Domoljub
v Ljubljani 17. julija 1940	------
£ei& 53 ' Štev. 29
Francijo prenavljajo
Francoski parlament je pretekli teden ■prejel predlog, da se spremeni ustavni zakon. Izmed 398 poslancev in 266 senatorjev, kolikor se jih je udeležilo zgodovinske seje, so bili ie štirje poslanci proti. Po tem sklepu je parlament odobril osnovne smernice nove ustave, ki jih je predložila vlada. Nova ustava je bila razglašena dne 12, julija, ki pa ne bo več potrjena od sedanjega parlamenta, pač pa od novega narodnega predstavništva, za katerega se pa še ne ve, ali bo voljeno ali kako drugače izbrano. Nova ustava se glasi takole:
Člen 1. Francoski državni poglavar ima polno pravno oblast. Postavlja in odstsyl;a ministre in državne tajnike, ki so odgovorni edino njemu.
Člen 2. Državni poglavar vrši zakonodajno oblast z ministrskim svetom, in sicer:
a)	do sestave novih predstavniških teles;
b)	na isti način in edino na podlagi svojega sklepa tudi po sestavi teh teles za primer težke notranje krize. V tem zadnjem primeru ima državni poglavar vse pravice, da tudi sam predpisuje vse odredbe proračunskega ali davčnega značaja.
Člen 3. Državni poglavar objavlja zakone in skrbi za njihovo izvedbo.
Člen 4. Državni poglavar postavlja vse civilne in vojaške uslužbence, v kolikor za nekatere izmed njih z zakonom ne bo določen drug način nastavljanja.
Cien 5. Poleg tega poveljuje in razpolaga državni poglavar z državno oboroženo silo.
Člen 6. Državni poglavar ima pravico izdajati pomilostitve in amnestije.
Člen 7. izredni poslaniki in veleposlaniki tujih držav so akreditirani pri državnem poglavarju. Državni poglavar sklepa in odobrava mednarodne pogodbe.
Člen 8. Državni poglavar ima pravico objaviti obsedno stanje v enem ali v več delih državnega ozemlja.
Člen 9. Državni poglavar nima pravice napovedovati vojne brez predhodnega soglasja zakonodajnih teles.
Člen 10. S tem se ukinjajo vse odredbe ustavnih zakonov od 24. in 25. februarja 1875, ki se ne skladafo z odredbami tega ustavnega akta.
Deseti julij 1940 pomenja torej v francoski zgodovini konec parlamentarne repub-j'ke, katere življenje je določala ustava iz 'eta 1875. Oblika države bo tudi po sedaj sprejeti ustavi ostala ista, toda zelo se bodo spremenile posamezne njene ustanove. Nova ustava bo v prvi vrsti zadela francoski parlament. Francoska republika ne bo več tako mehkobna, da bi smel parlament z njo po-
čenjati, kar bi se zljubilo posameznim poslancem. Parlament namreč ne bo mogel več tako metati vlad in ministrov, kakor je deial do sedaj. Znano je, da so francoski poslanci svoje pravice velikokrat naravnost zlorabljali, saj je imela III. republika v 70 letih 110 vlad, vsako leto skoraj dve vladi. Ker je bila vlada popolnoma odvisna od poslancev, in torej državna oblast zelo nestalna, je njen ugled globok padel in je tudi politično življenje postalo zaradi tega vse prej kakor zdravo. Po novi ustavi bo pa državna oblast vse bolj stalna in bo brezavomno imela več ugleda in veljave. Vlada od sedaj naprej ne bo več odgovorna parlamentu, marveč bo odgovorna državnemu poglavarju. Na ta način bo mogoče, da bo delo v ministrstvih bolj stalno in ne bo neprestano moteno po raznih ministrskih krizah.
Nova viada se bo predvsem trudila, da uvede večjo disciplino v narodu, ker so pač potrebne vse sile za obnovo Francije. Francija od sedaj naprej ne bo imela gospodarstva vsemogočnih kapitalistov, ne bo imela, odnosno tudi ne bo trpela večnih štrajkov, ki so jih po svoji volji uprizarjali presiti komunisti. Maršal Petain in njegovi sodelavci se dobro zavedajo, da bo mogoče Francijo dvigniti edino le tedaj, če bo notranje ozdrav-
ljena. In zato hoče sprejeta ustava vrniti vladi in državi ugled, da bo lahko krotila na eni strani kapitaliste, na drugi strani pa komuniste, pa čeprav ne bo prvim in ne drugim všeč,
Vendar pa sedanji voditelj Francije nikakor noče vpeljati neke vrste državni absolutizem, ampak hoče v smislu krščanskega družabnega nazora doseči, da ne bo država vsemogočen malik, ampak pravičen nadzornik in razsodnik. Prvo mesto naj bo priso-jeno sposobnosti in delu. Posebna pozornost bo poleg družini in njenemu razvojts posvečena vzgoji mladine in pa odnosu med delom ;n kapitalom, ki naj postane takšen, da si bo sleherni, ki hoče delati, mogel ustvariti človeka vredno življenje.
Nadalje odpravlja sedanja ustava strogi centralizem, ki je bil vzor tudi našim centra« listom. Po novi politiki bodo oživele zgodovinske pokrajine, ki se bodo same upravljale, država pa si bo za sebe ohranila voditeljske in nadzorstvene poste.
Francosko ljudstvo bo gotovo rado sprejelo to prepotrebno spremembo, ki bo omogočala bolj zdravo in tudi bolj gibčno gospodarsko politiko. Francija bo postala zmerno avtoritarna država in bo imela nekaj podobnega z Ameriko in njeno vlado. Mi Slovenci le želimo, da bi se maršalu Petainu povsem posrečili njegovi veliki napori in da bi Francijo zopet dvignil do nekdanjega ugleda.
Po bojiščih
Pretekli teden je bil v vseh ozirih zelo razgiban, v političnem in v vojaškem. Nad Anglijo se zgrinja dnevno zmerom več nemških letal in letalski boji skoraj ne ponehajo niti nad Anglijo, niti nad Rokavom. Pa tudi na morju je imelo angleško brodovje mnogo opravka. V političnem oziru pa je bil ta teden zlasti pomemben zaradi konference v Mona-kovem in pa zaradi dogodkov v Franciji. Kriza na vzhodu, ki se je zaffela s sovjetskim posegom na Besarabijo, pa se je najprej razmahnila proti Turčiji, toda tam še ni takega razpleta, ki bi nakazoval, kaj se bo zgodilo v Carigradu in ob Dardanelah.
Povsod se pripravljajo na glavni spopad te vojne — na vojskovanje z Anglijo. Nemški tisk stalno poroča, kako uspešno krožijo okoli angleških otokov nemške podmornice in kako začno proti Angliji s poskusi, ki naj Anglijo zapro za vbs promet. Prav te dni je nemško poveljstvo objavilo številke o tem, koliko angleškega tovora so potopile dosedaj nemške podmornice ali pa nemška letala nad Rokavom. Nemško poveljstvo pravi, da je bilo dosedaj potopljenega nad 4 milijone ton angleškega tovora. Angleško poveljstvo je sicer
takoj nato zavračalo te številke, češ da so prevelike, kajti dejanske angleške izgube na morju ne presegajo en milijon ton, dočim bi naj Italija in Nemčija po angleških navedbah izgubili nekaj nad en milijon. Toda že te številke povedo, s kakšno silovitostjo ss razvija vojna na morju, kajti ta vojna bi naj onesposobila Anglijo za nadaljevanje vojni.
Letalski boji nad Anglijo postajajo iz dne« va v dan hujši. V sredo, dne 10. julija, se je nad Kanalom razvila letalska bitka, v kateri se je spoprijelo nad 150 letal. Na obeh straneh' so po bitki dajali svoje številke o zbitih letalih. Angleška letala opravljajo svoje polete nad Nemčijo, v zadnjem času še posebej nad Nizozemsko in severno Francijo. Pri tem skušajo angleški letalci zadeti predvsem skladišča bencina, važna križišča m letalske tovarne.
Nemška letala pa skušajo sedaj doseči tale uspeh: izvajati skupinske napade nad Anglijo z vezanimi poleti iz Belgije m severne FVancije ter iz Norveške. Ti napadi bi bili zmerom bolj pogosti, tako da bi čimbolj izčrpali angleško obrambno letalstvo in proti«
(Nadaljevani« na prlhodrfl stran! soodal)
KAJ JE NOVEGA
OSEBNE VESTI
o Štiridesetletni mašniški jubilej je v nedeljo 14, julija praznoval dobrepoijski župnik in duhovni svetnik g. Mrkun Anton. Na mnoga leta!
o Dosedanji načelnik kirnrgične oddelka
ljubljanske bolnišnice dr. Božidar Lavrič je Bil imenovan za rednega vseučiliškega profesorja v Ljubljani. Prihodnjo jesen bo začel s predavanji,
o Poročila sta se te dni gospodična Berta Oset iz Ljubljane s poročnikom vojne mornarice g. Pleškom iz Sibenika v Dalmaciji. Bog daj srečo!
DOMAČE NOVICE
d Obvestilo meščanskošoSskim učencem. Gospod minister za prosveto je z odlokom IV, br, 5931 dne 27, junija odredil, da smejo izjemoma učenci srednjih in meščanskih šol, ki so v juniju letos opravljali nižji tečajni, odnosno završni izpit in dobili v rezultatu največ dve slabi oceni, opravljati popravni izpit iz teh dveh predmetov v mesecu avgustu letos. Opozarjamo učence, da učno snov pridno ponavljajo m da se v avgustu pravočasno prijavijo k izpitu. Oni, ki so bili odklonjeni ua podlagi slabe ocene ii slovenščine na leto dni, ne pridejo v poštev, ker niso polagali ustnega izpita.
d Dne 20. julija bodo po vsem Hrvatskem slovesno praznovali rojstni dan voditelja hrvatskega naroda dr. Mačka.
d Važen sestanek Na Bledu se je začel te dni sestanek jugoslovanskih in italijanskih tekstilnih industrijcev. Jugoslovansko odposlanstvo tvorijo po dva zastopnika tekstilne industrije iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada ter službeni odposlanci ravnateljstva za zuna-
njo trgovino. Podobno je sestavljeno tudi odposlanstvo iz Italije- Glavno vprašanje, okrog katerega se bo gibalo največ razprav, je do-bavljanje bombažnega prediva, katero nam bo dobavila Italija, Gre namreč za 4 milijone kilogramov čistega bombažnega prediva in prav toliko mešanega prediva. Vse to blago naj bi Italija dobavila naši državi do konca junija prihodnjega leta. Seveda bo zraven tudi važno vprašanje cen, pod katerimi bo italijanska industrija dobavila bombažno predivo, d Velika množina ostankov za obleke in perilo je ravnokar došla na zalogo v Goričar-jevo tnalo trgovino za ostanke, Ljubljana, Sv. Petra nasip 29, to je za vodo. Pohitite z nakupom, ker »o ugodne cene, ter prosimo, da poveste tudi Vašim znancem, kateri še ne vedo za to trgovino.
d Sprejem mladeničev v Strojno mornariško Sol® v starosti od 15 in pol do 18 in pol let in v Strokovno mornariško šolo v starosti od S6 do 18 let. Rok za prijavo je do 31. avgusta t. S. Vsa tozadevna pojasnila dobite pismeno ali ustmeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v pok., Ljubljana, Maistrova, ulica 14, Za pismeni odgovor priložite kolek za 10 din.
d Pri saprtjn ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode.
d Predstavniki Jugoslovan, učiteljskega združenja so bili te dni pri prosvetnem ministru dr. Korošcu in mu razložili stanje v učiteljskih vrstah, zlasti pa so se potožili nad težkimi gmotnimi razmerami, v katerih da žive učitelji zlasti v podeželju. Obenem so izrazili tudi syoje veselje nad izjavo ministra dr. Korošca, da bo skušal ostati v stalnih stikih z učiteljskimi stanovskimi organizacijami. Končno »o učitelji želeli, da bi se razmere uredile tako, da bi napredovali v zakonskih terminih.
tatalsko topništvo. Počasi bi se tako r.iogoče doseglo, da bi v nebu nad Anglijo končno stalno krožila le nemška letala..
Na morju pa ima angleško brodovje dve nalogi. Prva obstoja v tem, da v Sredozemlju drži ravnotežje vsemu delovanju italijanske mornaiice, druga pa je še zmerom v tem, da ook>vi vse francoske vojne ladje, ki so hotele nazaj v kakšno varno francofko pristanišče.
V tem zasledovanju francoske mornarice je bila prva huda bitka pri Or&nu, kjer ja padlo 1300 francoskih mornarjev. Poškodovane so bile največje enote francoskega brodovja im onesposobljene za boj. Ta teden pa se je •nastopanje proti francoski mornarici nadaljevalo in je dne 9. julija oddelek francoske mornarice napadel največjo francosko bojno ladjo »Richelieu« v Dakarju, Angleškim mornarjem se je posrečilo, da so pod bojno ladjo spravili .podvodne mine, nato pa so bojno ladjo na-.padla še angleška letala. Ogromna 35.000 tonska bojna ladja se je s zadnjim delom v pri-•slamšču potopila fa j«? sploh nesposobna za jrojskovanje ali pa za kakšno uporabo.
Z italijansko mornarico je angleško brodovje ta teden imcJo več spopadov; vendar odločitve ti spopaji še niso prinesli. Oba tabora poročata o izgubah, ki sta jih prizadejala nasprotniku.
2'
Kako se je potopil „Champ1ain"
Francoski parnik »Champlain«, ki ima 28.000 ton, se je potopil pretekli mesec ob francoski obalL Na parniku so bila natovor-jena ameriška letala. Ko se je ladja potapljala, so jo videli nekateri ameriški državljani s parnika- ki je vozil v Lisbono. Oni pripovedujejo, da je bila francoska ladja potopljena pred luko Larochelle. Zadeia je na magnetsko mino. Ladja se je potopila v 20. minutah ter ce je posrečilo vso posadko rešiti. Magnetske mine so v tem področju položila nemška vodna letala.
