 25  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Podjetništvo za mlade na OŠ Ig N aša podjetniška pot se ni začela letos, ampak že pred tremi leti, ko smo se pri obšolski dejavnosti podjetništvo za mlade prvič srečali z idejo, da bi lahko tudi mi – osnovnošolci – ustvarili nekaj, kar bi imelo pomen, vrednost in vpliv. Takrat se nas je zbralo 15 učencev iz šole, ki smo skupaj razvili svojo prvo podjetniško idejo Doti, blazinico v obliki pikapolonice, napolnjeno s sivko in ajdovimi luščinami, namenjeno pomirjanju in sprostitvi. Bila je preprosta, a posebna – in predvsem naša. Navdušeni in polni zagona smo se odločili, da se z idejo prijavimo na podjetniško tekmovanje POPRI in podjetniško tekmovanje, ki ga organizira Univerza v Novem mestu. Čeprav nismo bili med najboljšimi, smo pridobili dragocene izkušnje. Naučili smo se, da prvi neuspeh ni konec, ampak šele začetek naše podjetniške poti. Leto pozneje, torej lani, smo razvili kar pet novih podjetniških idej, med katerimi je bila posebej uspešna Zalijme Plants – zabavna in uporabna aplikacija za vse, ki pogosto pozabijo zalivati rože. Glavna zvezda aplikacije je bila plešoča rožica, ki s simpatičnimi gibi uporabnika opomni, kdaj je čas za zalivanje. Prav ta ideja se je uvrstila na državno tekmovanje POPRI, kar je bil za nas velik uspeh – naša prva državna uvrstitev, ki nam je dala dodatno motivacijo za naprej pa tudi finančna sredstva. Letos pa smo doživeli pravi ustvarjalni razcvet. Na šoli smo razvili kar sedem novih podjetniških idej, ki jih je ustvarilo več ekip, sestavljenih iz učencev naše šole od 7. do 9. razreda: • Beelluminate – program botrstva čebeljih panjev in medovitih rastlin za ohranjanje narave, • Pasje party tortice – zdrave in hranljive tortice za naše ljubljenčke, • Lumnius – unikatne ročno izdelane sveče, ki prinašajo 26 Mostiščar 04 | Maj 2025 Udeleženke podjetniškega tekmovanja POPRI Pasje party tortice svetlobo in toplino v vsak dom, • Ig-Zotika – turistični vodič po Igu, ki povezuje naravo, kulturo in zgodovino našega kraja, • BeeBee – ročno kvačkane in sproščujoče čebelice s sivko in ajdovimi luščinami, • ToTo – plišasti prijatelj, ki otroka spremlja od rojstva in shranjuje spomine skozi leta, • Goodbye boredom – mobilna aplikacija, ki otroke spodbuja k ustvarjalnemu preživljanju prostega časa in omejuje dolgočasje ob telefonih. Na regijsko tekmovanje POPRI v regiji Ljubljana z okolico in Gorenjska se je uvrstilo vseh šest prijavljenih ekip. Kar dve poslovni ideji – Pasje party tortice in Beelluminate – pa sta se uvrstili med 12 najboljših osnovnošolskih podjetniških idej v celotni Sloveniji in bili predstavljeni na državnem tekmovanju v Novi Gorici. Udeležili smo se tudi podjetniškega tekmovanja Univerze v Novem mestu, kjer se je v finalu predstavilo šest naših ekip. Še en dokaz, da je podjetniški duh na naši šoli res močan. šljati drugače, in hvaležni smo, da imamo šolo, mentorico in podporno okolje, ki nas pri tem spodbujajo in vodijo. Naša podjetniška zgodba se tukaj ne konča – to je šele začetek. Celotna pot nas je naučila veliko – ne le o podjetništvu, ampak tudi o sodelovanju, reševanju težav, prilagajanju, predstavitvi idej, uporabi tehnologije, pomenu povrat- nih informacij in predvsem – vztrajnosti. Če bi pred dvema letoma obupali po prvem neuspehu, danes ne bi slavili dveh zaporednih uvrstitev na državno tekmovanje. Zdaj vemo, da podjetništvo ni le posel – je način razmišljanja, ustvarjalnosti in iskanja rešitev za resnične težave. Ponosni smo, da smo del generacije mladih ustvarjalcev, ki si upajo razmi- Slavica Čergič Polona Žagar  ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Šteblaji s Kroga – Krogarji, 4. del Turjaški urbar iz leta 1501 Omenil sem Jožeta Brinška iz Dvorske vasi oz. iz Ljubljane in turjaški urbar 1501. Na Arhivu RS se med drugimi poznam tudi z arhivarko Liljano Žnidaršič Golec. V zvezi s Krogom oz. Šteblaji s Kroga sem ji pokazal nekaj zanimivejših kovinskih predmetov, ki sem jih tam našel (tolkalo, čevljarsko kladivce, pralco, šivanke in nekaj žebljev). V začetku februarja 2024 mi je dala prepis in prevod iz turjaškega urbarja iz leta 1501 o enem od Šteblajev z Visoke- ga. Bil sem presenečen, da je že tu zapisan Šteblaj na Visokem. Pričakoval sem, da so Šteblaji s Kroga v dolino odšli pozneje, morda je kateri od njih še vedno prebival na Krogu? Prve pisne omembe obravnavanih krajev: Visoko: urbar Turjak 1484 Weyssagk, 1485 Weyssakh, je pa Visoko omenjeno že v letih 1262, 1335, 1425, 1437, 1467. Zapotok: urbar Turjak 1485, Sapottogk oz. že v letih 1335, 1425, 1427, 1463, 1467. Kremenica je omenjena v le- Turjaški urbar iz leta 1501 tih 1421, 1463, 1467, 1484, 1485. Mala vas (pri Iški vasi, danes kraj Iška) se omenja v letu 1484 kot Wenig dorfflein (Af 43: Notranjeavstrijska fevdna knjiga) oz. 1498 kot Kleindorff (Dol- njeavstrijska fevdna knjiga). (se nadaljuje) Tomaž Kočar Prepis in prevod urbarja gospostva Turjak iz leta 1501 Zbirka žrtev II. svet. vojne v Občini Ig D ruga svetovna vojna je Evropo globoko zaznamovala, življenje je izgubilo okoli 60 milijonov ljudi. Tudi Slovenija je utrpela hude izgube, umrlo je približno 6,7 % prebivalstva. Čeprav so žrtve dolgo burile politične in zgodovinske razprave, potrebe po celovitem popisu ni bilo. Občinski organi, društva in posamezniki so sicer pripravljali sezname, a so ti zajemali le ožje skupine. Inštitut za novejšo zgodovino je leta 1997 zagnal projekt