ikL - v gotovim * Cena 35 lir Leto XVIII. - St. 233 (5317) TRST, četrtek 18. oktobra 1962 Začetek nove faze razgovorov na višji ravni kolo današnjim sestankom Kennedy-Gromiko? Za sestanek vlada izredno veliko zanimanje - Baje bo Gromiko sporočil sklep Hruščova, da pojde novembra v ZDA - Napovedujejo se tudi «važne izjave» Hruščova na današnji proslavi 130. obletnice bitke pri Borodinu tva i je Silnega zaradi kjer borbi Ulja Rom’ Sovjel ici pa rezenl Bolgi Bor^°SKVA’ 17’ — Noc°j se vztrajno govori, da bo jutri v letni« nu vehk0 zborovanje, na katerem bodo proslavili 150. 0b-W «KZnamenite bitke proti Napoleonu. Zatrjujejo, da bo na H> i , or°vanju govoril Hruščov in da bo verjetno podal važ-W*,V-e’ ki so v.zvezi 2 njegovim včerajšnjim razgovorom z hm «klm poslanikom Kohlerjem in z jutrišnjim sestankom *r Gromikom in Kennedyjem. "ledtem Da SO uradno snnrn. —--------------- Pa so uradno sporo-Jii, Pa bo jutri zvečer v Krem-f Proslava bitke leta 1812. Ver- IfiHi . leta LOL&. vei- Ha *«» e’ b° Hruščov govoril Proslavi, ali pa na ome-"izidi' y em zborovanju. 3;(jgih m°skovskih diplomatskih kro-3:!Btrar>ll^0*av^a-i0> da s sovjetske 3:lbd»i1i„-.,ve(lno vztrajajo o potrebi 3:0jni ? Jnjih sestankov na visoki rav. berivi r^en bo jutrištiji med Ken-ih\iem. in G-romikom. V istih kro- da stiki, ki so se sedaj bi se lahko nadaljevali ne fam0 emve;', EJeda,nji . Predvolilni fazi, vec tudi po njej. P„?.le ugotavljajo v omenjenih nadaljevalo.« Te besede so časnikarji tolmačili kot namig na bližnjo novo fazo sovjetsko-ameriških diplomatskih stikov, ki bi se utegnila začeti jutri s sestankom Ken-nedyja in Gromika. Cf.°Kih v Moskvi, da je bil včerajš- ^seka£Sovor Hruščova s Kohlerjem Seip) or koristen, .čeprav ni pri-ie a m°rda nič novega. Kohler se fckirtf^es P0'P0Mne sestal s franco- ^gtej“‘ ln z britanskim poslanikom S gtk-i z zahodnonemškim odpravmi-I tt’sV0i pos'ov, katerim je poročal o J®- . JSm razgovoru. rrrtl* »aiei°. da ie Kohler govoril / \ se-VjP^ovom tudi o morebitnem 'V vunku. Hruščova s Kennedyjem. leJ^^bingtonu pravijo “ ---------’ ‘ ijela ^odToči?3 jSe ie V pHv ?.ni’ da Pride konec novembra nfi'u in da bo ta sklep sporočil #>es??e,dyiu Gromiko na jutrišnjem •SJPOSr-JSsss. tl, da .^kateri opazovalci v Moskvi ne v zvezi s Hruščov dokončno se namerava u-zasedanja skupščine OZN 1(lVi jfrtlz‘!oristiti to priložnost za sesta-Ig0S ,.S Her>nedyjem, na katerem bi a s < rortv,*?®0varial o številnih medna-vstOPj t3erj.la^vprašanjih, predvsem pa o edstaV1 jPanes je ameriški predsednik zveze sprejel v Beli hiši zahod- 18(1 ^c-hr « e^a zunanjega ministra m J 'It-Ui— z visokimi ameriškimi *BT SjSedvl?°stlmi- P° razgovoru s Ken. japo"8 jiv„”l.ern je Schroeder izjavil čas I, de ', |3Pj.e.m: »Govorila sva podrobno ■pa Prtov»i.l5s,kem vprašanju in z za- ov in Sos'p'p!stv° rečem, da sva J0 J obisk v Washingtonu nudil prl- widliortl0st’ da temeljito” prouči s pred-ipj^unikom in z njegovimi svetoval- ligo*!0 i berlinsko vprašanje «in metode, ho l”?. ,so ,s. tem v zvezi potrebnem Ti , it (6stanki pa so služili tudi kot pri-*° Java Adenauerjevega obiska v Wa-svetojjhingtonu. Na tem obisku bodo es i*J* 'ventualno proučili morebitne no-Sark»r*e zavezniške načrte o Berlinu. one- Na vprašanje, ali predvideva noje zahodne noburie da bi prišlo zahodne pobude, _ r____________ ® mirne rešitve prek stikov s SZ, ® Schroeder odgovoril: «Vse kar bilo do sedaj storjenega, se bo . in tj 18.30 lje. .30 % JI. S i igra' le pff i, " ddaU m >ra, stad'* DANES j^cdvčerajšnjim je Hruščov jPtejel ameriškega veleposlanika v “fjjerja, danes pa bo Kennedy ban - razKovore s sovjetskim zu-ministrom Gromikom. O * » ?Jan-iem razgovoru Kennedyja Hi , “Odnonemškim zunanjim mi-lr°m Schroeder jem, ki je pri-st verjetno pripravljat bližnji sejen? • mcd kanclerjem Adenauerja >n ameriškim predsednikom, su *ahndnom'.Tiški zunanji mini-ib bot, med drugim izjavil, da sc ijffl joh„Se. kar je bilo do sedaj stor-Soae8a’ nadaljevalo«. Te besede 0 *<0l nov*narji takoj komentirali ’e' * ji ijjjj bamig, da se bo morda da-sestankom med Kenne- sestankom med Kenne in *hat .so' tovnSk‘b stikov. Zaradi tega šve- Gromikom začela nova sovjetsko-ameriških diplo- javnost od današnjega se- flo‘‘*ia marsikaj pričakuje. Seve' Predvsem v zvezi z Berlinom flkrn Uvsem v zvezi z Berlinom, Č»n°?, katerega se vrti tudi dolo-t»i,„ 'talijanski predlog rešitve s k. IihamalauIm« n! imenovanim Piccionijevim intl ^ >_in s k i m načrtom za 'kem *n *• ki so ga v italijan-bes «• zunanjem ministrstvu da-s« rt*'cer zanikali zlasti zato, ker ordš a'*a> da je bil načrt v Wa- m' f ftlgl]. 