Napadi na nemška oporišča
Angleško letalsko ministrstvo poroča, da so britamska letala v noči od onega ponedeljka na torek napadla nemška mornariška oporišča v Kdelu in Wilhelmshafenu, čistilnice petroleja v Hamburgu, skladišča v Hammu, letališča v Amsterdamu in Breslju ter Bergenu, kjer so zažgala skladišče orožja in poškodovala več ladij. Bombe so zadele dve nemški vojni ladji, najbrž rušilca ali lahki križarkl, ki sta začeli goreti. Zažgane so bile tudi pristaniške naprave v Kielii.
Minister dr. K »roteč je odgovoril, da bo stopstvo ponovno sprejel in mu dal tedaj pri-ložnost, da bodo svoje težnje lahko obširneje razložili. — Kakor znano, zahteva učitelji združenje, predno stopi v razgovore, odstranitev nekega šolskega nadzornika od šolstva sploh.
d Ljubljanski občinski svet je imel dne
11. julija svojo sejo, na kateri ie bilo med drugim sklenjeno, da bo Ljubljana letos spet dobila nove važne pridobitve. Zidati bodo začeli nove tržnice, začeli bodo zidati nove de-lavske naselbine, kjer bodo delavci imeli poceni nova stanovanja, zgradili bodo čez Gruberjev prekop potrebni most, kanaiizirali bodo poleg Trnovega tudi Tyrš*vo cesto, pripravljajo se načrti za novo mestno hiralnico na Bokalcah, v Koleziji dobimo novo ljudsko kopališče, tlakovani bosta Dunajska in Zaloška cesta itd. V ts namen je občina dobila potrebna posojila. Zlasti važno je poglavje delavskih hišic. V tem pogledu je treba omeniti, naj bi tudi država in druge oblasti začele posnemati Ljubljano,
JŠL h Centralne ffaarne i
W SL m LlaMlaai bodo zadovoljila Himnam—iiianiiiimnm pivce najbolj)
d Lonec, poln srebrnega denarja, je od-kopal siromašen kmet Marijan Petrovič iz okolice Bosanske Dubice. Mož je bil reven kot cerkvena miš, pa je zmerom upal, da ga bo sreča nekoč le obdarovala. In glej I Ko je nedavno okopaval svojo koruzo, je zadel na trd predmet. Prismehljaii so se mu svetli srebrniki: Mož jih je začel urno zbirati in naštel jih je okrog 700 v velikem loncu. Vsi skupaj so tehtali 7 kg. Srebrniki izvirajo iz dobe cesariee Marije Terezije, Petrovič bo za svoj zaklad dobil lepe tisočake in pravi, da bo odslej vedno bogat človek ..,
d Torpedovko »Ljubljano« so po dolgih in temeljitih pripravah 10. julija vendarle dvignili.
d Okrog tričetrtine prebivalcev je i« vedno nepismenih v Bosni in Hercegovini.
IZ DOMAČE POLITIKE
p Gradbeni minister dr, Krek je 13. julija z večjim spremstvom z aeroplanom preletel iz Belgrada v bolgarsko Sofijo. Udeležil se je kongresa tamošnje Zadružne zveze. Na čast našemu gradbenemu ministru , ki je bil v Bolgariji zelo prisrčno sprejet, je priredil jugoslovanski poslanik v Sofiji velik sprejem v prostorih jugoslovanskega poslaništva.
p NaS notranji položaj. Zagrebški »Obzor« prinaša kratek pogled na naš notranji politični položaj ter pravi: »Politični položaj stoji še naprej v znamenju pričakovanja napovedanih reform na gospodarskem, finančnem in socialnem polju. Politični krogi sodijo, da je prvih uredb v tem oziru treba pričakovati kmalu, najbrž že pred konec tega meseca. Sodijo pa, da te uredbe ne bodo tako globoko posegle v naše gospodarsko-finančno ter socialno življenje, kakor so nekateri krogi pričakovali prejšnje dni. Globlje reforme, če bodo potrebne, pridejo kasneje. V zagrebških političnih krogih naglašajo, da te reforme ne bodo posegale v avtonomijo banovine Hrvatske, na kar bi roe" rodajni hrvatski politični krogi nikoli ne pr1' stali. Kot uvod v napovedane reforme so bile izvršene nekatere osebne spremembe v posa-j meznih resorjih, sodijo pa, da niso izključene še druge spremembe osebnega značaja. Najbrž bodo te spremehibe' izVršehe še te dni. »a
Toda?
Tisti veliki »Toda?« Veliko vprašanje sedanjega časa: Kje pa morem« preživljati veliko število strok! Moderna bolezen naših dni je kopičenje dobička in kapitala! Maša večja, državna in nedržavna podjetja bi morala podpirati močne in številnejše družine. V živem kapitalu je rešitev naroda in držav, mrtev kapital je naša nesreča, naša smrt in naša poguba! Otresti se moramo tiste malodušnosti: Kdaj in kje je pa še Bog kom« pomagal! Resnim je, da nam Bog t nebesih ne bo prinesel vsako jutro kuhanega zajtrka na mizo, da nam ne bo hodil na ušesa pravit, kako nam po-nsaga. Vem« pa, da njegova roka vsako leto blagoslavlja trud našega dela. Vsako spomlad zemlja ozeleni in rodi vse, kar mi in naša živina potrebujemo za življenje. Ne zaupajmo samo sami rase, dvignimo svoje misli in svoje težje večkrat k Njemu, ki nas je »čil: »Saj ve vaš Oče nebeški, česa potrebujete.« Kvišku srca! Tista srea, ki ss se »dtajiia Bogu. Nedolžnost otrok — i it vi ste čuvaji nedolžnosti! — vabi božji blagoslov v vaše hiše, tista nepotrebna skrb;
sprememb« pa seveda ne bodo vplivale na smernice politike sedanje vlade, ki temelje na sporazumu Cvetkovič-Maček. Vendar pa politični krogi z velikim zanimanjem pričakujejo nadaljnega razvoja političnih dogodkov, kar je tudi umevno z ozirora na splošni politični položaj in na napovedane reforme.«
d Pri žeaak, ki več let trps na težki atolici. deluje vsakdanja uporaba naravne »Fraar-Josefove« grenke vode, »avžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rada jemljejo »Franz-Joselovo« vodo, ker ae te v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.	,
Ost ms, 8. Nt. mivK.
NEMČIJA
n Huda avtomobilska nesreča Zadnja lepa nedelja je izvabila marsikoga, da je izrabil lep dan za izlet. Iz Maribora se j« podala v Rogaško Slatino z avtomobilom g. vindiša iz Maribora večja družba, ks je Štela sed«m oseb. Ko je avtomobil privozil do droga št. 112 pod cerkev sv. Jožefa, ki je oddaljena od Slovenske Bistrice 1 km, je na sprednjem levem kolesu avtomobila nenadoma počila pnevmatika. Cesta je prav na tem mestu v precej kritičnem stanju. Avtomobil se je zaletel z vso silo v telegrafski drog. Na avtomobilu so popokale Sipe, odletel je blatnik, poškodoval pa ae je tudi motor. Za družbo je nesreča imela hude posledice. S prebito lobanjo je obležala mrtva teta polkovnika Božoviča, komandanta 45. pp. Najbrž je udarila z glavo z vso silo ob sedež ali steno avtomobila. Čudno je to, da je bil šofer le malo ranjen. Polkovnik Božov« ima zlomljeno nogo, presekan nos ki precej poškodovano oko, tako da je nevarnost, da bo oko izgubil. Poškodovana pa ata bila tudi polkovnikova otroka, njegova žena pa ja bila laže ranjena. Polkovnika so takoj odpeljali * mariborsko bolnišnico, drugim pa jo bližnji zdravnik nudil prvo pomoč in jih obvezal. Na kraj nesreče je prišla komisija, ki bo ugotovila vzrok nesreče.
n Ponesrečen skok ▼ vodo. Dne 12. julija ponoči je umrl v mariborski bolnišnici mladi
Ciril Novak z Jesenic, Smrt je nastopila kot posledica usodne nesreče, ki je zadela Novaka v kopališču na Mariborskem otoku. Te dni je obiskala Maribor številnejša izletniška skupina x Jesenic. Fantje so si ogledali mesto in okolico ter šli tudi v kopališče na Mariborski otok, ki jim je zelo ugajalo. Kopati so se, Ciril Novak pa je poskusil tudi skakati v bazen. Ko pa se je spet z velike višine pognal v bazen, se mu je skok ponesrečil. Padel je tako, da ni več mogel stopiti na noge ter so ga reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer pa »o zdravniki ugotovili, da si je Novak poškodoval hrbtenico. Poškodba je bila smrtna.
d) Uslužbenci Mohorjeve družbe v Obso-teljski dolini. Ob 80-letnici Mohorjeve družbe družbe so priredili uslužbenci Mohorjeve tiskarne in knjigarne izlet v lep del naše slovenske zemlje — v Obsoteljsko doiino. Izletnike je vodil ravnatelj g. dr. Kotnik, izleta pa so se udeležili tudi urednik dr. Pogačnik in prof. dr. Strmšek Pavel, ki je razlagal izletnikom zgodovinske zanimivosti teh krajev. Uslužbenci so pohiteli k Sv. Emi, kjer so si ogledali zgodovinska kužna znamenja, sramotilne stebre in rojstni kraj sv. Eme, od tod pa na Sv. Goro, kjer je opravil dr. Pogačnik sveto mašo, pri kateri je pel pevski zbor uslužbencev Mohorjeve tiskarne in knjigarne. 80-letnico so proslavili v Št. Petru. Izletnike je pozdravil župan in banski svetnik g. Zorenč, ravnatelj g. Kotnik pa je imel ob tej priliki lep nagovor o velikem poslanstvu Mohorjeve družbe in vseh, ki sodelujejo pri delu za narod. V imenu uslužbencev je spregovoril g. Jurač. Izletniki so si ogledali cerkev Marije na Pesku, Olimlje, Sladko goro, obiskali Šmarje in tu še posebej lepo proslavili 70-ietnieo knjigoveškega mojstra g. Trčka.
d) Svinjska rdečica se močno širi po raznih krajih Slovenskih goric.
d) Veliko sadno sušilnico in skladišče gradi Blagovna zadruga pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
d) Ustanovni občni zbor Stavbne zadruge. Minulo nedeljo je bil v Soboti ustanovni občni zbor Stavbne zadruge, ki si je nadela nalogo sezidati Delavski dom. Za zadrugo je precej zanimanja in je zamisel ZZD in njenih članov prav posrečena.
d) Novi vodovodi, Pri Sv. Kungoti so že pričeli delavci z gradnjo vodovoda, ki je za te kraje nujno potreben, saj je doslej vedno vsako poletje primanjkovalo zdrave pitne vode. Gradnjo nadzoruje banska uprava. — Prav tako se bo pričela kmalu gradnja vodo-
voda v Raz vanju pri Mariboru. Za napeljav« se bodo ujHM-abile železne cevi, ker je Italija azbestne cevi, katere so prvotno nameravali položiti, tako podražila, da so železne zreeej cenejše, obenem pa »o tudi trajnejše.
d) Smrt na pragi. Na Zumrovem križišču je oni večer zgrabila lokomotiva zadnjega, savinjskega vlaka 54-lelnega železniškega kurjača Franca Nedoha iz Loznice pri Celju. Lokomotiva mu je zlomila tilnik in je bit Nadoh na mestu mrtev.
d) Strašna toča. Oni petek je okrog pol* dneva nastala nad Slovenskimi goricami hu" da nevihta. Z viharjem je začela padati gostai toča, ki je kmalu dosegla debelino orehov. Tako strašne toče prebivalci vzhodnih Slovenskih goric še ne pomnijo. Okrog pol ur« je tolkla toča neprestano in napravila velikansko škodo. Vinogradi in sadovnjaki sx> okleščeni tako, da je letošnji pridelek popolnoma uničen. Prav tako je toča zbila tudi polja. Žito vseh vrst je popolnoma zbito, ka" kor da bi ga omlatil. Posebno hudo so bili prizadeti kraji Sv. Miklavž pri Ormožu, Je< ruzalem, Svetinje, Sv. Bolfenk pri Središč« in ljutomerska okolica. Uničeni so torej vinogradi v naših najbolj znanih vinorodnih krajih, kjer naši vinogradniki sicer pridelaj* najboljša in najbolj cenjena vina. Velikanska škoda, ki jo je napravila toča, se sedaj nej da niti približno oceniti.
d) Modras je pičil v desno nogo 12-letn« hčerko posestnika Marijo Vrtačnik iz Dobrot velj pri Mozirju, ko je nabirala jagode.
NOVI GROBOVI
m Umrl: so: na Vrbtrebnjem ugledni javi ni delavec Pust Jožef, v Lešnici pri Noven< mestu posestnik Martin Šiška, v Kamnik* vdova po majorju Antonija Gabrščik, v M ari-! boru nadinž. Anton Tempel, v Selnici ob Drai vi župnik Ferdinand Ciuha, pri Sv. Martin^ pri Vurbergu veleposestnik Janez KJemenčič, v Rogatcu posestnik Bogomir Breziušek, na. Koroški Beli Marija Beznik, na Ježici Kristin* Steiner, na Homcu posestnik Janez Sarec, V Novem mestu davčni uradnik v p. Jožef Ju« rak in v Slivnici pri Mariboru kapetan I, raz«, v- p. Anton Loh, — V Ljubljani »o odšli * večnost: uradnik v p. Franc Zupančič, užitka* Anton Plevniik, inž. Vladimir Mikuž, rez. peS. kapetan I. razr. Joško Škof, krojaški pomočnik Andrej Uran ir. nameščenec bolnišnice Alojzlf Vižintin. — Naj počivajo v mirul
Revež, kdor živi od same plače
V »Slovenskem delavcu«, ki je glasilo Zveze združenih delavcev, beremo pod gornjim naslovom tole: »Splošno je znano, kako je delavstvo v kranjski tekstilni industriji slabo plačo. Tisti, ki imajo preskrbo doma, že nekako shajajo, a tisti, kt žive samo od svojih plač, so veliki reveži. Pomanjkanje je bilo že pred sedanjo vojno in pred draginjo, še večje je ob rastoči draginji, čeprav je Zveza tekstilnih industrialcev ze nekajkrat povišala delavstvu plače. Razumeli bi nizke plače, če bi bili njihovi dohodki majhni Toda tekstilna industrija na splošno dela z visokimi dobički in bi morala zaposleno delavstvo zato drugače plačati kakor ga pa plačuje.
