8554 X
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
..TIMSKI dnevnik
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 242 (10.154)
TRST, petek, 13. oktobra 1970
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NITI MESEC DNI PO SPORAZUMU V ČAMP DAVIDU
Izrael in Egipt včeraj pričela mirovna pogajanja
Zasedanje, ki poteka v Washingtonu, je odprl ameriški predsednik - ZDA naglašajo, da so pogajanja le prvi korak na poti celovite rešitve krize na Bližnjem vzhodu
NEW Y0RK — Kot je izjavil glasnik ameriškega državnega tajništva, 16 bilo prvo srečanje izraelske in liptovske delegacije, ki sta včeraj Pričeli mirovna pogajanja med Kairom in Tel Avivom. nadvse «prija-ioljsko in konstruktivno*. Zvedelo je tudi, da bosta delegaciji, ki ju vodita egiptovski obrambni minister Al; Hassan in izraelski zuna-n.ii minister Moše Dajan, vse probleme obravnavali enotno in ne bosta dela razdelili po komisijah. Zasedanje formalno poteka pod okriljem Združenih narodov.
Srečanje je ob prisotnosti številih uglednih osebnosti in diplomatskega zbora odprl ameriški predsednik Carter, ki je namenil poseben poudarek prav tistim, ki se sre-eanja ne udeležujejo, to je Palestin-cem in Jordancem. Ponovno jih je P°zval, naj se udeležijo pogajanja ti omogočijo celovito reševanje bli-tijevzhodnega zapleta. Spet je naglasil, da so sedanja prizadevanja •e začetni korak na poti miru med Izraelom in vsemi njegovimi sose-ti. Obrnil se ie tudi do izraelskih ti egiptovskih predstavnikov in delal. da bo treba mirovni sporazum Pujno dopolniti z izvajanjem obvez-posti, ki so bile sprejete v Čamp Davidu in se nanašajo na Gazo in Disjordanijo, torej na pravično reševanje palestinskega vprašanja.
, V svojem odgovoru sta tako Dajan kot Ali Hassan pohvalila ame-fiškega predsednika zaradi njego-vih prizadevanj. Izraelski zunanji tiinister je tudi izrazil prepričanje, da bodo že v prih-dnjih dneh odstranili še zadnje ovire, medtem ko je egiptovski predsednik znova poudaril to, kar je Kairu posebno pri srcu, in sicer, da se ZDA polnopravno udeležujejo pogajanj.
Po slovesnosti so se delegacije Podale v uradno rezidenco zvezne vlade «Blaic House», kjer potekajo Pogajanja. Osrednji vprašanji sta določitev rokov za izraelski umik s Sinaja, ki bi se moral zaključiti v dveh, treh letih, ter značilnosti in način normalizacije medsebojnih odnosov. Ta vprašanja so okvirno že načeli v Čamp Davidu, sedaj pa jih bodo podrobneje razčlenili. Vsaka stranka je že izdelala osnutek sporazuma, vendar ga še ni predloži ‘a ameriškemu posredovalcu, državnemu tajniku Vanceu. Ta bo že danes zvečer sicer odpotoval v Južno Afriko, kjer bo obravnaval problem Namibije in nato v Moskvo, kjer bi se morala zaključiti pogajanja o omejevanju strateškega o-boroževanja. V njegovi odsotnosti ?a bo nadomeščal posebni Carterjev odposlanec Alfred Atherton skupno * funkcionarji državnega tajništva ti Pentagona.
Kljub Dajanovim optimističnim napovedim, pa opazovalci domnevalo, da bodo pogajanja precej težavna, saj bo vseskozi prisotna politična in tudi praktična povezava tied umikom s Sinaja in vprašanjem sporazuma, ki ga bo potrebno doseči za zasedeni Cisjordanijo in Gazo. no dokazuje tudi včerajšnja Sadatoma izjava, da mora vsak napredek na poti miru med Kairom in Tel Avivorn vzporedno spremljati tudi napredek na poti avtonomije za zasedena ozemlja. Vendar je pri tem liptovsko stališče tudi nejasno in spremenljivo, saj je še pred dnevi Sadat trdil, da je že «sit» pogajanj m imenu Jordanije in Palestincev. Zato domnevajo, da bodo o Cisjor-rianiji in Gazi razpravljali le za kulisami in ne na formalnih zasedanjih. (db)
BONN — Namestnik kitajskega Predsednika vlade Fang Yi je včeraj v okviru svojega obiska v Zvezni republiki Nemčiji obiska! predsednika CSU Franza Josefa Straussa.
bora je izdalo noto, v katero zahteva odločnejše policijske posege za preprečevanje takih in podobnih izpadov, ki kalijo vzdušje politične strpnosti.
kjer so v teku sindikalni spori; stavka bo trajala največ štiri ure, pred tem pa bodo ločena krajša stavkovna gibanja v posameznih deželah in razdeljena po dejavnostnih panogah.
Z odobritvijo omenjenega osnutka je glavni svet sprejel tudi predlog tajništva, naj se od 1. januarja 1979 delovni urnik vsem kovinarjem skrči, in sicer na 38 oziroma 36 tedensko, odvisno pač od delovnih razmer in značilnosti.
Včeraj se je začel tudi zaključni krog notranjih posvetov za sestavo dokumenta z zahtevki glede nove delovne pogodbe za uslužbence kemijske stroke; zdajšnja pogodba poteče konec letošnjega decembra. Kemijski delavci zahtevajo med drugim izboljšanje delovnega okolja, seveda posebno v zdravstvenem pogledu, skrčenje delovnega umika na
37.20	ure tedensko, povišanje prejemkov oziroma preustroj njihovega oblikovanja, kot tudi določanja starostnih poviškov, preureditev organizacije dela in tehnološko posodobitev proizvodne opreme.
Delavci kemijske in kovinarske stroke v boju za novo delovno pogodbo
RIM — Glavni svet kovinarskega sindikata FLM je odobril osnutek dokumenta z zahtevki delavstva v okviru pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, ki ga je predlagalo tajništvo. Posveti o vsebini dokumenta oziroma njegovi izpopolnitvi bodo trajali do konca novembra, ko bodo delegati na vsedržavni skupščini odobrili dokončni tekst.
Glavni svet FLM je za 16. november napovedal vsedržavno stavko kovinarjev vseh podjetij in tovarn,
..........................................
Predsednik republike v Genovi
IZJAVA PODTAJNIKA EVANGELISTIJA
Dvoumne napovedi nove protiteroristične akcije
General Dalla Chiesa morda pripravlja odločilno o len živo proti rimskemu vodu rdečih brigad
RIM — Zakaj je vlada zahtevala petdnevno odložitev parlamentarne razprave o zadevi Moro? Večinske stranke so si postavile to vprašanje, potem ko so nerade privolile v zahtevo notranjega ministra Rognoni-ja: dejstvo pa je, da je odložitev razprave, ki je bila predvidena za 19. oktober, na 24. oktober, vzbudila precejšnje nezadovoljstvo tako v parlamentarcih («nas venomer kot zadnje obveščajo*, so potožili), kot tudi med večinskimi političnimi silami, ki jih skrbi, da ne bi vlada še enkrat pokazala vso svojo šibkost. Vsekakor pa je na koncu, kot smo že včeraj poročali, Rognonijeva zahteva naletela na splošno soglasje, pa čeprav ob spremljavi nezadovoljnega tarnar.ja.
Evangelisti, podtajnik pri predsedstvu vlade in Andreottijeva desna roka, je včeraj poskusil, da bi pomudi največje skeptike z dokaj obvezujočo (in obetavno) izjavo; Rp-gnoni — je dejal pred večjo skupino časnikarjev — je na tem, da pride do novih elementov, do važnih ih konkretnih elementov. V že ustaljeni terminologiji pomeni pridevnik . «konkreten» aretacijo novih bri-gadištov. Ali bi iz tega lahko sklepa-5, da se pripravlja nova policijska
CIUDAD DE GUATEMALA — Ge-lleralni tajnik zveze demokrščan-skih strank Rene de Leon se je 'čeraj izognil poskusu ugrabitve. V akciji pa je bil ubit šofer gene talnega tajnika.
Ogorčenje Bolonjeanov nad predvčerajšnjimi izgredi prenapetežev
Bologna — 1 o predvčerajšnjih Duelih neredih na območju univerzi-tetnega naselja so agenti Digos vče-taj odkrili sedem nedotaknjenih vži-|alnih steklenic, katere so skrajne-med begom pred policijo in karabinjerji skrili pod avtobusne sedeže, tiedtem ko se preiskava nadaljuje, s° uslužbenci mestnega avtobusnega {tidjetja v povorki protestirali zoper terorizem in stavili na ogled javno-SW enega od avtobusov, ki so jih Pfenapeteži sežgali.
Delegacija občinskega odbora -'Uhanom Gherardijem na čelu se je *tišla z upravnim svetom podjetja ATc, da bi mu izrazila solidarnost a Predsedstvo protifašističnega od
akcija, podobna oni, ki je v Milanu privedla do aretacije devetih bri-gadistov in do odkritja treh skrivališč?
0 tem se pravzaprav šušlja že nekaj dni, še posebno potem, ko so na vrhu na Viminalu, ki je bil v sredo zvečer, zapazili odsotnost generala Dalla Chiesa. Kje pa je sedaj «supergeneral»? Po nekaterih vesteh naj bi bil v Genovi, da bi bdel nad nedotakljivost predsednika Pertinija, drugi pravijo, da je v Turinu, po tretji verziji pa se sploh ni premaknil iz Rima, kjer naj bi pripravljal odločilno ofenzivo proti rimskemu vodu rdečih brigad.
Možno pa je tudi, da nam prihodnji dnevi ne bodo prinesli nobene bistvene novosti v boju proti terorizmu. Morda je petdnevna odložitev služila vladi samo za to, da izdela tako stališče, ki jo bo v parlamentu zavarovalo pred preostalimi kritikami. V takem primeru pa bi včerajšnja Evangelistijeva izjava lahko dala povod za še bolj polemične napade na vlado in varnostne organe, k; se v boju proti terorizmu doslej lahko ponašajo z ne preveč briljantnimi rezultati.
MINO FUCCILLO
RIM — Italijanska industrijska proizvodnja se je v avgustu povečala za 1,7 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, v prvih osmih mesecih pa se je proizvodnja znižala za 0,9 odstotka.
Predstavniki dežel pri upravnem svetu RAI
Poziv parlamentarni komisiji, naj pospeši svoje delo
RIM — Včeraj so se sestali člani upravnega sveta RAI-TV in med-deželnega koordinacijskega odbora, da bi proučili probleme decentralizacije in uvedbe tretje televijske mreže. Generalni ravnatelj RAI Berte je zagotovil pripravljenost za re
V NOVI GORICI SE JE ZAČEL X. KONGRES ZSM SLOVENIJE
Zveza socialistične mladine kovačnica samoupravnih kadrov
S svojo udeležbo so pomen kongresa poudarili naj višji predstavniki slovenskega političnega in družbenega življenja - Prisotni predstavniki MO SKGZ in koroške mladine
Kongresna dvorana v Novi Gorici
imuiNiiiiiuiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiii 111111111111111111
itiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMi
PRED JUTRIŠNJIM K0NKLAV0M
PAPEŽ NAJ BI BIL PONOVNO ITALIJAN
Izbor ne bo lahek, ker je kratki pontifikat Janeza Pavia L pustil precejšnje sledove v Cerkvi
RIM — Sinoči so se z mašo za-dušnieo v starocerkveni slovanšči-ni zaključili «novemdiaies», odredi za pokojnim papežem Janežem Pavlom I., stopili smo v pravo pre-,.	- .	...	konklavsko! Yzdušje, saj je btfo na
ahzadjo tretje mreže, ki ho mo- včerajšnji kongregaciji prisotnih že rala biti dovzetna do deželnih stvar- ln!i	fKhfckvi. ni-« bo
(Telefoto ANSA)
nosti ter obljubil, da bo v okviru decentralizacije zagotovljena popolna avtonomija deželnih sedežev RAI.
Predsednik RAI Grassi pa je opozoril, da se je načrt reforme RAI zataknil pri parlamentarni nadzorni komisiji. Komaj bo parlament prižgal zeleno luč, bodo začeli z delom za realizacijo tretje mreže, vendar pa bo potrebnih deset mesecev, preden bi programi redno stekli. U-deleženci včerajšnjega sestanka so poslali sen. Tavianiju, ki predseduje parlamentarni komisiji za RAI-TV, brzojavko s pozivom, da bi čim bolj pospešili odobritev triletnega načrta ter načrtov za decentralizacijo in tretjo mrežo. Dogovorili so se tudi, da se bedo člani upravnega sveta in predstavniki dežel (za Furlanijo - Julijsko krajino je bil navzoč odbornik Cocianni) ponovno sestali 25. oktobra.
103 kardinalov, Kbriklava pa še udeležilo 111 kardinalov.
Ob ugibanjih, kdo bo bodeči papež je steklo že ogromno črnila, v dobršni meri se ponavljajo ista i-mena kot pred izvolitvijo Janeza Pavla I., ki ni bil v seznamu mogočnih, uresničil se je torej star rimski pregovor: «Kdcr stopi kot papež v konklave, se vrne kot kardinal*. Imena so torej relativna, kljub temu pa vlada v rimskih krogih orepričanje, da bodo tokrat kar dinali tehtno izbirali, zato ni odveč, če navedemo imena najbolj verjetnih kandidatov.
V prvi vrsti upoštevamo italijanske kandidate, .saj prevladuje v cerkvi mnenje, da mora biti papež, ki je istočasno rimski škof, Italijan, kljub temu, da so tuji kardinali, ki prav tako dobro obvladajo italijanščino. Med kandidati so genovski
POLICIJA PO SREČNEM NAKLJUČJU PREPREČILA TERORISTIČNA NAPADA
Genovska kriminologa na muhi rdečih brigadistov?
Kaže, da so v nekem mestnem uvtobusu našli torbo s svežnjem gradiva teroristične organizacije
PREISKAVI 0 ATENTATIH V RIMU IN V NEAPLJU
Genovežani pozdravljajo predsednika Pertinija
GENOVA S-indro Pertini sc je .................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiilimmi.Ul.HiiiiHiiiiiilliniiHiiiiin.lHliiHHiniiiiii..............................................im mn" ......................im.....mili
vrnil v Genovo, v mesto, kjer je študiral in kjer je pozneje celih dvajset let vodil socialistični dnevnik «11 lavoro*. Šlo je za uradni obisk predsednika republike ob praznovanju obletnice odkritja Amerike s strani najbolj slavnega Geno-vežana, Krištofa Kolumba. Za Ge-novežane pa je to bil obisk ljubljenega someščana: na tisoče in tisoče ljudi, predvsem mladine, se je zgrnilo na ulice, da bi pozdravilo starega prijatelja.
In vzdušje obiska je bilo res vzdušje srečanja med prijatelji. Sam Pertini se ni hotel držati pravil protokola in se večkrat zadržal v pogovoru z ljudmi. Izven programa je bil tudi kratek govor, ki ga je naslovil na študente, ki so ga pričakali pred pokrajinsko palačo. Spomnil jih je, da se je v mladih letih brez oklevanja opredelil proti fašizmu, čeprav je zaradi tega moral žrtvovati celih petnajst let svojega življenja, in pozval mlade, naj danes opravijo isto izbiro proti nasilju in fašizmu. To morajo storiti zaradi lastne bodočnosti, da bodo lahko živeli v svobodi. Ko je namreč svoboda izgubljena, je izgubljeno vse, je poudaril Pertini, ki se je nato pridružil vzklikanju’ mladine: «da-nes in vselej, odpor*.
Sicer pa je bil uradni del obiska v Genovi posvečen srečanju s krajevnimi oblastmi, s predstavniki tiska in polaganju vencev na spomenike padlim. V strogo zasebni obliki je Pertini obiskal tudi bolnišnico, kjer se je zadržal predvsem z bolnimi otroci, (tm)
SAO PAULO - V nedeljo bodo v Braziliji predsednike volitve, na katerih bodo dolcč- i naslednika ge nerala Ernesta Geisla. Novega predsednika bo izbiralo 589 »velikih volivcev*, ki so jih izbrali med člani zveznega in deželnih p' 'r.mentov. Kandidata sta dva, oba generala: Joao Baptista Figueredo, ki ga pod pira prorežimska stranka «Arena», in Euler Bentes Monteiro, kandidat opozicijskega «brazilskega der okra-tičnega gibanja. Po dosedai jih pred videvanjih naj bi zanesljivo zmagal prvi,
GENOVA — Ali so rdeči brigadi-sti imeli na muhi dva genovska sodna zdravnika in kriminologa, ki sta bila, kot profesor Paolella, prijatelja umorjenega kasacijskega svetnika Tartaglioneja? Domneva je osnovana na govoricah, ki so pronicni-le skozi zid molčečnosti genovskih preiskovalcev. Sodeč po članku lista «Secolo XIX» in po vesteh, ki so jih zbrali nekateri časnikarji, so agenti po srečnem naključju preprečili vrsto atentatov, ki jih je i-mel v načrtu genovski vod rdečih brigad in zadali hud udarec teroristični organizaciji. Preiskava naj bi -se začela v naj večji tajnosti sredi septembra vendar pa gre tudi v tem primeru samo za domnevo, ki je preiskovalci ne potrjujejo in ne demantirajo, in je bila povezana s širokopotezno akcijo gen. Dalla Chiese.
Danes seja vlade
Na dnevnem redu tudi sporazum o ribolovu med Italijo in SFRJ
«JRIM — Na današnji redni petkovi seji bo vlada najprej poslušala poročilo zunanjega mi nistra Forlanija o nekaterih mednarodnih vprašanjih, nato pa bo proučila zakonski ukrep, ki ga je predložil sam Forlam in ki zadeva sporazum o ribo lovu med Italijo in Jugoslavijo Glavna tema na dnevnem re du vladne seje bo sproženje za konskega odloka v korist sta novanjskih gradenj, proučili pa bodo tudi odloka v korist kine matografiji in glasbeni dejav nosti.
Izhodišče za preiskavo je bila naključna najdba torbe z zajetnim svežnjem dokaznega gradiva in s skoraj milijonom lir v gotovini v nekem mestnem avtobusu. Torbo naj bi nekaj dni hranilj v uradu za iz. gubljene predmete in nihče ji ni posvečal prevelike pozornosti, dokler se ni zglasilo mlado in brhko dekle, ki je trdilo, da je njena last. Ko pa jo je uradnik prosil za osebno izkaznico, preden ji jo je izročil. se je dekle z izgovorom, da je pozabilo dokumente doma, hitro oddaljilo.
Vsebina torbe je bila za policijo pravo presenečenje: poleg denarja naj bi našli tloris genovskega zavoda za sotjno medicino in antropologijo, imena ter podatke o navadah dveh kriminologov, dveh politikov in treh sodnikov, letak z «uteme-ljitvijo* nujnosti oboroženega boja, dve potrdili o plačilu najemnine ter skoraj pikolovski seznam izdatkov terorističnega voda. Po'eg cestnine in drugih tekočih izdatkov naj bi navedli celo stroške za nakup samokresov, brzostrelk in lisic.
Od sedmih morebitnih tarč terorističnih napadov, sta skozi zid molčečnosti pronicnili le imeni profesorjev Giacoma Canepe in Tullia Bandinija, ravnatelja in namestnika ravnatelja zavoda za kriminolo ško antropologijo, ki sta bila osebna prijatelja sodnika Tartaglioneja. Kaže, da so teroristi zbrali precej podatkov o njunih navadah in o njunih družinali in morda so imeli celo fotografije.
Preiskovalci so delali skoraj mesec dni v najstrožji tajnosti, zaradi česar ni znano, koliko sadov je obrodilo njih ;vo delo, kateremu «beg novic* vsekakor ne bo koristil, (vt)
Spet govorice o vohuna KB na pravosodnem ministrstvu
RIM — Medtem ko je preiskava G umoru kasacijskega svetnika Gi-rolama Tartaglioneja v slepi ulici (preiskovalci so doslej, kot kaže, pripravili le identikite morilcev, na osnovi nekaterih pričevanj), se je razplamtela polemika ob izjavah po kojnikove sestre, po kateri naj bi se sodnik v petek v Milanu sestal z namestnikom državnega pravdnika Pomaricijem. O čem naj bi se pogovorila ni znano, vendar kaže, da naj bi na osnovi tega razgovora dr. Tartaglione prišel do spoznanja, da je v pravosodnem ministrstvu vohun rdečih brigadistov.
Dr. Pomarici in za njim tudi načelnik milanskega pravdništva dr. Gresti sta odločno demantirala te domneve, medtem ko so jih pokojnikovi sorodniki podkrepili z dokaj dvoumnimi izjavami, češ da naj bi ob povratku iz lombardijskega glavnega mesta sodnik Tartaglione vidno razburjen. Več niso hoteli do dati, ker da bodo pripravili za danes tiskovno sporočilo.
Rdeče brigade, ki so si prilastile odgovornost za podli umor, so včeraj z letakom »obrazložile* cilj zločina. Zanimivo je, da v »ideološko političnem delu* letaka posvečajo posebno pozornost vprašanju kaznilnic in osvajajo strategijo propadli skupini NAP in v bistvu v nekoliko bolj razširjeni obliki poda-
nadškof Siri, Benelli iz Firenc, Urši iz Neaplja, Pappalardo iz Palerma, Poma iz Bologne, Col c m bo iz Milana in rimski vikar Poletti. Če bi prevladovala Izbira «tujega»- kan dkmtijrJje najbolj resen konkurent Argentinec Eduardo Pironio, ki med drugim lahko zadosti tudj zahtevi «i-tolijansivasj, saj je furlanskega porekla in prav tako dobro obvlada materinščina kbt italijanščino in španščino. Sledijo mu Ho'and’se Wil-lebrands, Francoz Villot in dunajski nadškof Konig. Imena, ki smo jih navedli', so predvsem prestižnega značaja, lahko bi ceh trdili ,da bo nrav ta skupinica odločala o bodočem papežu, saj ima precejšen vpliv na kardinalski zbor.
Nadvse zanimiv je podatek skupine ameriških raziskovalcev, ki so za izid vprašali kompjuter, potem ko so v njega vložili vse potrebne informacije, od vpliva na ostale kardi nale do večje ali manjše pripadnosti naprednemu ali pa konservativnemu krilu kardinalskega, zbora. Že ob izvolitvi Janeza Pavla I. je isti kompjuter navedel takoj Lucianije-vo ime, za kardinalom Pomo.iz Bologne in pred Sergiom Fignedoli-jem, ki je član rimske kurije. Tokrat pa je chicaški kompjuter navedel ime Corrada Ursija, neapeljskega nadškofa.	, ,
Ugibanja so torej najrazličnejša, čeprav pri vseh opazovalcih prevladuje mnenje, da bo pri izbiri botrova! tudi novi duh, ki ga je v kratkem pontifikatu uvedel papež Janež Pa-Vel I„ končalo naj: bi se torej-obdobje «aristokratskih papežev, vrhovni vodja naj bi bil predvsem vrhovni pastir, ki bi bil razumljiv in dostopen ljudem, obenem pa oster nasprotnik raznih izmov. Prav pri tem je zanimivo, kako- se celo cerkveni očetje: poslužujejo' starih prerokovanj, da bi v čimbolj temnili barvah: orisali obdobje, v katerem bo vladal novi papež. Oče Corrado Balducci, kurijski prelat, je iz Ma-lahijevih prerokovanj izluščil celo možnost, da bi med sedanjim pontifikatom izbruhnila tretja svetovna vojna, (voc)

J- ‘ HM
ft •%
:
:
T** / ' *
f§
I	v,
k
/v
.L.

V
Identikit enega od morilcev prof. Paolelle
jajo to. kar je pred milanskim porotnim sodiščem rekel Renato Cur-cio.
Vzporedno s preiskavo o umoru sodnika Tartaglioneja se nadaljuje tudi preiskava o umoru neapeljskega kriminologa prof. Paolelle. Preiskovalci so včeraj našli motor no kolo, s katerim sta pobegnila dva od štirih morilcev, na osnovi priče vanj očividcev pa so pripravili fo tokite treh zločincev.. (vt)
Edino ZR Nemčija lahko sodi Franzu Waj>nerju
BRASILIA — Edino 7 hodna Nemčija je pravno pristojna, da sodi nacističnemu zločin .u Franzu VVagner-ju, ki je trenutno priprt v Braziliji. To je pred bra-llskim zveznim vrhovnim sodiščem izjavil glavni državni pravdnik Henrique De Araujo. Izročitev nacističnega krvnika iz u-ničevalnih taborišč Sobibor in Tre blinka so zahtevale Poljska, Avstrija, Izrael in ZRN, po mnenju De Arauja pa je samo Zahodna Nemčija poskrbela za to, da niso nacistični zločini zapadli. Tega nista storili Poljska in Avstriji. Kar zadeva Izrael, ra .. stv^r za De A-rauja še veliko bolj enostavna: za časa druge svetovne vojne, torej v času, ko so bi.i zločini storjeni, še sploh ni obstajal.