popisa vseh smrtnih žrtev vojne in povojnega nasilja z območja Slovenije. Nastala je zbirka z več kot 100.000 žrtvami, dostopna na portalu www.sistory.si/ww2. Vsak zapis vsebuje osebne podatke in podatke o okoliščinah smrti. Čeprav so podatki zbrani iz številnih arhivov, matičnih knjig, časopisov in ustnih pričevanj, je identiteta posameznih žrtev različno popolno ugotovljena. Danes je objavljena celotna zbirka, kar omogoča celovitejši vpogled v usode posameznikov. Novost portala je, da lahko uporabniki sami dopolnjujejo zbirko – dodajajo informacije, dokumente, fotografije in zgodbe. Kako je vojna zaznamovala posamezne skupnosti, ponazarja primer Občine Ig, ki je v drugi svetovni vojni in neposredno po njej utrpela hude izgube. V zbirki je trenutno zabeleženih 760 žrtev, med katerimi je 641 moških, 117 žensk ter dve osebi, katerih spol ni znan. Med žrtvami je bilo 131 civilistov, preostali pa so pripadali različnim vojaškim in paravojaškim enotam. Največ žrtev iz Občine Ig je bilo evidentiranih v letu 1945, ko se je nasilje ob koncu vojne Število žrtev 250 200 150 100 50 0 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1946 Neznano Prikaz števila žrtev v Občini Ig med letoma 1940 in 1946 in neposredno po njej močno stopnjevalo. Ti podatki jasno kažejo, kako globoko je vojna zaznamovala tudi lokalno skupnost. Zbirka ni le zgodovinski vir – je poklon vsem, ki so v vojni izgubili življenje. Vabljeni, da obiščete spletno stran, poiščete podatke o svojcih in prispe- vate k ohranjanju spomina. Tamara Logar, Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana Mostiščar 04 | Maj 2025 27  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Obnova ribnikov v dolini Drage Vizualizacija obnove Velikega ribnika v dolini Drage pri Igu N aravni rezervat Ribniki v dolini Drage, eden najlepših naravnih biserov Občine Ig, bo v prihodnjih letih deležen temeljite obnove. Bralci Mostiščarja ste lahko že v preteklih številkah glasila zasledili, da Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje načrtuje in pripravlja celovito obnovo vodnih objektov ribnikov v Dragi. V javnem zavodu smo namreč leta 2019 postali dokončni upravljavci vodnih zemljišč v Dragi, ki so v lasti Republike Slovenije. Leta 2021 je bil izveden celovit pregled obstoječih vodnih objektov in naprav, ki je po- kazal, da so nasipi ribnikov v tako slabem stanju, da so potrebni nujni posegi. Prvi ukrepi so bili izvedeni že novembra 2022, in sicer sečnja zaraščenih nasipov, leto pozneje pa še interventna obnova nasipa Srednjega ribnika. V prvi polovici leta 2025 smo pričeli izdelovati projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za celovito obnovo ribnikov. Projekt bo obsegal izvedbo obnove nasipov, varnostnih prelivov, izpustov ter izvedbo novih lovilnih jam za izlov rib in usedalnikov mulja. Vzdolž obnovljenih nasipov se bo na vodni strani ustvarila plitvina, ki se bo zarastla z vodno vegetacijo in postala skrivališče za številne živalske vrste. Krone nasipov bodo zatravljene in redno košene, da se prepreči zaraščanje z lesno vegetacijo, kar lahko dolgoročno povzroči puščanje nasipov. Projekt obnove z vizualizacijo je bil predstavljen ključnim lokalnim deležnikom v četrtek, 17. aprila 2025, v dvorani Centra Ig. Predstavitve so se poleg strokovne ekipe udeležili tudi predstavniki Občine Ig, Lovske družine Ig, Ribiškega društva Smuč in Sveta vaške skupnosti Draga. Projekt obnove je bil s strani udeležencev dobro sprejet, podane pa so bile tudi koristne pripombe in tehnične rešitve. Projektanti iz podjetja Lineal d.o.o. so zagotovili, da bodo predloge skrbno preučili in preverili njihovo izvedljivost. Izvedba projekta obnove vodnih objektov ribnikov v Dragi bo del večjega projekta ŽivoLjuB in bo financirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije, deloma pa bo financirana s sredstvi projekta LIFE URCA PROEMYS. Konec opisanih obnovitvenih del se načrtuje v letu 2029. Z obnovo bodo zagotovljeni tehnični pogoji za ohranitev habitatnega tipa Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo ter ustvarjeni pogoji za ohranitev dvoživk, raka navadnega koščaka, želve močvirske sklednice in številnih drugih vodnih organizmov. Za podporo in razumevanje v času obnove se vsem občanom že vnaprej zahvaljujemo. Če bi želeli bolj podrobne informacije, nas lahko vedno pokličete na 08 20 523 50 ali nam pišete na info@ljubljanskobarje.si. Vizualizacijo obnove si lahko ogledate na YouTube kanalu Krajinskega parka Ljubljansko barje, na povezavi: https://www.youtube.com/@ krajinskiparkljubljanskobarje. Janez Kastelic, JZ Krajinski park Ljubljansko barje arhiv Lineal d.o.o.  ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ig ima nagrajenko Tončka Jeraj prejela priznanje DŠZ O b koncu marca je v Hali Tivoli v Ljubljani potekal 16. letni zbor članov Društva Šola zdravja (DŠZ), ki danes povezuje že več kot 5.000 članov v 251 skupinah po vsej Sloveniji. Zbora, ki se ga je udeležilo več kot 850 članov in članic, ni zaznamoval le pregled opravljenega dela in sprejem programa za leto 2025, temveč tudi poseben slavnostni trenutek – podelitev priznanj 15 najzaslužnejšim prostovoljcem društva. Med njimi je bila tudi naša občanka – Tončka Jeraj z Iga, prostovoljka Društva Šola zdravja od leta 2010. Tončka s svojo neizmerno energijo, pozitivno naravnanostjo in predanostjo že vrsto let vodi ju- tranjo vadbo, povezuje članice in člane iz vasi in okolice, organizira dogodke in izobraževanja ter spodbuja zdrav življenjski slog. Skrbno spremlja dogajanje v društvu in o tem obvešča tudi člane svoje skupine. Njena srčnost in zavzetost pomembno prispevata k uspešnemu delovanju skupine na Igu ter sta zgled prostovoljstva, ki gradi povezano in zdravo lokalno skupnost. Petindvajsetčlanska skupina DŠZ se na Igu dobiva vsako jutro ob 7.30 (razen ob nedeljah in praznikih) pred gasilskim domom nasproti trgovine Spar, kjer pol ure telovadi po metodi 1000 gibov na prostem. Vadba je brezplačna in odprta za vse – starejše, mlajše, začetnike in redne rekreativce. V ospredju ni le telesna dejavnost, temveč tudi druženje, veselje in občutek pripadnosti. Več informacij o Društvu Šola zdravja in dogodkih najdete na: www.solazdravja.si. Neda Galijaš, DŠZ Ubald Trnkoczy Tončka Jeraj s priznanjem 28 Mostiščar 04 | Maj 2025  IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Tomišelj v ritmu veselice in motoristov P rostovoljno gasilsko društvo Tomišelj tudi letos s skrbno mero predanosti pripravlja dva dogodka, ki bosta v prostor vnesla redko mešanico domačnosti, utripajoče energije in medgeneracijskega druženja, kakršno znajo ustvariti le skupnosti, ki dihajo skupaj. V petek, 6. junija, bo igrišče pod šotorom zaživelo v zvokih ansambla Banovšek in smeha – gasilska veselica ostaja srce pomladnega dogajanja. A čeprav bi jo kdo lahko opisal kot le še eno veselico, je v resnici veliko več: je ogledalo krajevnega značaja, kjer se srečujejo spomini in nastajajo nova poznanstva, kjer se človek, čeprav se bo pri nas znašel prvič, počuti kot doma. Veselica v svoje dogajanje ujame tudi najbolj zadržane. Ujame jih v ples, ki traja od prve melodije do poznih ur, ko se zdi, da tudi noč pokaže nekaj svetlobe. Le dva dneva pozneje, v nedeljo, 8. junija, se bo prizorišče pokazalo v novem ritmu – odmevalo bo od globokih tonov motorjev, a ne brez duha reda in spošto- vanja, ki je značilen za zborovanje motoristov. Motozbor ob 11. uri dopoldne se bo začel s sveto mašo in blagoslovom motorjev in njihovih voznikov, ki ga bo vodil domači župnik Aco Jerant. Nadaljevali bomo v sproščenem vzdušju ob prijetnem druženju, dobri hrani in pijači. Prireditev pa ni le priložnost za veselje, temveč tudi poklon spretnosti, strasti do vožnje ter močnemu zavezništvu med motoristi in gasilci, ki jih povezuje enaka predanost solidarnosti in medsebojni pomoči. Obe prireditvi nosita pečat prostovoljnosti, a tudi nekaj, kar presega okvir posameznega dogodka – občutek, da gre za tkanje vezi, ki včasih zaspijo, a se ob takih priložnostih znova napnejo in zablestijo. Ni naključje, da vse to poteka prav pod okriljem gasilskega društva – tiste ustanove, ki je v številnih vaseh mnogo več kot le služba pomoči: je središče dogajanja in tiho zagotovilo, da skupnost še drži skupaj. Zarika Sorčan, PGD Tomišelj Mladinci PGD Tomišelj tekmovali V Velenju je 5. aprila 2025 potekalo državno gasilsko tekmovanje, ki je pod okriljem Gasilske zveze Slovenije zbralo najboljše mlade gasilce v državi. Med 39 ekipami mladincev, ki so se pomerile v znanju, spretnostih in timskem duhu, je svoje mesto zastopala tudi ekipa mladincev iz Prostovoljnega gasilskega društva Tomišelj – Maks, Filip in Gal. Tekmovanje se je začelo z odprtjem, ki ni bilo zgolj formalnost, temveč iskrena zahvala vsem mladim, ki s svojim zanosom že v najzgodnejših letih soustvarjajo gasilsko prihodnost. Otvoritvena slovesnost je v udeležencih prebudila občutek pripadnosti širši skupnosti in ponos, da nosijo gasilsko uniformo tudi kot simbol pomoči, vztrajnosti in solidarnosti. Sledil je praktični del, kjer so se Maks, Filip in Gal z vso resnostjo lotili nalog, ki so zahtevale tako tehnično natančnost kot zmožnost hitrega razmišljanja. Vaja ni bila zgolj preizkus spretnosti, temveč tudi zrelosti – in naši mladinci so pokazali, da gasilski duh v Tomišlju živi z vso vnemo. Teoretični del je postregel z vprašanji, ki so preverjala njihovo razumevanje gasilstva ter situacij, v katerih šteje vsaka odločitev. Med čakanjem na razglasitev rezultatov so organizatorji poskrbeli za obilo zanimivega spremljevalnega dogajanja. Mladi gasilci so se lahko sprostili ob kosilu, se navduševali nad gasilskimi vozili, spoznavali delo reševalnih psov in policijskih konjev ter se z vrstniki podružili ob živahnih maskotah, ki so s svojo navihanostjo privabile številne nasmehe. Ob koncu dneva je prišla še razglasitev rezultatov. Ekipa PGD Tomišelj je osvojila 14. mesto, kar je v konkurenci skoraj štiridesetih ekip za- Ekipa PGD Tomišelj po tekmovanju vidanja vreden rezultat. Gre za odsev njihove predanosti, truda ter odličnega vodenja mentoric Mance Črnič in Nike Kavčnik. Ta zmaga je bila povod za zasluženo slavje – pot domov so si fantje z mentoricama posladkali s sladoledom in s tem končali dan, ki ga bodo zagotovo še dolgo nosili v spominu. Za PGD Tomišelj to ni bil le navaden tekmovalni dogodek, temveč praznik mladosti, skupinskega duha in vrednot, ki presegajo zmage. Naši mladinci so pokazali, da gasilstvo ni zgolj znanje in vaja – je srce, ki bije za druge. Zarika Sorčan PGD Tomišelj Mostiščar 04 | Maj 2025 29  IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Klicali smo 112 Gasilske intervencije v Občini Ig v obdobju od 1. 4. 2025 do 30. 4. 2025 Datum Ura Lokacija Opis dogodka 1. 4. 