Te dni smo brali v dnevnem časopisja poročilo o bilanci »Jugočeške« v Kranju. Koi smati dobiček tega podjetja, ki je v prejšj njem letu znašal 26.8 milij. din, je v zadnjenk tekočem letu dosegel višino 30.9 milij. din. Cisti dobiček podjetja se je dvignil na 9.0« milij. din, dočim je predzadnje leto 2.18 mi> lijona in predzadnje leta 1.94 m.lij. din. T* lepi povišek priznanega čistega dobička bi po vsej pravici v eni ali drugi obliki mo™* Vsaj delno nazaj med delavstvo, k je s sv<* jim delom na rasti dobička soudeleženo.« -i« Zato je zadnji čas, da se svet Uko ^edi. d* bo človek za svoje potteM delo dobiU tudi pošteno plačilo.
S«
,0OMOLJI'B., dnt »7.

RAZGLED PO SVETU
Pešain francoski mladim
VeKto število ustanov francoske mladine, ki prij»ada raznimi Bvetovaauaasrnii« taborom. je poslalo maršal« Petanu u spomenico, v kateri mu izraža zaupnico. Msršal je fraaetisia mladini sedaj odgovoril na sledeč način:
3Zahvaljujem s« vam za vašo poskiuieo. Čutim, da se mladi Fraaooii zavedajo vzrokov, ki st' dovedli du našega poraza in potrebe. da se popolnoma posvete nalogi obnovili Francijo.
Potrdili sJc meje saupacje, jaz hočem potrdili vaše. Skupaj sie borno trudili, da znova dvignemo domovina. Vam ia vašim so-
»TRtnikoro prieorortm Bssb-dr'.ti »*č!n livM©-
nja: Sktžit« Franciji. »berite ta voditelje, kf kodo vredni »o ki bodo dokazali	»e-
nebi?«« slnžbo domovini. Živite nkruauna, priproelo iu tako. da boslc koristih douar v-jni. Od vas pričakuje« navdušenja tn nese-btrne vneme. Zvesto mpatnjafie svoje vsakodnevno dolžnost, katere ispol»jev**j« naj poimrija ia vsake« vsakodnevno zn««o. Sa-vzpnitte tte duba služnosti it! elstžbe r taisto družinah. v vašem pokfiru rti povsod. kjer žh-jte. Le tako se kar velika domovina. Same »ko vi hočete, se bo Fram-ija obiwt ita.
ITALIJA
s Angleški napad so odbili. Časopis >Pe-pote d*Itai»ja< objavita članek, v katerem pravi, da sta italijanska mornarica in tetal-stve nspešne «tWs stratmvjt napad, ki ga ie
Anglija nameravala izvesti proti Italiji. T« aiKfieiSfei napad, saj bi po CtourehiUovem načrta predstavljat odločen napad na Itabjs, da se v korist A neti K* ustvari m»v strategi
sistem na Sredozemskem morju. Da bi se ta načrt posrečil, Je arglešba adiaiiairteia pa-skla um nk. 1,-4111 i <m z 4ZHOO tonami, 3 okk>p-nir.e po 32.000 ton, 2 veliki matični ladji za letala ter zelo veliko število lahkih in težkih križark in profUorpedovk. To ladjevje pred stavlja slceraj" polovico skupnega angieške.ga vojnega brodovja v evropskih vodah. Sestavljene so bile iz eskadre iz Gibraltarja Malte in Aleksandrfje, vecdar se jim ni niti posre-čllo približati se Italiji. Lisi dostavlja, da je kt uajvečji napor, ki ga je mogla Anglija izvršiti pred nemškim napadom.
BROBN NOVICE
Petninov* fc-aneoska vlada se bo preselila v po JJfrmcih zasedeni TersaiRes. l,Wt.S6# moz «0 izjrtrbffi Japonci v treh
fetftr vojn* s Fitajsk«.
Angleško vojno fcmdtrrje nima na Sredozemskem gorju več nobenega varuega zavetja, jc povedal italijanski radio.
Angleži o« horto poškodovali francosko največjo bopi« ladj« >Dt»k«sfi»*.
Norveški parlament je zahteval od kralja Haakoim, naj se odpove prestolu. Koče se.
Romunska tiada je izdala odlok, po katerem tujci ne bodo več mogli bili lastniki petrofcjsltih vrelcev in naprav.
AagVške »Masti se hm^ M.im tmrefej francoski parnik sile de Frane« m 2S.0U6-*0»hiu parnik >Pasteurc.
Bve milijardi dim dnevno za vojskovanje fcdn Anglija
Semška letal* ao
sala ftJŽBtfvihodn« Anglijo.
Aagiija je doidej sasegfci in onesposobi!« te četrtine tr*nmm)u** vojnega bMtovja. Sklep « odvzemu zemlje jifen. ie
ljaviia madžarska vlada. f
bnmbajdi
Obnev* »stare Sfmlimrske W bila krivična.
je govoril te dni v radiu ronmnski minister xa jr-rrrurfraTrdn
Zadnje rssdobje sedanje vejne bo končni tfbmim e prvim sosTSŽHthosu Nemčije, te ie Angffjo, pravi nemški tisk.
Madžarska vlada odpnšča rezerviste 1 ©rožnih vaj.
•8. rwwtni dan jr sfavif predsednik Češke m Moravske dr. Bartia.
fis večjih neredov ia demonstracij profi Anpfip je prišto v CKbraftaerjn, vedo povedati Kalijem.
Tuje drfefljsne. ki te v An-sfiji intei nt
rani. »o 'ačefi te dni prerafcrfi v Avstralijo Xnradi keffit irrvrfcrf js brla uničena važna italijanska električna centrala v dofom Aosta.
Pre^ obema vbodom* v Panamski prekop (Srednja Amerika) so ameriške vojne ladje poiežifle mine.
fkelfje francoskega poslaništva v L?c»-Aoitn je dobfle nalog, da arpmsti ari^tesko pres4«lmr>ft.
AngSeška Vtata nt borf* famvfeardini)* Rima in Vatikana, je izjevil angleški p«dn-nik pri sv. Stolici.
2,yffl nunskih letal 90 od jačefka seda-nie wj»e <testre4fH Angleži, piše >Trmes...
Irska bo ostala nevfr-itln* » vsal o rena, je irjart a predsednik irske vlade dr Valera.
*
vladi.
VMH liUvskma defam^nntm, jf , dni pou^nuis >x* »cjn kln-.»iL(
uikter.
puimiin
vladi. Uvot
tj {«•
V«o aluntimtfotit«
Auguji u* ra^Mtui^u je veiittii ležjL
Fowlj»uk b*isawi.k»- vojfikf	j.
kov jf oapotov:aJ v KbJUUči^ti.
Fraucija je zlit mil U^uuum.m u ^ inruiiu aocuilucili, jt dejul Bmi»*i ji«^
AmunuiU vjtmt jft kil uUu v	jj^
v vzlMtdiitau ouhi Anama.
Kdn-č* obimiti v »Medeni B^KMUJ,^ m ajo-ejt-HMiti ktiuiuiuiiiiriu,!, M Jft. AovKkib U-guiueev.
<i.~iM	«j«tluko>t j«' hiki (r^lti
peljaikib iit Augiijf v .Kanado.
£4JXK> letaj im imel* .ameriška vojdu t psibodnjem januarju.
V	I'r»fi ho anjtrli iujnst Ar. ElopU, ket je ksjr imel btsdafmtsum: zvese t tujin«,
kfetKjt! in Kemw"ijn kmect* brezincojen m nem^vi tetL mrrašttUt riasti airrVvtrk ladij so potopile nemške podmontire r Ejifc saKtA taedaA, &■*}> masm^i paniMfeM urad
Italipnskn min mt ladje >f*eaBntit h je pred IDračem furtopite; imijenjc jc ogn-Mo £14 italijanokft vojnhsm.
18M frttme«Kili nstir um j^' t je bile difi r eriglefko-irsiietiiske«) Sfiopado pri »f^jškem Orarm
Kapnd mt Angfijn
se bo Htrrf v trffeaj dneh, piše ftalfrenslro rew»pTSw.
V	še vrte filme o bnjih us it-bodu: Rhni «0 izdelani r 15 jesrfcih.
Vpisovmaj? notranjega Bcrjetskega pest-jih je doseglo v 11 dneh milij. rubljet.
Ra nmrefcnne fetakke napade se tnS » Rimu pridno prrpr9\-|jufo.
Z domnbiliiarijo svoje vojake je začeta Romunija.
Eok<ra se je začela tmrbi SiriS r koških pokrajina!! Tiencinu in Tangsnnu
FrajieotiLa vlada je sklenila ToSti frank od angleškega funta it ga navezali na riSki dolar.
Rej nand, kivSi franroafei ministrski prtd fceduik, se je z avine nevarno jKn^^renl
Pariški večkratni ma^jouar SoMvkiU « je podal v Amerike.
Pravo stališče Jugoslavije
Dunajski list >Reues Wiener Tagblatk •trf 11. mlija je prinesel čtaneb Wallerja tia-bigerj*. v kateeem v glavnem pravi:
Zaman te bi! ves tmd, da bi powMtviii vse balkanske držav* v isto vrsto. S^teina črta glede politične in posjH^rsi.e kn» med to vojno pa j« bila ista m ^ to!Lanske države, ziasti pa jo je nuieo-r ojmaiti v Z ™ v«dil»' ^žavi jajmv^odi, - JUJTO. *vt,L Bodisi da gre za revimonistiine ^ »eve ah pa »e, duševna zaskrbljenost je bila ^a » j« taka« ^»la,- Strah pred vojno, P^a^nje tistiji npnmemh. ki jih N» bo-^	po vaej v^rjetaorti
pntsessla tudi ra jugov^. '» rtve ns zahodu ni bita ■—
za protiukrepe.	^zhotu č«.
Zato je bil »epesredni učinek odločitve v trcnutaem začmdeoju na Balkanu, kjer je mtstaJ ikh pckužaj, Sedaj ao ponoviva otaveta vs« stara vprai^tija med posamezni«! kanskimi državami. V zadnjem rasa »»f »delo, da jt Uj«b te« vprašanjem rnoaMČ1 ncmisfti edmotves blok te^Htanakih držav. *o sed%j pod pritiskem	nejnsofli <«•
noaov s Smjotak« gtmij«. Kar ne tU* **** Zavije, ne lahko a vsa apr*x iče«»oatj« si, da njej niso pjrtre^ai »obmii prera^e*1 »kTcpi as pri^sjodilev. k«? »e je al«*"! sajski red< ja ker jc tm BaBunti odstrenjc^ nadviaka aah«dniki d enak raci), duposto'^ navzlic	malim matnjsm
sfaiiffifc,,
gt«v. »
»DOMOLJUB«, dae 17. talija «40	_
NOVICE IZ JUUJmgE KRAJINE
Brez polovičarstva
Te iui ie isSl» sova itevilka vodilnega italijaa-«kcn» tedesskega časojnsa »Uei»»«wi laterna**«a-li< T» piše v uvodniku med drugim:
V Monatarvem so se pri Hitlerju nesli Ciano, ttibbentrop. Te!eky i« Czafcy. Ta setfasek je »leta leviti V okvir tiste MavMati osiičnih velesil, fc hrfe vpostavrti v Evropi popolnoma novo staaje
"po zmagi.	.
flankar poudarja. da zmagovita vojna proti staremu pomičnemu strtemu zahteva, da se mora v Kvropi ustvariti resnice« i« totalni mir Zmagovito orožje bo opravilo svojo aaalogo v celoti.aito « mZ tudi oov» bodoč* mirov« pogodba končno i» stvarno razrešiti vsa vprašanja, ki so ostala liereieaa po versaiHeskem miru.
Državniki v V«rsaiUes« niso uredili leh vprašani zaradi pomanjkanja volje ali pa zaradi ne-^niev«nja. ZatoV mora bili nov, mimM miKilnoina novega dafca. Francija n. pr. lahko po-pa si ustvari totalitarni režam.
Francija se lahko vojskuje ali pa »e vojskHje proti Anglijš, vse to pa Franciji ne bo odvzelo niti drobca odgovornosti za vse njene napake, ki jih je storila proti ssiščnima velesilama. 4Se kdo misli, da se bo v Evropi ustvaril Mak tatinskih držav, tedaj se »elo moti, ker je to čisto navadna utopija. Utopija pa je to »radi tega, ter vso evvojuke stvarnast danes obvladata samo Italija ia Nemčija. Evropo vodi zveza med fašizmom ia narodnim socializmom ia v tej zvezi ima svoje mesto Frauoova Španija.
O jsoložaju na Balkanu pa piše Sankar, da je treba upoštevati, da j« bila Madžarska zvesta prijateljica osi. Madžarska se je trudila za zbližanje s svojimi sosedi io Kal o ni njena krivda, če so nekatere dišave to sosedstvo slabo vračale. Prav (iotovo bo iz Balkana »refca odstraniti vse motnje, ki so nastale pod vplivom Francije in Anglije.