BRUSELJ - Belgijski kralj Bau-douin je danes pričel noaajanja za rešitev vladne krize, potem ko je predvčerajšnjem odstopil predsednik vlade Leo Tindemans.
NOVA GORICA — V praznično razpoloženi Novi Gorici sc je včeraj pričel jubilejni 10. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki poteka prav v dneh, ki se ujemajo s tistimi pred 35 leti, ko je najnaprednejši del mladih v Kočevski Reki razpravljal in sklepal o tem, kako najširše množice mladih še u-spešneje vključiti v največje dejanje slovenskega naroda — v njegov boj za nacionalno in družbeno vstajenje.
Na kongres je iz vseh slovenskih občin prispelo 692 delegatov, ki bodo ocenili, kako so osrednja organizacija mladine in nasploh vsi mladi uresničevali in dopolnjevali na 9. kongresu ZSMS v Murski Soboti zastavljene naloge in predvsem kako enotni odločni, vztrajni in uspešni s’6 bili-mladi delavci in študenti pri uresničevanju najpomembnejših družbenih ciljev.
Poleg delegatov so na kongresu prisotni številni gostje. Včerajšnje uvodne plenarne seje so se udeležili slovenski vodilni družbenopolitični delavci, med temi Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SRS, France Popit, predsednik centra nega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Mitja Ribičič, predsednik' republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudsta, Vinko Hafner, predsednik zveze sindikatov Slovenije in dr. Anton Vratuša, preds-dnik izvršnega sveta Slovenije. Prisolne pa so bile tudi delegacije Zveze zvezne konference. Zveze socialistične mladine Jugoslavije, republiških ter pokrajinskih konferenc Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Srbije ter Vojvodine in Kosova, delegacija mladinskega odbora Slovenske kuiturno-gospodarske zveze, skupna delegacija koroške mladine, ^veza komunistične mladine Italije za Furlanijo - Julijsko krajino in Zveza komunistične mladine Madžarske iz Železne županije. .
Kongres je začel predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Ja-snič, ki je tudi prebral referat o delovanju v pretekli mandatni .dobi. Dotaknil se je vseh vprašanj delovanja mladih in poglobljeno analiziral svetle in temne točke delovanja ZS MS. «ZSM mora biti takšna organizacija, ki mota s svojina naored-liimi, ustvarjalnimi, demokratičnimi ih samoupravnimi odnosi, predvsem pa z življenjsko vsebino svojega dela, navajati mlade ljudi na samoupravna pota reševanja njihovih problemov znotraj SZDL z neposredno politično aktivnostjo v ZK in v zvezi sindikatov*, je naglasil med drugim Jasnič. Zato mora postati Z.SM področje človekovega osebnega i-dejnega zorenja, snovanja in oblikovanja. Organizacija naj bo torej tisti družbeni dejavnik, ki bo mlade ljudi usmerjala in usposabljala skozi njihovo zorenje in življenjsko prakso, da bodo na osnovi argumentov, analiz in realnih ocen hitreje in učinkoviteje reševali življenjske probleme.
Končno je Jasnič tudi poudaril pomembnost raznovrstne izmenjave in sodelovanja z mladimi iz zamejstva. Osimski sporazumi pa dajejo široko osnovo za take stike tudi z vso mladino Italije.
Mlade na 10. kongresu je pozdravil Mitja Ribičič, ki je podčrtal, da mora znati Socialistična zveza preko najrazličnejših oblik svoje aktivnosti pritegniti mladega človeka in mu omogočati, da prevzema odgovornost za perspektivo samoupravnega socializma. Svoj pozdrav je prinesel nato še Azem Vlasi, član predsedstva zvezne konference ZS MJ. Edvard Kardelj, ki se ni mogel udeležiti kongresa, je mladim poslal pismo, v katerem pravi, da ne stojj danes pred mladimi nič manj pomembna naloga, kot v času narodno - osvobodilne borbe — to je izgrajevanje družbe svobodnih, naprednih in ustvarjalnih ljudi. «In ta cilj je tista trdna vez, SUADAM KAPIC
(Nadaljevanje na zadnji strani).
MINISTER ANTONIOZZI UMESTIL VČERAJ PRIPRAVLJALNI ODBOR
Center za znanstvene raziskave sredstva za razvoj gospodarstva
Poudarek na prispevku znanstvenoraziskovalne ustanove pri krepitvi gospodarskega sodelovanja, ki jo omogočajo osimski sporazumi
Minister za znanstveno raziskovanje Dario Antoniozzi je včeraj umestil na sedežu tržaške univerze odbor, ki ima nalogo izdelati statut konzorcija, ki bo upravljal središče za znanstvene in tehnološke raziskave ter izbrati zanj primerno lokacijo v naši pokrajini. Pri tem je minister poudaril pomembnost pobude, ki je bila predvidena v marčnem odloku predsednika republike o ustanovitvi videmskega vseučilišča, ki bo omogočila neposredno izkoriščanje izsledkov raziskovalnega dela za proizvajalni sektor. Posebej je naglasil važnost u-resničitve te znanstvene strukture v trenutku, ko je Italija sklenila z Jugoslavijo osimske sporazume, ki odpirajo možnost vsestranskega razvoja v gospodarskem sodelovanju. Izrazil je zato prepričanje, da bo središče za znanstvene in tehnološke raziskave odločilno prispevalo h gospodarski okrepitvi Trsta in dežele in spodbujalo možnosti mednarodnih izmenjav.
Konzorcij, ki bo središče upravljalo, sestavljajo Vsedržavni svet za raziskave, dežela Furlanija-Ju-lijska krajina, tržaška pokrajina in občina ter tržaška in videmska u-niverza. Razpolaga z že odobrenimi naložbami za prihodnja štiri leta v skupnem znesku 3 milijard lir, in sicer po 500 milijonov za leti 1978 jn 1979 ter po milijardo lir v naslednjih dveh letih.
V včeraj umeščenem odboru predstavlja deželo dr. Franco Richetti, pokrajino predsednik dr. Lucio Ghersi, občino odbornik inž. Marino Tassinari, tržaško univerzo rektor De Ferra, in so v njem še sen. Claudio Villi, predsednik konzorcija za spodbujanje raziskav fizikalnih inštitutov tržaške univerze, prof. Emesto Ouagliarello. predsednik Vsedržavnega odbora za raziskave, prof. Francesco Querci za ministrstvo za javno vzgojo dr. I-talo Rocca za ministrstvo za raziskovanje, prof. Vittorio Fanfani za Intersind, dr. Gaetano Z ambra za ministrstvo za industrijo in trgovino, dr. Fulvio Anzellotti za vsedržavno združenje industrijcev (Con-findustria) ter sindikalista Gialuz (CGIL) in Trebbi (UIL).
Emanuele Macaluso na shodu KPI v Trstu
pokrajinski skupščini komunističnih delavcev, v nedeljo ob 11. uri pa v Avditoriju na javnem shodu, na katerem bosta na temo »Trst v splošni krizi* govorila tudi pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti in občinski svetovalec Stojan Spetič.
Danes zamenjava v pokrajinskem vodstvu KD
Čeprav je pozornost tržaške javnosti usmerjena predvsem na dogajanje v tržaškem občinskem svetu, je v sedanjem političnem položaju prav tako važno, če ne še bolj, kar se dogaja «za štirimi zidovi* posameznik strank. Novi politični položaj je namreč sprožil razpravo v strankah, kar običajno privede do preverjanja notranjih razmerij in odnosov, istočasno pa je zahteval zamenjavo nekaterih ljudi na vodilnih mestih, ker so bili izvoljeni v razne javne ustanove in so zato njihove nove funkcije nezdružljive z vodilnimi funkcijami v stranki. Prejšnji teden smo zabeležili spremembe v socialističnem taboru. Dosedanjega pokrajinskega tajnika Gianfranca Carboneja je zamenjal Seghene. Pred vrati so še zamenjave v komunistični partiji ter krščanski demokraciji, katere pokrajinsko vodstvo se sestane ravno danes. Glavni kandidati za prevzem Rinal-dijevega mesta so Richetti, ki je tudi nečelnik svetovalske skupine v občinskem svetu in zaradi tega najbrž ne reflektira na tajniško mesto, nato Nodari, ki je najverjetnejši kandidat, ter Perini, De Carli in Co-slovich.
Sindikati za takojšnjo uresničitev novega obrata Dreher v Žavljah
Sinočj se je v Trstu sestalo pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, da bi vzelo v pretres vprašanje novega obrata Dreher v načrtu v žaveljski industrijski coni. V zameno za staro pi; vovamo pri Sv. Ivanu naj bi novi Dreher proizvajal mesne izdelke. V resnici je načrt o prehodu na novo proizvodnjo še vedno samo na papirju, občinski odbornik Tassinari pa je prav te dni izrazil mnenje, da taka tovarna v industrijski coni nima nobene bodočnosti, kajti one-
Jutri in v nedeljo bo v našem mestu član vsedržavnega vodstva KPI Emanuele Macaluso. Jutri ob 9.30 bo govoril v Ul. Madonnina 19 na
................................................................................................m
snažen zrak bi onemogočal redno sušenje in prekajevanje mesnih izdelkov.
V poročilu, ki so ga izdali po seji, pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze opozarja, da so sindikati svoj čas po daljšem pogajanju dosegli od občinskega sveta in od nove družbe, da bosta revizija novega regulacijskega načrta in uresničitev nove pobude sočasna, in da bo del razpoložljivega zemljišča v okviru stare tovarne pri Sv. Ivanu, namenjen socialnim posegom in ljudskim gradnjam. Trst ne more dovoliti — pravi na koncu poročilo — da bi se na našem območju kar naprej ukinjale proizvodne dejavnosti, zato je treba novo tovarno čim prej uresničiti in zagotoviti delo 100 nameščencem bivše pivovarne Dreher.
V BIVŠI TOVARNI MOSTOV IN ŽERJAVOV
S prehodom na novo dejavnost čedalje manj zaposlenih delavcev
Vodstvo tovarne namerava zmanjšati njihovo število na 132 Vprašanje komunističnih svetovalcev tržaškemu županu
V tržaški tovarni CMI se v zadnjih časih porajajo novi pereči problemi. V sklopu načrta CIPE je leta 1967 družba CMI iz Genove prevzela posle tržaške družbe CRDA, ki je do takrat upravljala tovarno. CMI je ob tej priložnosti zagotovila zaposlitev 250 delavcev, v zadnjih letih pa je zmanjšala delovanje o-brata in s tem tudi število delavcev, tako da jih je sedaj le 163. Poleg tega je popolnoma spremenila proizvodnjo tovarne, saj so pod u-pravo CRDA proizvajali industrijske žerjave in razne pomorske naprave, v zadnjih časih pa se ukvarja tovarna CMI le z montiranjem industrijskih strojev in zaradi tega namerava uprava še nadalje skrčiti število delavcev, tako da jih bo o-stalo le še 132. S tem pa krši pogodbo, ki je bila sklenjena februarja letos in tovarniški svet se je v
zvezi s tem odločno izrekel proti njenemu sklepu. Tovarniški svet poudarja tudi, da se ne sme tovarna CMI pridružiti drugim tržaškim tovarnam v krizi.
Komunistična svetovalca U. Poli in L. Angelone sta v zvezi s tem vprašanjem sinoči naslovila na župana Cecovinija vprašanje, v katerem ga sprašujeta, ali je občinskemu odboru znano, kaj se dogaja v tovarni CMI in kaj namerava ukreniti, da bi zagotovil nadaljevanje proizvodnje in ohranitev sedanjega obsega zaposlenosti v obratu.
• Krožek ZŽI s Proseka sklicuje za danes sestanek, na katerem bodo ženske razpravljale o deželnem zakonu o družinskih posvetovalnicah in o bodočih smernicah gibanja žena. Sestanek bo ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku.
...................................M............MIHI..........MM........
S SEJE VODILNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Dr. Modiano poročal o razvoju stikov in sodelovanja z zbornico na Reki
Ugodne možnosti za izvoz industrijskih proizvodov v Ekvador - Brazilci bodo kmalu postavili zalogo svojega blaga v pristanišču - Prizadevanja za zajezitev nadaljnjega prodiranja prodajalcev «farmeric» v središče mesta
Sincči je bila redna seja vodilnega odbora tržaške trgovinske zbornice. Predsednik dr. Modiano je podal odbornikom krajše poročilo o svojem nedavnem obisku v glavnem mestu Ekvadorja Quitu, kjer je kot podpredsednik vsedržavne industrijske zveze odprl razstavo z naslovom «Italija proizvaja*, na kateri nastopa s svojimi eksponati okrog osemdeset industrijskih podjetij iz vse Italije. Po Modianovem mnenju obstajajo ugodne možnosti za izvoz industrijskih izdelkov v to južnoameriško državo tudi iz naše dežele, predvsem kar zadeva proizvode ko-vinopredelovalne industrije. V tem smislu bo Modiano opozoril na to vprašanje tudi druge zbornice v deželi in še zlasti deželno zvezo zbornic.. O teh možnostih naj bi razmišljali tudi organizatorji tržaškega velesejma.
Odbor je nato razpravljal o krizi v deželnem ladjedelstvu in v tej zvezi izrazil zadovoljstvo ob naročilu štirih ladij tržiškemu obratu Ital-cantieri, ki bo tako polno zaposlen
PO PRVI NEUSPEŠNI UMESTITVENI SEJI
Rajonski svet za Rocol-Kjadin včeraj dobil novega predsednika
Gre za krščanskega demokrata Sergia Aito, ki je bil izvoljen v tretjem glasovanju
Rajonski svet za Kjadin in Rocol je na včerajšnji seji izvolil novega predsednika. V tretjem glasovanju, to je v balotaži, je skupščina izvolili krščanskega demokrata Sergia Aito, ki je prejel 10 glasov, ravno toliko pa jih je v balotaži prejel tudi kandidat Liste za Trst Giorgio Bonat; v primeru, kot predvideva pravilnik rajonskih svetov, da v balotaži prejmeta dva svetovalca enako število glasov, je za predsednika izvoljen tisti, ki je starejši. Tako je bil izvoljen Sergio Aita, ki se je rodil leta 1929, medtem ko se je njegov »naspro nik* Giorgio Bonat rodil leta 1934,
Kot smo že poročali, se je prva umestitvena seja, ki je bila pred približno desetimi dnevi, zaključila, n • da bi skupščina izvolila novega predsednika. Ker niso stranke ustavnega loka dosegle sporazuma, so svetovalci KD in KPI zapustili dvorano, zaradi česar rajonski svet ni bil sklepčen. V tem obdobju se je kontaktiranje med demokratičnimi strankami nadaljevalo, v zadnjih dneh pa je prišlo do sporazuma, ko so se predstavniki KD, KPI, PSI in PRI dogovorili, da bodo glasovali za krščanskega demokrata Aito. Pri tem naj še podamo razmerje sil v rajonskem svetu: KPI 4 svetovalce, KD 5, PSI 1, PRI 1, Lista za Trst 7, MSI 1 in MIT 1. Demokratične stranke torej razpolagajo z 11 glasovi, ostale pa z 9, kar bi seveda moralo omogočiti izvolitev kandidata KD. Izid včerajšnjega glasovanja pa ni prinesel takega izida, saj je sve tovalec Aita prejel le 10 glasov. Pred glasovanjem so načelniki svetovalskih skupin podali glasovalne izjave, v katerih so predstavniki KD, KPI in PSI jasno poudarili, da bodo njihove skupine oddale svoje glasove kandidatu KD, medtem ko se predstavnik PRI sploh ni dotaknil tega vprašanja, ampak je le govoril o številnih odprtih problemih, s katerimi se bo morala skupščina rajonskega sveta spoprijeti v najkrajšem času. Po drugi strani pa so predstavniki Liste za Trst, MIT in MSI podprli kandidaturo predstavnika meščanske liste Bonata.
Prvo glasovanje je tako prineslo majhno presenečenje, saj sta oba kandidata prejela po 10 glasov; tudi drugo glasovanje je dalo enak izid, zaradi česar .je bila potrebna balotaža, v kateri je bil izvoljen kr ščanski demokrat Sergio Aita.
Tako je tudi zadnji rajonski svet, ki še ni imel predsednika, izpolnil
prvo in glavno obveznost. Sedaj lahko pričakujemo, da se bodo vsi rajonski sveti lotili resnega dela, saj je problemov nemalo. Čaka jih resno delo, saj so v smislu novega državnega zakona o decentralizaciji dobili večje pristojnosti, kot so jih imele prejšnje konzulte. Sklepati bodo morali o problemih v zvezi z vzdrževanjem cest in poti, javne razsvetljave, zelenih področij, uporabe občinskih stavb, uporabe in u-pravljanja higiensko - sanitarnih objektov, otroških vrtcev in jasli ter športnih in rekreacijskih centrov.
Ob koncu pa še navajamo v pregled imena in stranko predsednikov 12 rajonskih svetov:
Zah. Kras: Slavoljub Štoka (KPI) Vzh. Kras: Karel Grgič (SSk) Rojan - Greta - Barkovlje: Dennis Visioli (KPI)
Kolon ja - Škorklja: Gianfranco Benci (KD)
Novo mesto - Nova mitnica: Sergio Trauner (PLI)
Sv. Vid - Staro mesto: Chana Git-la Wolf (PRI)
Stara mitnica: Teresita Barbo por.
Millossovich (LpT)
Sv. Ivan - Lonjer: Mario De Pretiš (KD)
Kjadin - Rocol: Sergio Aita (KD) Sv. Jakob: Silvano Mincusch (KPI) Škedenj - Čarbola: Salvatore Can-
none (KD)
Sv. Ana - Sv. Sergij: Luciano Hla
cia (KD)
• Na sedežu v Ul. Roncheto 77 se danes ob 20.30 sestane rajonski svet za škedenj in Oarbolo. Na dnevnem redu je izvolitev podpredsednikov in imenovanje delovnih komisij.
V soboto in nedeljo v Postojni
Srečanje esperantistov Italije, Avstrije in SFRJ
V hotelu »Predjama* v Postojni je bilo v soboto in nedeljo deseto tristransko s-acr’-;-? es; ntistov iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. O-tvoritve se je udeležil tudi predsednik postojnske občinski skupščine inž. Zvone Nastran, ki je kongresi-ste pozdravil in jih seznanil z naj-pom 'bnejšimi značilnostmi c' >č-ja. Delo je nato potekalo v delovnih .misijah, ki so obra navale vprašanja, ki zadevajo medsebojne odnose med prebivalstvom in usta novami obmejnih r gij na raznih področjih. Program srečanja je vse-
do polovice 1980. leta.
Razprava je nato zajela problem skorajšnje ustanovitve znanastvene-ga in tehnološkega središča na našem območju. Odborniki so poudarili pomen te nove inštitucije za vsestranski razvoj Trsta, hkrati pa so naglasili, da bo moral center vzgajati ne toliko čiste znanstvenike in raziskovalce, kolikor kvalificirane raziskovalce, ki bodo tesno povezani s proizvodnimi dejavnostmi na Tržaškem. V tem smislu je trgovinska zbornica pripravljena vsestransko pomagati, z nasveti in izkušnjami, novemu središču.
Dr. Modiano je nato poročal o pripravah brazilske družbe COBEC, da odpre v našem mestu stalno skladišče brazilskega blaga. Da bi olajšala trgovinski promet s svojim blagom čez tržaško pristanišče, namerava Brazilija v kratkem ustanoviti v našem mestu posebno družbo z izključno brazilskim kapitalom.
Sledilo je poročilo o stikih med tržaško zbornico in gospodarsko zbornico. z Reke. Predsednik Modiano je v tej zvezi poudaril, da se sodelovanje med obema zbornicama nadaljuje in krepi na vseh ravneh in da se v zadnjem času konkretno obravnavajo možnosti kooperacije v industriji, turizmu, kmetijstvu in pomorskih ter pristaniških dejavnostih.
Odbor je v drugem delu seje izrekel svoje soglasje s stališčem gospodarske konzulte, sekcije za notranjo trgovino, glede nujnosti nastopa pri deželnih organih, da bi slednji čim prej odobrili načrt za ureditev nadrobne trgovine na Tržaškem, tako da bi se izognili stalnemu in nekontroliranemu naraščanju števila prodajalcev raznega blaga. Z ureditvijo tega področja bo laže izvedljiva tudi anketa, ki so jo svoj čas poverili druži »Oecometra*, da bi pripravili osnovo za dokončen načrt, na podlagi katerega bo urejeno celotno področje trgovine v tržaški občini. Z ureditvijo nadrobne trgovine in pozneje s širšim načrtom za ureditev trgovinskih dejavnosti sploh naj bi zavrli zlasti odpiranje novih trgovin s tekstilom v središču mesta, kjer tovrstna trgovina spodjeda druge dejavnosti (v zadnjem ča su so zaradi prodirajočih kavbojk ali farmeric in podobno, prenehali delovati številni javni lokali, pa tudi trgovine z jestvinami in pekarne). V tej zvezi je odbor izrazil potrebo, da bi tudi v sodelovanju s trgovci
MiimHMimHimiiiMMiiiiiHniimiiiitiimttittMiiiiiiiiiHimiMniniiiiiiiMMUiiittMiMiiiiiiiitMiiiimiiiimtnn
uredili tudi vprašanje smeti in odpadkov, predvsem kartonaste embalaže, ki se nabirajo v nekaterih predelih mesta, zlasti ob železniški in avtobusni postaji.
boval tudi turistični del, med katerim so si udeleženci oeledali Lipico in Postojnsko jamo.
• V Ljudskem domu «P. Togliatti*
v Ul. Peco 7 (Naselje sv. Sergija) bo drevi ob 19. uri shod članov krajevne sekcije KPI ,ki bodo razpravljali o nalogah komunistov v sedanjem političnem trenutku v Trstu, deželi in državi.
• Jutri se na sedežu radikalne stranke v Ul. sv, Frančiška 2 prične 4. kongres tržaškega združenja te stranke. Kongres se bo pričel ob 16. uri in se bo nadaljeval tudi v nedeljo.
Pismo uredništvu
Čudna imenovanja
profesorjev
na slovenskih šolah
Pred kratkim — ob začetku šolskega leta — se je pripetila huda krivica neki slovenski profesorici, ki je bila lansko leto na izpopolnjevalnem študiju na univerzi v Ljubljani, a je ohranila svoje službeno mesto, kot je običaj, na slovenski šoli v Trstu.
Ta krivica je tem hujša, ker se take homatije na slovenskih šolah niso več dogajale. Omenjena profesorica je imela že tri leta imenovanje za nedoločen čas na določenem mestu na slovenski višji Šoli v Trstu ter usposobljenostni izpit za predmetno stolico na slovenskih šolah, letos pa bi ji po zakonu bila priznana stalnost na omenjenem službenem mestu.
Krajevne šolske oblasti vsega tega niso upoštevale, napravile so, kot če bi bilo službeno mesto neza sedeno in ga dodelile drugemu profesorju, ki ima pravico do stalnega službenega mesta na italijanski šoli. medtem ko prizadeta profesorica niti ni zaprosila za službeno mesto na italijanski šoli in niti nima za to potrebnega usposoblje-nostnega izpita. Človek bi se pri taki hudomušnosti in brezglavem početju šolskih oblasti nasmehnil, če ne bi šlo za škodo, ki bi jo to imenovanje povzročilo omenjeni profesorici, ki bi tako zgubila pravico do svojega stalnega službenega mesta na slovenski šoli, medtem ko
za italijansko šolo sploh nima pravice. Kaj pravi k takemu početju Sindikat slovenske šole? Ali je prav, da se na slovenskih šolah lahko še kaj takega dogaja? (a.c.)
Žepna podmornica v Tržaškem zalivu
Včeraj je marsikdo, ki se je peljal ■'' obmorski cesti videl nedaleč od obale podmornico. V bližini na-brežinskega portiča se je namreč v oddaljenosti kakih tristo metrov od bregu na morski gladini zibala majhna podmornica z italijansko zastavo, na krovu pa so bile štiri osebe, Kaže, da gre za žepno podmornico, ki jih izdelujejo v Tržiču. Po vsej verjetnosti so z novim plovilom delali poskuse, ni pa jasno, za kakšne poskuse gre. Na vsak način je neki šofer, ki se vsak dan pelje po obmorski cesti, izjavil, da je v zadnjih dveh mesecih že večkrat videl o) nabrežinskem portiču podmornico. Zato je izključeno, kot so nekateri menili, da bi šlo na podmornici za kako okvaro in da ne bi mogla pluti.