2025 10:11 Iška Loka Zagorel je leseni nadstrešek nestanovanjskega objekta. Gasilci PGD Iška Loka, Ig, Brest, Matena in Tomišelj so požar pogasili. Nadstrešek je uničen, poškodovana je tudi traktorska prikolica. Gasilci so oskrbeli osebo z manjšimi opeklinami po obrazu, nujna medicinska pomoč ni bila potrebna. 9. 4. 2025 16:54 Ig Gasilci PGD Ig so nudili prvo pomoč nenadno oboleli in nezavestni osebi do prihoda reševalcev nujne medicinske pomoči. Ti so osebo oskrbeli in jo prepeljali v UKC Ljubljana. 23. 4. 2025 10:55 Matena Gasilci PGD Matena so nenadno oboleli osebi zaradi alergije na osji pik nudili prvo pomoč do prihoda reševalcev nujne medicinske pomoči. Gasilska zveza Ig Klicali smo 113 Kronika PP Ljubljana Vič za obdobje od 1. 4. 2025 do 30. 4. 2025 na območju Občine Ig Kazniva dejanja: V mesecu aprilu 2025 so policisti iz PP Ljubljana Vič v Občini Ig obravnavali več kaznivih dejanj, in sicer več vlomov v osebna vozila na območju Iga in en vlom v parkomat na območju Iškega vintgarja. Poleg tega so obravnavali eno kaznivo dejanje tatvine na območju Iške vasi, kaznivo dejanje goljufije na območju Visokega, kaznivo dejanje lahkih telesnih poškodb in kaznivo dejanje poskusa tatvine prav tako na območju Iga. Kazniva dejanja so bila obravnavana skladno z določbami Kazenskega zakonika (KZ-1) in ZKP. Policisti v zvezi z navedenimi dejanji zbirajo obvestila in izvajajo nadaljnje procesne aktivnosti, o vseh ugotovitvah pa bo obveščeno pristojno državno tožilstvo. Promet: V aprilu se je na območju Iga zgodilo šest prometnih nesreč. V enem primeru je do nesreče prišlo zaradi nepravilnega vključevanja v promet, pri čemer je bil kršitelju izdan plačilni nalog. V preostalih petih primerih je šlo za povoženje divjadi. V dveh primerih je bilo na podlagi določb Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) izdano obvestilo o odstopu od ogleda kraja prometne nesreče, v treh primerih pa je bil zaradi povoženja divjadi napisan uradni zaznamek. Javni red in mir: Aprila so bile na območju Iga zabeležene tri intervencije. V vseh treh Skupaj za varnost. Vaša policija primerih so policisti intervenirali zaradi kršitve določil Zakona o javnem redu in miru (ZJRM-1). V dveh primerih je bil napisan uradni zaznamek o neuvedbi postopka, v enem primeru pa policisti še zbirajo obvestila in izvajajo nadaljnje aktivnosti. Marjan Cimrmančič, višji policist I, vodja policijskega okoliša  OBČANOV KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Objestni vozniki motokros koles K ot sprehajalec in kolesar uživam naravne lepote in spokojnost gozdov med Mokrcem in Krimom že skoraj dvajset let. V zadnjem času pa so se v tem okolju pojavili vozniki motokros koles. Vozijo se zunaj utrjenih poti in celo po strminah, kakršna je pohodna pot, ki vodi od gostišča v Iškem vintgarju do Gornjega Iga. Vožnja z vozili na motorni pogon zunaj utrjenih poti je prepovedana že vrsto let, in sicer prepoved velja za vse vrste motornih vozil. Med kršitelji pogosto najdemo tako imenovane štirikolesnike in cestne kros motorje. Vsa tovrstna vozila so sicer namenjena vključevanju v promet, zato morajo biti registrirana. Poseben primer kršiteljev pa so vozniki 30 Mostiščar 04 | Maj 2025 športnih kros motorjev, saj ta vozila ne ustrezajo varnostno-tehničnim predpisom za vozila, namenjena prevozu. Namenjana so tekmovanju, njihova uporaba pa je dovoljena izključno na registriranih športnih objektih, zato niso registrirana. Čeprav pri vožnji v naravnem okolju povzročajo največ nesreč, jih je zato težje identificirati. Naravovarstvenih razlogov za prepoved je mnogo, od erozije in uničevanja podrasti do škodljivega učinka hrupa na živali, ne nazadnje pa tudi na počutje in občutek varnosti vseh tistih, ki v to okolje pridemo iskat mir in sprostitev. Pred objestneži niso varna niti področja s posebno zaščito, saj je prav območje Mokrca in Iškega vintgarja zavarovano s predpisi od evropske do lokalne ravni. Ker je tovrstnih objestnosti, kršitev in škode v naravnem okolju vse več, se na srečo spreminja tudi zakonodaja. Nova pravila med drugim prinašajo razširjene pristojnosti nadzornih organov in povečujejo kazni za kršitelje. Če je bila kazen za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju do zdaj 40 EUR, bo po novem od 800 do 1.200 EUR. Nadzor nad kršitvami izvaja policija v sodelovanju s pristojnimi inšpektorati, lovskimi društvi, občani in lastniki gozdov. Kršitelji pogosto prihajajo iz lokalnega okolja, zato lahko prav občani veliko prispevamo k reševanju problematike, in sicer z vsakokratno prijavo kršitev in storilcev. Pri- jave je mogoče podati na številko 113. Da bo policija lahko učinkovito ukrepala, je ob prijavi potrebno podati čim bolj natančne podatke o lokaciji, smeri vožnje in morebitnih smereh vračanja kršiteljev. Policija je s problematiko dobro seznanjena. Na njenih spletnih straneh (https://www. policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-na-dopustu-v-gorah-ob-vodi-na-snegu/ voznja-v-naravnem-okolju) je glede vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju mogoče najti vsa potrebna pojasnila in informacije. Zaradi pomena problematike bo policija obravnavala vsako prijavo. Franjo Kranjčevič  ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Športniki RK Mokerc nizajo uspehe Uspeh RK Mokerc na 9. Koper Handball Cup 2025 Slavje ekipe RK Mokerc M 2012 ob podelitvi pokala za 3. mesto R okometno mesto Koper je letos med 18. in 20. 4. 