Pdežaj Anglije pa bo odločilo orožje. To se bo z"odtlo v nekaj tednih iu vsa vprašanja angle-ških otokov in angleškega Imperija bodo s lom tudi razrešena.
fdgHa pri G«W
Dve tri o Dardanelah
TadtiM«« širile Susija pašteti T««* ulfamafavm. "^r,"'."*.3J odstopi Dasta*-A	J™*®^
hod m mske ladje *tawi Jo vafeo P«™™«0 u vrissfeea kane* Sretoe-AflB«	»
teri pasovi so telo trdi«, <*> 1« Turčiji že poslala, a so takšne govorice^nrfta pri sto,me oblati najodločneje »vrnile. godki. ki se . toHkšne naglico	«
"•ovek komaj sledU P»
SSirtftM	££
letite ielje i« m iurojevati p«*«*» P« »TJT
dnzsi. država, ki si Sa*« iafctjritoo J ** Zm *»v aH ne.
daarf tako zelo stopile v obredje. W »e a»«M«s»
Za Oi^mem to ^»J^S^taS
važaejS* točk« v Sredozemlm-
je <*L*m t«« *****
v »Mtreucu je dala to vekrva^ ofao^ ki i* pnsdssTsj^rov «ed veteMba«,
v boj tudi Turčijo in Grč,jo. j	vedno trdnjave. Sledovi —»b «•
Poleg tega «e je ognila fc $*vje*sl£B k* »•
hte«. da mora AMH
»rosto »sttoSr<*fe*em«teg» m«ri»- N^elo 'veltofT »e zAtevamo	^^
je ostale tudi današnji »usiji.
Kljui Mj« in Ew»jw- . . ^^ t ^ Da jo ««tola Tar&l« P°	f^L *
bal"«« ^	toTKT-
ln postala Ufcc nekega dae	tega
da ss	vse
iz EgejAega morja	^^
bi -S^S »***
ožine s 3389 «> far*«® vlaetfem.
dardanelsklh obalah vodijo v sivo preteklost. V zadnjih letih je zgradila Turtsja saj modernejše utrdbe. Na polotoku Galipoli, ki leži «a severni, evrspskt straai, kjer so bili v svetovni vojni hudi boji, je že narava sama poskAela ea obrambo. Strme ia visoke obale, ki sa dobile še okrogle stolpe s teiknnl: topovi, morejo v polni meri zaščititi dostop k tej ožini z boka. Evropska in maloazijska obala, ki tvorita nekak »d ob dardaoelski ažini, imata že na njenem če'u dva silna stražarja, Kaj) Bele in Rum Kade..	j .	.
Te dve utmJbi spadata med najsodobnejše in najmočnejše Bplsh. Na palipoljskeni »refceiHi skrog Kapa llete jt kakih 20 ntrUb, Ka?> Hele sam pa itna IS najtežjSi obalnih topov. Na Bosesinji rt ran« pa je Sum Kale z rnajetimi podobaimi topovi. Vzhodno so 4 močne trdnjave, galipoljsbo stran pa varuje še 3« različnih utrdb »a kraju, ltjer je »žina aajSiiia <7909 m). Tu bi so vratni k« pred .deseti nu polji min pričakoval UeJ turške vojne mornarice, v prvi vrsti nekaj podmoraic. Tudi najnm&aejSi ria-sprotaik se »e S»i mogel pretiti skoei dvojm pas «tr(M) <88 jSi je mateazšj^n strani}, dbabiih baterij <«2 vsaki strimš otarflR 30 iopovj in nun do najširše ožine (1000 m) med Kild Tiaro in Canko. Od ti: se pa veriga utrdb vleče na obalah Marmor-sVe-a tam-pk do širine NngaTe.
teprav »e ««M<la udi, da je vsa 4a staasnSa BRpeijemi proti sovražniku iz zunanje, «gej«toe strani, ae amemo j»oeaJM*i, da tudi vhod a tao-ia»rske strani ni ravaravan ie pred satnim "OaTi-uradom. Štiri velika pelja min zapirajo praSlep lc Carisrad«, ceia vrsta ptenorfjenih »Hrdb aa azijski ia ženski obali bi skuSslo wrej»rečm »4or TOske vojne ii»ma~ioe v fiarmareko morje. Po virih ima Rusija zdaj v Črnemu morju oRrog loU iisot ton brodovja s 380 podmornicami.
Dardaoele se zde res sltoraj nesaraetoe. Vendar je rekfJ francoski admiral Dariaa prednjim leti, da ai aa svetu trdnjave, ki bi bila Beza^«bia, Se so njena obrambna sredstva sibla. To »e fclo v TW.lui meri tudi dokasano v »daajl Jtojan. M L£ešn» oteambs Dardanel hi. bito mimari« kakor jo ima Tcrčija^ pr^tetal-nkih tspov, kakor jih ima vria Uirska jn^tiletiJska obramba.
Neha§ drabmh
l ywl ae*Ban iMUj»Sklh sccrtu Vihovao pove^™ italijanske vejake je 9 J-^f^«"
Z1 jI;	ki iih ie uneto iitabjaastia!
^rST*^^	s Framnio
tS^fc&iSTMM. indiji.
j»as vojakov in	ubitih. .^/f^lSS
815 pTiih pasreiajo. Vrhovno poveljstvo bo take sezname redno izdajalo, kakor je to delalo že V abesinski in španski vojni ^ ^ ^ 4g w #(j
»ej/dni Itf^J^f " ^ Skih skkmaih avts^asbitev ter J»iwta«dB«k l»e-
fa^TT Sadauu, ^ ^ZSJSrl
iWKOii«dauo to Salu. A^ff* gr^rjgg? Diredani »l*™ ždlemigk« 4etoB»e.
■oM^fTiS
Kisi aamJ»e»	^
npravštMj pri.f; jST^mBmtoik triiAe a«fij«
g. ItoSS "a P*«**? ™ i*a">"
I^TSfflteM v Ban«*« v fartri.	».^...r
ite	**	* — «•
- aStomfije »J^lt
gSSSLi
>£a — iteneg*', i«
______ M
flfli fnmcfli, W f*1
^jJer^C «»« ie vrni1 v'lenec
ari stMe. lesrM' £ asa (sradvajal

»odbenikl voja^ ^ ^.poveijnlk^, pp. p<)lkovniUm g. Muum ,a <	podporočnikom g. Fabjanovičem v Celju. J in
vodjo godbe

Veličastna iuiedraU r SUrasaboorJa, ki ^ *ed«i pod Nemčijo.
rogiea CMUovicc, glavno a**io Bukovi«, ki eo g. um«*!« sovjeti*. čete.
Sovjetski poslanik e. Plotnikov (na levi) po pri-flodu v Ljubljano. Na desni je pa tajnik sovjetskega poslaništva g. Patrikijev.
Trg »v. Nedelje v Sofiji.
Znameniti Riiski samostan v Bolgariji.
Zaloge bencina, ki Jih je nemška vojska zasegla v Franciji.
Razraieao lelaniiku progo popravljajo o<tkj# ▼ Severni Franciji.
Skladovnice koraisa, ki Je namenjen aa nemško vojt»k<fc
Radio Ljubljana
Četrtek, 18. julijo. 7 Juiriinji pozdrav —« 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pflošče — 13 Plošče - 12.KI Poročila in objave — n Napovedi — n.02 Harmoniko igra Ivo Podobnikar — 14 Poročila — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. uru — 19.40 Objave — 20 Deset minut zalfuve — 20,10 Slovenščina za Slovence Mr. R. Koiarič) — 20.30 Pevski zbor »Sloga« — 2i.!5 Plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citra-ški trio »Vesna«.
Petek, 19. julija. 7 Julranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Plošče — 12 Plošče
—	12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Magistrov trio — 14 Poročila — 14.10 Turistični tedenski pregled — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. uru — 19.40 Objave — 20 Deset minut za planince — 20.10 Vzgoja doraščujoče mladine (M. Kovač) — 20.30 Trio za rogove — 22 Dupovedi in poročila — 22.15 Samospevi.
Sobota, 20. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Plošče — 12 Plošče — 12.30 Poročilu, objave — 13 Napovedi — 13.02 Plošče — 14 Poročila — 17 Otroška ura, vodi M. Komanova — 17.30 Plošče — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra harmoniko Edvard Kovač — 18.40 Brežice (prof. dr. Vikt. Tiller) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. lira — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (dr. Al. Kuhar) — 20.30 J. Vombergar: Tu-ristovski večer — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Cimermanov kvartet.
Nedelja, 21. julija: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Citraški dueti — 9 Napovedi in poročila — 9.15 Plošče — 9.45. Verski govor (ravnat. Jože Jagodic) — tO Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 Prenos pramenadnega koncerta vojaške g<xlbe iz Zvezde — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Pevski zbor »Slavec« — 14 Plošče — 17 Kmet. ura: Zavarovanje živine (dr. Pergor Franc) — 17.30 Narodne pesmi — 19 Napovedi, poročila -- 19.30 Nac. ura
—	19.40 Objave — 20 Plošče — 20.30 Ruski sekat et — 21.30 Plošče — 22 Napovedi in poročila
—	• 22.15 Orelice in harmonika.
Ponedeljek, 22. julija. 7 Jutranji pozdrav — 7.0* Napovedi in poročila — 7.15 Plošče — 12 Plošče — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Magistrov trio — 14 Poročila — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20.10 Ljudsko zdravje v Sloveniji in nalezljive bolezni (dr. Ivo Pire) — 20.30 Oktet fantovskega odseka Rokodelski dom — 21.15 Bolgarska klavirska glasba (prof. L. M. Škerianc) — 22 Napovedi, in poročila — 22.15 Ploš<"e.
Torek, 23 julija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Plošče — t2 Plošče
—	12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Ruske narodne poje Faganeli Anton — 14 Poročila — 19 Nsnovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave •- 20 Gospodarski pregled (Drago Potočnik) — 20.10 Psihološka dinamika mas (dr. Krnil ITrovat) — 20 30 Violinski koncert Fanike Brandl-Jevd'renijevič — 2i.15 Plošče — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Dve harmoniki (Emil in Janez Malcraj).
Sreda, 24. juliia. 7 Jutranji pozdrav — 7.1». Napovedi in poročila — 7.15 Plošče - 12 Plošče — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi
—	13.02 Pesmice — 14 Poročila — 18.30 Mladinska ura: Slovenski literarni zemljevid VII: Štajerska (prof. Fr. Vodnik) — 19 Nanovedi in poročila — 19.20 Nac. nra — 19.40 Obiave — 20.10 Naši izseljenci (Milko Pirih) — 20.30 Koncert vojaške godbe — 22 Napovedi in poročila
—	22.15 Plošče.
bmabbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbmbbabb
Beorttub
najboljši in najlepše opremljen! nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da tra Vara pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna
.mrnourm., n
»tev. M.
V	k e^Ael« pt peueti-«.« tatta
lan ct nda« lo (Urflut« mamm nsair, iu trn /e -M*.*, «mm*a>	»e Mw HfakmMm Z«ii»iH
Pež!tr«rv«1ioj 4»tel pinrtir, mirti fcoilarai ikinu«
prfltablf«a! <£»*«& ia taatai fctaaaik J- VaUcrtia are1, j« <me{	49-icteico, odkar ft i»i
* msirifca, J5-'etois«, »<iktr j« »n6«5 t St Vid k»t kčpljsc ia 32 irtnico. odkar t* bil ime-ejtsc za tspoika v "St Vidu. Polnih 21 kt je vedi! tcft te <i«if»<B!e Vfub!iw»»ke Aohce, leto« pa i« bil imtaorm za £a»te>ef> kanenUa Ijubitian&efai MiotfM k*j>ilj». Da požrefte redki mb3ej »v-ijega di/ineja pat!ir;», ao fer.lvitfei tirani priretLii is t »obeta ZTečer »lurpooino akademijo t Lj-ji3*;eic čutm, Isi je v veliki meri eranel fw> za«hijBh £, Sekana Ob 8 zvečer je pritifeavanie oznanilo vea«t-prazoik. Je pred 9 pa ft bila velika, icpo okrašena
«ac»	& sadnega
U f» _ _	... _
t & «* i^^dtov® hpaft* »*8s»s. Mw
tc-c-kA s JbadB. BSafai faBMofc aa hpA T. K:.»ar w las»ase • snASaj	«•»»*>»
lunamk Šimm. bmme. %m farnim* P »
rS ;,ri<ftoaat	« «a» feiSihil J^ridetaiCTS«;
fiega iiiAbii Mina unuS fai1' i iV in1 sb kaafin« k Baslo-ie&en« aamw a «a*Msr$»	Poje«
it- « «s&.' Ao edpef Ms«» »rinifeo-elBTgaoca, te št>i&s vitel: g. Hiadefe	jrao» «e-
a-ijr.tJ« esadtKsae&i aneaiiti« 4t *iba Kreta, ki TMbml mt »fcitogt« * lemg&te lecasat psStja mak o - — krtnml
ujm- 5ia£He *»
pa ie bfe to&ai, v festfaai a* sradSlsi
jsnpf
tačka it» milita tusnai« ie Id!