Vsekakor je podmornica v Tržaškem zalivu nevsakdanji dogodek. Tako majhna pa podmornica spet ni, saj jt dolga 64 m in ima premer 6 m in je last italijanske vojne mornarice. Ta nenavadni pojav na morju pa je včeraj privabil ob rob obalne ceste precej radovednežev, ki so se naslajali ob pogledu na ta ko nenavadno »ribo*.
Čestitke tovarišici Špeli za osemdesetletnico
Valerija Kocjančič - Špela je ob svoji osemdesetletnici imela včeraj v domu upokojencev v Sežani, kjer začasno prebiva na zdravljenju, kar precej obiskovalcev, ki so ji prišli čestitat k visokemu življenjskemu jubileju in izreč voščila za skorajšnje okrevanje in se dol "o življenje. Med prvimi so ji voščila izrekli bivši aktivisti narodnoosvobodilnega gibanja iz Trsta in pa predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze in našega uredništva. Z njimi in skupno z upravnikom doma ter svojimi sostanovalci in prijatelji v domu, se je tudi fotografirala v parku doma v r^min na svoj jubilej.
Špela je bila obiskov in voščil zelo vesela in bila je kar mladostno prrrojena v prijetni zavesti, da i-ma v Trstu a tudi drugod ljudi, prijatelje, znance in soborce, ki cenijo njen velik nrispevek v boju tržaških Slovencev za svobodo in enakopravnost.
Tržaška pokrajinska federacija PSI kliče
tov. ŠPELI
ob visokem življenjskem jubileju še na mnoga srečna leta.
Prispevki za postavitev spomenika Igu Grudnu
Še v tem tednu bodo stekla dela za postavitev spomenika Igu Grudnu v Nabrežini. Člani domačega prosvetnega društva si prizadevajo, da bi čim lepše uredili prostor, na katerem bo stal doprsni kip domačega pesnika. Postaviti bo treba tudi kamniti podstavek in urediti vrtič okoli njega. Vreme je ugodno in če ne bodo nastopile nepredvidene težave, bi morali dela končati proti koncu tega meseca. Vse je torej v redu, samo denar še manjka. Društvo poziva zato svoje člane in prijatelje naj s svojim darom podprejo to akcijo. Prispevke še vedno prejema odbornik Stanko Devetak, (m.t.)
PO JAVNI RAZPRAVI 0 ŠOU IN ZAPOSLITVI
Posvet na sedežu pokrajine z gospodarskimi kategorijami
Študijska skupina prof. Jannacconeja bo zaključila raziskavo o razmerju med šolskim ustrojem in tržiščem dela do februarja
Danes praznuje 80-letnico rojstva naša ljubljena teta
KRISTINA KRIŽMANČIČ
Vse dobro, predvsem pa zdravja ji iz srca želita nečakinji Sonja in Stana z družinama.
Gropada, 13. oktobra 1978
^GLASBENA SREČANJA* V BAZILIKI SV. SILVESTRA
Schubertovi in Wolfovi solospevi v izvedbi altistke Narte Vaietič
Solistko je pri klavirju spremljala pianistka Anna Luci Sanvitale
Po torkovi javni razpravi, ki jo I je tržaška pokrajina priredila v | konferenčni dvorani trgovinske zbornice o »Šoli in tržišču dela*, se je v sredo zastopstvo pokrajinskega odbora, ki so ga sestavljali predsednik Ghersi in odbornik Marto-ne, Spadaro in Nicolind, sestalo s predstavniki krajevnih gospodarskih krogov, katerih odsotnost je bila opazna na omenjeni razpravi. Posveta na sedežu pokrajinske uprave so se tokrat udeležili predstavniki Zveze trgovcev Rinaldo Pa-duano. Združenja obrtnikov Gianfranco Ciani in Luciano Chiarato, Zveze industrijcev Lidia Piva, trgovinske zbornice Romano Rocca, Vsedržavne zveze obrtnikov Cesare Magnarin, šolskega sindikata CGIL Aldo Rimani, lastnikov javnih lokalov (Confesercenti) Sergio Fab-bro ter zastopnika delavskih sindikatov Mauro Gialuz in Gianfranco Trebbi.
Na sestanku so proučili osnutek raziskave o razmerju med šolskimi strukturami in možnostmi zaposlitve, ki ga je pokrajinska u-prava naročila študijski skupini, ki jo vodi prof. Jannacone s tržaške univerze. Pri tem so predstavniki gospodarskih kategorij prispevali več predlogov in so posebno poudarjali potrebo, da študija upošteva posebnosti tržaškega proizvajalnega ustroja, zlasti na luškem, terciarnem in uradniškem sektorju. Da opravi poglobljeno oceno usmeritev krajevnega tržišča dela bo zato študijska skupina imela "rsto posvetov s sindikati, gospodarskimi kategorijami in družbenimi predstavništvi. Raziskovalno delo se bo zaključilo prihodnjega februarja in bodo njegovi izsledki pomenili tudi stvaren prispevek k razčiščevanju razmer v tržaških višjih srednjih šolah, in to v trenutko ko se šolski ustroj v našem mestu in v vsej državi pripravlja na temeljno preureditev.
V nedeljo na pomorski postaji
Skupščina in odlikovanje tržaških krvodajalcev
Tržaško združenje krvodajalcev prireja v nedeljo, 15. t.m., ob 10. uri na pomorski postaji letno skupščino, na kateri 7 odo razpravljali o notranjih org'niz cijskih vprašanji:, ter o odnosih s kraj mirni zdrav stvenimi in upravnimi organi. Med občnim zborom bodo tudi podelili
Za «Glasbena srečanja» v baziliki sv. Silvestra je sinoči nastopila tržaška slovenska altistka Marta Vaietič ob spremljavi pianistke Anne Luci Sanvitale. Njen program je obsegal solospeve za glas in klavir Franza Schuberta in Huga Wolfa, v nemškem izvirniku.
Marta Vaietič je svoje glasbene študije začela pri Glasbeni matici v Trstu iz violine, vzporedno pa se je udejstvovala tudi kot zborovska pevka v znanem Vrabčevem Komornem zboru. Kmalu se je povsem posvetila komornemu solopetju pod vodstvom Margherite Vollolina Me-dicus. Naravni kontraaltovski register je bil solidna podlaga njenemu napredovanju v osvajanju vse prej kot lahkih prvin komornega solopetja in njen sinočnji nastop je pokazal, da je že dosegla zaznavne rezultate tako v tehniki petja kot v interpreta-cijskem oziru. Komorno solopetje je nedvomno ena najtežjih zvrsti vokalne muzike, izvajanje »lieder* pa zahteva še posebno delikaten pristop tako v mehkobi kot v prožnosti oziroma sproščenosti pri doziranju glasovnega razpona. Zlasti v Schubertovih solospevih te lastnosti niso še prišle do polne veljave, čeprav je pevka nekatere zapela s polnim občutom za poetični navdih, ki ga ti Schubertovi "biserčki izžarevajo v svoji preprosti toda muzikalično genialni obliki. Ko bo izčistila nastavek in dosegla skladnejše doziranje, bo njen barvit in globok alt zazvenel v vsej svoji naravni lepoti.
Klavirska spremljava prof. Anne Luci Sanvitale je bila vseskozi vzorna v svoji nežni diskretnosti. Poznalo se ji je, da je pianistka kot sodelavka gledališča Verdi, izkušena spremljevalka vokalnih solistov in da zna smiselno prilagoditi svojo spremljevalno vlogo ne le opernim ampak tudi komornim solistom. Obe, pevka in pianistka, sta na koncu poželi topel aplavz, (jk)
kojnega borca, da jo začasno posodijo. Slike bodo služile umetniku Zdenku Kalinu za izdelavo doprsnega kipa domačina Stanka Grudna. Slike, ki jih bodo vrnili, sprejemata predsednik odbora Rudi Grgič ali šolski sluga Ladi Širca iz Šempo-laja.
Odbor za poimenovanje šole v Šempolaju
• Tržaška občina obvešča, da je o-gled razstave »Zakladi verskih skupnosti v Trstu*, ki so jo priredili občinski zgodovinski in umetnostni muzeji na tržaškem gradu, možen še v nedeljo, 15. t.m. med 9. in 14.
kar 625 odličij zaslužnim članom, med katerimi 13 «zlatih zvezd* za krvodajalce, ki so dali svoj krvni prispevek 60-krat. Ti najzaslužnejši čl' i združenja so naslednji: Claudio De Salvatore, Aldo Liposri, Er-manno Longo, Vito Macina, Fulvio Marcon, Rinaldo Marsilli, Pietro Minca, Savino Renzi, Antonio Sac-chetto, Marino Scasso, Edoardo Tul-lio, Marino Vossini in Giorgio Vre.
Popoldne bo plesna prireditev na čast nagrajencem.
• Drevi ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Križu sestanek, ki ga organizira vsedržavno združenje obrtnikov iz Trsta z naslednjim dnevnim redom: reforma pokojnin:	pravična
stanarina; deželni kongres VZO-CNA.
.lil... 1111.1.M.........n......m.  ................................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Kdo ima slike Stanka Grudna?
Odbor za poimenovanje šole v šempolaju po padlem partizanskem heroju Stanku Grudnu vabi svojce in prijatelje, ki imajo kako sliko po-
Osem oseb na zatožni klopi: oropale so uradnika Smola rsa
Prizivna razprava proti petim skrajnim desničarjem, ki so lani vrgli molotovki na sedež KD
Prihodnji petek bo kazensko sodišče izrek j sod-j proti osmim o-sumljencem v zvezi z roparskim napadom na uradnika podjetja Smo-iars, ki je prenašal plače uslužbencev tega podjetja. Mario Bcr-tone, Fulvio Lombardo, Daniš Tad-dei, Aldo Iurincic, Adriano Marche-sich, Pietro IL.oLni Planis-ig, Mi-chele Paccione in Marino Sancovich so se morali včeraj zagovarjati pred sodnim zborom, ki mu je predsedoval dr. Guglielmucci (javni tožilec Staffa, zapr-.ikar' M J-k); v glavnem so vsi priznali izjave, ki so jih dali preiskovalcem, toda-"to-krat so tudi dejali, da so rop opravili z orožjem katerega se zaradi okvare ne bi mogli poslužiti. Zaradi te izjave je sodni zbor odredil nov pregled zaplenjenega orožja. Sodni zbor je tudi odločil, da bodo izvedli psihiatri ni preji: 1 Borto-neja.
Bortone in Lombardo sta obtožena ropa z obtežilnimi okoliščinami, novzročitve poškodb, posesti orožja in klevetanja. Ropa z obtežilnimi okoliščinami so obtoženi tudi Iurincic, Paccione in Sancovich. ker so januarja 1 '.a 1976 izved i rt.p v menjalnici Gei, ko so se tudi pola stili samokresa, katerega naj bi se
Bortone in Lombardo poslužiln pri napadu na uradnika podjetja Smo-lars. Na slednjih treh in Planiscigu visijo tudi druge obtožbe, medtem ko bodo verjetno Marchesicha, kot je že predlagal tožilec, oprostili.
• • •
Včeraj se je na prizivnem sodišču, ki mu je predsedoval dr. Cor-si (javni tožilec Ballarini, zapisnikar Paolich), pričela sodna razprava proti petim pripadnikom skrajnih desničarskih or-anizauj, l.i so 24. oktobra 1977 vrgli dva molotovki proti vratom sedeža KD za Kolonjo in škorkljo. Obtoženci, Tržačana Fa-bio Valencie in Giannantonio Giuseppe Bani ter Giorgio Santerini, Stefano Orlandini in Ettore Landini, vsi trije iz Rima, se niso včeraj ja vili nr. sodišču; r< spravo so zaradi pozne ure prenesli na torek, ko bo do verjetno izrekli tudi razsodbo. Naj omenimo, da so bili na podlagi prvostopenjske razsodbe obsojeni Valencie na 2 leti in 8 mesecev zapora, 6 mesecev pripora in skupno 480 tisoč lir globe, Santerini, Orlan dini in Landini pa na 2 leti in 6 mesecev zanora, 6 mesecev pripora in skupno '30 tisoč lir globe. Bani in drugi rimski mladenič, Fabio Ca-sini, sta bila takrat oproščena.
Na konferenci o prometu v Rimu
Cocianni poudaril pomen naše dežele med Vzhodom in Zahodom
Naša dežela je prisotna s širšo delegacijo na Vsedržavni konferenci o prevozih v Rimu, ki se je začela v sredo in ki se nadaljuje še danes in jutri. Odposlanstvo iz Furlanije vodi odbornik za promet Co-cianni, sestavljajo pa ga parlamentarci iz naše dežele, nekateri deželni svetovalci, izvedenci in funkcionarji odbomištva za promet.
Na včerajšnji plenarni seji je nastopil tudi odbornik Cocianni tudi v fmenu drugih italijanskih dežel. Poudaril je, da mora konferenca postaviti v ospredje vprašanje boljših prometnih zvez z južno Italijo in otoki, hkrati s tem pa mora uradno priznati medde-želno vlogo severovzhodnih predelov države in v tem okviru zlasti Furlanije-Julijske krajine, ki se razprostira na meji med EGS, vzhodno in obdonavsko Evropo. Deželam .je treba, tudi kar zadeva prometna vprašanja, priznati u-strezne pristojnosti, saj bo le z decentralizacijo mogoče na najbolj u-činkovit način izkoriščati sredstva, ki bodo na razpolago
Številni člani odposlanstva iz naše dežele so bili vključeni v komisije, ki se bodo ukvarjale z raznimi vprašanji s področja prometa. Še posebno pomembna je prisotnost deželnih predstavnikov v sedmi komisiji, ki ji je poverjena naloga, da skrbi za usklajevanje italijanskega z mednarodnim sistemom prevozov.
ferodna padca: z zida
in po stopnišču hrama
V sredo je 47-letna Elvira Ci-gnolini, ravnateljica otroškega vrtca v Ul. Caboto 2, opazila na dvorišču vrtca, med drevjem, moškega, ki je ležal negibno in tleh. Takoj je poklicala Rdeči križ, katerega osebje je takoj prepeljale v bolnišnico moškega, ki so ga i* dentificirali za 46-letnega Tullia Calzija iz Ul. Madonna del Mare 15. Calzi naj bi po prvih preiskavah padel z zida, visokega približno 7 metrov, pri čemer je utrpel težke poškodbe. Zdravstveno stanje Calzija je bilo izredno slabo, tako da so ga nemudoma sprejel na oddelku za oživljanje.
Podoben dogodek se je pripetil včeraj zjutraj tudi v Mavhinjah. 84-letni Filip Peric iz Mavhinj 54 je stopal po stopnicah v hram in nenadoma nerodno padel, tako da so ga morali z rešilcem takoj prepeljati v tržaško glavno bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih poškodb sprejeli na medicinskem oddelku.
Namesto cvetja na grob Marija Škerl por. Nixarloglou daruje Lulgia Emili (Prosek) 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ljudmile Radovič darujeta Aleksija in Primož Možina 10.000 lir za Kulturni dom Prosek • Kontovel.
Vse osebje In dijaki DTTZ «ilg» Zois* izražajo Mariu Baku ob smrti očeta iskreno sožalje.
13. 10. 1976
13. 10. 1*7»
Domenico Maganja
Spominjajo se ga njegova Emica z družino in sorodniki.
Trst, 13. oktobra 1978
GORIŠKI DNEVNIK
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
OTVORITVENA PREDSTAVA Sezona 1978/79
MIROSLAV KRLEŽA
LEDA
ob 85-letnici avtorjevega rojstva
Rrevod	Pran Albreht
Scena	Ing. arh. Niko Matul
Kostumi Ružiča Nenadovič • Sokolič
Glasba Aleksander Vodopivec lektor	Ana	Mlakar
Rezija	vlado štefancic
Današnja predstava odpade zaradi tehničnih ovir.
Jutri, 14. oktobra, ob 20. uri ABONMA RED F - druga sobota po premieri;
v nedeljo, 15. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED G - popoldanska predstava na dan praznika.
Vljudno prosimo vse abonente, 'la dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Retronio 4, eno uro pred pričetkom predstave. Abonmaji in vstopnice so še na razpolago.
Z OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA STARSEV NA OPČINAH
Priprave na poimenovanje openske šole po Francetu Bevku
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
V sredo 18. oktobra 1978, ob 15.30
ERIK VOS
PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska igra
Gledališča
avditorij
Danes, 13. t.m., ob 20.30 Teatro Re-Bonale Toscano predstavlja «11 bor-knese gentiluomo* Moliera v režiji ^la Cecchija. Rezervacije pri o-rednji blagajni v Pasaži Protti 2. abonente 30 od sto popusta.
^eatro stabile
Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-*• v šolah ter v raznih društvih so v Prodaji abonmaji za gledališko se-^Uo 1978-79.
EOSSETTI
Dd 18. oktobra Tullio Kezich: «La rpscienza di Ženo* Itala Sveva. Re-2lJa Franco Giraldi. Prva abonmajska Predstava. Rezervacije pri osred-1' blagajni v Pasaži Protti 2 ali tudi telefonsko.
GLEDALIŠČE VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi so v brodaji abonmaji za operno sezono 9'8-79. Za letošnjo sezono je na aapolago tudi nov abonma red G, j? vključuje šest od devetih napovedih predstav
Razstave
Predsednica združenja dila fašistične napade
Združenje staršev osnovne šole na Opčinah je imelo v sredo, 6. redni občni zbor, na katerem je pregledalo svoje dosedanje delo ter razpravljalo o bodočih pobudah. Predsednica združenja Alenka Kocman je najprej odločno obsodila fašistično nasilje, ki se v zadnjih časih o-draža v naših krajih predvsem z napadi na sedeže slovenskih ustanov ter s skrunjenjem partizanskih spomenikov po slovenskih vaseh. V svojem poročilu o enoletnem delovanju združenja je predsednica posebej navedla nekatere pobude, kot so bile uvedba popoldanske telovadbe za otroke, šolski izlet, ureditev šolskih kletnih prostorov in dosedanje priprave za poimenovanje openske slovenske osnovne šole po pisatelju Francetu Bevku. Slovesnost poimenovanja šole bo namreč spomladi. Pri tem je pozvala vse vaščane, da bi podprli nabiralno akcijo, ki se bo pričela prihodnji teden. Postavitev pisateljevega doprsnega kipa in vse kar spada zraven zahteva namreč precejšnje denarne stroške.
Sledilo je poročilo Matejke Maver o vrtcih, kjer se neurejene razmere iz prejšnjih let še niso v ničemer izboljšale. Še vedno je občutiti potrebo po primernih prostorih, po u-stanovitvi nove sekcije, po pomožnem osebju in končno se je pojavil še problem kuharice, ker je občina dodelila mesto Italijanki, kljub temu, da je bila na razpolago tudi kuharica, ki obvlada oba jezika.
Po blagajniškem poročilu Kateri-ne Sosič se je razvila razprava o raznih problemih, ki tarejo opensko šolo ter o predlogih za njihovo reševanje. Med drugim so razpravljali o predlogu, da bi starši z delovno akcijo počistili šolski vrt, ki je v obupnem stanju, kot so že počistili nekatere razrede. Na koncu je občni zbor izvolil nov odbor, kateremu voščimo uspešno delovanja, (dk)
Alenka Kocman obso-na spomenike padlim
v gosteh občine same na njen praznik. Nabrežinska godba je, bodre-na od domače (nabrežinske publike), ki se je je zbralo za ves dodatni avtobus, s svojim pogumnim nastopom in ob nekaterih dobro zaigranih skladbah, ki jih še nismo slišali, žela aplavz, kot si ga zasluži. Še poseben aplavz je bil namenjen malim godbenikom. Mislimo, da gre pri naši godbi resnično za skok v kvalitetnem izvajanju obogatenega repertoarja, ki ga je godba izvedla v gradu štatemberg, kamor so domačini povabili na zakusko godbenike in spremstvo, če naj nabrežinska godba še resneje pristopi k delu, bi bila nujno potrebna pomoč našega glasbenega zavoda. Ker pa tega ni, krpa konec s koncem in životari na robu kvalitete, saj sami godbeniki, zlasti pa njihov neumorni dirigent Mislej, vsega ne zmorejo. Izlet sam je bil ob prelepem vremenu dobrodošla priložnost za domače spremljevalce in za godbenike, ki so si to nedvomno zaslužili, (ip)
• Drevi ob 20. uri bo na pobudo sekcije KPI «P. Tomažič* na Trgu Stare mitnice 11 javni shod na temo «Komunisti proti demagogiji in kva-lunkvizmu. za demokratično enotnost Trsta, za soudeležbo vseh meščanov pri obnovi mesta*. Govoril bo član pokrajinskega tajništva KPI^ občinski svetovalec Ugo Poli.
Kino i
Nabrežinska godba v Slovenskih Konjicah
Pred dnevi je v Slovenskih Konjicah gostovala nabrežinska godba. V gosteh je bila domači godba, ki proslavlja letos svojo 50-letnico in
Drevi ob 18. uri bo v domu druž-“®hih organizacij v Ilirski Bistrici °“t"'l razstavo svojih del naš tržaški ^kar prof. Avgust Černigoj, katere-"ri Prireja ob njegovi 80-letnici raz-14V° krajevna Kulturna skupnost. 1'**8tava bo trajala do 20. t.m.
SP DT
prireja v nedeljo, 15. oktobra
IZLET PO KRASU
za osnovnošolsko mladino. Zbirališče je ob 9.30 na Oberdan-kovem trgu pred postajo avtobusa štev. 25.
Izlet bo potekal od Katinare po razgledni grebenski poti mimo Konkonela na Opčine (O-belisk). Povratek v Trst bo z openskim tramvajem ma Ober-dankov trg ob 17.15.
GLASBENA MATICA - TRST
SEZONA 1978/79	KULTURNI DOM V TRSTU
KONCERTNI ABONMA
28.	10. 1978: TRIO TARTINI iz Ljubljane - 10. 11. 1978: SLOVENSKI OKTET — 5. 12. 1978: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, PEVSKI ZBOR CONSORTIUM MU-SICUM iz Ljubljane, dirigent Uroš Lajovic, solisti: Jurij Reja - tenor, Črtomir šiškovič - violina, Miloš Mlejnik - violončelo — 20. 12. 1978: MASSIMO GON - klavirski recital — 19.
1.	1979: KOMORNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA, dirigent Uroš Lajovic, solist Vojko Cesar - fagot — 9. 2. 1979: DUO PAHOR - SLAMA — 14. 3. 1979: Pevski zbor COL-LEGIUM MUSICUM iz Beograda, dirigent Darinka Matič —
29.	3. 1979: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solista: Nora Jankovič - mezzosopran, Hubert Bergant - orgle - 18. 4. 1979: ZBOR IN ORKESTER GLASBENE
MATICE, dirigent Janko Ban
IZVEN ABONMAJA (vstopnice s popustom za abonente)
4. in 5. 11 1978 — Gostovanje baleta ljubljanske Opere
2.	in 3. 2. 1979 — Gostovanje solistov, zbora in orkestra ljub-
ljanske Opere
CENE ABONMAJEV
Parter redni	15.000 lir	Balkon redni	10.000 lir
Parter znižani	12.000 lir	Balkon znižam	8.000 lir
Mladinski in invalidski — parter 8.000 lir Mladinski in invalidski — balkon 4.000 lir
Dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29, tel. 418-605, od 9. do 12. ure.
Lanski abonenti lahko potrdijo svoj sedež še danes, 13. oktobra.
Ariston 15.30 — 18.45 — 22.00 «L’albero degli zoccoli*. Barvni film. Režija Ermanno Olmi.
Ritz 16.00 «Io tigro, tu tigri, egli tigra*. Barvni film. Igrajo: R. Poz-zetto, E. Montesano in P. Villag-gio.
Eden 16.30 «Stato interessante*. Barvni film. Enrico Montesano in Adriana Asti. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30 «Lo chiamavano Bull-dozer*. B. Spencer.
Mignon 16.00 «Haidi in citta*. Barvni film. Premiera.
Nazionale 16.00 «Fantasia*. Barvni Walt Disneyev film.
Grattacielo 16.30 «Alta tensione*. I-gra Mel Brooks. Prepovedan mladini pod 14. letom Barvni film.
Excelsior 15.30 - 17.45 - 19.45 - 22.00 «Swarm incombe*. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Due vite una svolta*. Sherley McLaine, Anne Bankroft. Barvni film za vse.
Filodramniatico 15.45 «Sex exibition». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 James Bond v «Agen-te 007 — iAl' servizio segreto di sua maestš*. Igra Roger Moore. Barvni film.
Aurora 16.30 «L'ultimo combattimen-to di Chen* Igra Bruce Lee. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 — 19.00 — 21.30 «Betsy» Laurence Olivier, R. Duval. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «11 principio del dominio, la vita in gioco*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 tCircolo vizioso*. Igra Roger Moore. Barvni film.
Volta 17.00 «007 — La spia che mi amava*. Igra Roger Moore.