2025 ponovno ponudilo možnost tekmovanja in druženja mladih rokometnih ekip iz bližnje regije (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška, Madžarska, Belgija, Avstrija). Tekmovanja se je udeležilo 97 ekip, ki so se potegovale za lovorike. RK Mokerc so letos zastopale ekipe igralk in igralcev, rojenih v letih 2011, 2012 in 2014. Ekipa v kategorij M 2011 je v svoji skupini dosegla 5. mes- to in se ji žal ni uspelo prebiti v tekmovalni del za boj za najvišja mesta. V kategoriji M 2012 pa je RK Mokerc s prepričljivo in prodorno ekipo dosegel skupno 3. mesto. Najmlajši predstavniki RK Mokerc v kategoriji M 2014 so v prvem delu tekmovanja osvojili prvo mesto v skupini ter se nato v polfinalu prebili preko RK Piran v finale. Po dveh napornih dneh je žal nekoliko zmanjkalo energije ter športne sreče, saj so proti ekipi Agosto Bolo- Najmlajši s pokalom za 2. mesto ekipe M 2014 gna (IT) tesno izgubili z 9 : 11. Kljub razočaranju po porazu in osvojitvi 2. mesta je bilo občutiti, kako povezanost otrok iz tekme v tekmo bolj raste, ekipa pa je vse bolj povezana med seboj. Uprava RK Mokerc ob rezultatih vsem ekipam čestita za dosežena mesta ter odlično zastopanje barv RK Mokerc tudi zunaj meja Občine Ig. Pridružite se nam in po svojih močeh podprite rokometno tradicijo RK Mokerc. Spremljate nas lahko na FB in spletni strani www.mokercdrustvo.si/. Jurij Podržaj RK Koper Mladinci RK Mokerc postali slovenski podprvaki M ladinska ekipa RK Mokerc KIG je v sezoni 2024/25 dosegla izjemen uspeh – z 2. mestom v državnem prvenstvu je postala podprvak mladinske lige. Gre za enega največjih uspehov mladinskega pogona v zgodovini kluba in plod večletnega trdega dela, vztrajnosti ter odličnega strokovnega vodenja. Pod vodstvom trenerja Roka Košaka so fantje celo sezono igrali bojevito, povezano in z veliko mero zrelosti. V končni razvrstitvi so se uvrstili pred številne večje in bolj uveljavljene slovenske rokometne klube, kar potrjuje kakovost ekipe in strokovnega dela v klubu. Kapetan Martin Drnovšek je ob koncu sezone povedal, da je izredno ponosen na ekipo, saj so ves čas verjeli vase, si med seboj zaupali in drug drugega spodbujali – tako na igrišču kot zunaj njega. Po njegovih besedah je drugo mesto nagrada za skupinsko predanost in pristno povezanost. Ta uspeh pa je tudi izvrstna popotnica za prihodnost članske ekipe, saj vse več mladincev že prevzema pomembnejše vloge tudi v članskem moštvu. Čestitke vsem igralcem ter članom strokovnega štaba in hvala navijačem! Ožbej Jenko Kristina Žagar Ekipa mladincev s trenerjem Rokom Košakom in pomočnikom trenerja Maticem Šivcem Mostiščar 04 | Maj 2025 31  PLANINSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// PD Krim skrbi za planinske poti V Lokacije žigov, obvestilnih in smernih tabel Žig v Dragi PD Krim zelo skrbimo za varnost in informiranost pohodnikov v krimskem in mokrškem pogorju. Na naših planinskih poteh smo v zadnjih letih postavili kar 168 smernih tabel na 67 drogovih, pet pa jih je še na drevesnih deblih. Po priporočilu PZS se namreč postavlja table le še na drogove. Skrbimo za kar 42 km uradno markiranih planinskih poti. Poleg poti na Krim iz Tomišlja, Strahomerja, Iške in Iškega vintgarja imamo v skrbi še pot v bolnico Krvavice, iz Iškega vintgarja do Vrbice, naprej do Krvave Peči in Kureščka ter Mokrca, prav tako tudi odsek E6 od Škrilja preko Iškega vintgarja na Krvavo Peč. Poleg teh imamo na skrbi še nekaj odsekov neregistriranih poti, kot je iz Podkraja na Planinco, iz Iškega vintgarja na Gornji Ig ter še nekaj krajših odsekov. Za potrebe Planinske zveze in našega delovanja smo minuli mesec arhivirali fotografije vseh tabel. Planinska zveza namreč načrtuje spremenjen prikaz smernih tabel, med drugim naj bi bila na njih označena zahtevnost poti in opremljena naj bi bila s QR-kodo, iz katere bo mogoče razbrati lokacijo in druge informacije. Hkrati smo nekaj tabel zamenjali z novimi, nekaj je bilo poškodovanih od spravila lesa, nekaj pa tudi od vandalizma. Veliko zaslug za delo ima naš markacist Jože Krašovec, kar se materiala tiče, pa brez donacij posameznikov ne bi šlo. Širše območje Iškega vintgarja je vključeno v Gozdni rezervat Mokerc, kjer je v veljavi poseben režim. Pohodniki lahko ovekovečijo svoje pohodniške dnevnike z žigi na Vrbici, bolnici Krvavice, Mokercu in Kureščku, katerega žig sovpada s krožno potjo Invalid planinec. Ta obsega osem točk z našimi žigi, poleg Kureščka še Golo, Škrilje, Dobravico, Drago, Klado, Sarsko in Kremenico. Pot je bila narejena na pobudo CUDV Dolfke Obvestilna tabla za rezervat Boštjančič, ima različne težavnostne stopnje, ni markirana in je večinoma dobro shojena. Velik del je dostopen z invalidskimi vozički. 28. junija 2025 bo na tej poti druženje invalidov iz vse Slovenije. Vabljeni, da se nam pridružite. Janko Purkat  ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Župnija Ig se pripravlja na misijon V letošnjem novembru bo v Župniji Ig potekal poseben teden – župnijski misijon z geslom Misijon za vse: Odpri srce za upanje. Njegov namen je poglobitev duhovnega življenja, utrditev skupnosti in iskanje tistega, kar nas kot ljudi povezuje in spodbuja k dobremu. Misijoni imajo dolgo zgodovino – začeli so se že pred 400 leti z namenom, da bi ljudi duhovno okrepili in jim pomagali pri osebnem razvoju. Tudi na Igu to ni prva izkušnja – zadnji misijon je potekal leta 2011. Letošnji bo potekal v tednu med 2. in 9. novembrom, povabljeni pa so številni zanimivi gosti: – jezuit pater Marjan Kokalj bo ves čas na voljo za pogovor in spremljanje misijona; – pedagog