J Vtiartar Zafen?!	vsem ivnoma	m
prlaima *W«sawl. kr m osa ib pci«43i v »o
auijccrmra csmja! tafl .immjm Jsa iiij3ii-*jBc dote ttvitft tivlienia v St Vida in psimmimk. mr «<• mb iar»ai ie xd>r:uu Ta»» m 'ie kmtiah 1«|U tiseeasaet, ki je tn pm&MB peseimk t »e£eipt uroSrcj « t«»)	nutto in n^n&ae jmsmbtie v	ear-
k»i Cafe<Kani ftnrm k imd stalm TrtJftKiV je sik dr. ThejI jO«p*r. ki te v kknm grivora erkal po! duŠBOTT*«*, fej žiri n irpi e Ijndctvas, katero mu je izročena t dabtrras voditre.
httpeMce na Vsk&mmm
V nedeljo, dne 21. julija, bo na bohinjski planini Uskovniri prevzv. g. škof dr. Rozman blagoslovil novo planinsko kapeli«?«, posvečeno Kraljici miru in v »jej daroval prv® ssveS®
4m**y-v. S5e ainue«' 4et ft	L^lm^
zaradi sv«j»*a H"**	ia z4rave2a
zraka in j»ono»w> »a že fostje iiratili da U se postavila M pUni«t kapeiiea. Sedanij «tfb«r a«rarse lAnpousti pa je	^.ru
pr«4iožii sklep, da An sm rar^ailasfo potrebni uvet in te*, kar je Wk» socfaHnao »pr- .-to. pl Kj vodstvom na/V*iBife.a agr. f&a|«eHti UodiaKa Jt^fa so 1 jod je takoj prijeli ca delo in danes stoji v bližini razfnetja med Praprotnico in Kenijifteo kspa nm* bapcbca, kaiere notraiiia ptakev meri 4 X 4 m. Jiairt n oltar je napravil g prof. Kre«ar, vm dela pa so izvršili saari šimmHm in tauAtnijo «w pohvalo. Vse prijatelje Uskovnke bi Bohinja vabinMi, da s« v nedeljo te s5ove«nosti v -čita večjem Skriiu udeležijo in prif»eljej« s seboj tadi sw>ie zitm-ee in prijatelje, ki tega izleta sprktt krasnega razgleda gotov o ne
Iz smomk t&ocizp
Mnafeira. Kal gM^ed fea]w£k Fraar Maj i:č je v sedeli«, dne 14 jiižga |suaard *<4e«»i ro fauOinvKatBjM v vino^rasfai Gtmtmš&rtm. Kar j. -
»enočeno je pogleda), ko »e mu je v soboto zvef-^r aanaaidfe. th t« v ntf-uH^' f« litan ;••>!) slavnostna akadfjtoija v čast njegovi 40-k-tni<i ir.ašniitva. Kljub v.~<-ma delu. vročini in oddaljenosti niši latilje m AetlKt«, Himie* %mjpm tiraOm. kster.ia j«	(ferttai oče, pastir trt ««li»ft mita na
svošega F«sj»ode ponabili. !» se mu v*ai nc-fcoHfe« f^^tfkiH
»sa v	priredili rtanimi, pa pestro in pri-
mrrto skadetmi» e sporedom, ki »e bit za razmere v&e fevaie vraten Ortcveai pevrl ki »km* feet maftvaijiii	Dsimijs&i. «o sfM)>"-tn
(.brli"!!.-« sta|«eH prvU-po ptrn^m	. K:a
izmed tutjkijMt točit. Vi bo ostala v	|<i.-' i-
ialeev napota ima, |e bila ortgroatis« is'3"r 'I -klic Maripaega vrtca >M»ripn vri«- \ Sjiiok pa moremo »»udariti, da biti« rm t«?ke spe la brezhibne podane v veliko	g »Isv-
Ijenca in gledalce* ia v ie vefje vewlje igralk m ignaldev. Pjosvetae draStva in Marijina dniJIia ton ia defctfJt »o psldoni!; v apeatis jawkr;i>'io «Jik(S.	p. Jaaez Trinke je v »vsjtm
8i
Gospod Vo1®dil$w$M
Ki« «o jan carji	pod utaji gospoda
j*odfa«ktK»i. w> taks« val z velikim vpitjem nstre-Wt; ker je 5odi gjss^od Podčasti! odgovoril od SHUtaj z dobro attrjvnimi «t«eS5 iu je b:!o batj, 4a prifit nMfda tonjeaita jatučarjeoj » M, -of u m te-M odisga odriaili |» teirti proli 2>an>» ia ae vrnili h glavai rojaki.
ž večer »e j« prekraAel d» tuesti oeki Cefe. ki j« bil p«juic pri jaaifaridceoi in je pokegnii. j<et«Bi ka jib je bil j paNesml dobil i»o
(Jd »jejta »o KtedeU, da ne je K>vr»iuiii že UlrdiJ * žiiKB ie m J Mi j>ro*ifaas poij« pri uii Waaai. Sfcebno « iz}iraž««ali ut«isika, ialr»n'j je xpuAn'i unrniin Bt&i Turki-: sli kod« zavzel, Ka.-r/en«: ah ga »e bodo? Odgovoril je. d« vlada v voj«ki dober duh io de t« Jule prerokbe ugodne, fred nekaj One« se je nenadiuaa dvignil pred »uUanovim 5o-tm-eui 2 zemlje nekak »teber dis«, »padaj tenak, navzgor pa se je razSirjal kakor ojjronuia ieinlja. Muftiji so razložili, da ta pojav naznanja, da »eže padrfahMfl irtava 4«	ia da ptms «b
«*1ar, ki zdrobi doilej nepreragtjrvo kmmueSkB zaporo, lo je zelo dvignilo pogum vojske. Turki — je pravil dalje ubefertk - seteasje^fo^poda-tetmana Sobjeske^, da pnie tr4«j«ri n poalaf) f,ivi rried njimi 4e iz prejSnjih časov gpouiin na To, kako f«"*™0 Je meni! ie na odprtem polju % vojakami ljtidovletle — ia W «e «Msvo tajK spoprijeli i Be-nečam. O^ri ali katerimkoli drui?im narodom. K«r p« imajo poročila, da !jndotfs8a Hrtma voj^fte, zato ^kriiae gjrifeltajsa«, da zavzamt j» JUmeaec, čeprav ne brez truda. Kajmalom Črni Mustafa je svetoval •darIB umanmUt s naAoium na sfesiidie, toda razumnejši vezir hoče rajSi z rednimi oblegovalni-mesto	ia *t zaaipati a topov-
skimi Jtrq»IaMi. Snllan »e j* po prvem prer«k,»njti pridruStt vorirjevemu nnrenju, nsrto je uBifekovali prarejja obleganja.
Tako je govoril ubežnik. Ko m aliiaii te vesli, je zeie sautkrfeelo «oa]i«da PeSeckepa in šk«fa m Kospifda pažkosnorsika podoijsken in	Ve-
lodijorskega in vse druge saSje častnike. Kajti osi so se zanašati Bt> J«, d* Wio Turki trdajavo a»-skakosau, is ker je jsni&t ebpt^hb shrani«, se upali, da •dbijeje od nje vse im&aVe z veilkMii izKubaml za »ovražnJki. 'Saj so -nrtMi iz irtrn^irje, 4a dvžfvijajo obleaotaki pri oaiskakih neizmerne 'i* jim vsak offbtR rapa«* slabi dt&a "m kt"!K poizam oblegantem. Prav kakor so se zbara-aci riusu sk-daiii Mljuhili r adjonc s Jailke, v iz-isiao in stogh vzlpAoti hoj tudi kamese&i meihmž, tbuii it im se vsak ttam nam! kasta! t ir-jrsmmm 7wksv a r. ramgo emračtoiov. £a te
j« mx«l» prave eUrgmje, pri ksieMra je »ečjoja pomeša to, da se topljerjo ro« ra pedknpt m *e patecDeis topovi aa peraešje, dbfergam« fes utrudttL jim Mn mM is jft nnpmiii vs^ae za (»vcajnija. Ka ng^de pm m je Ma tefin sana-Sati, ker se staždje »i msete orapAi vejažh«. ste-iabni»vnafi »effeastJB pa, fe Ssi »a ^jaJi ves aa obzidje, Im VfHro IA* kes juoBi&sJas.
Ke so vse to prendarjtfi, «t Idi višji &Kiztfld zelo v	ia «r«3es 4xia eitiauaibe »e jim je sdel
manj v^etes. «U3 je pa Sa« v muci mala ver-jeten, ne tam gtedč aa itrrSke efle, aspak taffi glede »jih samih. Gaaped VASijovski je M sira? nedo«qfliw in jKrnOosra »»jets, ai pa itwJ r »rbi -oostopmrtvsneg, vcfličansj««. Kd«r nosi v aehi mm- I ee. more * SrrauSkn vse razgrni, kdor aa je
'""k-E®^ m u *** u tmerf^. Zm> najblage. Taks je kilo * midim vitena«. JK mM
i."*	d«*«, pMvtaVo
kakor; »>e »veje »pretnosti v bojni umesti. Oosp« PotsBlci, vriiovm porefeaik, «i m bmevNik, polegt^a jamam	te vere v aefee. v d t«««
in v ^pMOTisaB. m«! se je atnaM poglavitno na pogajanja; njegov brat je imel teiko roko, pa tudi misel mu ni bila lažja. Da bi #eiUa poaaeč.ie JaH« . neverjelno, kajti hetman gospod Sobieski, četudi
je bil velik, je fcil tedaj brez n»oč:. Putv tako br' i moči je hii kralj, brez :u»ci vsa Ijodtn-kda.
Dne JS. avgusta ie dospel baa z ord» in Doro-Umka s svojisti kosaki. Oba uia savarla og^nint pro»ter aa paljrh pri Oriaiuu. Hafankas^tga je weaJ istesa dae gospoda Mtislisevilses!« as razgo-.or ra svetoval, naj bi »e raesto vdalo, čakaj če to »tori %Tez oflaSsnja. Mrko doseSe tti wtlw |»«sr>, kakor ni slišati o njih v zgodovini oblegani. Sk>f Vi M rad feveM te -ogodow(H, tods v svčtu so /a-vpili n»nj in poslali odgovor, ki je ponudbo odklonil. Dne lil Avgusta mo začeli jjihaiati Turki ia c «jisii nam nema.
08i se kakor neramense msrje. PBSalla peta;'«, jenjfesnrji, s^shijL Vsak paia je vodil	svo-
ji«« i^UUka: «li aa tarej prtft>waaM m Atrižrc. Xa zvitni ae je vb&al ^roiaai 3 ioaarouBi vsrovi, U se bile vonje vjnAae cauie ia brveii. Ts> Stebamas am^ffie v aaajfvratBPH aerofcjB ia «U<3ci oe je vieUo brez boacau Od mta de am so prihajaOi, ae premikati a mesta aa mcla, aapaatovljiiii vojaku, m ttak& pa pd!j%. tjaU iBter«. ki <n «s«sf0i tul^es pru&m. da « Stolpov im nMvitpi niest Kaatesea aplSb m bite tno-Bofe •pnsiti polj«, ki ae M Mb> fmkiito a platnom. l.jadem ae je »Seto, Aa je a^taiM aaee ia P*"1 vso mkdmo. Tafear as pestetfjnli »ed bmpnim stJcSjaajem, bajti add«3ek jaaS&erjev. ki je kril to dete, je nepretrtann	na	*	P«
jim je aepreaelMau odgavatiril tavati ar»l-«raete je pa skafan, fo w je	kviSkn
»akra adbesso snodrias. Ste večera js Sfl K«a»en«! take nprt, «k> «o priti m nj««a R^evo samo
Ogenj Js ^Bmn feele, ho ao ae prve posvetile na Eisiu.
Več d»i je nato tnajal egnd * .tdteadja « obzidje bns picstaolca s veHk« HtaA« a	>-
ae: da oe je le abndo veHe lodbte	kjer
«» jih dosegli strelU tekaj je wnlel m obe''1!" bel dim, "krogle so padale mefl jariflhine. oiC 1,0 aa saapniiK kakor krdelo »rahrev, kadar kdo u puSke spurti mednje peščico drobnih Siber. Poleg
Stev. 29.
»l3t>M&)LJtJB«, dna 17. julija 194)
■Stran {L
TPin nrnerikanskem tonu i »rekel gospodu in vsem noslUšateBffl nekaj preprostih, pw joinenljiVih lie-
Gospod župnik ee je v lepem govoru vsem, ],; so sodelovati, prisrčna, zahvalil. Gospodu, slav-jjeneu želimo. Se mnogo zdravih leti v vinogradu Gospodovem)!
Ritka pri Krfk«n. Radovednosti, kateremu po» kojneinu bo prvič zapel novi zvon, je bilo žal te prerana ustreženo. * teair da je odeta v večnost Jerakova mati. n Gmajne. Basi ž« v prav visoki starosti j» H* vedn« pihujate v gerkcv. Vse svoje otrok« je znala; vzgojiti Uifcav (ia. ao jb tudi' ie vae do sedaj, daai že davno odrastli, ostali zaupno vdani. Tudi »se javno dalo »ee Ja Se vedno ži<vo zanimala. Kadar j« našega dopisaska priverfla. pet mimo rej en« (»S«, sr m mogel' Itaj, dai m ne bi odzval prijaznemu povabilu na domač poiaenek. Naj ha dobri materi Bog bogat plačnik! Preostalim p» naše »oialja!
Šfcnfja toka. Ta »ede« ja Imela »mri bogato Setev. Kot prva žrtev je- padal ud strele zadet »urednikov ai« Frane ia Gorenje vasi prt Ratečak Kot drogi ie1 bil na vrsti gostilničar Ahčin Fran«, ki je utanii r Savi. 1» Sava sv g» potegnili nekje pri' $rnlediulm. tretji pa je hi I žrtev jetike Berflič Franc, teottiaj TI tet »tur. te Virmaš pri Skofji Luki. Vsem rmj Bog' be pravičen sodnik. Ostalim pn Bajte" soffiet
Spodnji Brnik. O nnši vasici, ki leži spodaj Crrkelj ua Corenjsžem, že dalj. časa ni bil« glasu v »Domoljubu«. Pa vseeno nufi naša soseska s cerkvico sv. Simona iu Jii<hfc p/i kateri imnmo ponnvadf ftrtli »rojVgn cFih-ii-ga pastirja, ilbživf od časa do časa kaj pomembnega, l.ansko leto septembra srno cfnbi&i novega gospoda, g. župnika u Kresnic l)«ii-Uiirja Janeza, ki prav po očetovsko skrbi za nas. NeiaaJa Ej-egpva zailiiga j«, da je naša cerkvica, do kater« se kaže »sa Ijab^zen va-i ;ittov, znotiaj vsji prenovljena, električna napeljava <lo podrobnosti izpeljana i» še več (Inigili stvari deloma a«vih aH prenovljenih. Tako da ko »topiš v ta lično prenovljeni hram bn/j-i, ki v miru stoji zunaj vasi Bwd živo n. ravo, m«d zelenjem, cvetlicami in klanja-jneiia žitnim klasjem, ki vse dih« iz sebe mu-gt/enost božjega stvarstva, se ti acliot« zberejo misli v pobožno molitev k Bsgu, k njemu, ki rast daje in ki tukuj * tej cerkvici prebiva. — Na prn/nik sv. Petra in Pavla »e je iap<*l-nila /c večletna žefja naši* pje- a«? gospod, kakor mu pra,vimo, blagoslovil novi
harmonij, ki ga ja izdelali mojster Jenko iz St. Vidu za cen« M0» din. Vsem dobrotnikom, ki s<i prispevali za harmonij, livuležuo kličemo: Bog plačaj I — V nedeljo .2*. jirffjtr bomo pn zopet doživeli pomembno slovesnost. V naši cerkvi bo opravil slovesa« sv. mašo g. novo-mušnik EvstaliLj K-tuduiu:, kateri je ileroval prvo sv. mašo preteklo nedeljo v farni cerkvi v Cerkljah. Gospodu Ii7.sta.l1i.jt1 U; v naši vasi tekla zibelka. Že v zgodnji, mladosti je zgubil
JAVNA ZAHVALA
Podpisani se najtoplejše zahvaljujem upravi »DOMOLJUBA*,. ker mi jja izplačala znesek
100» (tisti) (Hmrlcv
kot zavaoMratajnn aa aarainaao »Domoljuba* ob priliki poiara, ki nad je zanetila strela. Vsakemu iskreno priporočam »Domoljuba«. Z odličnim sjtoštovaniem.
tsstmtUt franc
Mati Loin.k pešta Tur.ak
ofela fn mater. PTof l£letni fant je prišel k sailezijanccrn in je s svojo pridnostjo pri uče-»ju rn z ijn/jiv pomočjo deaegel da se dr. ji kot iwi»<jina«nik st»i|>u »red oilar. Vsi vaščaai se veselimo tega dogodka*, in saia ponosni na sv«>-j»ga tojaka g. llvstakijat katerem«, prav iz srca če*ti*®iiw>.