BANCA.DI CREDITO Dl TRlESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST * ULICA P/ntZhO -	‘Z22	61-AA6
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 12. 10. 1978
Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski Irank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Dinar
812.-
1620.-
520-
188,-
25,-
430.-
59,-
650.-
390,-
148,-
180.-
155.-
18,-
38,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
POTREBNA JE INFORMIRANOST IN MOBILIZACIJA
Problemi globalne zakonske zaščite na seji teritorialnega odbora SKGZ
Preučiti posledice sprememb urbanističnega načrta - Delegacija mladinskega odbora SKGZ na kongresu ZMS v Novi Gorici
Na seji teritorialnega odbora Slovenske kultumo-gospodarske zveze za Goriško, ki je bila v sredo zvečer, so preučili položaj slovenske narodnostne skupnosti v luči osimskih sporazumov ter provokacijskih dejanj nasprotnikov osimskega sporazuma, italijansko-jugoslovanskega sodelovanja in naših narodnostnih pravic, ki se n- Tržaškem angažirajo z napadi na bazoviški spomenik, na sedež SKGZ ter na avtomobile jugoslovanskih državljanov. U-gotovili so, da je tudi na Goriškem, kjer ni odstopanja od osimskih sporazumov in kjer dobro vzdušje ob meji spodbuja sodelovanje, potrebno seznanjati naše ljudi z zapleti, ki se pojavljajo v Trstu in ki zadevajo vse nas in tudi celotno deželo. S tem namenom je SKGZ pripravila koledr.r množičnih sestankov po vaseh, na katerih bo tekla beseda o aktualnih političnih vprašanjih v naših krajih. Predvsem je potrebno, da se naši ljudje seznanjajo in se mobilizirajo okoli zahteve po globalni zakonski zaščiti, kakor to izhaja iz določil osimskega sporazuma, iz zakonskih osnutkov pred parlamentom in iz ciljev vladne komisije. Gre za bistveno vprašanje, ki ga naša narodnostna skupnost mora uspešno rešiti in tako doseči pred dolgimi leti zastavljeni cilj važen za naš narodni obstoj in razvoj. Tudi mladinski odbor SKGZ se vključuje v to akcijo, in sicer s pripravo mladinskega tedna posvečenega globalni zaščiti. V okviru tega tedna, ki bo sorva samo na Goriškem, bodo priredili okroglo mizo, predavanja in razne akcije, da bi mlade informirali in mobilizirali.
V nadaljevanju seje je bil določen dan srečanja med delegacijo SKGZ in SZDL za severno Primorsko. Poudarili so velik pomen, ki ga zaradi udeležbe številnih tujih delegacij ter vodilnih družbenopolitičnih dejavnikov Slovenije ima kongres Zveze socialistične mladine v sosednjem mestu, v Novi Gorici. Delegacija mladinskega cdbora SK GZ, ki se bo udeleževala kongresa, je za delegate pripravila gradivo
s širšimi razsežnostmi te vsekakor koristne pobude.
Na seji, ki jo je vodil predsednik Mirko Primožič, so s posegi o navedenih in drugih problemih sodelovali Aldo Rupel, Igor Komel, Vili Prinčič, Karel Černič, Edmund Košuta, Zdenko Vogrič in Gorazd Vesel.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske
katoliške prosvete
OTVORITVENA PREDSTAVA Sezona 1978-79	-•-•
V	torek,	17. oktobra 1978, ob
20.30 v gledališča Verdi v Gorici. — Goriški abonma
MIROSLAV KRLEŽA
LEDA
ob 85-letnici avtorjevega	rojstva
Prevod:	Fran	Albreht
Scena:	ing. arh. Niko Matul
Kostumi:	Ružiča Nenadovič -
Sokolič
Glasba	Aleksander Vodopivec
Lektor:	Ana	Mlakar
REŽIJA:	VLADO ŠTEFANCIC
o položaju naše skupnosti, s posebnim poudarkom na probleme mladih.
Sprejeli so nadalje sklep o potrebi poglobljenega preučevanja posledic sprememb splošnega urbanističnega načrta za Gorico ter se dogovorili, da bodo ta načrt preučili ob upoštevanju interesov naše skupnosti. Slovenska konzulta se bo z njim uradno seznanila v torek ob 18. uri na županstvu.
Izrekli so priznanje ženskemu iniciativnemu odboru za njegovo zavzetost, da se v nastajajočo družinsko posvetovalnico vključi osebje z znanjem slovenskega jezika. Predstavnice tega odbora, ki so se že udeležile pripravljalnih sestankov nameravajo naše ženstvo seznaniti
KAKO UREDITI CARINJENJE TOVORNJAKOV BREZ ZASTOJEV
Danes na trgovinski zbornici sestanek zainteresiranih strank
v
Šoferji in špediterji za uvedbo dveh izmen - Carinske ope-racije pri Rdeči hiši so včeraj potekale skoraj normalno
V torek seja konzulte za slovenska vprašanja
Konzulta za slovenska vprašanja v občini Gorica se bo sestala v torek, 17. oktobra, ob 18. uri. Na dnevnem redu je razprava in podroben vpogled regulacijskega načrta.
ODKRILI GA BODO 4. NOVEMBRA
VZPI-ANPI kritično ocenjuje obeležje nosilcem zlatih kolajn
Gre za padle v fašističnih agresivnih vojnah Namerno so vključili tudi partizana Montesa
zija - Montesa. To je poizkur, da bi z njegovo vključitvijo skrili fašistične avanture in jih tudi opravičili. Zaradi tega je, tudi v spoštovanju nosilcev zlatih kolajn, ponovno poudariti vlogo protifašizma in odporništva, ki je Italijo potegnil iz fašistične sramote. Zaradi tega pokrajinski odbor VZP' - ANPI vabi goriško občino, da pobudo za take patriotske manifestacije, ki odgovarjajo duhu in volji slovenskih in ita-lijankih demokratov Posoc. .
Resolucijo so poslali občinski upravi, načelnikom skupin v cvinskem svetu, vsedržavnima vodstvoma AN Pl in «Nastro Azzurro* ter tisku.
Pokrajinski odbor VZPi - ANPI je na razširjeni seji, ki so ji prisostvovali tudi tajništva vseh sekcij združenja na Goriškem, preučil pobudo goriške občine in nekaterih organizacij, da odkrijejo letošnjega 4. novembra v Gorici obeležje enajstim nosilcem zlate kolajne za hrabrost ter zelo kritiziral to pobudo.
VZPI - ANPI vzema na znanje z začudenjem dejstvo, da hoče gori-ška občina na šestdesetletnico zmage v letu 1918 počastiti ljudi, ki so padli v razdobju 1936-1942, to je razdobje, v katerem je fašistična a-gresija dosegla višek tako v Afriki kot v Evropi in je država zašla v krizo, mnoge družine pa morajo žalovati za padlimi sinovi.
Pokrajinski odbor VZPI - ANPI izraža zaradi tega svoje začudenje, ker so v sestavo nosilcev zlate kolajne vključili partizanske; - heroja, nosilca zlate kolajne Silvia Marcuz-
Po velikih zastojih ob koncu prejšnjega tedna, ko se je na velikem parkirnem prostoru pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši nabralo po nekaj sto tovornjakov s carinskim blagom, se je stanje v tem tednu za silo popravilo. Gneča ni več tolikšna, kljub temu pa carinske operacije še zmeraj ne potekajo dovolj hitro, da bi se lahko izognili nepotrebnemu čakanju.
Stanje se je za silo normaliziralo tudi zaradi posredovanja pristojnih deželnih in pokrajinskih oblasti. Tako je deželni odbornik Brancati (izvoljen na Goriškem) pismeno zahteval od predsednika deželnega odbora Comellija, naj se pri osrednjem ravnateljstvu carinarnic zavzame da se številne in že dalj časa ponavljajoče se težave, enkrat za vselej odpravijo. Podoben poseg je napravil tudi deželni odbornik Gino Cocianni, ki odgovarja za vprašanja v zvezi s prevozi in komunikacijami. Za daneš dphldrp§"'jč napovedan sestanek med predsednikom trgovinske zbornice Lupierijem ki ‘sir ‘jč te dni udeležil vsedrža vrič konference o prevozih v Rimu. ravnateljem goriške carinarnice Ber-tejem in predstavniki špediterskih in avtoprevoznikih podjetij. Upati je, da bo doseženo soglasje glede načina reševanja zelo zapletenega vprašanja, ki pa je v prvi vrsti odvisno od razumevanja s strani finančnega ministrstva. Nadaljevanje bele stavke bi namreč utegnilo povzročiti veliko gmotno škodo, saj je znano, da se v obdobju proti koncu leta znatno okrepi blagovni promet med Italijo in Jugoslavijo.
V čem so težave? Preko mednarodnega mejnega prehoda v Gorici
imiiiiiiiimiiiiniiiiiiitmiiiHiuiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
SKLEPAL BO OBČINSKI SVET
V Doberdobu se pripravljajo na poimenovanje novih ulic
Poimenovali bodo 20 ulic v Doberdobu, Jamljah in Poljanah Eno bodo posvetili Prvačini, drugo pa osimskemu sporazumu
Prosveta
‘iatelističm odsek PD Upa iz Ba-- Vlc® vabi ljubitelje filatelije na
» »
. '-'tanje, ki bo v nedeljo. 15. okto-!>*• od 10.30 do 11.30 dopoldne v *°viškem domu.

Včeraj-danes
Mali oglasi
D/,!\o IZVOZNO PODJETJE IZ “STA bi sprejelo v službo sode-*®Vc8/ko do 25 let starosti za o-j^rativno delo na tržišču. Pismene jfTiave s kratkim »curiculuum* pod »Operativec* sprejema oglas-
šifro
,* oddelek Primorskega dnevnika
ŠVaV5' ‘-m.
J'" KORADO — Assicurazioni Ge-orali — nudi svojim klientom in Prijateljem tehnične, popolne in še 'trejše zavarovalne usluge v no (0ni uradu v Trstu, Ul. Genova 14, 610345.
2 JLT.IE išče skladišče od 150 do kv. m v mestu, predmestju .1 bližnji okolici. Ponudbe na O «^asnj oddelek Primorskega dnev
ploščice po nizki ceni in ''ojna vrata ter dajem v najem “K|»dišče. Tei- 741670 v uradnih Ohth.
(DAM ali zamemam sobno kok Vcicl*tte). Tel. 53160.
Danes, PETEK, 13. oktobra EDVARD
Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 17.24 — Dolžina dneva 11.06 — Luna vzide ob 16.04 in zatone ob 2.46 Jutri, SOBOTA, 14. oktobra NEDELJKO
Vreme včeraj: na j višja temperatura 22,5 stopinje, najnižja 16.8, ob 13. uri 22.5 stopinje, zračni tlak 1026.6 mb rahlo pada. vlaga 40-odstotna. nebo jasno, veter vzhodnik severovzhodnik 21 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18.3 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 12. oktobra 1978 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
RODILI SO SE:	Andrea Santin,
Francesca Gambara, Francesca Gurt-ner. Roberta Del Volgo detto Man-zella: Francesca Ferroni, Jasna Germani. Marlena Manucci, Caterlna Boniello.
UMKU SO: 66 letni Nicola Sarinel-li, 75-letni Tullio Luzzatto, 69-letna
Adele Crevatin vd. Fermo, 88-letna Antonia Minca vd. Bacci, 72-letni Antonio Cattonar. 83-letna Danica Paic vd. Benon, 76-letni Attilio Comel, 81-letni Antonio De Lorenzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1: Ul. S. Giusto 1: Ul. Felluga 46; Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20 30) Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef SL 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 141: Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200 121: Se sljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213 137. Milje: tel. 27M24.
Še pred koncem leta bo občinski svet v Doberdobu sklepal o poimenovanju novih ulic, ki so ob povečani gradbeni dejavnosti nastale tako v občinskem središču kakor tudi po vaseh. Občinski predstavniki so imeli s krajani, predstavniki prosvetnih in športnih društev ter načelniki skupin več sestankov, na katerih so zbrali predlagana imena. Določili so okoli 20 imen, od tega polovico za 'oberdob, preostale pa za Jamlje in Poljane. Predlogi se nanašajo na imena slovenskih kulturnih mož, na pisatelj? in pesnike, nekatera pa imajo tudi politični značaj. Tako so eno ulico sklenili poimenovati po kraju Prva-čina v Vipavski dolini, s katero je Doberdob pobraten, drugo pa po o-simskem sporazumu.
O predlogih L nato razpravljal in sklepal občinski svet. Ker gre za nova imena ulic, sodi ta tematika v pristojnost dežele. Drugače pa je s preimenovanjem že poimenovanih ulic. Sklep o preimenovanju, ki ga je sprejel občinski svet v Doberdobu, v Rimu niso odobrili. Pristojni rimski urad je namreč sodil, da so imena ulic zadovoljiva in ni imel za potrebno, da bi odobril sklepa občinskega sveta, da jih zamenja z imeni za Slovence pomembnih kulturnih osebnosti.
Danes seja pokrajinskega sveta
Danes popoldne ob 17. uri se bo sestal pokrajinski svet na svoja prvo sejo. Prišlo bo do pnrremskih izjav predsednika prof. Silvana Pa-gure; te izjave je predsednik sestavil v sporazumu s Stankami, ki podpirajo njegov odbor, t.j. z demokristjani, komunisti, socialisti, socialde mokrati in republikanci.
Zatem bodo svetovalci izvolili člane področnih volilnih komisij, odobrili strošek za ureditev prostora za elektronske naprave na šolskem skrbništvu, potrdili vrsto sklepov, ki jo je sprejela še komisar' .a uprava. V začeti.i seje bo govor o o-stavki misovskega predstavnika odv. Ena Pascolija. Zamenjal ga bo prvi med neizvoljenimi Sergio Cosma.
Delno preklicana prepoved prodajanja školjk
Pokrajinski zdravnik je v sredo preklical prepoved prodaje in uživanja školjk, ki jo je izdal po nekaterih primerih zastrupitve. Še naprej pa ostaja v veljavi prepoved prodaje in uživanja školjk vrste «mytlus galloprivincialis*.
• V. torek, 17. t.m., ob 20. uri bo
na sedežu vodovodnega konzorcija za vzhodno Furlanijo (CAFO) v Oglejski ulici v Gradišču izredni občni zbor tega organizma. Med drugim bo beseda tekla o najetju posojil v znes ku 300 oziroma 400 milijonov lir pri goriški hranilnici za okrepitev vod nega omrežja in napeljavo zemelj skega plina (metana) v nekatere vasi
dnevno pelje okrog 200 tovornjakov, kar naj bi predstavljalo preveliko obremenitev za uslužbence carine, ki so tako nekako prisiljeni opravljati nadurno delo. Po zadnjih sporih je ministrstvo določilo, da smejo uslužbenci opraviti največ po 120 ur nadurnega dela vsak mesec. Tudi taka rešitev ni bila najboljša in uslužbenci carine so se začeli pritoževati zaradi neodgova-rjajočega nagrajevanja nadurnega dela. Finančno ministrstvo je prisluhnilo pritožbam in zvišalo dohodke, istočasno pa omejilo število nadur na 60. Stvari so torej v glavnem ostale nespremenjene, kar je dalo povod za stavko zadnjih dni.
Kaj k temu pravijo špediterji in šoferji? Z ozirom na tolikšen obseg prometa (ki je v stalnem porastu) ter ob upoštevanju dejstva, da prihaja največ tovornjakov na carinjenje v popoldanskem času. ko se redni delovni čas carinskih u-službencev že zaključi, bi bilo najbolj primerno uvesti dvojno izmeno in sicer dopoldansko in popoldansko. S takim načinom dela finančni upravi ne bi bilo treba plačevati nadur, veliko pa bi prihranili na času tudi šoferji. Sicer pa tak predlog ni nov, le da ga niso doslej iz takšnih ali drugačnih razlogov hoteli nikoli upoštevati.
Sindikalna kronika
Že leto dni je govor o dokončni ureditvi notranjih vprašanj v pokrajinskem konzorciju za varstvo in rehabilitacijo psihično in fizično prizadetih občanov. Te dni je sindikalni svet omenjene ustanove vnovič pregledal vsa odprta vprašanja, največ pozornosti pa so namenili razpravi o dokončni namestitvi 30 bivših uslužbenev ustanove AIAS iz Tržiča. Položaj se v primerjavi s koncem lanskega leta ni bistveno spremenil. Obstaja namreč načelna obveza pristojnih deželnih oblasti (tudi glede prispevkov) o skorajšnji ureditvi položaja, konkretnih rešitev pa še zmeraj ni. Zato so se na sestanku sindikata sveta, ki sc ga je udeležilo tudi pokrajinsko tajništvo sindikata uslužbencev krajevnih uprav, dogovorili da čimprej skličejo sindikalno zborovanje vseh uslužbencev ter da zaprosijo za sestanek z vodstvom konzorcija.
Iz sindikalne kronike zadnjih dni vsekakor velja omeniti, da je bil no ministrstvu za notranje zadeve v Rimu sestanek med sindikalnimi predstavniki uslužbencev zasebnih podjetij, ki se ukvarjaj . varnostno in čuvajsko službo. Govorili so pred vsem o ureditvi staleža uslužbencev ter o priznanju kvalifikacije zapriseženih čuvajev, dotaknili pa so se tudi nekaterih drugih vprašanj v zvezi z dovoljenjem za nošnjo o-rožja tudi izve:- službene dejavnosti. Sindikalni predstavniki so poudarili nujnost bolj strogega in na-
tančnega nadzora nad delovanjem podjetij in ustanov, ki se ukvarjajo s tako dejavnostjo.
V okviru dopolnilnega izobraževanja delavcev se bodo v ponedeljek, 16. oktobra, začeli tečaji v Gradišču, Ločniku, Krminu in Tržiču. V ponedeljek se bodo domenili o poteku lekcij z obzirom na razpoložljivost tečajnikov, izvolili pa bodo tudi sindikalne delegate. Na področju dopolnilne^ i izobraževanja velja tudi opozoriti, da se bo čez neka; tednov v Tržiču začel tečaj o stanovanjskih vprašanjih, urbanistiki ter o pravšnjih najemninah, namenjen predvsem sindikalnim aktivistom.
V	Ajdovščini 2. trienale jugoslovanske fotografije
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini otvorijo dgnes, ob 18. uri fotografsko razstavo z naslovom «2. trienale jugoslovanske fotografije». Odprta bo do 5. novembra. To bo brez dvoma svojstven dogodek ne samo za Ajdovščino, marveč za vso Primor sko in zaradi tega smo prepričani, da si bodo razstavo ogledali tudi zamejski fotografi.
V GALERIJI «IL TORCHIO*
Še jutri Butkovii, v nedeljo pa Novinček
V galeriji il Torchio v Mamelijevi ulici bo še danes in jutri odprta razstava sovodenjskega slikarja Bogdana Butkoviča. V nedeljo, 15. oktobra, ob 10.30, pa bodo odprli razstavo slikarja Lovra Novinška. Ta razstava bo odprta do konca meseca. Novinček se je rodil 1946. leta v Slovenski Bistrici, študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, sedaj živi na Vrhniki.
Izleti
S1’D sporoča udeležencem izleta v nedeljo, 15. oktobra, da bo -avtobus odpeljal s Travnika ob 6. uri, iz Pod-gore ob 6.05 iz štandreža ob 6.10, iz Sovodenj pa ob 6.15. Prosimo točnost.
Prireditve
Drevi ob 20.30 bo v deželnem Avditoriju v Gorici prvi glasbeni večer v sezoni 1978-79. Večer bo v celoti posvečen beneški pesmi 18., 19. in 20. stoletja. Sodelovali bosta sopranistki Cristina Brancato in Rosama Didone ter glasbenik Paolo Mirko Bonomi, profesor na konservatoriju «Benedetto Marcello* v Benetkah. Koncert prirejata goriška občina in Združenje glasbenikov iz naše dežele.
Razna obvestila
športno združenje Dom Gorica obvešča, da se je že pričela otroška telovadba in sicer vsak ponedeljek in petek. Od 15. do 16. ure telovadijo otroci vrtca, od 16. do 17, pa osnovnošolski otroci. Vaje so v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13.
Kino
Gorica
CORSO 17.30 — 22.00 «La montagna del dio Cannibale*. C. Casinelli in Ul. Andress. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Paura nella notte*. P. Cushing. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 16.30-22.00 «Una moglie*. P. Falk in J. Rowlands.
VITTORIA 17.00-22.00 «Le monache di Santarcangelo*. O. Muti in L. Merenda. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «Good by a-more mio*.
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Quel dan-nato pugno di uomini*.
JVova Gorica in okolica
SOČA 18.0(1-20.00 «Okupacija v 26 slikah*. Jugoslovanski film.
SVOBODA-šempeter 18.00-20.00 «Sam proti vsem* Francoski film.
DESKLE 19.30 »Zakon sovraštva*. A-meriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik št. 43. tel. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči bo v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-701.
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiviiiiiHtiiiiiiiiMiiiiiiMimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiil
PO ODSLOVITVI PROF. SIRKA
Izjava profesorskega zbora strokovnega zavoda «1. Cankar»
Profesorski zbor državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom «Ivan Cankar* je poslal šolskemu skrbniku ter tisku naslednjo izjavo. Na koncu te izjave objavljamo stališče neučnega osebja trgovskega zavoda.
»Profesorski zbor državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom »Ivan Cankar* v Gorici je, zbran na Drvi seji dne 4. oktobra 1978 sprejel naslednjo izjavo:
Profesorski zbor tega zavoda protestira zaradi odpoklica prof. Albina Sirka z mesta poverjenega ravnatelja omenjenega zavoda ob nastopu šolskega leta 1978/79. Od poklica, ki ga ta zbor ocenjuje za neumestnega, zavedajoč se visoke
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ABONMA V GORICI
ZA SEZONO 1978/79
Cene abonmajev za sedem predstav
I. sedeži	12.500 lir	'-arte	In	balkon)
d. sedeži	10.000 lir	(parter	in	balkon)
Mladina	7.000 lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki	omogoča družinam
skupni obisk z osnovnim abonmajem, b kateremu vsak nadaljnji član doplača 7.000 lir.
VPISOVANJE ABONENTOV DO 17. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 24 95 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX SEPTEMBRA 85, TEL. 81 120
ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV.
strokovne usposobljenosti, organizacijskih zmožnosti in humanosti, ki jih je prof. Sirk pokazal na tem službenem mestu.
Profesorski zbor omenjenega trgovskega zavoda v Gorici obžaluje, da pristojne šolske oblasti pri takšni odločitvi niso upoštevale bistvenih okoliščin t.j. zglednega izvrševanja službenih dolžnosti prof. Albina Sirka, ki je bil štiri leta na mestu poverjenega ravnatelja tega zavoda in je povsem nepristransko ppsvetil njegovemu napredku vse svoje moči. Pod njegovim vodenjem je trgovski zavod v Gorici dosegel takšno raven delavnosti in resnosti na področju strokovnega izonra-ževanja slovenske mladine kot še nikdar poprej, tako da se je v preteklem šolskem letu predstavil z uspehom tudi na vsedržavni ravni (strojepisno tekmovanje v Monteca-tiniju), o čemer so s primernim poudarkom poročala tudi sredstva javnega obveščanja.
Profesorski zbor državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom »Ivan Cankar* v Gorici poudarja še, da •« bila prestavitev prof. Albina Sirka z mesta ravnatelja istega zavoda brez vsakršne koristi: njegovo delo na zavodu zasluži, prav nasprotno. ustrezno pohvalo in spodbudo namesto prekinitve in nre/r-tja Profesorski zbor se nadeja, da pričujoča protestna izjava, ki ni osamljena, pri odgovornih ne bo ostala brez odmeva in da bodo Šolske oblasti znova pritegnile k o-previjanju vodstvenih dolžnosti človeka. ki spada med naše najbolj sposobne, resne in cenjene šolnike in čigar odpoklic pomeni škodo za vso slovensko skupnost v zamejstvu*.
Izjavi prof. zbora državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom »Ivan Cankar* v Gorici, ki ie bila sprejeta na seji dne 4 oktobra t l . glede neutemeliene odstranitve prof, Albina Sirka se pridružuje in solidarno protestira tudi neučno osebje.
OB LETOŠNJEM PRAZNIKI'
Makedonski velik
korak dalje
Verjetno redki so narodi, ki bi imeli sicer staro zgodovino, a bi bili skoraj brez nje, kot so bili do pred nedavnim Makedonci. Makedonsko ljudstvo je namreč ustvarjalo zgodovino drugim oz. za druge, a se je, zgodovinsko gledano, šele pred nedavnim formiralo v nacijo. Makedonski poskusi, in teh ni bilo malo, da bi se formirali v narod, so propadli, celo veliki in v začetku uspel ilindenski upor pred 75 leti ni dal neposrednih pozitivnih rezultatov, razen tega, da se je v upornih krogih makedonskega naroda nacionalna zavest še bolj utrdila in poglobila.
