Kljub težavam so organizadje zdniženega dela v viški občini lansko leto kar dobro poslovale ... Tudi izvozni rezultati so zelo ugodni Organizacije združenega dela v viški ob-čini se lahko pohvalijo z dobrim gospodar-jenjem v pretklem letu. Tako je bil druž-beni proizvod v letu 1979 za 29,4 odstotka višji v primerjavi z letom poprej, čepravse je število zaposlenih povečalo samo za 0,9 odstotka. Povprečni osebni dohodek pa je bil.za 25,4 odstotka višji kot leta 1978 ter je znašal v gospodarskih delovnih organi-zacijah 7.664 dinarjev. Gospodarstvo je za dinar porabljenih sredstev ustvarilo 1,29 dinarja celotnega prihodka. Kljub ugodnim gospodarskim rezulta-tom pa so pri analizi industrijske proizvod-nje v lanskem letu ugotovili, da se je ta med letom zmanjševala. Tako je bilo povečanje obsega proiz-vodnje vprvem tromesečju 15,8 odstotno, ob tretjem tromesečju pa Ie še 8,5 odstot-no ter tako v povprečju 0,6 odstotka zao-staja za poprečno rastjo v republiki. Res pa je, da se v številnih organizacijah zdru-ženega dela borijo s težavami zaradi po-manjkanja repromateriala, saj so omejili uvoz v približno 40 odstotkih organizacij. Po drugi strani pa so uvozne restrikcije pripomogle, da so rezultati blagovne me-njave s tujino v viških organizacijah zdru-ženega dela zelo ugodni, saj izvoz presega uvoz za pet milijonov dinarjev, medtemko je bil v letu 1978 uvoz za 76 milijonov dinarjev večji od izvoza. Sicer pa se je lanski izvoz, v primerjavi s predlanskim, povečal za 4,4 odstotka in skupno znaša 550 milijonov dinarjev, čeprav so v občini pričakovali slabše rezultate na tem po- dročju. Glavni izvoznik v občini (Iskra TOZD Elektrooptika) se je namreč lani preselil na novo lokacijo ter tako precej »osiromašil« izvoz v občini. Vendar pa sta na njegovo mesto zdaj stopili dve delovni organizaciji in sicer Ilirija-Vedrog, ki je povečala svoj izvoz za 28 odstotkov ter s tem predstavlja kar tretjino vsega izvozav občini, druga pa je Iskra TOZD Tovarna elektronskih instrumentov Horjul, ki je izvoz povečala za 143,7 odstotka. Z izgubo sta leto 1979 zaključili dve delovni organizaciji. V Žimnici je ta znaša-la 7,243.829 dinarjev, v DO Magistrat TOZD Avtopark je izguba posledica povi-šanja cen goriva in maziv, ker so le-te naraščale hitreje kot cene storitev, poleg tega pa so se zelo povečali tudi stroški popravil. Velik delež imajo pri poslovanju z izgubo tudi visoke anuitete za kredite, ki so jih v tozdu dobili za nakup osnovnih sredstev. Izguba znaša 119.453 dinarjev in jo bo pokrila delovna organizacija iz svo-jega rezervnega sklada. Kar zadeva trgovino, so rezultati prav tako ugodni, saj so trgovinske organizacije v letu 1979 ustvarile iz prodaje za 7.828 milijonov dinarjev. Na trgovino na debelo odpade 69,9 odstotka, na trgovino na drobno pa 39,1 odstotka. Precej težav pa se na tem področju po-javlja glede kadrov, saj se je število zapo-slenih v trgovini na drobno v primerjavi z letom 1978 zmanjšalo v občini za 4,8 od-stotka, v trgovini na debelo pa povečalo za 33,9 odstotka. MOJCA KAUČIČ Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin so podpisale vse organizacije združenega dela na območju - naše občine Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih ob-čin (v nadaljevanju - družbeni dogovor), je kadrovska služba občine Ljubljana Vič-Rudnik poslala v podpis 13/9-1979 v vse temeljne orga-nizacije združenega dela, saoupravne organiza-cije in skupnosti, SIS v občini, družbenopolitič-nim organizacijam. V sodelovanju z občinskim svetom zveze sin-dikatov, ki je preko svojih predsednikov OOS, arganizirala čimprejšnji podpis družbenega do-govora; občinskega komiteja ZK, ki je preko serketarjev OO ZK sodeloval v akciji podpiso-vanja in preko aktivnosti članov društva ka-drovskih delavcev, ugotavljamo, da so vse orga-nizacije v občini Vič-Rudnik sprejele družbeni dogovor o kadrovski politiki. Ob sprejemu in pristopu k družbenemu dogo-voru se pred organizacije postavljajo nove na-loge: - uskladitev samoupravnih splošnih aktov z določili družbenega dogovora. S sprejetjem družbenega dogovora o kadrov-ski politiki smo sprejeli izredno pomemben do-kument, ki jasno opredeljuje in določa nosilce, poti in metode, prek katerih naj bi zagotovili uresničevanje smotrov in nalog dogovorjene politike.