Marko Juhant bo imel predavanje za starše, vzgojitelje in druge; 32 Mostiščar 04 | Maj 2025 – duhovnik Martin Golob iz Župnije Grosuplje bo imel nagovor in sv. mašo za vse, sledilo pa bo srečanje z njim za vse starejše; – zakonca Sara in Bojan Doljak, oba profesorja in predavatelja na fakultetah ter v društvu Družina in Življenje, bosta govorila o svojih preizkušnjah parom, zakoncem in vsem, ki želite slišati njuno življenjsko zgodbo; – salezijanec Gašper Otrin, ravnatelj doma Janeza Boska v Želimljah, bo nagovoril mlade, ob tem pa bo sv. maša in srečanje za mlade; – misijon se bo končal s slovesno mašo, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Že v septembru bo ena od sobot namenjena za može in fante, gost bo Aleš Čerin, upokojeni farmacevt, skavt, prostovoljec in predavatelj pri društvu Družina in Življenje. Prav tako bo ena od sobot v septembru rezervirana za žene in dekleta. Gostji bosta Mojca Giacomelli in Živa Štiglic, ki pravita, da postane ženska lepa takrat, ko se zave, da je ljubljena. Timotej Cvirn in Jaka Mojškerc bosta v pogovornem večeru delila svojo izkušnjo, ki sta jo imela na enoletnem misijonu na Arktiki med Inuiti. Za vse otroke bo v eni od sobot v mesecu oktobru Oratorijski dan. Misijon bo tudi glasbeno podprt s koncertom okteta Ore- mus, pripravlja pa se tudi pogovorni večer z znanimi gosti. Vabljeni, da v jubilejnem letu 2025 tudi vi postanete del tega posebnega dogajanja – ne glede na to, kako blizu ali daleč vam je cerkev, gre predvsem za čas odprtosti, povezanosti in iskanja skupnega upanja. Spremljajte obvestila Župnije Ig in bodite del misijonskega programa. Župnijska cerkev sv. Martina v središču Iga Andreja Zdravje Klemen Lajevec  VABILA | OGLASI ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vabljeni na predstavitev monografije MARJAN MARJAN GRUM GRUM, svetovno znani znan umetnik slovenskega rodu, ki deluje v Buenos Airesu DVORANA CENTRA IG 13. 6. 2025 ob 19.30 Območno združenje VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica vabi na spominskih pohod na Krim. V vojni za Slovenijo je Jugoslovanska ljudska armada 28. 6. 1991 napadla več oddajnikov RTV (Kum, Nanos, Krim, Boč, Pohorje, Domžale), da bi prekinila pretok informacij. Sloveniji je oddajnike uspelo ubraniti. Vabimo vas na POHOD NA KRIM v soboto, 21. junija 2025 začetek v knjižnici: fotografska razstava gostje večera: Mirjam Oblak, Lenart Rihar, Darja P. Cerar, Tone Kuntner z naslednjim programom: • 8.00–10.00 – Pohod na Krim start v Iški (Mala vas) • 10.30 – sv. maša • 11.30 – nagovori in kulturni program • 12.00 – malica večer povezuje: Alenka Jeraj glasbeni gostje: ŽPZ Perunike, Marcos Fink, Lucas Somoza Osterc, Irina Milivojević Pri sv. maši in v kulturnem programu bo sodeloval bend Pol plašča iz Župnije Ig. Sv. mašo bo daroval župnik Župnije Tomišelj Aco Jerant. Prisrčno vabljeni! VSO - Pohod na Krim Mostiscar 2025.indd 1 19. 05. 2025 09:51:51 MODULKITCHEN je sinonim za kakovost in prilagodljivost. Naše letne kuhinje, ki so 100% domač proizvod, so zasnovane tako, da se popolnoma zlijejo z vašim zunanjim prostorom ali vinsko kletjo ter ponujajo maksimalno funkcionalnost. Vsaka kuhinja je izdelana iz eloksiranega aluminija in kompozitnih plošč, ki zagotavljajo izjemno odpornost na vremenske vplive, hkrati pa omogočajo enostavno vzdrževanje. Oblikujte svojo zunanjo letno kuhinjo in uživajte na prostem Popolna prilagodljivost Sestavite si kuhinjo po svoji meri z različno postavitvijo modulov tako na prostem kot v vinski kleti. Odpornost na vremenske vplive Kakovostni materiali zagotavljajo dolgotrajno obstojnost. Izdelano v Sloveniji! Vgradnja vseh vrst aparatov V kuhinjo lahko vključite hladilnik, pomivalni stroj, vinsko vitrino, žar in druge naprave po vaših željah. Elegantni dekorji Kombinacija lesa, kamna in različnih barvnih odtenkov se popolnoma prilegajo vašemu zunanjemu prostoru kot ambientu vinske kleti. Enostavno vzdrževanje Materiali so odporni na vlago, UVžarke in druge zunanje dejavnike. 064 280 660 Z našim inovativnim konfiguratorjem lahko hitro in enostavno ustvarite svojo idealno letno kuhinjo. S tehnologijo obogatene resničnosti (AR) le to postavite neposredno na svoj vrt, teraso ali v vinsko klet, ter si še pred naročilom ogledate, kako se prilega vašemu prostoru. info@modulkitchen.com www.modulkitchen.com Mostiščar 04 | Maj 2025 33  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 10 PO PU ST A PO % % TA 10 PUS 051/222-833 DRUŽINSKO ZOBOZDRAVSTVO NA ŠKOFLJICI NUDIMO VSE STORITVE MODERNEGA ZOBOZDRAVSTVA IN SE HKRATI PRILAGAJAMO VAŠIM ŽELJAM IN POTREBAM. PAKETI USTNE HIGIENE, ZALIVKE, PROTEZE, MOSTIČKI, IMPLANTATI, EKSTRAKCIJE, ORALNO KIRURŠKI POSEGI, SVETOVANJE, REPARATURE PROTEZ Pice iz krušne peči Solate Testenine Sladice Jedi po naročilu ST % 10 Oglas vsebuje 4 kupone za 10% popust ob enkratnem naročilu. Popusti se ne seštevajo. PO PU % ST 10 PU PO CESTA OB BARJU 68 1291 ŠKOFLJICA T: 031 272 398 E: INFO@DENTA.SI WWW.DENTA.SI Dostava hrane 040 336 179 01 286 46 77 www.gostilna-mars.si Brest 45, Ig 34 Mostiščar 04 | Maj 2025 PONEDELJEK–PETEK SOBOTA, NEDELJA in PRAZNIKI 10.00–21.30 11.00–21.30 Nudimo vam tudi vsak dan sveže malice.  