Prelomnica v zgodovini makedonskega naroda in Makedonije nasploh je leto 1941. ko se je uporu drugih jugoslovanskih narodov proti okupatorju pridružil tudi makedonski narod. In prav te dni slavijo Makedonci 37. obletnico svojega upora oziroma svoje vstaje proti nemškemu, bolgarskemu in italijanskemu okupatorju. Bilo je namreč 11. oktobra 1941, ko .je skupina oboroženih partizanov v Prilepu likvidirala stražarja bolgarske policijske postaje, s čimer je dala znak za vrsto napadov in diverzij, ki so se zvrstile v naslednjih dneh. Sledila so štiri dolga leta boja, nato zmaga in začetek preroda Ma«. donije in makedonskega naroda ter nacionalnih skupnosti, ki z Makedonci živijo v Makedoniji. Navedli bomo nekaj podatkov, ki govore izključno o materialnem, ekonomskem in prosvetnem razvoju Makedonije od osvoboditve do danes.
Makedonija j j se vedno v precejšnjem zaostanku za Srbijo, Hrvaško in Slovenijo, toda ob koncu vojne je nacionalni dohodek v Makedoniji znašal le 90 dolarjev na —ebivalca, lani je dosegel 1000 dolarjev. Pred vojno je bilo v industriji in obrti zaposlenih 8870 ljudi, dai ; je samo v družbenem sektorju zaposlenih nad 300 tisoč ljudi, to se pravi petina vsega prebivalstva, ' i šteje milijon 800 tisoč ljudi.
V 34 letih od osvoboditve do danes se je kmetijske proizvodnja povečala za štirikrat, hkrati pa se je njen delež v ekonomiji Makedonije zmanjšal od 61 odstotkov, kolikor je znašal v letu 1947, na samih 29 odstotkov v lanskem letu. Pa tudi število v kmetijstvu zaposlenih Makedoncev se je ustrezno skrčilo. Zato pa se je mehanizacija kmetijstva močno povečala, saj so pred vojno imeli v vsej Makedoniji šest traktorjev, lani pa že nrd 12 t;soč. Vrhu tega je dvajset odstotkov vseh makedonskih obdelovalnih p vršin prepraženih z namakalnimi kanali in cevmi, praktično z namakalno mrežo, ki obsega površino 130 tisoč hektarov najboljše odbelovalne zemlje. Zaradi tega postaja Makedonija največji pridelovalec zelenjaVč', sadja, grozdja in nekaterih drugih kultur.
Vsa Makedonij je imela pred vojno 320 ljudi z visoko izobrazbo, hkrati pa je bilo 70 odstotkov njenega prebivalstva nepismenega. Danes pa obiskuje osnovno šolo 280 tisoč otrok, na srednjih šolah imajo 75 tisoč dijakov, na skopski univerzi pa je vpisanih 35 tisoč slušateljev. Na vseh fakultetah makedonskih visokih ..ol je od osvoboditve do danes diplomiralo že 40 tisoč viso-košolcev in je tako Makedonija dobila 5.000 inženirjev, 11 tisoč ekonomistov in pravniko , 4 tisoč a-gronomov, gozdarjev in veterinarjev, o. tisoč zdravnikov itd.
Makedonski narod, za katerega smo rekli, da je postal narod tako rekoč včeraj, zgodovin ko povedano pred kratkim, je v obilnih treh desetletjih od o voboditve do danes dosegel neverjetno velik napredek in ker se v zgodovini skoki ne priznavajo, bi za Makedonce mo"li reči, da so napravili velik, neverjeten korak dalje.
Te svoje rezultate, te svoje uspehe so Makedonci proslavili te dni, posebno v sredo s številnimi kulturno - umetniškimi, športnimi in drugimi manifestacijami po raznih mestih, kjer so se spomnili zgodovinskih dogodkov izpred 37 let, hkrati podčrtali dosežene uspehe na ekonomskem področju ter v kulturnem razvoju. Posebej so počastili te zgodovinske dni s polaganjem vencev in cvetja na grobove padlih borcev ter ob spominska obeležja, hkrati pa tudi z odpiranjem novih gospodarskih objektov, šol, cest itd.
V Prilepu — mestu herojev so imeli v sredo velik miting revolucionarne poezije, na katerem so nastopili s svojimi pesniškimi stvaritvami vidni makedonski pesniki. V Bitolju so svečano odprli tretji trienale jugoslovanske grafike, na katerem 24 jugoslovanskih umetnikov razstavlja 300 svojih grafičnih del.
V Skopju so istega dne odprli tri nove sodobne otroške vrtce, kamor bo odslej zahajalo nad 500 otrok. Istega dne pa so položili temeljni kamen še za dva otroška vrtca. Več otroških vrtcev so odprli v drugih makedonskih mestih, v Ku-manovem pa so položili temeljni kamen za novo tovarno gradbenega materiala, hkrati pa začeli z gradnjo stanovanjskih blokov za 500 stanovanj.
Kakor vidimo, so se Makedonci spomnili davne preteklosti, počastili spomin padlih, hkrati pa izročali svojemu namenu nove objekte in začeli gradnjo novih, bodočih objektov, ki bodo Makedoniji zagotovili še bogatejše življenje.
# * #
Čez mesec dni, 12. novembra bodo v Jablanici proslavili 35. obletnico velike bitke na Neretvi, ki po svojem namenu in svoji vsebini predstavlja enega največjih humanih podvigov v drugi svetovni vojni, kolikor se v vojni more govoriti o humanosti. Kar je jugoslovansko narodnoosvobodilno gibanje imelo tedaj vojske na tem področju, jo je mobiliziralo za rešitev 4 tisoč ranjencev.
OB PETDESETLETNICI SMRTI ČEŠKEGA MOJSTRA
Janačkova operna dela na jugoslovanskih odrih
V štirih opernih gledališčih uprizorili štiri Janačkove opere - Doslej je bilo vsega skupaj 165 predstav - Nove Opere zaostajajo
Detajl «kalune» v Repnu
(Foto M. Magajna)-
Jugoslovanska operna gledališča so razmeroma kmalu po nastanku pričela uprizarjati Janačkova de la. Vendar pa s to ugotovitvijo ne moremo biti povsem zadovoljni, če pomislimo, da deluje v Jugoslaviji redno deset opernih ansamblov, od katerih so doslej samo štirje u-prizarjali Janačkove opere in to v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru.
Namen tega kratkega pregleda je statistično prikazati, katere Janačkove opere in kolikokrat so bile doslej uprizorjene.
Znano je, da je bil prodor večine Janačkovih opernih del na domače operne deske v Čehoslovaški, zelo težaven in počasen. Pomislimo samo na prvo njegovo opero šarko, nastalo leta 1887, ki je bila uprizorjena šele 1925 v Brnu. Prav ta-
NA KONGRESU ASTRONAVTIKE V DUBROVNIKU SO REKLI
V prihodnjih letih torej prav nič spektakularnega
Izkoristiti dosedanje dosežke - Preveriti zmogljivosti človekovega organizma Američani bodo z raketo-letalom varčevali - Važna je vesoljska medicina
Čeprav je astronavtika v vseh svojih najrazličnejših oblikah in v dosedanjih rezultatih tako pomembna, da s" vanjo vlagajo težke milijarde dolarjev ozirema rubljev in da je vanjo angažirana že velikanska množica visoko kvalificirane strokovne delovne sile ne le v Sovjetski zvezi ter v Združenih državah, pač pa tudi že v številnih drugih bolj razvitih deželah, je mednarodno strokovno zasedanje v Dubrovniku — 29. mednarodni kongres — vzbudil v javnosti bolj malo zanimanja in tudi svetovni tisk ni srečrnju posvetil tiste pozornosti, ki bi jo bili pričakovali. Vzrok temu je morda «konkretnost» srečanja, kajti tako na zasedanjih samih, kot na tiskovnih konferencah je bilo ugotovljeno oziroma podčrtano, da v prihodnjih letih ne bo v astronavtiki nobenega spektakularnega podviga, ki bi mogel vzbuditi, ali vzburiti svetovno javnost kot jo je presenetil in vzburil Gagarinov polet, to se pravi prvi človekov polet okoli Zemlje, ali pa človekov obisk Lune.
Nekako tako bi mogli oceniti tudi izjave predstavnikov sovjetske in ameriške kozroonavtike oziroma astronavtike, kajti Američani bo do do leta 1980 izvedli «le nekaj pomembnejših podvigov*, vendar pa le takšne poskuse; s katerimi bodo skušali izpo'niti svoje vesoljske transportne ladje, to se pra \ i da bodo preizkusili in morda izpolnili tisto raketo — letalo, s kaipro bodo mogli odleteti v vesolje, tod krežiti okoli Zemlje za določen čas, nakar se bodo z, i-sta raketo — letalom vrnili na Z ma1 jo tako, kot bi ?a vrnili na Žemljo z navadnim letalpm iz zemeljskega ozračja. Znano je, da je raketna tehnika strahotno draga in da so v ZDA, ki sičer razpolagajo z velikanskim ekonomskim bogastvom, začeli varčevati. K temu jim služi oziro’- i jim bo služila raketa, k; bo na poti v vesolje zdrvela kot raketa, ko pa se bo vračala na Zemljo, ne bo več raketa, pač pa raketa - letalo, ki bo planiralo, kot planira sleherno letalo v zemeljski atmosferi. Izstreljena raketa je namreč izgubljena.
Kot vidimo, imajo Američani v načrtu sicer velik podvig, vendar ne gre več za nekaj spektakularnega, pač pa za izkoriščanje in kombiniranje dosežkov raketne in letalske tehnike.
čeprav sta sovjetska kozmonavta, ki sedaj krožita okoli Zemlje, potolkla že celo vrsto rekordov, niti Sovjetska zveza ne predvideva za bližjo bodočnost kaj izrednega. Še več, v sovjetski kozmo-navtiki vlada nekakšno zatišje. Sovjetski strokovnjaki pravijo, da so doslej zelo veliko dosegli in da se za bližnjo bodočnost pričakuje le temeljitejše proučevanje ter izkoriščanje dosedanjih dosežkov, ki pa jih bodo uporabili pri poglobljenem proučevanju čimdalj-šega bivanja človeka v breztežnostnem stanju. Tomu prav gotovo služi sedanji poskus, ko sta sovjetska kozmonavta že polne tri mesece in pol na krožni poti okoli Zemlje ...
Poleg tega je treba temeljiteje proučiti tako imenovano vesoljsko
biologijo, da ne govorimo o vesoljski medicini, ki je izredno pomembna za nadaljnja proučevanja človekove vzdržljivosli v breztežnostnem stanju. Ker je človek s tem, da je prispel na Luno, napravil le neznaten korak v vesolje, in bo potovčnje na Mars zahtevalo od astronavtike in od človeka neprimerno večje žrtve in zahteve, Sovjeti že sedaj zatrjujejo, da nimajo v načrtu poleta na Mars še najmanj deset let. Sicer je res, da so doslej prišli na Luno le A-meričani, toda Sovjeti so se prav tako že dokaj dobro seznanili z Lunino površino in sicer s temeljitim fotografiranjem njene površine in to z obeh strani, kot tudi s tem, da so s posebno avtomatično sondo prinesli na Zemljo tudi vzorce Lunine površine, ki so jih izvrtali iz globine obilnega metra.	....
Seveda se bodo nadaljevali sovjetski poleti s tako imenovanimi «mešanimi» ali «mednarodnimi» po-
ii m iiiiiii iiiiiihiiiiiii ii iiiiniinaiiiii milil,,ii ,,„,,1
Jehudi Menuhin prodaja violine
LONDON — čez mesec dni 8. novembra bodo v znani londonski družbi Sctheby’s dali na dražbo tri zelo draeocene violine, ki so jih napravili sloviti italijanski mojstri in ki so last- znanega vk>-Jinisla Jchudija Menuhina Najbolj pomembna izmed treh violin je prav gotovo violina, ki nosi podpis slovitega orern tinskega mojstra Giusepoa Guarnerjja del Gesu. Violino je cremonski mojster napravil leta 1739, kot izhaja iz podpisa in datuma. Violino o-cenjujnjo na sto tisoč funtov šter-lipgov. to se pravi, da je vredna okoli 160 milijonov lip, Vprašanje ie, kakšno cene, I50 ta mojstrovina dobila na dražbi čez mesec dni. saj je znano, da Se za dra žbo postavi osnovna cena. nato se ta začne višati pač v razmerju z zanimanjem prisotnih interesentov. Včasih doseže neverjetno visoke številke, včasih pa dražba občepi ob nizkih cenah.
Velike vrednosti sta tudi drugi dve violini. Ena je delo Andreja Guarnerija, to se pravi očeta zgoraj omenjenega mojstva Giusep-pa. tretja pa je delo Antonia Ga-nianija, ki je prav tako slovel kot velik mojster za izdelovanje violin in godal nasploh, in to že v 18. stoletju iz česar izhaja, da je violina stara.
Vsiljuje se vprašanje, zakaj veliki violinski virtuoz Jehudi Menuhin «razprodaja» svoje violine. Ne gre za neko prodajo «iz nuje». Kakor je rekel veliki violinski mojster, bi s prodajo treh violin hotel vzpodbuditi mlade talente .da bi se s strastjo in vnemo lotili te zahtevne umetnosti, hkrati pa nima namena zbirati violin, posebno ne takih, ki bi pri njem bile kot v nekakšnem muzeju in bi ničemer ne služile.
Veliki violinist je dragocenega «guarnerija», ki ga sedaj prodaja, kupil pred nekaj leti od 90 let stare Juliette Ehersholt, ki je dobila violino v dar, ko je bila stara 16 let.
sadkami. Doslej so odšli v vesolje s kakim sovjetskim kozmonavtom še vzhodni Nemec, Poljak in Čeh, na vrsto pridejo sedaj še Bolgar, Romun, Madžar, državljan zunanje Mongolije in Kubanec. To se pravi, da je na vrsti še več takih «mednarodnih» poletov.
In ko so na tiskovni konferenci, ki so ji prisostvovali tudi sovjetski kozmonavti Leonov, Sevastia-nov, Kubasov, Klimuk in Remek, vprašali, kdo bo poletel v vesolje z ruskimi kozmonavti s Kube, je sovjetski predstavnik Petrov rekel, da Sovjeti nikoli ne objavijo pred poletom imena kozmonavtov. Rekel pa je, da se na Kubi pripravljata dva odlična pilota, ki sedaj letata na sovjetskih,reakcijskih lovcih in ki sta zelo dobro pripravljena. Gre za enega belopoltega ter za enega tepmoppl-tega Kubanca, ki imata edino težavo v tem, da se s težavo učita ruščine, ki je nujno potrebna za takšne podvige v okviru sovjetske kozmonavtike. Sicer pa sta se tudi ameriška kozmonavta učila ruščine. kot sta se ruska kozmonavta učila angleščine, ko je pred leti prišlo do srečanja sovjetskih in ameriških kozmonavtov v vesolju.
In ko 'že govorimo o sovjetskih in ameriških kozmonavtih, bomo mimogrede povedali, da je pet najvidnejših ameriških kozmonavtov in sicer Armstrcg, Bormun, Ccnrad, Shepard in Glenn dobilo visoka ameriška odlikovanji! in sicer ob 20-lelnici agencije za vesoljska raziskovanja NASA. Pravzaprav je ameriški senat odlikoval Udi pokojnega Grmoma, za katerega je odlikovanje prevzela njegova vdova. Liudobni jeziki so v zvezi s tem rekli, da je Carterjeva poteza, da je odlikoval te junake vesolja, bila dcbx-o preštudirana, da bi pomiril ameriške duhove v zvezi z izjavo o vohunjenju nad vsem svetem in torej tudi nad Sovjetsko zvezo. Kot je znano je Carter to sicer že več ali manj znano dejstvo nekoliko preveč drzno ali mirno potrdil. Kot se je naknadno zvedc'o, kroži okoli Zemlje kakih 400 ameriških satelitov, med katerimi je kar petdeset «velikanov», ki imajo vohunsko nalogo. Gre zares za velike satelite, prave velikane, ki tehtajo po sto ton in ki predstavljajo že malone eno samo velikansko in neverjetno izpopolnjeno filmsko kamero, ki more z višine 100 milj oziroma 160 km posneU oziroma registrirati na Zemlji tudi predmet, ki je veliko manjši od človeka. Po vsak i krogu okoli Zemlje vsak izmed teh petdesetih umetnih satelitov odvrže na Zemljo s padalom posnet film, ki ga na odprtem morju lovijo s posebej opremljenimi letaii. To se pravi, da je Pentagon sleherni dan na desetinekrat obveščen o vsem, kar se dogaja po vsem svetu, saj je vohunskim umetnim satelitom nemogoče uiti. Ker ob tej surovi resnici, ki jo je vrgel v svet Carter, Sovjetska zveza ni reagirala, pomeni, da imajo tudi Sovjeti podobne vesoljske satelite, s katerimi motrijo vse, kar se dogaja v svetu, tudi na področju ZDA in njenih številnih oporišč po svetu.
IIIIIIIIIIHIIHIHIIIIHIinllllllllllltHIIIIIIHIIIIIIIMIIHIIHIIIIItlltHIlfllllttllllHIIIIIIIItlllltlltllllilllllllllllllllllltllllllllllltllllltlllllllllHlIlHIIIItlltlllllflllllllllllHtlllim
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše načrte bodo sprejeli z zanimanjem. Majhna neprijetnost vam bo pokvarila večer.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne o-klevajte, ko gre za uveljavitev pravic. Bivše žrtve bodo rodile dobre sadove.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vrnili vam bodo denar, s katerim niste več računali. V prijetni družbi se boste prijetno počutili.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Opravka boste imeli z majhnimi problemi. Prijetno srečanje z nekdanjo ljubeznijo.
Horosko
LEV (od 23.7. do 22.8.) Računajte izključno s svojimi močmi in ne iščite podpore.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Svoje probleme presojajte realistično. Potrudite se, da pridobite simpatije ljubljene osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Eno je trdnost, drugo nepopustljivost. Pravilno ločite tj dva pojma.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Najprimernejši trenutek za sklepanje novih pogodb. Ne boste se
kesali nad svojo velikodušnostjo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Izpeljali boste neko zadevo. Pomagali vam bodo nasveti prijateljev. Izogibajte se igri.
KOZOROG (or’ 21.12. do 20.1.) Ostre diskusije poslovnega značaja. Naj vas ne jezi izjava, ki je je dala ljubljena oseba.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Obdobje intenzivnega dela. Ne bodite boječi, ker \ m zna to škoditi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Od svo jih sodelavcev zaht vate preveč. Uspeli boste le, če boste posvetili ljubljeni osebi več pozornosti.
ko je bilo z opero Usoda, ki je bila končana leta 1904. a je bila u-prizorjena šele 1958 v Brnu. Tudi opera Poleti gospoda Broučka je doživela prvo uprizoritev 1920 v Pragi, šele tri leta po svojem nastanku. Opera Iz mrtvega doma, zadnje Janačkovo delo, ki ga je dokončal tik pred smrtjo, pa je doživela svojo prvo uprizoritev leta 1930, torej dve leti po njenem nastanku in po avtorjevi smrti.
O Jenufi sicer ne moremo govoriti, dr ni doživela svoje uprizoritve kmalu po nastanku leta 1904 v Brnu, vendar je prav ta opera prizadejala Janačku največ težkih dni, da ne rečemo žalostnih let. V predelani obliki so Jenufo ponovno uprizorili šele leta 1916 v Pragi, torej 12 let po krstni izvedbi v Brnu. Kot vemo, je za Leoša Janačka pomenila praška uprizoritev pravi triumf, katerega odmev se je kmalu razširil tudi v tujino.
V	prvih letih po prvi svetovni vojni so se jugoslovanska gledališča v novo nastali državi šele pričela razvijati in si iskati poti do novih oblik in trdnejše konsolidacije v samostojni državi. Zlasti o-perna gledališča v stari Jugoslaviji. Bile so le štiri stalne opere, če odštejemo dve ali tri manjša gledališča, ki so razen drame in operete s svojim glasbenim ansamblom kdaj pa kdaj uprizorila tudi katero manj zahtevno popularno opero.
V	takšnem stanju so jugoslovanska operna gledališča težila po tako imenovanem železnem repertoarja in uprizarjala predvsem po Širnem svetu znane popularne klasične opere. Seveda so bile češke opere med prvimi slovanskimi operami, ki so se priljubile občinstvu, med njimi zlasti Smetanova Prodana nevesta, zatem, predvsem pri Slovencih, Dvorakova Rusalka, Vilima Blodeka V vodnjaku
Čc upoštevamo vsa navedena dejstvo o novonastalih jugoslovanskih opernih gledališčih in prej nsvet-liene peripetije Janačkovih opernih del na domačih tleh, potemtakem prva uprizoritev njegove opere v Jugoslaviji leta 1920 le ni tako zapoznela.
V	Hrvaškem narodnem kazalištu v Zagrebu je bila uprizorjena Ja-ndčkn Jenufa že po štirih letih njene zmagoslavne, uprizoritve v Pragi. Opera je bila v hrvaškem prevodu Milutina CihlarNeha jeva uprizorjena pod naslovom Njena pastorka 29. junija 1920. Zadnjikrat je bila uprizorjena 16. aprila 4947 in je doživela skupaj 29 predstav.
Dve leti po Zagrebu. 28. oktobra 1922. je Jenufo z naslovom Pastorka Jenufa, uprizorila Opera Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani v slovenskem prevodu Frana Govekarja. Nato se je Ja-ndčkova opera priljubila ljubljanskemu občinstvu, priča, da je doživela do zadnje uprizoritve leta 1957 sedem različnih premier in to: 29. novembra 1924 pod naslovom Jenufa, ki jo je dirigiral in režiral Čeh Antonin Balatkd. ki je dve sezoni deloval v Ljubljani, nato 13. januarja 1934 v novem odličnem prevodu Nika Štritofa, nato premiera 12. oktobra 1940 in spet 8. oktobra 1944.
Po drugi svetovni vojni je 6. de cembra 1947 doživela svojo doslej najboljšo uprizoritev na slovenskem odru, predvsem po-zaslugi režiserja Branka Gavelle. že prej, ko ie deloval nekaj let v čehoslovaški, so priznali, da je bila njegova režija Jenufe v Brnu, do ta krat najboljša postavitev tega dela v Čehoslovaški. Nato je bila Jenufa spet na novo uprizorjena 23. maja 1957.
Janačkova Jenufa je torej na-slovenskem odru, in to samo v Ljubljani, doživela 93 predstav.
Dobrih pet let pozneje je Jenufa doživela svojo prvo srbsko uprizoritev na odru Srpskega narodnega pozorišta v Beogradu 24. februarja leta 1928 v srbohrvaščini v prevodu Miloja Milojeviča in je doživela 8 predstav. Po skoraj 50 letih je bila 31. maja 1977 Jenufa spet uprizorjena v beograjski Operi in doživela 7 predstav. Skupaj je torej doživela na srbskem odru petnajst predstav.
Redkeje je bila pri nas izvajana Katja Kabanova, ki si je kot druga Janačkova opera utrla pot na odre jugoslovanskih gledališč. Katjo Kabanovo so uprizorili štiri operna gledališča in to v Ljubljani. Zagrebu. Beogradu in Mariboru.
Najprej je bila uprizorjena v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani 26. maja 1934 v prevodu Nika Štritofa in je doživela 5 predstav. Druga uprizoritev na ljubljanskem odru je bila 18. maja 1968, ki je doživela 13 predstav.
Dve leti po prvi uprizoritvi v Ljubljani, je Katjo Kabanovo u-prizorila zagrebška Opera 28. marca 1935 v prevodu Krešimira Ba-ranoviča, ki je doživela 4 predstave.
Beograjska Opera je Katjo Kabanovo v istem prevodu Krešimira Baranoviča, uprizorila spet 8. julija 1956. čeprav je doživela na beograjskem odru le 6 predstav, je beograjska Opera izvedla Katjo Kabanovo še 4-krat na svojih gostovanjih v inozemstvu.
Opera Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, je kot četrta operna hiša v Jugoslaviji u-prizorila Katjo Kabanovo, hkrati kot prvo Janačkovo delo na svojem odru 11. maja 1973; doživela je 7 predstav. Doslej štejemo skupaj 39 predstav te opere v Jugoslaviji.