Befcimjsfct Bistrica- Kakor vse kaže, se bo vreme v Boluuju te »premolite v prijetno potetao toplota. Bo sedaj je kar da«' za dteem padali de*, Od dr«s« polovice preteklega tedna pa se je neb® le očistite oblakov in toplo sor.ee privablja veifeio v«sč letovSčarjev, Iti jih sicer letos ne bo paevefc, vsni-darto upam«, 'Ia santr ne kotno ostali — Niač od
S d tka na soboto j« prinesla (jsstiteičairju Fraen™ esmanu na Ri bife vem tetzu. velika- gospodarske »wto, ker mw je strel« užgate gospodarske postelje, ki je pogarete <io t.n!. Silno treskanje je matekateremu {laveku pustite spati in nekak® ofe
eni ponoči je strel«, jažga-la navedeno poslopje. Kljub silnemu dežju, j« s strašne aagliue pouar zajel vse poslopja,, kjer j« bila. v njnm slicatijenega več Usnč' kitegtaiuov stna in druge krma.. Kasnianu je pogocolo vae pol.jrito onodje, uiotop za »laiiiarezi-nico in uilifi za mletje krede. Gospodar je sicer zamarovau, vendar bo škoda dale« preiegfiia zavarovalno vsoto.. — V ponedeljek,, da« 16. julija, sa jft potiočila. zvesta šlitaiea takaijšcijega Srosvetecgat društva gdi. Julka. M«ti<:i»gar z aaiužbanaani'. drž. železni« (t Ftanceun SnutJmvueniv. kii jer |»av takta bit član. naaet;a društva- Oba. ste se mnitljitva; udeleževala, *se$e» etcašlvene^ živl jftnja, atesti, tnlailUr nevesta, ki je pogostokrat s svojo dobro Igra navdušila gledalce-. Mladima pozočemonta želima< vso sreča z željo, da ostaneta: zvesta, člana društva.
Zabatiaa. Dna 21.. junija je uuu:L na. svojem domu v ŽUtbuioi, previden s tolažili svete vere, star šale 49 lat, Pultom Janez; Pokojni' je bil zalo razumen peaestnik in. skeben oče ter zelo blag človek, ki ja r.ad poma^ai bližnjemu. Iidnc se je abruil nanj za kaka pomoč, mu. je gotovo ni. odrekel. Zelo požrtvovalno je aodelot«i pri gasilskem, društvu, zlasti', ok požarih j« bila med prvimi aa mestu in, ceševak kolikoj je mogek Bil je. med. prvimi igcalei. ki so nastopali, na žabn.išk»m. prosvetnem odra. S kako skrbjo in veseljem je vsako leto vodil dela in sam najjveč poniagp! pri okrasitvi znamenja za prosesijo sv. Bešniega TeTesa ter je naj,večltrai sanr preskrbel potrstine sla.vorafce. Velika veselje ja iiuel do lepega zvenenja ia. ie- hodi? nad 15 lfet potrkavat' v župnijske cerkev v Žabiiici. Bil je zelo točen, ia vesten, tako .t,t, kar je obljubil, je gptovo tudi izpolnil Svojo težko Bolezen, Kt ga je mučita nad 10 let m. katere kal st je nakopal v svetovni vojni, je prenašal zelo potrnežIjTvo. Čeprav zelo razumem, j» bil vendar zelo skromen t er se ni nikdar silil v ospredje. Visf, ki st« g« {fomaik stesrti pa oni,, ki ste bili deležni njegove pomoči, se ga spominjajte v molitvi. PoBvaj v miru, dragi .Jantar! Douiače nflj pa tolaži Bog.
Škartijan pri Makraaugn. Sorekarjevi materi v stev*! Usodnega jutra potetne neife-Vje so vam aa^eli zvoaovi na pot v ve&nst, mati. Zakaj; naa zajtuSfete? Zan^ljam sfc,, aH jc to tnogpee* Ko vas gtedam, siž več me 11« »S-5«te, kakor vedno, vaše s« zaprte, na. Sen ai nasmeha kot laekdaj. Ne beffie vas peeateift tog vam. plaža jI Zhogonu, ;n»ti! Oteaniii vas brana v častnem ^?ou»i«ul
ItebraiS. Dne 13. juB^ crf pri 4. zjutia-i se ^ aenodoiua med! hudim «rase»jieoi vstala toča,. (fe&eSi
teira so Turkr, ki očiteno niso vedeti, da so na obeft gradovih iu v mestu »amem topovi, ki daief neso, razpenjali šotore preveč blizu. Pb nasvetu malega viteza so jim dovolSf to storili ln Šele, ko je prišel trenufek počitka In so se »ojaki, 4n bi se obvarovali p rini sončno vročim), poskrrfi po šotorih, se je z obzidja oglasite nepretrgane grmenje. Nastal je siiah fn trepet: krog!« so trgale platno in drogove, pobijale vojske, razmetavale ostre drobce sftal. .fenr-ferji so se ninikalr vsi zmešam » neredu, gtesno kričali in na bejnj prevračali šotore pred seboj ter širili povsod nemir fn bojazen. Tako zmešane je napadeT gospod Vo!o<tijovsid s konjenic® fn se«al. dokler nitro wiSR nmčni oditelki konjvntiee na tiof. V glavnem fe vodil ta ogenj Ketling, poteg njeaa pa je nap.avil največje opustošenj!? med pogani poljski sodnik Oprijan fl>itMK<-»tč|. S»m se j« sklanjal nad vsakim tet»w. sam pntiskal pcf-šigahiik; peteur fin si je 11 roft« prikril o«, kakšen je ačfnefc strel« in se » srea radova!, da Hko koristne- detelje.
Pa tudi Tnritf m kopali rove, deteH nasipe fn »teč i K mm je težke topove. A p»e4en so začrft s nj»-mr Mri, je prijahaž pod nosipe turSftr pstrfSmee, ta-kirfF na barmbusovo paKiso cesarsko pisw» in «a pokazal ebtegancem. Pmltrft mt dragonce, ki »> takoj zgra-MIi lauša ia pa prfvetffr n» gr pozival mesten se ped«, »te nebes povCTtitjtvjoi. svoje nwč m Wagan»ltlon.jeniJ»f. .More1 »o|»l<e' -je pisal — ,je kaknr Rst^ na rfrerju fn pe»«a ^ morju. Pogtejte n» iretel, in kadar za?te<late Brezštevilne zvezde, itaj se itfcudt' st«* v vašrft sretfr m te<tai »i pavaite. drug, diugsnp;.0J«j,.t«Jt* * -m« vernih! Ker pa sem nad drugimi kralji, milostlj v kralji » vnuk B»»ve|i#	m to iafenii»m svoja
dela z Bojtom. Ve«»ifc, <ta »ovra&o oSalniega |te-»ek«, nato s» »i ne a pitajte moji volji i« 1» lanK«? »»oje mesto. Oe ja ae. aii a®iu«avate piativsti, boste vsi poA mifcia pafiaiii. »	»e ne
w »»lče or»il dvigniti saojafea »te«*-'
Dolga ao preBiišljevate, kakšen ,res»oM, «ai-govw) bt <teH tast h> pisme — m »v»gli »eftiaiesai
nasvet gospoda Zaglobe, da bi psu rep ods«ka« m ga v odgovor poslali. Naposled, se- poslali svetnega moža. Juriro, ki ja dobre uniel tm-ški jieztk, a ltetat« »ledette vsebine: ,Cfa»arja nflieme jezili, [» tmdi Rft •tesati g<» aiamo- dolžni, ker nisaw prisegli njemu, ampak našemu gospoda. Kaa>en«a ae danto» ko naa veae prisega, da Uianu««- nti'4W» ia cerkve do smrtk' Po teai O(i<fov(wa s« se Šastaiki raišli na obzidje, kar sta izkoristila škof Lanckoronski ia. gospod- general podaljški ter poatela. siiHanu aov list » prošnja tu štiritedensko premirje. Eo se ie razne&te vest » teui pri vratih, se je zašel hru? in. rožljiaje s sablijutui. .Pri nioji veri,' je. panavljal ta ta wu, mL te pri topovih gorisie, Uni pi aa našim hrhtoni uošitjaja lis le brez. naše vedoosti,. ?eprav s.nn čteni vojii-jtfa. sveta.!' In po večernem po»elj,u so sli cast-niki. skupaj h gosfiathi geaeraki, njun na- čelu mali vitez Ln gospod Makaviecki. ki sta bite aba zete' potrta. zaradi tega. kar aa je zgo^lo-	,.
»Kako je to?« je zakltcal stotnik latičevsku, »a!i že mislite na predajo, ker sta poslali novega sla? Zakaj se je to zgodilo brez naše vednosti?«
iZarec/; je dodal, mali vitez, tker smo biTi v v svSt pozvani,, ne gre. dn bi se pošiljali listi brez nas. Tudi ne dovolimo govoriti o predaji; kdor 61 si pa to želel; naj sc umakne s svojega mesta!«
Ko je ta govorU, je grozno migat z bteicami, gakaf bil ie vojak, vajen na&trožfc discipline, in 3iTno'ea je hotelo, da je morat ujujva.jati predstojnikom. Tijda ker je bU ?riseget„ da. bo branfl feta'! do snirti, je mislil, da mor* tako govsarili.
Gospod geneiaJ podaljški je bil zmeden m ie
pdgo^rsl^ ^ da v (em vsJ ^»šamok
»Ne soglašamo! Tu hočemo zgoreli!« je vzkliknilo nekaj desetoric jjjasa* . ,.
Na to general:	'	" *
»nad slišim t#. fctv ia btdi »eni vera dražja od življenj« i« nisem tel »itoali bojaaljtv pa t,wdi ne- boML OsSaaite, gsepadj«, p»i »e«e«ji, f o™*1 kras? 7j4jniilK«
Totla oni niso hoteli ostati
»Piti vratih aa« je mesto, R*. za tnizo.N: jje odvrnil tiiali vitez.	.
tem je prišel škof, in ko. je izvedel, »a kaj gre^. se je takej obenit na gosgoaa Matovieekega te na matega videza.
»Cesiiti lijuujev« je dejal, »vsak ima v srcn tov kai imate viv in aihže ni go«oril e. poedajii. Poslal sem psosK aa štiri tedenska. psen»rje. Pisal se« takale: med tem iasem psatjetiift po pomoč k našemu kralja ta ptejimemo otl ojeg» navodila, aaprej ga bo, kar bo Bag daLr	, .
Ko je malt vitez to slišal, je asaie! zopet z wžicami »ii«aii, sedtuj pa zaradi tegi. kar ga je sgiis-bi!» je'« in miaooaajera s«di nad takim papoova-njem vojnih za«l«>.. Ge, v«iaU od aJadili nog,avo.tt« ušesam ai mage! vecjeti, da bi kite aoviažniku predlagal pcenarja zato, da> bi si pridobil časa, poslaU po poiaoč-
Zato ie ia2el mali. vitez gledati gospoda SteRo-vleckega in. druge častnike; ti pa so gledali iijega.
j* to šate ali nI šala?' je vpnašate nekaj, gjasuv. Potem su vsi uniolkaili.
»PrevzvišeniU je rekel slednji Voladuov.ski. »Bil sem v tatarskih, kozaških, aiusko-vskili m. »vedskih vaj sle ah, toda o takem ravnanju še msern shšal. Saj, ai. prišel &ultaa »ato seui, da bi nam ugo.lil, ampak same za to, da bi dosegel; kar boce. Kako naj pristan«', aa pceiuitrje, če se uiu pise, da borno ta čas zteino čakali, ua pomoč?«
»Ce ne pristane, ne bo aič. drugega kakai ta, kar je sedaj!« je odgovoril škof.
Na to Voladijavski '■	, „ .
»Kdo« »rosi za premirja ta javno kaae svoj sttaU, in »vajo. Uafcast, kdo* se pa zanaaa na pouui«, t% tertntea siliuB ae zaupa. Zdaj je pot^i il to\ uatega lista izve,1*1 in te. tega ie »astete za nas- nepi»*fc5»nl: I »a škedta.*
Ka je štoi to stiSid, j« tel aate«te».