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// TALT d.o.o. Vita KMETIJSKA TRGOVINA, PRODAJA TEHNIČNIH IN UNP-PLINSKIH JEKLENK Za vrtičkarje in profesionalce imamo vse, kar potrebujete za uspešno pridelavo: SADIKE VRTNIN SLOVENSKEGA POREKLA – naravno in kakovostno SADNO DREVJE in GRMOVNICE – za vaš raj na zemlji SEMENA TRAV, DETELJ in KORUZE – v različnih pakiranjih za vsako potrebo SUBSTRATI KLASMANN in vrhunska GNOJILA – za zdravo rast ORODJA za KMETIJSTVO – vse, kar potrebujete za brezskrbno delo TEHNIČNI in GOSPODINJSKI PLINI – zanesljivost in kakovost za vsak dom In najboljše? CENE, KI SO ŽE NIZKE, BREZ POTREBE PO POPUSTIH! Obiščite nas na IŽANSKI CESTI 276 in poskrbite za svoj vrtiček, kmetijo ali vrt. TRGOVINA Vita – kakovost, ki raste z vami! Mostiščar 04 | Maj 2025 35  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// MOSTIAR - MAJ 2025.pdf 1 8. 5. 25 14:28 MOSTIAR - MAJ 2025.pdf 1 8. 5. 25 14:28 MOSTIAR - MAJ 2025.pdf 1 8. 5. 25 14:28 SADIKA MESECA SADIKAKROMPIR MESECA SLADKI SADIKA MESECA SLADKI KROMPIR SLADKI KROMPIR SUPER CENA SUPER SUPER CENA CENA C M C C Y M DO M CM Y DO DO Y MY CM CM CY MY MY CMY CY CY K CMY CMY VRTNO POHIŠTVO VRTNO POHIŠTVO VRTNO POHIŠTVO -15% -15% -15% VSE ZA POPOLN PIKNIK VSE ZA POPOLN PIKNIK VSE ZA POPOLN PIKNIK K K + + + AKCIJSKA PONUDBA MESECA MESECA Akcija velja za izdelke:AKCIJSKA RA 698756/T6, RAPONUDBA 698882/Y196V, RA 895753W, AKCIJSKA PONUDBA MESECA RA 698765L + gratis darilo RA 698767, RA 698764M + gratis darilo RA 698766. Akcija velja za izdelke: RA 698756/T6, RA 698882/Y196V, RA 895753W, Akcija velja za izdelke: 698882/Y196V, 895753W, RA 698765L + gratis darilo RA RA 698756/T6, 698767, RARA 698764M + gratis RA darilo RA 698766. RA 698765L + gratis darilo RA 698767, RA 698764M + gratis darilo RA 698766. Akcija traja od 1. 5. do 31. 5. 2025 oz. do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo. Slike so simbolične. Akcija traja od 1. 5. do 31. 5. 2025 oz. do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo. Slike so simbolične. Akcija traja od 1. 5. do 31. 5. 2025 oz. do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo. Slike so simbolične. 36 Mostiščar 04 | Maj 2025  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI LESA, GREGOR CELARC S.P. 031/573-255 ODKUP – SEČNJA – SPRAVILO Nudimo vam odkup vseh vrst GLS, tako listavcev kot iglavcev po konkurenčnih cenah in zagotovljenemu plačilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. Cvetličarna Grdadolnik PGD IŠKA VAS Gasilska ulica 10, Ig vabi na gsm cvetličarne: 031/790-655 GASILSKO VESELICO Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure 24. maj 2025 V cvetličarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne venčke, sveče … – zemljo in pesek za grobove – poročne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 oglas cvetlicarna Grdadolnik 2016_97x65.indd 1 skupina FIRBCI OTROŠKI PROGRAM ob 18.00 VESELICA ob 20.00 Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! MALI OGLASI 3.3.2016 Med dopustovanjem nudim varstvo in oskrbo živali v Občini Ig na vašem ali mojem domu. Sem dijakinja veterinarske šole in velika ljubiteljica živali. Izkušnje imam s psi, konji, mački, 7:36:34 kokošmi, morskimi prašički in zajci. Pokličite na: 070/707-271 Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 5. junij 2025. Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Zahvala dobrotnikom Ob pogrebu pokojnega Antona Žagarja iz Iške vasi so svoj dar namenili Župnijski Karitas Ig Mavčevi iz Iške. Hvala za vaš dar. Hvala vsem dobrotnikom za pomoč ljudem v stiski. Župnijska Karitas Ig TRANSAKCIJSKI RAČUN ŽUPNIJSKE KARITAS IG, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d.d.). Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Mostiščar 04 | Maj 2025 37  ZAHVALE ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi Dušan, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški pa v zadnjem trpljenju. Z A H VA L A DUŠAN MERKLIN Na Pungart 14, Ig Rojen: 2. 11. 1955 Ob izgubi našega dragega očeta in dedija Dušana Merklina se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople besede in tolažbo, darovane sveče, cvetje in sveto mašo … Zahvaljujem se gospodu župniku Janezu Avseniku in Pogrebnemu zavodu Vrhovec za izredno lep pogreb. Posebej bi se zahvalila prijateljici Nastji Jerome in družini Kastelic, ki so mi v zadnjih trenutkih slovesa ves čas stali ob strani. Zahvala gre tudi Matjažu Balažicu za zaigrano skladbo v trenutkih slovesa. Dušan, večno ti bom hvaležna za tvojo strpnost. Nikoli ne bom pozabila tvojih besed, ki si mi jih namenil v zadnjih trenutkih življenja: »Vida, ne pusti me umreti. Če se karkoli zgodi, poskrbi za Primoža, ker jaz ne bom mogel.« Tvoje besede so se mi usedle v srce. Verjemi, da bom poskrbela za najinega sina Primoža. Žalujoči: sin Primož Merklin in Kornelija Karplewicz, Vida Merklin, Boštjan z družino in Jernej z družino. Pridružujeta se tudi Matjaž in Nastja. Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slej ko prej čas zabriše bolečino, a spomin ostane, nikdar ne izgine. Z A H VA L A V 97. letu se je od nas poslovil ANTON ŽAGAR iz Iške vasi 17. 11. 1928–10. 4. 2025 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, za darovane sveče, cvetje, svete maše in darove za dober namen. Hvala Pogrebnemu zavodu Vrhovec in gospodu župniku Janezu Avseniku za lepo opravljen obred. Zahvala dr. Mariji Štefančič Gašperšič ter še posebej Moniki, Jožici D., Mateji, Aleksandri in Jožici V. za skrb in prijaznost. Hvala Konjerejskemu društvu Krim in PGD Iška vas za lep govor in pokop. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin v naših srcih bo za vedno ostal. Z A H VA L A LUDVIK BEZLAJ iz Tomišlja 5. 