Vsekakor preseneča edina uprizoritev Janačkove Lisice Bistrou-ške v Jugoslaviji na odru Hrvat-skega narodnega kazališta 9. fe bruarja 1939 v prevodu in režiji Branka Gavelle. čigar zasluge so neizpodbitne za uprizarjanje Janačkovih oper v Jugoslaviji. Verjetno uprizoritev, kdove iz kakšnih razlogov, ni bila na višini. da bi lahko doživela več kol 3 pred stave. Prav danes pomeni ta o-pera v širšem sbefii pravo odkritje Janačkove genialnosti in kjerkoli jo uprizorijo 'mleti na velik uspeh. 11 •	'
Ljubljanska Opera je predstavila še zadnjo Janačkovo opero Iz mrtvega doma 1. oktobra 1969 v slovenskem prevodu Mitje Šarabona in Hinka Leskovška. Za občinstvo, ki je poznalo Janačkove stvaritve iz predhodnih njegovih, del. je bila opera pri:e ' a novost in je dozi vela 12 predstav Po mnogih letih je opero Iz mrtvega doma uprizorile tudi Onera Hrvatskega narodnega kazališta v Zagrebu. Premiera je bila 28. junija 1976: doživela je 4 pred stave.
Kot razvidimo, so bile izmed de vetih Janačkovih del na jugoslovanskih opernih 'idrih uprizorjene doslej štiri: Jenufa, Katja Kaba nova. Lisica Bistrouška in Iz mrt vega doma. Največ del, po tri, sla uprizorili ljubljanska in zagrebška Opera, dve deli beograjska Opera in eno Opera v Mariboru, Največ predstav Janačkovih oper je do slej bilo v Ljubljani - 93, v Zagrebu 40, v Beogradu 25 in Mariboru 7. Skupaj je bilo torej v Jugoslaviji 165 predstav štirih prej omenjenih Janačkovih opernih del.
EMIL FRELIH
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti:
13.00	Danes risani filmi Predniki
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: Francoščina
17.00	Lidija: Božja ideja
18.00	Nova — problemi in znanstvene raziskave
18.30	Dnevnik - KRONIKE SEVER KLIČE JUG - JUG KLIČE SEVER
19.05	Spaziolibero: programi pristopanja
19.20	Rottamopoli:
Prijava — TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ping pong
Aktualni dogodki in problemi 21.35 Blasetti, Blasetti. . . in ostali PECCATO CHE SIA UNA CANAGLIA - film Režija Alessandro Blasetti. Igrajo: Sophia Loren, Mar cello Mastroianni, Vittorio De Sica. Marcella Melnati in drugi.
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim Knjige
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Stari poklici, nova šola Program za mladino
17.00	Paddington. risanka
17.05	Deček Dominic:
Družinski prijatelj, TV film
.7.30 V kinu s Kitajci
18.00	Otroštvo danes
18.30	I.: parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORT
18.59 življenjske zgodbe
19.15	Blanskgjeva dekleta:
NANCY SI ZLOMI NOGO TV film
>9.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	Problemi don Isidra 2. nadaljevanje 21.50 Od ene vojne do druge
POLITIKA IN EKONOMIJA MODERNEGA KAPITALIZMA
22.50 Vita da Cioni — z Robertom Benigni jem
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00, in 10.00 TV v šoli
Ruščina, Sodobno naselje-Angleščina, Protikolonialni boj
12.40	SVETOVNO KOŠARKARSKO PRVENSTVA
15.15	šahovski komentar
15.45	SVETOVNO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
17.15	Velika predstava na dnu
morja	j
17.30	Norosti Maje Skouiron • mladinska nadaljevanka •-?
18.00	OBZORNIK
18.10	Domači ansambli:
Franc Mihelič
18.40	X. kongres ZSM 'Slovenije
19.30	DNEVNIK
20.00	Odrske luči — zabavno gla sbena oddaja
21 05 Arzenal, trgovanje z orožjem
21.5u DNEVNIK
22.05	Baretta. serijski film
22.55	POROČILA
Koper
18.30	Manila: SVETOVNO KOŠAR KARSKO PRVENSTVO
20.00	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35 RING NASILJ ' - film
Igrajo: John Smith, Fay Spa in, Steve Brodie, Don Kelly.
22.05	Lokandina, reklamna oddaja
22.20	XXVI. festival gorskih filmov v Trentu:
Neusmiljena reka z Everesta dokumentarec
Zagreb
18.45	Glasbena oddaja
19.30	DNEVNIK
20.00	Odrske luči, zabavno glasbena oddaja
21.05	Baretta, serijski film
21.55	DNEVNIK
22.10	Dosje našega časa:
LETO 1959
ŠVICA
‘9.00 DNEVNIK
19.15	Glasbena skrinja
19.45	Svet koralov — dok.
20.30	DNEVNIK
20.45	Informativni tednik
22.15	Le pelican, film
TRST A
7.09, 8,00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro: 7.45 Prav Ijica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2: 9.05 Vam ugaja jazz?; 9.30 Iz beležnice Zore Tavčar; 9 40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Kcd si hodil, kje si bil; 11.35 Plošča dneva; 12.00 V starih - časih: 12.30 Glas in glasba narodov; 13.15 Mednarodno zborovsko tekmovanje Seghizzi; 13.35 .Orkestri lahke glasbe; 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci; 14.20 Revi val - pesmi iz polpretekle dobe; 15.00 Jugolonov express; 15.35 Zgodovina rock in pop glasbe; 16 30 Otroški vrtiljak; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni dogodki v deželi; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30,
18.30,	19.30, 20.30 Poročila: 6.05 -
7.00	G asba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sod-bniki: 9.15 Orkester Les & Larry Elgart;
9.32	Plošče; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 La Vera Romagna: 10.32 Poje Miro Ungar: 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih:
11.32	Poslušajmo jih skupaj: 12.00
Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Kultura in družba; 14.10 Glasbeni odmor; 14.15 Plošče; 14.33 Pojejo The Stylistics; 15 45 Onore al meri to: 16.00 Izletnik; 16.05 Plošče; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne:	17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Melodije na tekočem traku; 18.35 Naša pesem - Maribor ’78;
20.00	Glasovi in zvoki; 20.32 Oddaja z Gisello Pagano: 21.17 I-gra Jonah Jones Quartet.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00.
17.00,	19.00 Poročila: 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu: 8.50 Glasbeni trenutek: 9.00 in 10.35 Radio anch’io:
11.30	Ena dežela na enkrat: Bazi-likata: . 12.05 in 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Radio 1 - jazz '78: 14.30 Vabilo k poslušanju folk glasbe;
15.05	E . . . state con noi - z Gior-giom Calabresejem; 16.40 Plošče;
17.05	La pillola, strnjena radijska drama; 17.30 Affair.es,. affa-ri, affaristi: 18.05 Srečanje z Mino; 18.35 Ali veš?; 19.30 Nabožna oddaja: 19.35 Sestanek z ansambli Bee Gees in The Beatles: 20.00 Jazzovski koncert; 23.18 Lahko noc.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 15.09. 18.00, 19.00
Poročila:	6.20 Rekreacija; 6.50
Debro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov: 8.0C Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Iz glasbene tradicije! 10.45 Turistični napotki: 11.03 Znano in priljubljeno: 12.10 Z or; kestri in solisti: 12.30 Kmetijski nasveti:	12.40 Pihalne godbe:
13.30	Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje: 14.05 Glasbena pravljica; 14.22 Naši umetniki mladim poslušalcem; 14.30 Glasba po željah: 15.30 Napotki za turiste: 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 «Vrtiljak»; 18.ff> Moment musical; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in po; morščakih: 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo; 00.05 Nočrii program.
Pogovori o davkih
Menili sprememb v višini pokojnin avtonomnih delavcev Podvojeni prispevki za trgovce in obrtnike - Kako s kmeti ?
Starostni in invalidski upokojenci iz vrst avtonomnih delavcev (trgovcev, obrtnikov in kmetov) z zaskrbljenostjo sprejemajo vesti o hudi finančni krizi, ki je zajela zadevne sklade, ki jih upravlja zavarovalni zavod INPS. Sklad za kmečke pokojnine bo za konec leta 1978 nabral kar 4.66t| milijard lir primanjkljaja, sklad za obrtnike bo dosegel 813 milijard, sklad za trgovce pa 723 milijard lir | mianjk ljaja. Pri takem poloniju bi pred videni poviški v letu 1979, predvsem zaradi avtomatične prilagoditve pokojninskih prejemkov, ki jih v glavnem izplačujejo v minimalni meri, zahtevali za kmete na dalji ih 1.102 mi,:i)-'-di. za ol rini ke 409 milijard, za trgovce pa toč no 350 milijard lir. V celoti gre torej za porast 1.861 milijard lir med sončnim letom 1979, kolikor bi hoteli ohraniti pokojnine avto nomnih delavcev na dosedanji ravni Minimalne pokojnine bi pri vseh treh kategorijah morali po obstoječih določilih •'ovišati za 13,4 odst. (porast življenjskih stroškov) tako da bi mesečni prejemi (13-krat i i leto) prišli od sedanjih 91.100 lir na 103.300 lir. Toda odkod toliko denarja, ko pa triletni Pandolfijev načrt računa ne pokojninskem pa dročju kar na 2.400 milijard lir prihranka že v teku prihodnjega leta?
Trenutni odgovor je v zakonskem osnutku, ki je bil s splošnim finančnim programom že predložen parlamentu v razpravo. Sanacijo položaja naj bi izvedli z večletnim programom. Številni upokojenci iz vrst avtonomnih delavcev, ki so med Slovenci razmeroma številni, bodo prav gotovo sprejeli z olajšanjem potrditev vesti, da zaenkrat glede višine dosedanjih prejemkov ostane vse v okviru veljavnih določb in da bodo med letom 1979 prejeli v celoti že napovedane poviške.
Delno kritje tekočih pokojninskih izdatkov bo izviralo v glavnem iz povečanja prispevkov s strani prizadetih. Prispevke plačujejo aktivni delavci, pa tudi upokojenci koli kor po upokojitvi še vršijo svoj poklic. Za trgovce in obrtnike ba do prispevke, ki so bili doslej v veljavi, za leto 1979 točno podvojili. V naslednjih letih pa jih bo do seveda ustrezno višali '"oleg tega bodo vsi avtonomni delavci, razen kmetov, poklicani na letni fiksni prispevek, ki bi znašal za I obrtnike 65.600. za trgovec pa 62 000 lir. Ta prispevek je določen za sanacijo deficitarnih skladov obeh kategorij do leta 1985, nato ga bo do lahko povišali in podaljšali do konca leta 1993, ko bodo po pred videvanjih zadevne pokojninske akl«fe »»giotimmt vzravnati.
Sanacijska operacija bo trajala potemtakem kar 15 let. Kaj vse se bo dotlej zgodilo na gospodarskem področju, je seveda neznanka. Trgovci i ' obrtniki se bodo morali pač sprijazniti z novimi bremeni, ki bodo v nemajhni meri povečali njihove režijske stroške.
Omeniti je še, da bo od 1979 dalje državna blagajna prispevala v pokojninski sklad za trgovce letno najmanj 50 milijard, za obrtniški sklad pa 55 milijard. Za kritje teh stroškov in za delno prilagoditev prispevkov v razmerju z gospa darsko zmogljivostjo posameznih zavarovancev računajo s pravičnejšim osebnim obdavčevanjem.
Vedno po izsledkih zakonskega osnutka bodo tudi kmečkim avtonomnim delavcem s prihodnjim letom zvišali sedanje prispevke za 40 odst Nobenega povišanja ne bodo zahtevali za kmete iz gorskih področij. Pri nas bodo na ta način izvzete iz poviška kmetije, ki so na območju k raške gorske skupnosti. Tudi spričo velikanskega pri manjkljaja, ki v veliki meri izhaja iz izredno velikega števila invalidskih pokojnin v osrednjih in južnih predelih Italije, bo morala prevzeti sanacijsko breme država m torej vsa skupnost in ne le odvisni delavci, ki so do danes iz svojih skladov začasno krili potre b« kmečkega pokojninskega sklada.
Zaenkrat ni bil še izdelan n®' črt o definitivni sanaciji, ki ®® vsekakor trajala dolgo. V tem P®-gledu je v ospredju predlog, bi za kritje nemajhnih obvez pov>' šali davčni priliv iz zemljiških da^' kov. Na ta način bi pritegnili posred' no k sanaciji same kmečke avto" nomne delavce in nekoliko pop1'?' vili nesorazmerja pri plačevanj11 prispevkov, ki danes bremenijo v enaki meri vse kmečke operater.)6 brez razlikovanja med revnejših* in gospodarsko premožnejšimi.
Stanovske organizacije pripadn*' kov trgovske in sorodne dejavno" sti se pri ministrstvu za delo zanimajo, da bi v lastni režiji >* na lastno odgovornost organizira,e dopolnilni sklad, ki bi omogočal lZ' plačevanje višjih pokojnin. Pri te1* se naslanjajo na izkušnje njihovi® bolniških blagajn, ki jih bodo * kratkem vključili v splošno san1' tarno službo. Značilen je v te1* pogledu primer trgovske bolniš8e blagajne v tržaški pokrajini. Le*8 upravlja 15 tisoč zavarovancev, 7$ kar zadostuje razmeroma majhe* izbor 22 uslužbencev z enim sami*1 direktorjem. Blagajna je omogoč8' la dobre zdravniška in zdravstvo-ne usluge, ki s“ bodo po predvi' devanjih znatno poslabšale v nap?" vedani enotni zdravstveni organ*' zaeiji. Vse to ob ugotovitvi, da bj8' gajna in zašla nikdar v priman.F Ijaj in da se je vzdrževala *z' ključno s prispevki zavarovancev-
Vse to navsezadnje v ustaljen1® tradicijah socialnih pobud v n»' ših krajih.
ST. OBLAK
13. oktobra 1978
KOŠARKA
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V MANILI
«Azzurri» danes pred odločilno tekmo
Igrali bodo s Kanado - Le v primeru zmage se bodo lahko borili za bronasto kolajno - Danes tudi odločilni spopad med SZ in Brazilijo - Dalipagič doslej najboljši strelec svetovnega prvenstva
MANILA — Italija in Jugoslavija sta imeli včeraj prost dan. Danes Pa bodo Primovi in Nikoličevi varovanci zopet igrali. Jugoslovani bodo pred lažjo nalogo: igrali bodo z Avstralijo, Italija pa ne bo imela lahkega nasprotnika in poleg tega 'nora s Kanado zmagati, da lahko t*Pa v borbo za bronasto kolajno.
SZ — ZDA	97:76
Sovjetska zveza je včeraj zane-sljivo odpravila ZDA in tako je že sodaj jasno, da so Američani izločeni iz borbe za bronasto kolajno. Američani so namreč doslej izgubili z vsemi močnejšimi reprezentancami (ž Jugoslavijo, s SZ, z Italijo in z Brazilijo). Ostali so s štirimi točkami na lestvici.
Sovjete pa čaka danes odločilna tekma z Brazilijo. V primeru zmage Bi Sovjeti igrali za zlato z Jugoslavija obratno pa bodo Brazilci igrali s «plavimi» za naslov prvaka.
Najboljši strelci
Čeprav je Dražan Dalipagič proti Braziliji dal «le» 20 točk pa je še Vedno zanesljivo prvi na lestvici najboljših strelcev. «Praja» je namreč doslej dosegel kar 181 točk. Drugi tej lestvici je Čehoslovak Brabe-nec (1561, tretji pa Brazilec Oscar (153).
Prisotni časnikarji že zbirajo najboljšo peterko SP. Jugoslovani imajo kar štiri kandidate za najboljšo Postavo. Kandidati pa so: Kičanovič, Balipagič, čosič in Slavnič.
«Plavi» že srebrni
Ne glede na današnjo in tudi na ju trišnjo finalno tekmo, jugoslovanska reprezentanca je že dosegla začrtani cilj; osvojitev ene od kolanj, in to srebrno. »Plavi* so doslej premagali vse nasprotnike in so gotovo pokazali najlepšo igro na tem svetovnem prvenstvu. Postali so ljubimci domačega občinstva, in še posebno sta navdušila Filipince Dražan Dali-Pagič in Dragan Kičanovič,. Partizanova dvojica, ki je v vseh dosedanjih tekmah nosila glavno in odločilno breme v igri jugoslovanske reprezentance.
Kot smo že včeraj pisali, bi «plavi» lahko že po zmagi nad Brazilijo bili svetovni prvaki. Dokaj neobičajna formula tega SP pa je Nikoličevim varovancem trenutno preprečila to radost. Treba bo počakati do jutri, a le danes bodo Jugoslovani poznali svojega nasprotnika v borgi za zlato. Bo to Sovjetska zveza? Bo to Brazilija? Jugoslovanski reprezentanti so premagali oba nasprotnika. Sovjete pa so zanesljivejše odpravili kot Brazilce. Tako enega kot drugega nasprotnika pa gre jemati izredno previdno. In včerajšnji dan počitka ter današnji »trening* z Avstra-
lijo bo za »plave* kot nalašč za jutrišnji odločilni spopad za zlato kolajno.
A že sedaj »plavim* ne more uiti srebrna kolajna. In že to je za Jugoslavijo velik uspeh.
«Azzurri» doslej razočarali
Italijanska reprezentanca doslej ni izpolnila pričakovanja. Če se Jugoslovani lahko pošteno jezijo na dokaj čudno formulo prvenstva, pa je prav ta novost formule prišla «az-zurrom* kot nalašč, kajti nasprotno bi že bili izločeni iz borbe za bronasto kolajno. Italijani so namreč izgubil* z Jugoslavijo, SZ in Brazilijo, vseeno pa bodo, v primeru današnje zmage nad Kanado, lahko igrali za bron.
Tekme, ki smo jih lahko gledali po TV, so jasno pokazale, da je italijanska reprezentanca ostala korak za vodilnimi reprezentancami. Proti Jugoslaviji so »azzurri* doživeli pravo katastrofo, proti Sovjetski zvezi pa so zasluženo izgubili, proti Braziliji pa so prav tako odpovedali. In odpovedala sta prav ključna igralca
Meneghin in Marzorati, ki sodita med boljše igralce svetovne amaterske košarke. V italijanskih vrstah je doslej zadovoljil le Carraro, košarkar beneškega Canona.
A vse to še ni najhuje. Sprašujemo se, kaj bo z «azzurri», ko bodo reprezentanco zapustili Meneghin, Bariviera, Marzorati, Della Fiori in Bertolotti? In to se bo verjetno pripetilo že po 01 (ali celo pred) 01 v Moskvi. Mladih talentov ni. Villal-ta, Vecchiato, Bonamico: solidni so to košarkarji, a nič več.
Zato pa tudi ni čudno, da bo Gian-carlo Primo verjetno zapustil reprezentanco že konec tega leta in bo nadaljeval trenersko kariero v enem od italijanskih prvoligašev. Ta reprezentanca nima perspektive.
FINALNA SKUPINA
VČERAJŠNJA IZIDA
Sovjetska zveza - ZDA 97:76 (47:37) Kanada - Filipini 99:88 (53:40)
LESTVICA
Jugoslavija	6	6	0	626:544	12
Sovjetska zveza	6	5	1	597:465	10
Brazilija	6	5	I	563:477	10
Italija	6	3	3	509:499	6
ZDA	6	2	4	512:535	4
Kanada	6	2	4	522:544	4
Avstralija	6	1	5	465:527	2
Filipini	6 TOLAŽILNA		0 6 451:554 SKUPINA			0
VČERAJŠNJA IZIDA ČSSR - Senegal	112:82 (59:46)
Portoriko - Dominikanska republika	119:89 (61:38)
LESTVICA
ČSSR 10, Portoriko 6, Dominikan ska republika 4, Senegal, Kitajska in Južna Koreja 2.
SP NA TV
Ljubljanska televizija bo danes ob 12.40 neposredno prenašala tekmo Jugoslavija - Avstralija. Jutri pa bo prav tako neposredno, s pričetkom ob 12.40 prenašala finale za 1. mesto med Jugoslavijo in zmagovalcem srečanja Brazilija - SZ.
Koprska televizija bo danes ob 18.30 posredno prenašala tek-mo Jugoslavija - Avstralija. Jutri ob 12.40 pa bo neposredni prenos finalne' tekme za 1.
i - — .j ;v*	U	i .1...
mesto.
Italijanska televizija bo danes ob 15.25 na drugem sporedu prenašala srečanje Italija -Kanada.
JUGOSLOVANSKI POKAL
Visoka zmaga Rijeke
REKA — V zaostali tekmi šestnaj stine finala jugoslovanskega nogometnega pokala je Rijeka doma premagala Borca iz čačka s 3:0 (2:0).
Za Rečane sta bila uspešna Cu-krov 2 in Mijač.
DRUGO SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV IZ 0RMEJNIH DEŽEL
Tudi naši v Murski Soboti
Na veliki prireditvi bodo nastopile tudi reprezentance ZSŠDI, in to kar v šestih panogah - Doka J pester spored
Poleg Rijeke so se v osmino finala uvrstile naslednje ekipe: Velež,
Borac, Banjaluka, Partizan, Proleter, namizni tenis, nogomet, ženska ko-
Jutri in v nedeljo bo v Murski Soboti drugo srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, katerega se bodo udeležili zamejski Slovenci iz Avstrije, Italije, Madžarske, matično domovino pa bodo zastopali športniki iz koroških občin in pa iz Murske Sobote.
Glavni namen tega pomembnega srečanja je navezovanje in utrjevanje stikov ter vzajemno spoznavanje problematike športnikov iz zamejstva in matične domovine, športni del programa bo obsegal tekmovanja v naslednjih panogah: moška in ženska odbojka, moški in ženski
Željezničar, Crvena zvezda, Čelik, Radnički Niš, Slaven, Radnički Kragujevac, Novi Sad, Mercator, Sutjeska in Vardar.
šarka in šah. Razen ženske košarke je ZSŠDI prijavilo reprezentance v vseh panogah.
Jutri bo ob 11. uri slovesna otvo-
...................................................................................iiiiiiiiimirrHtiiiiiiiiiMiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiminiiinnnumiiiniiHH««
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA EP
Presenečenja v 6. skupini
Grčija je odpravila Finsko kar z 8:1 - Poraz SZ - Prepričljiva zmaga Nizozemcev v Švici - Bolgarija iztržila dragoceno točko
SPORED
FINALNEGA DELA
DANES (13. 10.)
•	Araneta Coliseum 11.00: Filipini - ZDA 12.45: Brazilija - SZ
•	Rizal Stadium
11.00: Italija - Kanada 12.45: Avstralija - SFRJ
JUTRI (14. 10.)
•	Araneta Coliseum 11.00: za 3- mesto 12.45: za 1. mesto
•	Rizal Stadium
9.15: za 7. mesto 11.00: za O. mesto
V	sredo so odigrali pet tekem kvalifikacijskega dela za evropski pokal narodov.
1.	SKUPINA
Bolgarija, Danska, Severna Irska, Velika Britanija in Irska
V	tej skupini sta se v Kopenhag-nu spoprijeli reprezentanci Danske in Bolgarije. Po dokaj razburljivem srečanju je le uspelo Bolgarom iztržiti točko odličnim Dancem, ki so bili kar dvakrat v vodstvu. Nielsen je za Dansko povedel že v 17. minuti, v 34. minuti je Bolgar Panov izenačil, Lerdy pa je za domačine povedel v 63. minuti, zadnji zadetek pa je za Bolgarijo dal Iliev komaj šest minut pred zaključkom srečanja. Stanje se ni v bistvu, vsaj na zgornjem delu razpredelnice spremenilo, saj se je vodeči dvojici pridružila še Danska, le-ta pa ima celo dve srečanji več od Anglije, ki je praktično sama na prvem mestu lestvice.
IZID
Danska - Bolgarija 2:2 (1:1) LESTVICA
Anglija, Irska in Danska 2, Bolgarija in Severna Irska 1.
SPORED PRIHODNJIH TEKEM 25. 10. Severna Irska - Danska 29. 11. Bolgarija - Severna Irska 7. 2. 79 Anglija - Severna Irska
2.	SKUPINA
Avstrija, Belgija, Norveška, Portugalska in Škotska Svoj letošnji prvi nastop v kvalifikacijah za evropski pokal je opravi-____________________________ la tudi Portugalska, ki je v sredo
...................miltimllHlinllil............
Pokal pokalnih prvakov
ROKOMET
Tesna zmaga Cividina
Zdravko Miljak najboljši strelec tekme (10 golov)
Cividin — Tatra 22:21 (13:12)
CIVIDIN TRST: Manzin (Cum-bat), Sivini 1, Baroi.i, Pischi: iz 3, Pellegrini, Andreašič 3, Pisani, Miljak 10, Calcina, Gerebizza, Scro-petta 5.
TATRA KOPRIVNICE:	Klečka
(Pikulik), Laška 1, Skorepa 2, Marek 1, Kriške, Neumann 5, Čelehov-ski 1, Raška, Bru .a 3, Dočkal 3, Dobeš 6.
SODNIKA: Jurič tZ.greb) in De-lalič (Mostar).