»U&a bi bU kje daug«»,<	>k«r
svojih ovčic v stiski	zapusltl, zato »ft aflasin
Sli a« IU
.DOMOLJUB«, do* 17 )u'ii» !»«>
»tev. 2?
km niffc j« "ako naftna padala, da je kita aemlta » neseiih niinutak pafuloouia bela. 'Joft Jf poljf piipninoma ur>>ft;la. il|,ravireun s* Ti>rašt,je kmet ►K«; bo trf-dai*« Tofca jr mii; it tretjič t tukajšnji d(4,Bi. Pnsebnt komisija je obrakmt orenila lo &k*de ti	dia. Ce primerjamo to pen>l»v
c Ikorio. Ia )i> jt jtororočjta dan*«, lahko mirun pr!!rd:ma. da je sedaj toči sajtravila tokajkaiemv pn*i*»tat»w it« 1jw*i.«*> dia škade Ker ljudstvo tukaj nuna drupih dohodkov, kod s jmljt ie ker in*-sik»!era drt&aa ni miri« ir »pri*; kai jesti. je wlo potrebno. da oMaat takoj mori vse ';wtrvbn« ia Tako ohčulee prizadetemu ijodstve kolikor največ »»t* pomaga.	i J"«*«. Te dni sta hodita po Jesenicah rfvi mlada moška in ponujala pri sirankafc v nakup kniife z versko vsebine.. Opozarjamo vse, tu J: okolico. da teti knit£ nt kupuje, ker Biso potrjene od cerkvene oblasti. — Požar. ki ie tzbnd«a ono .«ibolo v tovarniškem objekta tsa javorniku ie napravil prer-j škode. Vendar se je »hvaliti požrtvovalnosti gasile« v i« b; tenama kur. razvalin. On; petek popoldne so pnkop&li m larnan pako-p*!>šču na Koroški Be3; 2f-»etno Marico Bemiko-vo ir Sh. Javornika. Naj počiva v Boj;u. kateremu je »il* ve* čas totemi tako »dana?
Sntdea« pri Sevnici! Na Hubajaid je umri pe dolg! ia mučo; totemi najstarejši taraa Jant? Jani, v siamsr. St> m. — V Rovlša« ie	t
večnost Tereziji Kurnik v slaroni 78 let. — Hh gipsaki zavod a Ljubljane je tt dn priredij fai-fijcnake razstavo v ioL Občinstva se jt hvale-vredno udeleževale predavan/ in predvajanj zdrsv-stvmh fitanoi. Hifijcnslremu zavodu smo hvažeiu, zs paanoot, k; jo f»asveč» naši® podci-iskiic krajem,
Skrfja Laka. Te dni
Ob žetvi
Polit ae yt zasvetflo leto«, kot bi aoiac ia»;
■krile.
topb brk« aktodih.
polja aafafa cvetica. — So i mmjm m ariM
in pa Uad ji tega krivi?
Zlato "-f. kaj po&M, da otožno ie povešsš? Li sat«, ker v alai carji tod divjali M tr&jtf?
AS »a, ker
a rfn&avi
kruto mt
N« žafei,


mt

trn

kur
etetk
pranajt skojo osero-desetielnico £a. Aia Leskovec raj. H> toml p. i Lr>'£anoi-a mami 11 špou trg a. Sodih se je S. 7. 3$aC-pri MaSns r« jt ae-sirična kasoails Sui-»ifci. Miaa« je Jnela pri svoji trsi, kaaonikcvi Bawri. tut-kar w ir uročila « And. len-kov.-em V RnrčBssr kOKE f.;« imel« u>e ti-
■ T^nis^
le« !'*» n je *mr' moi. rsttr ,f šara «revr-'a trgovino m jo vodii. do 7«,. leta svaier- *.vt»ja
-^ Tt?^ j"«"«*« «
rn>'ah/'s M	vi-ras a potorro
p- » Sfi „ ^r.rVmo Micka Trite
M^Tved^^f m P""?	kamin,
a zavedni loak, purjranes. Pr,v r.ti, n-rbirs naS»
»	^ ' ^ « I* »tetaici molitve
s rs- r^r. u —
« S««: straa- tft
«• Brodaiaia svJ«.	t "»»ti«, kjer
s^^ur^ r b ^ ^ ^
l velite
»vtr ade; ^ V J"'! vrpej tako da »	S sarxdi
® ® • tn« oMzari' krtin-.« -V.««^^ "krtfc Anton p
«Bfi«r7 - ^ «»»*«» Htm
boja »nnijaaa. Umria je v cvete s&uigsh » je bila star« kanu; 17 irt \ pe»et. bi. j t um-r; prvj peiek. je bili Mj,r.t. še , etri',: !S w pre-jea st. ohtujiia, » v noje« okrog ojioiane m Jt rt oJplf.il« pat du»s v večno domoi.nn v K«rei: je iineU iettcastea pagreh. iietiraa udeležba pocreS*! jt pokazala, 4* je b^ Marpr"
irS^v '£ad*,i f*0^ 1° t* sprerr>lt. Mariiisu Na fokaoaii^v * je	o»j pokaj-
nwe g. iupn* jore Rott. V Eir,:;.-vik	i
to^-ari, krepo^iM) iivheojt pOs^Kt m arasniS, da je aajsitt-ttaetsa dri^/iai toiiskc irimiie m.
«4 »^ih dražil. \aj j; feo^e bej^ pUcBifc! _ Starte«, bmtorr „
- V ^ ko f K,] pojp^fer®-Ij.ome kar ;je._ se je . tgon^aa Hotiia za«r^ii
dvelem:	^
nknm soJtije'
isarSesa is brsta,- naše
»• bii na domu. Ir msar« M ®obr»j S £» * drugft
.	»loana« j« t ha-ic	ioi
wra>*ni vloraiW s™iW U<>i,h>1 ~ -Mto, ^dar-
.	** boki 1 mJiii w
* Diit * 8,i» * "»Str«' » kifliiTt, , ,
Sdr Kalite -
Bnj'	• oomaft p« n«, tolai
sveteik, p jSSSTL ™
»ailento	kl * » '»-ajanj,
S g 5 tatitam® m v* SJJtL1*
Ajdovec. Vrnaocnra je umrl voiai »„,-. ^ miaUi Lefaa. poteskHk iz Sredami, j'" D» sietotei vojni je IZJsfc-J ue»ns ottJ BT1 P0*«. y o:k • Dchik>ijuto •. ki je fw,kii»; , ,. ' f
b it fr oi Mineta začrika h »a,	*
»»eiorno »o.uo je fel iu^aa obt- st	^
1 poč->t , miru!	"Ho.cs.
teadar z dei«n B^amar *e me - Delo ta	crrir.e „
v.Mkeja aa V«U« kfc pr, v,«,, presSu/e.	'	M-
A«dr«f » KiWak M«i ^^ . .
k« vf*«i<j« ti Mlarto«	„
•.r M»ie	4 *r; \trtl!,
jM-araik »v. }V1r» pari, *	;'".»»
kar«cw Ma-j« i:« am,. k,	L''
iwr!a je ««r<« W t« „ K '.rada >e	k m
prTjeuista -t ckraMBBSe Kaj ,, k t. j i« tia«rra4tk w x t»r«-r!» i»m«»IiJ» r<MKM.pora /•«» jr »=J»» ^..irt-t,^. t 'j ».».jfKSfei -kro;^ da te «tr.«n,je pr«! !ik» ».*.<**«,. /.»radi	še«-«,» j^, ^
Biiiio	krme »» «■ h. je k'ko
zarad U.ber« t	N,;.	» fae.
M	orio r br.ai^U |V^f„*
CH*.	«.ia:.-t. da i^-v-.
»»-kuj rita. da honl*. » j-rra^k,, }>"■•'<•■■ s t (.,,e dr«/. m> /arrs	ji(!"
»je	j.re*. • al-i«t k t ms i,B1 pr;,
merjM-na	<ia ku «»fw pre-..iui. ».>
>e druiiae
H po »sir, t> smii |t jultttac.. nut mrtnfln r^-miTi Jem,,oaam,
>» iti Cndrovi
Miace. Giabsko (tod-jtitsiia »eeiifij »t« o star-	dobre ii
i»ift«e VI•.»•t l: (0 JI vsakdo pnraal O*1!-f* 77 le! f:i!jfr Ris. skw»; « let jm je	is ; na c,-
tenriioi3pr»ii>iii kiBiH- .-r-V'« r.šij » tfii-K.si; pkžJTisiiB
rr-k- ti S»
b; rek.i. d* tt rekord take a:.Tc -:.>».'«j» Bg ene«	fktnfotgosnas^ ttpiia:. ki
»o iek«9E k: »iii?iKuti: »t lesen«**, m ® bad« ».-ako je inasa pafcajci	vst »
aaftepM« rede r cerk). st, z»krCfc s,.f*n riaieta mefcaarskcra iiu>,«-5l ie 7P b-:a sarata « f iif "Sl*'t*c' spam;tui.L Miuci (t tnž. prti 4 ^ romala s St-.m rt nt Sv rsiteieri »oomiBjaii isrfTi dqpr>dkt»« wr s*.-bBe n-isin O EiiBkt ko: re:ik-i-ijt- V nedelio rjin-a <. jt ffisuiH Ufasmin ttjeao r;>. <«<» — upaaak da ta « Vse m^arti pofciKai i	k».	slBhdaua ii
am te i i lep? atutila Sa « redss «wk d*» jvraatipata k m:.- Oaapndo«^ P.isr-e.- (f iari« f«4..-i,ni »lo lep inrvihj; ;-nanr n Uran « ja P» « ««wo	m , » daksotk. kila
prt!!iiblje» ,, biku SJJ: M^,	S«(««
«»st isk-ei* soialm.
CA M	Mute* i^mijaEr »
«>» »«;««<> M psjjeia«e na« w apontrn,«, 4i Ia jiosetamea pri »a. Trini aa Stroja,. V K-** t*1*** 1'uSf 7»riUa»' od Mia » dalei Cerktr je Kila nai.iw polna flk 7J9 j» prwu pjw*sjja U Liheiiž. naio a* ,me liktii« S	maiai. bedita je huu«ns)pvilfT P*
krika sa pek•paiittb. 7ak«i u t*» l>» bipjfoftU«.,^	rvoea. I>e	P>-
tupaika je bila danwanje a nw
pnsaKti na	ti » iejw F^f-
vali. kakw t»4. emihK. ki je naarij.oa urraia. "-« »M« je k ta plit-na « maia. katera je d"*®
fr dekan it	Pa m. nuA je bil si««"**
r*1^1 » TteAsji« r*lMm Vaea b«g i. o* crkl
» »•. kaaa ttmmutH »	f"™' 5
-tor. iMtol ir Pr. Kinm ¥ ^»»««»JftSha <«ehr« ka. »kal.
M « in««««	----
»	pa m» m dim. —
aa tmm prilike	k5®*
«»*«•>» *r Kimnvee iOx je
Bil sem odpuščen
Kako naj se ravnam
Ce ti delodajalec odpove službo, se najprej zanimaj, če je bila odpoved izvršena v skladu z zakonom aH kolektivno pogodbo. ; Odpoved je obojestransko 14 dnevna v smislu 8 234 o. z., razeo če je bil sprejet na po-| izkušnjo ali samo omejeno v naprej določeno dobo, ali za izvršitev gotovega dela. V prvem primeru ti delodajalec lahko vsak čas odpove brez odpovednega roka, v drugem primeru ti poteče služba ob koncu dogovorjene dobe, v zadnjem primeru pa, ko se konča delo.
Preglej izplačilo! Prepričaj se takoj, če »i bil v redu izplačan in ne podpisuj ničesar, dokler ne ugotoviš, da je izplačilo v redu.
Podpora pri Javni borzi dela.
Prijava brezposelnosti. Cim si brez dela, se takoj prijavi r. delavsko knjižico na občini, ali če je v kraju, kjer si zaposlen, ekspozitura Borze dela, na ekspozituri oz. na Borzi dela. Knjižico bo občina odposlala na Borzo dela v svrho pošiljanja podpore.
Pazi! Prijavi se takoj tekom 6 dni po poteku službe, sicer se ti zmanjia pravica do podpore.
Podpore pri Borzi dela se dele v redne, podaljšane in izredne. Redne tedenske podpore so naslednje:
Od III. do VII, mezdnega razreda: osebna: 60 din. poročeni: 70 din.
Od IX. do XI mezdnega razreda: osebna: 90 diu, poročeni: 110 din.
XII. mezdni razred: osebna:{120 din, poročeni: 150 din.
Mezdni razredi so isti kaJt«C za OUZD.
Trajanje podpor se ravna po času članstva (kolikor časa si bil zavarovan pri OUZD v zadnjih 24 mesecih pred brezposelnostjo).
Redne podpore: Ako si bil v zadnjih 24 mesecih zavarovan vsaj 8 mesecev, imaš pravico za vsakih 8 mesecev zavarovane dobe do 4 tednov podpore, torej v najboljšem primeru, če si bil zavarovan pred brezposelnostjo vseh 24 mesecev, do podpore 12 tednov. Ako si bil pred brezposelnostjo nepretrgoma zaposlen 12 mesecev, dobiš k redni podpori dodatek 6 tednov, če pa si bil pred bi ezposelnostjo zavarovan 24 mesecev, pa še dodatek za neprekinjeno članstvo 14 tednov. Tako dobiš v najboljšem primeru podporo za Ž6 tednov.
Ako podpore v prvi brezposelnosti ne izčrpaš, imaš po 8 mesecih ponovnega članstva pravico do na novo dobljene podpore in še do ostanka neizrabljene podpore od prejšnje brezposelnosti, če od zadnje brezposelnosti oziroma zadnjega nakazila podpore ni preteklo več kot 12 mesecev.
Podaljšanje podpore: Ce si bil v zadnjih 24 mesecih vsaj 5 mesecev brezposeln, pa nimaš pravice do redne podpore (če si jo že izrabil), imaš pravico še do podaljšane podpore. Te podpore pa se bodo izplačevale samo ob veliki brezposelnosti in kadar bodo Borze dela nabrale 50.000.000 prihrankov.
Izredne podpore: Če si že izčrpal redno in podaljšano podpora, moreš dobiti v nujnem slučaju še izredno podporo, ki znaša največ tri tedne t. enem koledarskem letu.
f Da t je prihodnjič.)