8. 1944–8. 3. 2025 Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovane sveče ter svete maše. Zahvala njegovi zdravnici Mariji Štefančič Gašperšič, gospodu župniku Acu, Tanji Zajc Zupan s pevcem, Tonetu Uršiču za govor, članom PGD Tomišelj, gospe Jožici, Pogrebnemu zavodu Vrhovec ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Z A H VA L A ob zadnjem slovesu IVANKE ZGONC s Kremenice (7. 12. 1931–4. 4. 2025) Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem za vse izrečene besede tolažbe in sožalja, za darovano cvetje, sveče ter svete maše. Iskrena hvala gospodu kaplanu Janezu Pavlu Šuštarju za lepe poslovilne besede in pogrebnim storitvam Vrhovec. Hvala tudi zdravnicama Mariji Štefančič in Jeanette Hrovat ter celotnemu zdravstvenemu osebju Remedia, patronažni službi in negovalkam. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Z A H VA L A V 88. letu nas je zapustila naša ljubljena mami, mama, prababica, tašča, sestra, svakinja in teta MARIJA - MICI JANKOVIČ rojena Susman, iz Tomišlja. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in prijateljem, ki ste se poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se pogrebni službi Vrhovec in gospodu župniku Frančišku Jerantu za lep poslovilni obred ter gospe Joži Anzeljc za pripravo vežice. Izrečena sožalja so nam bila v oporo in tolažbo. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni 38 Mostiščar 04 | Maj 2025  KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Arhiv ICZR RS, Ig Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasičnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si. Mostiščar 04 | Maj 2025 39  KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////////// Društvo Fran Govekar Ig vabi na praznovanje! MAJ Od 15. maja do 17. junija, na različnih lokacijah Tedni ljubiteljske kulture Društvo Fran Govekar Ig Petek, 23. maj, od 14. do 18. ure, središče Iga Dan odprtih vrat Krajinski park Ljubljansko barje Sobota, 24. maj, ob 18. uri, Iška vas Gasilska veselica s skupino Firbci PGD Iška vas Četrtek, 29. maj, ob 18. uri, Morostig Predstavitev mladinske zbirke Deček Brin Morostig – od 19.00 do 21.00 – razstava koliščarskih slik Likovne skupine DFG Ig – ob 19.00 – brezplačno vodenje po razstavi Koliščarji z Velikega jezera in Morostigu – vodi dr. Anton Velušček (Obvezne prijave na info@dfg.si. Število obiskovalcev je omejeno.) – ob 19.00 – koliščarske delavnice za najmlajše in mlade po duši – ob 19.30 – koncert glasbene skupine – ob 20.30 – obisk Karla Dežmana in Martina Peruzzija – ob 20.45 – predavanje dr. Petra Turka iz Narodnega muzeja Slovenije z naslovom Dežman in odkritje kolišč na Igu V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani Centra Ig (Banija 4). Sobota, 31. maj, ob 19.30, Cerkev sv. Martina na Igu Letni koncert Pomladna Simfonija ŽPZ Perunike, DFG, Občina Ig PRIJAZNO VABLJENI! 150 LET OD ODKRITJA KOLIŠČ 1875–2025 TO POMEMBNO OBLETNICO BOMO OBELEŽILI NA MUZEJSKO POLETNO NOČ, V SOBOTO, 14. JUNIJA 2025, NA PLOŠČADI PRED MOROSTIGOM. Tudi letos se Slovenija pridružuje evropskim državam, ki obeležujejo po novem kar Tedne ljubiteljske kulture, in sicer od 15. maja do 17. junija 2025. S Tedni ljubiteljske kulture ozaveščamo in predstavljamo vse, ki svoj talent, energijo in prosti čas namenjamo ljubiteljski kulturi ter tako bogatimo družbo in sebe. Več kot 100.000 nas je! V Društvu Fran Govekar Ig smo v sodelovanju z OŠ Ig in drugimi gosti pripravili več dogodkov: • sreda, 21. maj, ob 19.30 – koncert MPZ Ig in MePZ DU Ig • torek, 27. maj, od 16.00 do 19.00 – atelje na prostem in gledališka predstava Gozd ni smetišče (ob 17.30) s predstavitvijo pobarvanke Likovne skupine • sobota, 31. maj, ob 19.30 – Cerkev sv. Martina – Letni koncert ŽPZ Perunike • torek, 3. junij, ob 18.00 – Otroški pevski zbor OŠ Ig + gledališka predstava Kraljevi smetanovi kolački + Mladinski pevski zbor OŠ Ig • četrtek, 5. junij, ob 18.30 – Dom kulture Ig – gledališka predstava Skrivnosti iz šolskega veceja • četrtek, 5. junij, ob 19.30 – literarni večer Bogastvo v mozaiku besed – literarna skupina DFG z gosti • petek, 13. junij, ob 19.30 – dvorana Centra Ig in Knjižnica Ig – predstavitev monografije rojaka, umetnika iz Argentine Marjana Gruma • sobota, 14. junij, ob 19.00 – obeležitev 150. obletnice odkritja kolišč • sreda, 18. junij, ob 19.30 – letni koncert skupine Borovničke Kadar ni določeno drugače, so predstave in koncerti na ploščadi pred Koliščarskim muzejem oz. Morostigom. V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani Centra Ig (Banija 4). Dodatne informacije na: https://drustvo-frangovekar.si/ in FB Društvo Fran Govekar Ig. Vabljeni! JUNIJ Petek, 6. junij, ob 20. uri, Tomišelj Gasilska veselica z ansamblom Banovšek PGD Tomišelj Sobota, 7. junij, od 9. do 12. ure, parkirišče Center Ig Sejem rabljene kolesarske opreme Občina Ig Nedelja, 8. junij, ob 11. uri, igrišče v Tomišlju Motozbor z blagoslovom motorjev in motoristov PGD Tomišelj Četrtek, 12. junij, ob 18. uri, Morostig Predstavitev knjige Radovedni volk in rod močvircev Morostig Petek, 13. junij, ob 19.30 uri, dvorana Centra Ig Predstavitev monografije Marjan Grum DFG Ig, Rafaelova družba Sobota, 14. junij, ob 19. uri, ploščad pred Morostigom Muzejska poletna noč ob 150-letnici odkritja kolišč DFG Ig Nedelja, 15. junij, ob 8. uri, RTC Zapotok Pohod v objemu Kureščka TD Kurešček Sobota, 21. junij, ob 8. uri, Iška (Mala vas) Pohod na Krim VSO