Po izredno izenačeni tek-ri je tržaški Cividin v prvem kolu pokala pokalnih prvakov tesno premagal češkoslovaško ekipo Tatre, kar pa daje italijanskemu podprvaku le malo možnosti, da bi napredoval v drbgo kolo. Gostje so zaigrali zelo
solidno in so dokazali, da so izred no uigrana in izkušena c pa. Cividin pa se je kot običajno naslanjal na Zdravka Milja) , ki je bil ponovno najboljši na igrišču. Nasprotniki so ga zmogli ustaviti le z napakami. Poleg njega sta se izkazala tudi Scrope', * in Pischianz, ki st dala nekaj akrobatskih golov, Pri Tatri pa bi omenili veterana Neumanna.
Marko
ŠD SOKOL
sporoča, da se bo tečaj otroške telovadbe začel v ponedeljek, 16. t.m., ob 15. uri v občinski telovadnici v Nabrežini. Vpisovanje bo v telovadnici.
pred domačim občinstvom v Lizboni igrala neodločeno z Belgijo z 1:1 (1:1). Za Portugalsko je bil v 31. minuti uspešen Gomes, za Belgijo pa je komaj šest minut kasneje izenačil Vereauteren. Tudi v tej tekmi je Belgija potrdila, da je v dokaj hudi krizi. Sodeč po uspehih, ki jih belgijska moštva dosegajo v raznih evropskih pokalnih tekmovanjih, bi morala biti Belgija z Avstrijo v 2. kvalifikacijski skupini največji favorit za osvojitev prvega mesta. Razpleti na igrišču pa so nam dali povsem drugačno sliko, saj je Belgija po dveh kolih zbrala le dve točki in to z ekipama, ki res ne sodijo v sam vrh evropskega nogometa, kot sta Portugalska in Norveška.
Svojo »dolžnost* je v teh prvih nastopih opravila le reprezentanca Avstrije, ki je z dvema zmagama tudi na prvem mestu razpredelnice in je tako nesporen favorit za osvojitev končnega prvega mesta v tej skupim.
IZID
Portugalska - Belgija 1:1 (1:1) LESTVICA
Avstrija 4, Belgija 2, Portugalska in Norveška I, Škotska 0.
SPORED PRIHODNJIH TEKEM 25. 10. Škotska - Norveška 15. 11. Avstriji'- Portugalska 29. 11. Portugalska - Škotska
4. SKUPINA
NDR, Islandija, Nizozemska, Poljska in Švica
Z zmago nad Švico se je Nizozemska povzpela na prvo mesto lestvice v tej skupini. »Tulipani* so v Bernu odpravili Švicarje s 3:1, u-spešni pa so bili Wildschut, Brandts in Geels za Nizozemce, za domačine pa je častni zadetek dosegel Tan-ner, pri stanju 1:0 v korist Nizozemske. Poljska in NDR, ki sta z dvema točkama na drugem mestu, sta pa odigrali eno srečanje in imata zato še možnosti, da osvojita prvo mesto v tej skupini.
IZID
Švica - Nizozemska 1:3 (1:1) LESTVICA
Nizozemska 4, Poljska in NDR 2, Švica in Islandija 0.
SPORED PRIHODNJIH TEKEM 15. 11. Nizozemska - NDR 15. 11. Poljska - Švica 28 . 3. 79 Nizozemska - Švica
6. SKUPINA
Finska, Grčija, Madžarska in SZ
Šesta kvalifikacijska skupina je gotovo najbolj izenačena, saj je stanje po prvih spopadih zelo zapleteno. Po prvih nepričakovanih zmagah, ko je premagala Madžarsko in Grčijo, je Finska v Atenah doživela pravo katastrofo, saj je izgubila kar z 1:8 (0:5).
Madžari so se po prvem hudem porazu s Finsko opomogli in v ne-
zanimivem in grobem srečanju v Budimpešti odslovili reprezentante Sovjetske zveze z 2:0 (1:0).
IZIDA
Grčija - Finska	8:1 (5:0)
Madžarska - SZ	2:0 (1:0)
LESTVICA
Finska 4, SZ, Madžarska in Grčija 2.
SPORED PRIHODNJIH TEKEM 20. 10. Grčija - Madžarska 2. 5. 79 Madžarska - Grčija 19. 5. 79 SZ - Madžarska (fg)
ritev z mimohodom vseh reprezentanc, ob 14. uri pa se bodo pričela ekipna tekmovanja. V namiznem tenisu bo ZSŠDI odigralo po štiri srečanja v vsaki konkurenci.
Nogometaši bodo tudi odigrali štiri tekme s polčasi po 25 minut, in sicer dve v soboto in dve v nedeljo. Odbojkarice in odbojkarje čakajo tri preizkušnje, šahiste pa štirje dvoboji. Res pester in intenziven spored, ki se bo zaključil komaj v prvih nedeljskih popoldanskih urah.
Vse športnike, ki so bili vključeni v reprezentanco ZSŠDI, obveščamo, da bo jutri zjutraj avtobus odpeljal iz Trsta ob 5. uri, ob 5.10 od Domja, ob 5.15 iz Doline, ob 5.25 iz Bazovice in ob 5.30 z Opčin proti državni meji.
Goričani pa se bodo pripeljali s kombijem. Povratek je predviden za nedeljo okrog 22. ure.
B. S.
NOGOMET
Poraz ČSSR
V	sredo so poleg kvalifikacijskih tekem za evropsko prvenstvo odigrali tudi nekaj prijateljskih srečanj.
V	Bukarešti je Romunija premagala reprezentanco Poljske z 1:0 (1:0), strelec edinega zadetka p« je bil Jordanescu, in to že po desetih minutah igre.
V	Pragi so reprezentanti iz ZRN nepričakovano premagali evropske prvake iz ČSSR s 4:3. Za zahodne Nemce so dali gole Abramczik v 9. minuti, Bonhof v 37. in 11. minuti, četrti zadetek pa je dal Miiller v 30. minuti.
Za domačine so bili uspešni Kroupa v 15., Masny (11-metrovka) in Stambach v 60. minuti.
Srečanju je Prisostvovalo približno 30 tisoč gledalcev.
hoslovaka Hutko s 6:2, 6:3.
OSTALI IZIDI
Taroczi (Madž.) - Icaza (Ekvador)
6:1, 6:0
Pinner (ZRN) - Kodeš (ČSSR) 6:4, 6:0
Šmid (ČSSR) - Sanders (Niz.) 6:2, 6:0
Higueras (šp.) - Gonzales (Peru) 6:3, 6:0
Nastase (Rom.) - Berbudez (Kolumbih.) 6:2, 6:1
KOŠARKA
Terry bo ostal v Trstu
TRST — Trener Hurlinghama Lombardi je sklenil, da bo v letošnjem prvenstvu igral Američan Chuch Terry, ker se je v vseh dosedanjih nastopih dokaj dobro odrezal.
DVOBOJ ZA SP
Viktor Korčnoj pred peto zmago?
BAGUIO — Vse kaže, da bo na šahovskem dvoboju za svetovni naslov med Anatolijem Karpovom in Viktorjem Korčnojem prišlo še do enega presenečenja. Včerajšnjo partijo sta namreč tekmeca kuvertirala v 40. potezi in vse kaže, da je Korčnoj v boljši poziciji in da je celo pred ponovno zmago. Če bi prišlo do takega razpleta, petem bi bilo stanje izenačeno 5:5 in enemu od šah'stov bi zadostovala le enega zmaga za osvojitev svetovnega naslova.
Kot je znano, je Karpov še pred kratkim vodil kar 5:2 in že tedaj so bili vsi prepričani o njegovi zmagi. Nato pa je svetovni prvak povsem popustil in Korčnoj je stanje zmanjšal na eno samo točko razlike (4:5). Sedaj pa se mu obeta nova zmaga. Dvoboj torej, ki je bil dlje časa enoličen in dolgočasen, postaja v teh dneh vse bolj ogorčen in dramatičen.
JUTRI IN V NEDELJO
KOŠARKA
Borovci v Trstu Jadran v Miljah
Poleg «plavih» bodo na turnirju v Trstu igrali še CUS, Jeans Comer in Barcolana - Jadran v prijateljski tekmi s Koprom
Smrt nogometaša med treningom
PORTO TORRES (Sassari) — Nogomet je zopet terjal smrtno žrtev. Amater Antonello Piga, 17 let, se je med včerajšnjim treningom zgrudil na tla in zaman je bila vsa nega prisotnih ter nato tudi nega zdravnikov, da bi nesrečnega Pigo spravili k življenju.
NAMIZNI TENIS
EVROPSKA SUPER LIGA
Poraz Jugoslavije
v V drugem kolu, evropske namiznoteniške super lige je včeraj v Tuzli Madžarska premagala Jugoslavijo s 5:2.
Jugoslaviji so priborili točki: Ka-talinič med posamezniki, Stipančič in Palatinuševa pa v mešanih dvojicah. Jugoslavija bo v tretjem kolu igrala v gosteh s Švedsko.
ISTANBUL — Turško moštvo Ga-latasary, ki nastopa v prvi turški ligi, je v prijateljskem srečanju premagalo ekipo Cosmos iz New Yor-ka z 2:0 (2:0).
RIM — Italijanska nogometna zveza je včeraj sporočila, da bo italijanska B reprezentanca igrala prijateljsko srečanje z drugo ekipo Švice 8. novembra v Ferrari, s pričetkom ob 14.30.
VARŠAVA — Kazimierz Deyna, ki bo verjetno v letošnji sezoni igral za angleški nogometni klub Manchester City, je izjavil, da ne bo več nastopal s poljsko državno reprezentanco.
TENIS
Bertolucci uspešen
BARCELONA — Italijan Paolo Bertolucci se je uvrstil v četrtfinale mednarodnega teniškega turnirja v Barceloni, premagal je namreč Če
Rr.zna košarkarska prvenstva so pred nami. Naše ekipe, ki šo že pred časom začele s treningi, so že odigrale nekaj prijateljskih tekem in so tudi nastopile r.r. raznih turnirjih.
No, v okviru priprav na prvenstva bosta jutri in v nedeljo zaposleni obe naši članski peterki na Tržaškem, to je Bor in Jad n.
Borovci bodo igrali jutri in v nedeljo na turnirju, ki ga prireja Radio Express. " leg «plavih* b-do na tej prireditvi sodelovale še peterke Barcolane, CUS in Jeans Cornerja. Torej vse te ekipe igrajo v promocijskem prvenstvu in za trenerja borovcev Franka Perca bo to nova priložnost, da preveri formo svojih varovancev pred skorajšnjim pričetkom prvenstva. Bor je že slav'1 na prvem turnirju v Miljah, kjer so sodelovale ekipe, ki bodo igrale v promocijskem prvenstvu. Takrat je bila lestvica naslednja: 1. Bor, 2. Jeans Comer, 3. Scoglietto, 4. Fer-roviario.
Kaj pa na tem turnirju?
SPORED Jutri, 14. 10.
17.00: CUS Trst - Jeans Comer 18.45: Bor - Barcolana Nedelja, 15. 10.
16.00: finale za 3. mesto 17.45: finale za 1. mesto Vse tekme bodo v telovadnici, v Ulici Montecengio.
Članska ekipa Jadrana pa bo jutri v Miljah odigrala prijateljsko tekmo
Posnetek z nogometne tekme 2. amaterske lige med Gajo in Sovrano
s Koprom, ki igra v slovenski ligi. Za igralce Jadrana bo to srečanje izredno važna in koristna preizkušnja pred pričetkom promocijskega prvenstva, saj so Koprčani kakovostna ekipa, ki med drugim uvršča centra Žara, ki je eden boljših v slovenski ligi.
Tekma se bo pričela ob 18. uri, na odprtem igrišču Interja v Miljah.
V okviru iste prireditve košarkarske prireditve (srečanje' miljskih društev s Koprčani) ob ob 15. uri tudi prijateljska tekma v minibaske-tu, v kateri se bosta spoprijeli peterki Interja iz Milj in Brega.
OLIMPIJSKE IGRE
PO ODLOČITVI V PARIZU
Francozi nič več po poti barona de Coubertina
PARIZ — Jean Pierre Soisson, francoski minister za mladino in šport, je med včerajšnjo tiskovno konferenco gotovo vnesel v ves o-limpijskju šport radikalno novost. Izjavil je namreč, da bo francoska reprezentanca na olimpijskih igrah v Moskvi in Lake Placidu sestavljena samo iz tistih tekmovalcev, ki bodo lahko dosegli eno izmed vidnejših mest.
»Poglavitno je zmagati*, je še izjavil minister Soisson in se s tem izneveril olimpijskemu pravilu barona de Coubertina, ki trdi, da je najvažnejše sodelovanje in ne zmaga.
Da bi dokazal, da niso to le retorične besede je Soisson še poudaril, da je skupno z najvišjimi predstavniki državnega športa organiziral tudi svojevrstno akcijo. Že sedaj bodo namreč najboljši francoski tekmovalci podpisali z državnim direktorjem za šport pogodbo, ki bo predvsem materialna, obenem pa tudi moralna, ker bo moral prizadeti brezpogojno sprejeti program, ki ga bo zveza zanj pripravila. Program bo seveda nalašč začrtan za olimpijske igre.
V zameno bodo tekmovalci dobili državno finančno in tudi katerokoli drugo pomoč. Za vse bo torej odgovarjala država sama.
Minister Soisson je še poudaril, da se lahko trenutno udeleži olimpijskih iger le kakih 100 francoskih tekmovalcev.
BOKS
RAVENA — Drevi bo v Raveni boksarsko srečanje za italijanski naslov v petelinji kategoriji med Mih lasom in Tessarinom.
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
Dana je pri tej novici odrevenela.
Lastila si je do njega več pravic, kakor
_	,,_____	^	_ _	so jih
imeli drugi; bil je bolj njen, njihov, Zalaznikov. Toliko dt* ni spadal v njen ozek domači krog, čeprav je r®dko prišel na obisk. Bil je pač samotarski, molčeč, b°lj aktivističen kakor družaben, a tudi v aktivizmu nevsiljiv. Za Dano je imel vedno vsaj prijazno besedo. Ni J® samo ščitil, tudi spodbujal jo je v njenih težavah. ‘Nič tarnati, Dana!» ji je včasih dejal z globoko prepričljivostjo in z veliko vedo. «Se spominjaš, kako težko bilo včasih? Pa se je le dobro končalo. In v kaj yse smo takrat verovali?! Ni samo tebi težko, mnogo je ^kih ljudi.., minilo bo!*
Njuni odnosi so bili prijateljski, sorodniški. V tem °kviru so bili vsi njegovi obiski, vsi razgovori. Vsem •im je bil, tudi njej, kakor stric, in so ga za strica tudi klicali. Ta dobri .stric* zdaj odide in Dana se je čutila *®lo nebogljeno. Nikogar več ne bo imela.
Moreče vzdušje je napolnilo pisarno. Nikomur se 111 dalo delati. Celo Pepca je pozabila na svoje preisko-
valne načrte, čeprav sama sicer ni imela vzroka, da bi žalovala: njena vloga se ne bo prav nič spremenila, pa naj bo šef Peter ali Pavel. Morebiti bo pri novem zanjo še bolje, ker se ji je Skomarc zdel .premehak*, «pristranski», ko je bolj gledal na partizane in stare aktiviste kakor na njo, ki ni imela osebno nikakih zaslug. — So se pa zato druge čutile bolj prizadete. Celo Ančko Omahen je zmedlo. Ta Skomarc ni sitnaril. Se vedno jo je gledal kot partizanko iz let borbe. Novi bo mogoče gledal samo na zdanjost. In tedaj bo našel drugačno Ančko, kakor je bila v partizanih...
Natanko ob dveh so dekleta zaprle akte v miznice, se preoblekle in naglo odšle iz pisarne, kakor da se jim ta dan posebej mudi. Za Dano se ni nobena zmenila. Le Pepca, ki še ni pozabila jutranjega spopada, ko se je ujela v laži, ji je s hudobnim zadoščenjem rekla: «Ti pa zdaj ne boš več imela pokrovitelja, kaj?* Dana je dvignila oči. Naposled je le sprevidela, da jo Pepca sovraži, a da tudi ona podzavestno mrzi to naduto, zoprno žensko. Rekla je mirno:
«Bil je prijatelj mojega moža in ne moj pokrovitelj. Pri nas je našel zatočišče v najtežjih trenutkih. Radi smo ga imeli. Moj pokrovitelj bo vedno moje delo, kjerkoli že bom. Nimam se za kaj bati!*
«Pa vendar — težje bo,» je rekla Pepca, se zapela in vzravnano odšla.
•Mislila sem si,» si je rekla Dana, kb je ostala sama, »da je samo zoprna, pa je tudi hudobna. Bogve, zakaj sem ji tako na poti — in sploh so ji menda vsi ljudje na poti...» V veži je Dana nepričakovano trčila ob Skomarca kakor po golem naključju. Pa ji je sam pojasnil
.Počakal sem te.» Stopajoč ob njeni levi strani je več molčal kakor govoril, vprašal, čakal, sam odgovoril, spet molčal, kakor da kaj išče v mislih. »Kako otroci? Zdravi? Pridni?*
•Hvala, kar gre.*
•Na strica se kaj spomnijo?* Odgovorila je toplo, rahlo očitajoče-
.Več kot stric nanje!* Nasmehnil se je in se opravičil: •Kako bi dejal — navadno ne utegnem. Včasih pa — kar nikamor ne morem.* Čez čas je spet vprašal: «Pa ti? Zdrava? Zdrava,* si je sam odgovoril. In od-.govarjal si je tudi na druga vprašanja: «Zadovoljna? To se ne da povedati, se ne ve. — Živite? Kakor po navadi. Kako naj bi sicer! Godrnjaš kaj nad preskrbo? In nad vsem drugim? Kakor vsi predani ljudje!*
•Mar toliko godrnjam?* je vprašala.
«Ti bi včasih opravičeno,* je rekel. »Vsi smo se že tako navadili, da moramo včasih kaj kritizirati. So ti ne zdi, da smo se nekoliko pomehkužili? Včasih smo bili v vsem bolj odporni.* Nato se je zamislil: .Mogoče pa to le ni mehkužnost... mogoče se v ljudeh razvija poseben odnos do oblasti, do življenja. Kritika, ki prihaja iz srca in ima dober namen, je lahko neprecenljiva. _ Vas je še vedno samo pet pri hiši?* je vprašal.
Toliko da ni zardela, a se je že zasmejala: .Kdo naj bi bil šesti? Tak, ki bi ga bilo treba zibati, ali tak, ki bi gospodaril?* Veselo je pojasnil:
•Šesti in sedmi, gospodar in zibanecl* Nenadoma se je zresnil in dejal: .Dana, ko v kratkem odidem če se ne bo še cel mesec vleklo! — se tu gotovo
ne boš več tako počutila kot doslej. Mislil sem na to. Ne vem, kako bi se naj rešila. Ali bi hotela z mano? Tajnica bi mi bila. človek 'ima rajši koga. ki ga dobro pozna. Ih skrbelo bi me, kako je s teboj. Ne bi hotel, da bi te z otroki kje odrivali! Saj veš — ljudje so včasih trdi, mislijo bolj na akte kakor na človeka, najbolj pa nase. Nočem biti krivičen novemu šefu, a ga poznam — zelo je birokratski. Hotel bo, da bi mu ljudje še spali v uradu. Tebe bi to ubijalo. — No, malo premisli. Se ne mudi za odgovor. Vse drugo bom že sam uredil. In ni treba govoriti o tem. — No, lepo mi pozdravi otroke! Vas bom že pogledal! — Tak, pa zdravo, Dana!* Že ji je stisnil roko, se ji nasmehnil in z dolgimi koraki zavil v stransko ulico.
Gledala je za njim, bila je zmedena. .Vili Skomarc*, je nepričakovano izgovorila njegovo ime. «Kje je Vili Skomarc?* so spraševali policaji po njem, ko je bil že odšel v partizane. Prekasno so mu prišli na sled. Dana se ga je rada spominjala: miren, dobrodušen, molčeč, ki se je i samo nasmehnil. Po vojni se je igral z njenimi otroki, kadar je prišel na obisk. »Kaj pa ti?» ga je Dana večkrat vprašala. .Kdaj boš kaj ujčkal?* Najprej se še ni ozrl po njej. Nato j" bolj zase, zamišljeno in skoraj žalostno dejal: »Jaz svojih nikdar ne bom ujčkal.* Nazadnje je Dana že kar verjela: Vili ni kazal prav nič volje, da bi se, kakor je Pepca dejala o njem, — •obabil*. Ostal je samotarski, .starejši fant*, kakor je rekla o njem ista Pepca. — Šele zdaj se je Dana zavedela, da jo je bilo navdalo malodušje, ko jim je povedal, da odide. Zbala se je, da bo kdo ravnal z njo žaljivo, ponižujoče, ko bo ostala brez njegovega varstva.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. 79 46 72 (4 linl|e)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnoprel plačana celoma 29 000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revijo <DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, zo zasebnike mesečno 40,00; letno 400.00 din, zo organizacij in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Zo SFRJ
OZS • 61G00 Ljubljana,
Oglasi
Stran 6
13. oktobra 1978
žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/il. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mm| 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi iz dežele Furlcnije-Juiijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Izcrii.LJzTT *£ in tiskaj ^Trst 2aiožnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
VČERAJ ZAČETEK PROCESA PROTI ULTRALEVIM TERORISTOM
Kljub grožnjam Milan ni klonil pred ustrahovanjem rdečih brigadistov
Curcio potrdil, da so RB in «prima linea» dosegle akcijsko enotnost
MILAN — Pred milanskim porotnim sodiščem se je včeraj zjutraj začel v vzdušju pričakovanja in napetosti, proces proti Renatu Curciu, Corradu Alunniju in štirim drugim brigadistom, ki so obtoženi najrazličnejših kaznivih dejanj v zvezi z odkritjem deseterice skrivališč v Milanu in okolici ter v zvezi s pobegom Renata Curcia iz kaznilnice v Casalu Monferrato. Razprava, ki je bila po imenovanju uradnih zagovornikov in porotnikov odložena na ponedeljek, pa ni dosegla tiste ostrine kot na prejšnjih procesih, ko so obtoženi teroristi marsikdaj vedrili in oblačili. Kljub poskusu, da bi speljali razpravo na stare kolesnice, obtožencem ni uspelo obnoviti vzdušja strahu kot na primer med procesom v Turinu.
Najbolj zgovoren dokaz je najbrž dejstvo, da je predsednik sodnega zbora Lo Miscio sestavil poroto že ob prvem žrebanju imen kandidatov. Od 16 izžrebanih jih je 11 sprejelo, pet pa se jih je cdreklg. težavni nalogi. Z imenovanjem porote in z branjem izjave, s katero so Curcio, Alunni in ostali obtoženci odvzeli mandat svojim odvetnikom, je bilo obravnave dejansko konec. Nadaljevala se bo v ponedeljek.
S strogo sodnega in pravnega vidika je bila včerajšnja razprava nepomembna, saj je bila dejansko le uvod v pravi proces. Vlekla se je dobre tri ure zaradi prerekanja in prekinitev med predsednikom in obtoženci ter zaradi nekaterih nesporazumov pri imenovanju uradnih zagovornikov. Iz izjav Curcia. ki si je tokrat osebno prevzel nalogo glasnika zaprtih brigadistov, pa sta zanimivi dve ugotovitvi, če prezremo običajne grožnje in prazno psev-dorevclucionarno frazeologijo: prva je napoved nove ofenzive brigadistov v zaoorih (v tem pogledu zgodovinsko jedro RB postopno prevzema vlogo prooadlih NAP) in pa trditev, da so RB in PL dosegla akcijsko. če že ne ideološke enotnosti. S tem je Curcio potrdil to, kar so izvedenci po zahrbtnih atentatih v Rimu in v Neaplju, že sumili: po začetnem oklevaniu se je tudi «pri ma. linea* opredelila za uresničevanje gesla. «streliai in ubijaj*, (vt)
Na sliki: rdeči brigadisti med včerajšnjo obravnavo.
CIUDAD DE PANAMA - Panamska narodna skupščina je včer.-j izvolila 38-letnega Aristidesa Royo za novega predsednik , ki bo obene n predsednik, vlade.
Štirje bombni atentati v Rimu
RIM — Preteklo noč so v Rimu eksplodirali štir je peklenski stroji, ki so razdejali tri mjsovske sekcije in pa trgovino z železnino, last nekega znanega misovca. Do vseh štirih atentatov je prišlo približno ob isti uri ter v mestnih četrtih Appio Prenstino in Porta Mag-giore.
Najhujša eksplozija je bila ona, ki je razdejala misovsko sekcijo v lil. Noto: peklenski stroj je poškodoval glavne zidove, popolnoma razdejal r o-store fašistične sekcije In uničil štiri avte, ki sa bili parkirani v bližini. Drugi dve eksploziji, katerih tarča sta bili misovski sekciji, sta povzročili manj škode.
Tudi eksplozija, ki je razbila izložbena okna trgovine z železnino, ni bila aretirano močna, čeprav je pok re^Kl okna na bližnjih stavbah. Trgovina je last znane"; rime! ?ga fašista.