N a z n a n
t t
V 8erafm«fci Iteiegij v Ljubljani sprejemajo frančiškani sinove vernih krfčanskih družin od 1. do 4. gimnazijskega razreda. Poglavitni namau zavoda je vzgoja za frančiškanski naraščaj. Prošnjo za sprejem je treba vložiti vsaj do 30. julija. Star«, ki bi želeli dati svoje sinove v ta zavod, naj se obrnejo po prospekt na »Vodstva Seralin-tskega kolegija« v Ljubljani, Marijin trg 4.
n Katoliško prosvela« draživa sv. Frančišek v Savinjski dolini je preložilo svojo tombolo in to nepreklicno na due 4. avgusta 1310 Ker so dobitki lepi, segajte pridno po tablicah 1
n Na Karcšfku, v mani boijepotni cerkvici Kraljice miru, bo v nedeljo, dne 21. julija nova maša, ki Jo bo darovat salezijanec g. Karot <jeld iz Ljubljane.
n Brezplačno (tabijfl novi aaračniki, ki naročijo naš osrednji slovenski kmetijsko - strokovni list »ORAČ* za II. polletje ltMO, tudi vse one Številke i* prvega polletja, kolikor jih je še na razpolago. >ORAC< stane do konca letošnjega leta samo 10 din tn S3 naroča pri upravi lista »Orače, Ljubljana, Tyrševa cesta 38. Se danes ga po dopisnici naročite!
n Medija Izlake. Nabavna in prodajna zadruga v Izlakah, r. z. z o. j., obvešča svoje članstvo, da bo redni letni občni zbor 28. julija 1940 ob 8 zjutraj v zadružni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. C.itanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 5. Sklepanje o uf»: rabi poslovnega prebitka. G. Sklepanje o razrešiiKi upravnemu iu nadzornemu odboru. 7. Volitve upravnega in nadzornega odbora. 8. Sklepanje zaradi hiše V. Omahne. 9. Sklepanje do katero vsote še sme zadruga zadolžiti, 10. Sprememba - pravil, j 11. Predlogi in pritožbe zadružnikov, tli. Slučaj-
nosti. Ce bi ob navedeni uri ne bilo dovoljno število članstva, ki je za sklepčnost potrebno, navzoč-nega, se vrši čez sedem dni na istem mestu in ob istem času in z istim dnevnim redom drug občni zbor. ki bo sklepal veljavno ne glede na število navzočih članov.
n Dijaški dom v Pluju sprejema tudi za prihodnje šolsko leto 1940/41 v "oskrbo diiake. ki bodo obiskovali ptujsko realno gimnazijo ali meščansko šolo. Tu se spreimeio telesno zdravi in nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih staršev v popolno oskrbo, ne glede na poklic, kateremu se žele gojenci posvetiti. Vzgoja sloni na versko-moralni podlagi. Zavod vodijo gg. ininoriti. Vsa potrebna pojasnila dobite pri vodstvu ali v . poslanem oro-spektu. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 10. avgusta na vodstvo Dijaškega doma v Ptuju.
n ljudska Samopomoč« v Mariboru, zavarovalno 7,11(1 ruga z oni. j., je imela v nedeljo dne U. t m. svoj redni občni zbor polom izvoljenih delegatov, ki je pokazal razveseljivo napredovanje te naše domače institucije v letu 1939. Iz poročila zadružnih funkcionarjev ie razvidno, da je imela Ljudska .Samopomoč koncem leta 1959 nad sedem tisoč članov, ki so zavarovani za več kakor 55 milijonov dinarjev. Bilanca izkazuje nad 57 milijonov din prometa. Aktiva znašajo čez fl mili ionov din, matematične re/erve 7,346.68-t.— din, varnostni sklad 442 275,— »lin. Dosedanji odbitek zn pogrebnino se je znižal od 18% na 15%, veljaven od dne 15. julija 1940. Zavod poseduie na Aleksandrovi cesti svojo palačo in v Kolodvorski ulin dve stanovanjski hiši po bilančni vrednosti nad 4 milijone din. Dosedanji predsednik g. dr. Ivo Sorli je radi preselitve v Kranj izstopil iz odbora. /a njegove nevenljive zasluge zu procvit zavoda ra je občni zbor Izvolil za častnega predsednika; Vsled' tega so se izvršile, dopolnilne volitve upravnega odbora.
Ob tihem večera
Na grička etrkev svetega Lovrenca Moletja ie med smrekami stoji in gleda na Labnikovo pobočje: med drevjem tam samotna vas stoji. Iz njenega se stolpa naokoli zvonov večerni »Ave< oglasi.
Odkrije glavo in začne moliti v druži:,i oče angelski pozdrav. Z veseljem nepopisnim božja Ma!i ljubeče nanjo gleda iz viiav. Se zvezdice očesra so tdprla iz rajskih s« pogledale dobrav.
Lubnik se jo ogrnil s plaščem črnim, zakrito eerkviea je v sto zaves. Za lučjo luž je v hišah ugasnila, tema je vse objela čez in tez. — A v vernem sren tudi v temni noči žari v liadzemski luči — pol nebes.
Še nekaj dopisov
Sv Križ nad Moravčami. Podružna cerkev Sv. Križa bo iudi lelos praznovala svoj vsakoletni praznik snage. Letos pade že gnan je na nedeljo, dne 21. julija in bo na podružnici sv. maša
ob 6 in 10. Častilci Sv. Križa, pridite v obilnem številu, da tako pokaiete svojo vdanost Križu in pa Tistemu, ki je s križem odvzel naše grehe in nas ljudi spravil z bogom.
TnpcBira. PruIRvo za podporo ubogih tiiitfr-kulozaifa otrok v »Smrečicah', šanatorij Topolšica, bo priredil v nedeljo, dne 4. avgusta ob 14 javno tombolo na travniku nasproti Gasilskega doma v Topolšid. Cisti dobiček tombole je namenjen za podporo in zdravljenje ubogih tuberkuloznih otrok v drž. zdravilišču Topolšica. — Gtsvnt dobitki tombole: t. slika, okrašena s 40 komadi kovance? po 50 din; 2.- moško kolo v vrednosti 1600 din- 3. slika, okrašena z 30 komadi kpvaifr-cev j. jJ din; 4. slika, okrašena z 20 komadi kovancev po 50 din; 5. 50 metrov sifona v vrednosti <550 din; 6. krupen v vrednosti 800 din; 7. 5 in pol m blag;« za moško obleko v vrednost! 430 din; 8. 85 kg moke v vrednosti 880 din; ft. naslanjač (podložen) v vrednosti 350 d:n; 10. Hubertus-ptašč v vrednosti 320 din: U. odeja, šivana, v vrednosti 200 din. — Vrednost glavnih dobitkov znaša 8750 din, in več sto drugih prav lepih dobitkov v vrednosti 8250 din. Skupna vrednost dobitkov znaša 17.500 din. — Med tombolo igra godba »Zarja« iz Šoštanja. Za dobre jestvine in pijačo, kakor tudi za zabavo skrbi gasilska četa Topolšica.
Za kratek čas
Neki novopečeni odvetnik je ob priliki neke sodne razprave govoril in govoril, predsednik sodišča pa jc grbančil čelo. Ko se ni mogel- več premagovati, odvetnik jm še vedno ni nehal, je za-grmel: »Gospod zagovornik, nehajte, ali pa raz-ločneje, jaz ne razumem nobene besede.« V tem hipu je pod oknom sodne dvorane zarigal oseL »Tako je bolje V je dodal sodnik«, zdaj vas pa že razumem.«
*
Trgovec prosilcu za izpraznjeno službo knjigovodje): »Ali pa ste dobro podkovani v dvojnem knjigovodstvu?«
»Da, gospod. Celo v trojnem.«
»V trojnem? Kako lo, saj takega ne poznamo.*
»O, pač. Eno knjigo bom vodil, ki vam prikaže resničen dobiček, druga bo za vašega lenima družabnika, v kateri bo nakazan neznaten č.sti donos, tretja knjiga pa bo za davkarijo. V tej bo navedena znatna izguba.«
n Ha Jezerskem je umrl ugledni veleposestnik Ignacij Muri .p. d. Mlinar, Naj počiva v mir"'
Težko •prizadeti reibini naše sožalje I
PRVOVRSTNI MLATILNIGE - ČISTILNIKE ZA ŽITO - SLAMOREZNICE -
REPOREZN 1CE - SADNE MLINE - STISKALNICE ZA SADJE - PLUGE - BRANE -BRZOPARILNIKE in VLITE KOTLE za kuhanje krme -GUMIJEVE in USNJENE JERMENA GNOJNIČNE ČRPALKE - ČRPALKE in CEVI za VODO vse garantirano dcbite najugodneje v železnim
FR. STOPICA
Ljubljana. Gotpmvetska 1
Gnojnifae črpalk« brKoparllmiki
SANJI
oovi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, ltHetna garancija, oajniijs cen«, izdeluj«
»etfriai CftrH, Ig 147 prt Ijifejtai
Bogatin: >Ne, prav nič ne bom nasprotoval, ako vprašate mojo hčer za roko. Toda. omogočil sem ji dobro vzgojo, jo vedno poučeval in opominjal. Če torej ni toliko preudarna in pametna, da bi vam odgovorila z >nec, potem pa ni vredna boljše sreč? «
Snoj: »Zakaj pa ta okrogla luknja v tvojih vratih?«
Ploj: »To je pa za okrožnice.«
Dobro domačo pijačo brez dodatka pravega sadjevca naredite x b drogerije Iva« Kane, Ljubljana, Nebotičaik. Zavoj Oin 20-—, poštnina posebej.
Tone: »Koliko pa zaslužiš tedensko?« Tine: »Ne vem Moja /ena mi nikoli ne da časa, t.a bi pregledal plačilno kuverio.«
PffMlf. ?,kora Andrej, posestnik in delavec, bflMUi Kokrica 49, preklicem in obžalujem vse kar sem neresničnega in žaljivega eovoril kdaikoli o Mubiiu Francu, zidarju iz Predoseti. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožba. V Kranju, dne 15. julija 1940. 0K0KN ANDREJ
ZAHVALA. Ob prerani smrti našega dobrega
FRANCETA
ki je strt v cvetu let klonil volji višjega in šel od nas, se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so kakorkoli počastili njegov spomin v solzni dolini. Zahvaljujemo se vsem za obiske, molitev ob njegovi krsti, posebno vaškim fantom in dekletom za krasne vence, njih častno spremstvo ob pogrebu, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti — na tihi božji vrt, kamor cvetje sadi smrt, dalje vsem za izražene sožalje. Vsem in vsakemu posebej srčni Bog plačaj!
Vir maše, dne 16. julija 1940.
Žalujoča rodbina B t r { i i.
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
*?druga k neomejenim -amstvom
Ljubljana, MlkloSifeva cesta 6
v lastni palači
obrestuje hranilne vlog«
najugodneje
Nove in stare rioge,
ki so v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4%; proti odpovedi po 5°/
Mali oglasni^
Vsaka drobna vrstica ali nie prost™ „ . t. enkrat Din 5 -. fWniki ^oil ,?''' plačajo samo polovico, »ko kupuj^o tijsk« potrebščin« ali prodajajo svoj« p,,^ ali isčojo poslov oziroma obrtmki kov ali vajencev in narobe
ErtrtBjMM U HMtt	f ptotMje"^^
Mlad« dekle
t dežele, spreJmem takoj. — Predstaviti ne osebno. Naslov v ujir. -Domoljuba« pod ttev. 10471.
Kumne
kupujem po najboljtt cent Jo«. Jagodic. Celje, trgovina s sp»-ccrtjo In telezntno — Gubieva J, Glavni tre.
čevljar, pemelMka
mladega. sprejmem takoj. Eur« Valentin, Homec, p. Radomlje.
Hlapci in dekli
verna, lahko zatetai. k«. »Prejmem za m,)t
kmetijska dela ln |u4-no pomoč. Popis zraoJ. nosu poslati na Vifhi. tln, Ljubljana, Metelkova 15.
Gepelj
železen. »tojeej ; prodaj za »»« din ril 8p. Urniku !. p. Cerklje pri Kranju.
Mlatilnic«
Krave s teletom
dobro cilekarico, prodam. Vehar, Log ti. p. Brezovica.
Slamereznice
dobro ohranjeno, kupim. Suhadolc, Sulca It. 37, p. Dobrava.
šivalni strej »Singer«
tudi za Stikanje in Stopanje, t vsemi aparati, prodam u 1100 din. Mlekarna, Flor-janska 40.
a treSerjem fn sitom, malo rabljeno, |n kul-tlvator, uvodno proda Pavlin Anton. Malo Naklo », p Naklo.
Fanta
za vm kmečka delt sprejmem. - SuStertt«, Dolnlce, Pil Vid n»d Ljubljano.
Moške obleke
perilo in vsa oblatila po priznano nizkih cenah «1 nabavit« pri Preskerju - 8v. Petra centu 14 — Ljubljana.
Ves šivalnih strojev
znamke »Ddrkop« ter 1'fafi, Singer, Koller, West&. Anker, Mund-los, Ordttner, Adler ln drugih novil. ln rabljenih Je poceni naprodaj jri »Prometu«, nasproti krtževniške cerkve. Telefon 43-SO.
Vei ievii. pamočnikav
»prejme Omahna Lu ka, čevljarstvo Hrib St. 1». Lukovi««..
Krave s teličkom
'n konj& — prodam. Podutik st 13.
Mlatilnisa na gepefj
naprodaj. Verblč Jt-ne«, tfp. Brnik, p. Cerklje na Gorenjskem
Kosilnice »Desring«
* žitno napravo, prodam. Izidor Florjan-iič, Dravlje 265.
Vajenca
sprejmem. C-okert. "de-parstvo in np»e!javs vodovodov, LJubljani Gregorčičeva 5.
Moštova esenca flostin
z našo umetno esenco Mostin si labko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno io zdravo domačo pijačo. Cena I stekl. za 150 litrov diu 20"-, Po pošti din 40"—, 2 steklenici po pošti din 65'-. 3 steklenice po pošti din 85"—.
Prodaja drogerija Smc Ljisbtjau. Židovska «Ll
Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgov« ali zadrugi	_
V vsako hišo Domoljuba?
»	^ou.^
t,	Pečjak. - Urednik: Jože KošičeT - £	klES?' ^