Nekaj čas- do eksplozijah je nekdo telefoniral v redakcijo tiskovne agenc!je ANSA in dejal, da je za atentate odgovorna neka skupina, ki se sklicuje na Iva Zinija, mladeniča, ki so ga pred dnevi fašisti ustrelili pred komunistično sekcijo v Ul. Appia Nuova.
Hill tliiiiiiu>iii*iii!iiiiHiiiiiiiiiiii!iitiiiniiiiiiiiiiiirmiiiiiiimiimiiiiiiiiiii|iiiiiniii Hiiii nul mn tunini min
TISKOVNA KONFERENCA MIRKA KALEZIČA
Neuvrščeni osvojili predlog SFRJ o bližnjevzhodni krizi
Jugoslovanska prizadevanja za ureditev odnosov z ECS
PREISKAVA 0 UMORU NEAPELJSKEGA ŠTUDENTA
V zaporu še dva domnevna morilca Claudia Miccolija
Giancarlo De Marto in Ernesto Nonno sta obiskovala fašistični brlog na Trgu Vanvitelli
NEAPELJ — Vse kaže, da je vztrajno delo neapeljskih policistov, ki vodijo preiskavo o umoru 20-let-nega Claudia Miccolija, obrodilo prve sadove. Po aretaciji 18-letne-ga škvadrističnega pretepača Ro-saria Lasdice so agenti včeraj a-retirali 22-letnega fašističnega pretepača Giancarla De Marca, ki je obtožen sodelovanja pri ' urtioru; 18-letni Ernesta Nonno pa je bil priprt z isto obtožbo. Tako De Mar-co kot Nonno sta obiskovala sedeže škvadrističnih organizacij na Trgu Vanvitelli, ki so bile večkrat startne točke za napade na neapeljske demokrate.
Medtem ko so agenti aretirali Las-dico že prejšnji petek, nekaj ur potem, ko je nesrečni Miecoli podlegel hudim poškodbam v bolnišnici Cardarelli, so De Marcu in Nonnu prišli na sled šole predvčerajšnjim. Zaradi tajnosti - preiskovalnega postopka pa ni znano, kakšne dokaze so zbrali o njuni krivdi. Ve se le, da sta oba obtožena, da sta bila v škvadri, ki je do smrti pretepla podtajnika neapeljske sekcije WWF in ranila pristaša LC Giuseppa Averso.
Škvadristi so napadli Miccolija in Averso v soboto, 30. septembra zvečer v neki kavami na Trgu San Nazzaro. Skupinica desničarskih skrajnežev se je tedaj približala A-versi in Miccoliju in prosila prvega za časopis cLotta continua*, ki ga je imel v žepu. Komaj so dobili list, so ga strgali na drobne koščke, takoj nato pa je posegla druga pre-tepaška škvadra, ki je najprej znesla svoj zločinski bes nad Averso, takoj nato pa stekla za Miccolijem, ki je skušal zbežati. Ker je imel brado in dolge lase, so ga zamenjali za levičarja in ga pretepli do smrti, (vt)
BEOGRAD — Na včerajšnji tiskovni konferenci je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič med drugim spregovoril o jugoslovanskem stališču glede pobude Iraka, da bi bil v Bagdadu vrhunski sestanek a-rabskih držav: Med drugim je dejal. da je Jugoslavija vedno pripisovala velik pomen solidarnosti in skupnim akcijam arabskih držav kot bistvenemu pogoju za pravično in celovito rešitev krize na Bližnjem vzhodu. V nadaljevanju je opozoril na znana jugoslovanska stališča, ki zahtevajo umik Izraela z vseh zasedenih arabskih ozemelj, priznanje pravic palestinskemu ljudstvu do samoopredelitve in lastne države, kar vključuje tudi prizar.je PLO kot e-dinega predstavnika palestinskega ljudstva.
V	nadaljevanju je Mirko Kalezič spregovoril o predlogu zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca o Bližnjem vzhodu, ki ga je dal na ministrskem sestanku neuvrščenih držav v New Yorku. Kalezič je povedal, da bodo ta Dred-log neuvrščene države zastopale tudi na tekočem zasedanju generalne skupščine združenih narodov.
Mirko Kalezič je povedal še, da bo v drugi polovici oktobra letos o-biskal Jugoslavijo britanski prestolonaslednik princ Charles.
V	zvezi s pogovori o p6dpi.su n"’ vega sporazuma med Jugoslavijo in EGS pa je Kalezič dejal, da je med pogajanji v zvezi s podpisom tega sporazuma jugoslovanska stran razložila in podala vrsto predlogov za ureditev prihpdnjih odnosov z EGS.
Sprejetje teh predlogov bi prispevalo k vzpostavitvi širšega sodelovanja na uravnoteženi osnovi v skladu z mednarodnim statusom Jugoslavije kot neuvrščene, evropske, sredozemske države v razvoju.
Glede sovražne emigracije v Zvezni republiki Nemčiji je Kalezič povedal, da je Jugoslavija večkrat o-pozarjala ŽR Nemčijo, ker tolerira dejavnost sovražne emigracije na svojem ozemlju. Izrazil je upanje, da bo ZRN v zvezi s tem vprašanjem izvedla določene' ukrepe, (jm)
ter prihodnjimi dejavnostmi gibanja neuvrščenih. Zvezni sekretar za zunanje zadeve je predsednika SFRJ prav tako seznanil tudi s srečanji in pogovori, ki jih je imel med bi vanjem v New Yorku z ministri mnogih držav, zlasti pa z zunanjimi ministri sosednjih dežel.
AtefrtaF na vlak Dublin-Belfast
LONDON — Pri bombnem atentatu na vlaku Dublin — Belfast je bila včeraj ubita neka ženska, tri osebe pa so bile težje ranjene. Do prve eksplozije dveh bomb je prišlo v jedilnem vagona, nekaj sekund kasneje sta eksplodirala še dva peklenska stroja, a potniki so med tem že zapustili vlak.
NA PROCESU LOCKHEED
Razprave tudi v popoldanskih urah
RIM — S prihodnjim tednom bodo razprave na procesu Lockheed verjetno tudi v popoldanskih urah. To je sklenil predsednik sodišča Rossi; Iti hoče preprečiti! d A se Naprava predolgo zavleče. Čeprav mnogi, zlasti branilci številnih obtožencev, niso preveč navdušeni, je bil Rossi včeraj izredno jasen: če bo potreba, morajo biti sodniki in zagovorniki na razpolago tudi popoldne.
baroku zahteva španski enklavi
MADRID — Maroko je ponovno zahteval vrnitev suverenosti v Ceu-
ti in Malilli, španski enklavi v severni Afriki. V govoru v George-townu je maroški zunanji minister Boucetta dejal, da Maroko ne bo dosegel svoje ozemeljske celovitosti, dokler si ne bo pridobil Ceute, Melille in nekaterih otokov sredozemske obale, minister je tudi omenil Kanarsko otočje, ki se nahaja le nekaj milj od maroške obale.
Madrid je na te izjave takoj protestiral, španski kralj pa je odpovedal svoj obisk v Maroku. Nekdanje maroško - špansko prijateljstvo se krha, Španija pa navezuje tesnejše stike z Alžirijo, kar v Rabatu povzroča mecejšnje negodovanje.
Vpoklic rezervistov argentinske vojske
BUENOS AIRES — Generalni štab argentinske vojske je včeraj odredil mobilizacijo rezervistov. Pobuda naj bi spadala v okvir rednega usposabljanja rezervistov, zanimivo pa je, da vpoklic sovpada z začetkom pogajanj s Čilom o suverenosti treh otokov v Beaglejevi ožini, na skrajnem jugu Argentine.
SKRIVNOSTNI GOST IZ NAMIBIJE PRI CENSCHERJU IN STRAUSSU
S podpiranjem rasistov skuša ZRN rešiti svoje interese v Namibiji
Šef bavarske CSU je takoj zajahal rasističnega konja * Bonn na prvem mestu med državami, ki vzdržujejo gospodarske stike z Južno Afriko
(Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Predstavnik bonskega zunanjega ministrstva je v imenu ministra Hansa Dietricha Genscherja izjavil, da je gost prišel na lastno pobudo. Dirk Mudge, šef «demokra-tične fizkultume zveze», kot lahko prevedemo nemško ime protirasisti-čne organizacije v Namibiji (Demo-kratischen Turnhallen Allianz) je pred novinarji trdil, da so ga v glavno mesto ZR Nemčije povabili. Kdo ne govori resnice, je v tem trenutku gotovo manj važno, kakor samo dejstvo, da v okviru živahne diplomatske aktivnosti zahodnih držav, ki hitijo zaščititi svoje gospodarske, politične in strateške interese na afriškem Jugu, Bonn nadaljuje z značilno dvojno igro. Na eni strani kancler Schmidt in njegov zunanji minister sprejemata afriške politike in zagotavljata na potovanjih po Črnem kontinentu, da brezpogojno podpirata napore afriških narodov, ki se hočejo otresti kolonializma, zahtevata prenos oblasti z rasistične manjšine na afriško večino, na drugi strani pa se dogovarjata z rasisti, kako bi jim pomagala, da bi se čim dlje obdržali pri krmilu.
Posebno intenzivno je zanimanje Bonna za razplet dogodkov v Namibiji. Interes je razumljiv, saj je bila Namibija nekoč nemška kolonija, tako imenovana Jugozahodna Afrika. O namibijski kolonialni preteklosti v glavnem mestu \Vindhook ne pričajo samo bombastični spomeniki iz vvilhelminske dobe, ampak 40 tisoč nemških kolonistov, med katerimi jih ima najmanj 6 tisoč ljudi zahodponemško državljanstvo, številne gospodarske in kulturno-pro-svetne ustanove in seveda, «demo-kratična fizkulturna zveza», ki pa je po svojem bistvu in ciljih vse kaj drugega kakor to, kar bi bilo mogoče sklepati po nazivu.
Po računici rasističnega režima v Pretoriji, ki si je zamislil «inter-no rešitev* namibijskega problema, naj bi prav ta organizacija na čelu z Dirkom Mudgeom na ilegalnih volitvah, ki so jih razpisali za začetek decembra osvojila absolutno večino in prevzela oblast v Namibiji. Nobena skrivnost ni, da zahodnonem-ški kapital in močne politične sile trdno — z besedo in denarjem — podpirajo telovadno zvezo, v kateri imajo glavno besedo, nemški priseljenci, sami zakrknjeni reakcionarji in rasisti, ki jod dimno zaveso
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiunuiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHuiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Hudo trčenje zaradi megle
Prizorišče nesreče na avtocesti Milan - Turin
(Telefoto ANSA)
vlačijo s seboj nekaj črnih oportunistov in plačancev. Mudge je prišel v Bonn zato — je povedal — ker bi rad razbil vtis, ki se je u-stvaril v tukajšnji javnosti, da bedo «volit.ve*, ki jih organizira v Namibiji rasistični režim iz Pretorije. zgolj farsa in manipulacija. Namibijski rasisti ne sprejemajo sklepov OZN zato, «ker so obljubili prebivalstvu*, da bodo volitve že v decembru in to je, kot je razlagal Mudge. «edini in poglavitni razlog* zakaj se upirajo, da bi volitve potekale pod kontrolo neprizadetih o-pazovalcev OZN in ob enakopravni udeležbi osvobodilnega gibanja «SW APO», ki uživa podporo večine prebivalcev.
Pri Genscherju, vsaj javno, Mudge ni dobil podpore, zato pa ga je velikodušno podprl šef bavarske CSU Franz Josef Strauss, ki je po pregovoru z voljo marjonetne prorasi-stične organizacije izjavil, da bi bila strašna nesreča, če bi oblast v Namibiji osvojil SWAPO. V tem primeru bi bili — ne navsezadnje — hudo ogroženi tudi nemški interesi, je menil Strauss. To je gotovo res. Iz urada gibanja proti rasni diskriminaciji za ZR Nemčijo v Bonnu so prav te dni sporočili, da je ZR Nemčija letos za 21 odstotkov povečala blagovno menjavo^ z Južno Afriko. Ker so izvolili blaga v vrednosti 1,431 milijarde mark, iz Južne A-frike pa uvozili surovine v vrednosti 1,293 milijarde mark. ZR Nemčija se je tako prebila prvič na prvo mesto med vsemi državami, ki kljub resni diskriminaciji vzdržujejo in povečujejo gospodarske zveze s Pretorijo.
Predvsem gospodarski interesi so tisto, zaradi česar ZR Nemčija skupaj z ostalimi štirimi zahodnimi člani varnostnega sveta OZN poskuša v zadnjem trenutku vplivati na režim v Pretoriji naj odstopi od napovedane «interne rešitve* namibijskega problema in naj se pokori sklepom OZN.	IVO VAJGL
Dolanc sprejel predsednika ZtTenorlske republike
BEOGRAD — Predsednik Zeie-nortske republike Aristidis Pereira se je včeraj v Eaogradu pogovarjal s sekretarjem predsedstva ZKJ Stanetom Dolancem. Obravnavala sta nekatera žgoča mednarodna vprašanja ter razmere v delavskem in naprednem gibanju. Pri tem sta opozorila na nujnost krepitve sodelovanja med vsemi naprednimi in demokratičnimi strankami in silami, ki mora temeljiti n,, neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavar.ju % notranje zadeve.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiHniiiiiHiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiMiiiiiimiminiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiHitiiMiiiiiiiiiiHMiiiftiiiiiniiiiiiniHHiiiiuiiiiiiiii
Izredna seja izraelske vlade o razvoju dogodkov v Bejrutu
Djuranovie na Finskem
HELSINKI - Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djurano-vič je včeraj v Helsinkih začel u-radne pogovore s finskimi predstavniki. Govor je bil o nadaljnjem razvoju že sicer 'iodnega dvostranskega sodelovanja ter o najbolj žgočih mednarodnih vprašanjih.
Vrhovec poročal Ti(u o delovanju OZN
HERCEGNOVI - Predsednik SE RJ Josip Broz Tito je sprejel včeraj v H.rcegnovem zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipe Vrhovca po njegovi v rnitvi iz Nevv Yor-ka, kjer je vr ,.l jugoslovansko de legacijo na 33. zase lanju general ne skupšči.ie 7'ruženiH narodov. Vrhovec je tovariša Tita podrobno seznanit z delom generalne skupščine ter glavn:' ' problemi, ki so na dnevnem redu njenega let ije-ga zasedanj’. Josip Vrhovec je to variša Tita seznanil tudi s sestan kom zunanjih ministrov neuvršče nih držav, ki je bii v New Yorku,
TEL AVIV — Begin je včeraj predsedoval izredni seji ministrskega sveta, med katero so ob navzočnosti poveljnika vojaškega glavnega stana Eytana in načelnika vojaške obveščevalne službe Gazita preučili dramatični položaj v Libanonu.
Seja je trajala dve uri ter so jo sklicali na osnovi informacij iz vojaških virov, da bodo v najkrajšem izbruhnili novi hudi spopadi med sirskimi četami in pripadniki krščanske milicije v Bejrutu. Do izraza je prišla dokajšnja zaskrbljenost spričo izseljevanja sovjetskih državljanov, ki je v zvezi z nenehnim dotokom svežih sirskih bojnih enot pa tudi palestinskih sil v neposredno bližino libanonskega glavnega mesta.
Tu je bilo včeraj razmeroma mirno, če seveda izvzamemo občasno topovsko obstreljevanje vzhodnih mestnih četrti oz. delovanje ostrostrelcev. Živahnejša od vojaške je bila diplomatskopolitična dejavnost. Predsednik republike Sarkis se je namreč ravnokar vrnil s šestdnevnega obiska v Saudski Arabiji, Združenih arabskih emiratih, Qa-tarju. Kuvajtu, Abu Dhabiju, Jordaniji in Siriji, kjer se je posvetoval o možnostih pomiritve v Libanonu. Uradnega sporočila o rezultatih predsednikovega popotovanja ni bilo noljenega, drži pa, da je njegov diplomatski trud privedel do sklicanja konference zunanjih ministrov omenjenih držav, to je držav, ki z vojaščino oz. denarjem prispevajo k vzdrževanju medarab-skih pomiritvenih sil na libanonskih tleh. Konferenca bo v Bejrutu.
Na konferenci naj bi podpisali domnevni sporazum med Sarkisom in Asadom o podaljšanju mandata medarabskih pomiritvenih sil. ki zapade 26. t.m. Po tem sporazumu naj bi Sirce v krščanskih četrtih Bejruta nadomestila libanonska redna vojska, v zameno pa bi mo ral Sarkis preprečiti kristjanskim enotam dostop na nebotičnik, s ka terega je mogoče'nadzorovati ves vzhodni del mesta. Desničarski kro gi sporazumu nasprotujejo, pa j hočejo brezpogojen umik Sircev iz Bejruta (in Libanona), (dg)'
Topniški spopadi v Bejrutu so prizadeli tudi naftne hranilnike v industrijski coni	(Telefoto ANSA-UPI)
TURIN — Zaradi megle je prišlo včeraj na avtocesti Turin - Milan do hude prometne nesreče, pri kateri je neka ženska izgubila življenje,' osem drugih oseb pa ,je bilo ranjenih. V verižno trčenje je bilo vpletenih večje število avtomobilov in tovornjak. Promet so vzpostavili šele po nekaj urah, potem ko so odstranili vse razbitine, med katerimi sta bila tudi zažgana avtomobila: v enem od njih jje zgorela 29-letna Ines Simonti. Bila je namenjena na obisk k možu, ki je v bolnici.
Za nekaj ur ie bil zaprt tudi odcep Ivrea - Santhia na avtocesti «A 5», kjer se je zaradi megle zaletelo okrog petnajst tovornjakov. Pri nesreči je bilo sedem šoferjev ranjenih. Pet od njih so v bolnico sprejeli s pridržano prognozo.
Tudi na avtocesti sonca sta se pripetili dve hudi prometni nesreči. V kraju Mignano Montelungo (Caserta) se je rešilec Rdečega križa zaletel v tovornjakov, pri čemer sta dve osebi izgubili življenje. Druga nesreča se je zgodila v Toskani, kjer sta trčila nemški in italijanski tovornjak. Promet je bil zaprt več ur, ranjene pa so bile tri osebe, (db)
TOKIO — Nemški kancler Schmidt je na včerajšnjih pogovorih z japonskim predsednikom vlade podprl Fukudov predlog o sklicanju ’’s':oga vrha devetih najbolj industrializiranih držav.
IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIHIIIHUlllimUlimMlllllUlUlIHIIIHIHIHIIIIIIIMmilimillllliMIIIMriltlllllllllHIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIItlllimiMnilllllllllN
ZARADI AMERIŠKEGA EMBARGA NAD UGANDSKO KAVO
Amin spet grozi, tokrat ZDA
KAMPALA — Večkrat smo si zastavili čisto moralno vprašanje, kako naj porogamo o vesteh, kv prihajajo iz daljne Ugande, relativno majhne afriške države, katere ljudstvo, za katero imamo največjo simpatijo, trpi pod tiktaturo krvoločnega feldmaršala, doktorja, profesorja, rektorja in kdo ve kakšen naslov si bo še nadel, Idija Amina. Ugandci se niso dobro otresli britanskega kolonialnega jarma, ko jim je sedel na vrat bivši narednik angleške vojske. Ko kritično in morda porogljivo poročamo o domislicah in izjavah megalomanskega do s metnega predsednika Ugande, ,ki je med drugim (tesen prijatelj drugega blaznega diktatorja, suVerena
centralnoafriškega cesarstva Jeana Bedela Bokasse (možakar je med drugim zapravil bajne vsote državnega denarja za ceremonijo, na kateri so ga kronali), imamo vedno v mislih tudj njeno ljudstvo.
Ameriški predsednik Carter je pred kratkim prepovedal vsem a meriškim podjetjem, da bi kupovali ugandsko kavo, ki predstavlja tri četrtine revnega ugandskega izvoza. Ameriški ukrep bo še bolj priza del gospodarstvo te afriške dežele in torej tudi življenjske razmere nje nega ljudstva. Za ameriško odločitvi jo tičijo najbrž globlji interesi mednarodnega kapitala, čeprav je treba reči, da je pretveza, s katero je se nator. Weicker predlagal embargo
nad uvoz kave vsekakor utemeljena. Ameriški senator namreč trdi, da je vlada Idija Amina doslej pokončala vsaj 30 tisoč, morda celo 100 tisoč ugandskih državljanov.
Ob ameriškem sklepu se je Amin spet razpištoljil: napovedal je najostrejše ukrepe proti Združenim državam Amerike in njenim državlja nom, ki živijo v Ugandi in ki jih je približno 3<X). Kakšne ukrepe A-min lahko sprejme proti Ameriki, če izvzamemo zgolj represivna dejanja proti ameriškim državljanom, res ne vemo, saj je zadnje leto postavka v ugandskem • uvjbu iz ZDA bila čreda 200 koz, s katerim je hote) Amin izboljšati pasmo domačih koz ,.	'.	; UD
HitutiiimiiMiiiiiiiiiiiiittiiiiitiiiiniiiuiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiAi
KURZI V, KI GA PRIPISUJEJO TAJNIKU PSI CRAXIJU
«Avanti» o nedavnem potovanju tajnika KPI
Potovanje v Moskvo naj bi dokazalo, da je evrokomunizem v nazadovanju
RIM — Današnja številka socialističnega glasila ,«Avanti» objavlja kurziv, ki ga pripisujejo socialističnemu tajniku Craxiju, posvečen zadnjemu Berlinguerjevemu potovanju v Pariz, Moskvo in Beograd. V u-vodu je rečeno, da o tem vprašanju socialistična stranka ni še rekla niti besedice, vendar dodaja, da se vsi sprašujejo z dokajšnjo mero presenečenosti, kateri je bil cilj potovanja tajnika KPI v Moskvo, prav takrat ko je najbolj zaseden s pripravami na kongres partije.
Danes, po objavi sklepnega sporočila, lahko rečemo, trdi socialistični dnevnik, da skupno sporočilo ni pripomoglo k razjasnitvi tega vprašanja. Socialisti so še vedno mnenja, kljub Berlinguerjevemu potovanju v Moskvo, da .je poskus, ki so ga označili za evrokomuni-zem, postopno pokazal svoje meje in nasprotstva v evrokomunizmu samem. Ker nima novega zagona m niti prepričanih pristašev je e-, vroRomuriizem, in sicer ne od danes, v nazadovanju, pravi «Avanti».
Potovanje v Moskvo, zaključuje socialistično glasilo «Avanti», lahko tolmačirho'kot potrditev nazado-valnega -procesa. Če pa je tako, bo v prihodnosti več priložnosti, da se o,teh? prepričamo. '	'
Vprašanja, ki 'jih je Enrico Ber-linguer obravnaval na nedavnem potovanju v Pariz, Moskvo in Beograd bodo osrednja točka seje vod stva Komunistične partije Itadje, ki se bo sestalo prihodnji teden, najbrž v torek, 17. oktobra.
Naj omenimo še, da .je bila v sredo skupna seja socialističnih skupin v senatu in v poslanski zbornici, ki se je je v imenu vod stva stranke udeležil podtajnik Claudio SignOrile. Na d nemem re du je bila razprava o parlamentarni dejavnosti ter o uskladitvi dela
parlamentarnih' skupin in direkcije, da bi dosegli največjo učinkovitost.
Podeljena Nobelova nagrada za medicino
STOCKHOLM — V Stockholmu so včeraj podelili Nobelovo nagrado za medicino a leto 1978. Nagrado so prejeli trije zdravniki, in sicer Švicar VVerbner Arber in pa dva Američana, Daniel Nathen in Hamilton Smith. Oddelek medicinske fakultete v Stockholmu je to visoko priznanje podelil trem zdravnikom, kot priznanje za njihovo neutrudno delo in raziskovanje na širokem polju genetike.
• Zveza
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki vas danes povezuje z mladimi pred desetletji, kj so v boju žrtvovali svoja življenja za boljše življenje*.
Nova Gorica je v teh dneh slavnostno okrašena.. Mesec dni se že vrstijo jkulturna in športna ter druge manifestacije, včeraj pa je bilo kongresni utrip čutiti na vsakem delu mesta. «Tito tvoja pot, paša pot* in '-Mladi smo izbrali Titovo pot* sta bili gesli, s katerimi so bili o-krašeni zidovi.
Končno velja še poudariti, da je Ljubo Jasnič včeraj postavil temeljni kamen novega dijaškega doma v tem mladem in razvijajočem se mestu, doma, ki bo poimenovan po prerano umrlem novinarju in revolucionarju Mitji Gorjupu. Zve; čer pa so se delegati in občani zbrali pred sedežem občinske skupščine, kjer je bila mogočna centralna kulturna prireditev, na kateri so nastopale kulturne skupine iz Goriške in iz zamejstva.