0PU že odobren (načrt se . muf Herlinsko vprašanje naj Prišli11?''3 OZN, v Berlin naj bi ;r0 hof|»1, cete OZN v zameno z za- pr1 v bi ae> vzhodnonemška vlada naj ro j? teett8e Priznala «de facto».) Od V9“" vrtidan?Prta’ ki kljub zanikanju , biajj,a“e nekaj pomeni, pa je le riti Ve JScn korak do včerajšnje lzja--j o n«J,b,ulke, ki je ponovil tezo ?• f ke^ in 5 su ,0<'pue mirovne pogod-tl> stati aa ""»ra zahodni Berlin poko ‘Nevtralno in deinilitarizira- po^ Vg^jbesto z zajamčenimi dohodi Sjfc nil j ... ______r •la’ h Pride novembra v ZDA lo Čil i“a„‘a .sklep Gromiko sporo- 1. f* v ^?ved‘i b(' vrhunec .nove f a-c 'da^ JifHruSvoir dokončno^skle- 1 * j ^ v , tuu vrnuneu mjve ti Obil^noslh med ZDA In ZSSR rešil 1'jc."-ov"ni"£'ovu v New Yorku in j o? «.?£' sestanek s Kennedy,jem. b rtj 5 v«£ do |a»*l da J bi* K« nar? ^M^ununcrty" že na današnjem . kem poročilu v central- f rgj* bb-boru p.si, ki je začel vee-P°zitiv e zasedanje, je Nenni dal ke oceno dosedanje politi- a ce,‘tra in predlagal spo-čitie m<:d strankami vladne ve-Prihr,.? .Pctielnem programu za ‘ev lcgislaturo. Za sklem- Sknv_akega sjiorazuma, hkrati s \ed^ ■J: I ub»' o sodelovanju teli bpraimi tu' centra, pa naj bo-‘e ovire kakršnekoli. V italijanskem zunanjem ministrstvu so danes zanikali trditve pariškega lista «l’Aurore», ki je pod naslovom «Plan Romain pour Berili) napisal, da je zunanji minister Piccioni ob svojem nedavnem obisku v Washingtonu predložil ameriškemu državnemu departmaju načrt za rešite' berlinskega vprašanja, ki ga je Washington baje odobril. Omenjeni list trdi, da italijanski načrt predvideva: berlinsko vprašanje naj bi obravnavali Združeni narodi, v Berlin naj bi prišle čete OZN v zameno za zahodne; vzhodnonemška vlada naj bi se priznala «de facto». Na vprašanje časnikarjev, ali misli, da se bo berlinska kriza zaostrila proti koncu leta, je minister odgovoril, da ni noben prerok, da pa mora Zahod biti pripravljen. Na vprašanje, ali je mnenja, da je Kennedy dovolj odločen, hkrati pa tudi elastičen, kolikor je potrebno v zvezi z berlinskim vprašanjem, je minister odgovoril: »Nisem pooblaščen, da bi sodil ameriškega predsednika. Lahko pa rečem, da vsi med nami, ki so neposredno zainteresirani pri berlinskem vprašanju, se strinjajo, da je potrebno stališče največje odločnosti.)) Na vprašanje, ali bi po njegovem mnenju bil koristen sestanek med Kennedyjem in Hruščovom (če bi ta prišel v ZDA), je minister odgovoril: «Jasno, vedno je bolje pogajati se o vprašanjih, kakršno je berlinsko, kakor pa se bojevati zaradi njih.» Po mnenju Schroederja bi pošiljatev predstavnika OZN v Berlin lahko bila «korlstna stvari), toda dodal je, da je «varnost Berlina odvisna predvsem od nazvoč-nosti zavezniških vojakov«. Iz vzhodnega Berlina javljajo, da Je Gomulka govoril danes na zborovanju v velikih tovarnah «Lsuna« blizu Merseburga. Poudaril je, da postaja rešitev nemškega vprašanja toliko bolj nujna, ker narašča nevarnost zaradi oboroževalne tekme ki Jo poživljajo zahodne države’ Poudaril je, da je prišel čas, ko je treba gledati stvarnosti v oči, predvsem pa sprejeti dejstvo o ob-stoju dveh nemških držav in tudi sedanjih nemških meja. Ponovil je rialom«, imajo edinole namen «o-brambe zahodne poloble«. Dalje trdi Stevenson, da ne gre za nobeno. gospodarsko blokado, ter ob. tožuje Kubo, da hoče »zrušiti druge vlade na ameriškem kontinentu«. Pismo trdi dalje, da bo kubanska vlada odgovorna za morebitne incidente v zvezi z ameriškim oporiščem v Guantanamu, in trdi, da, če hoče Kuba uvesti ozračje prijateljskih odnosov, »se mora povrniti 'k načelom in obveznostim medameriškega sistema, odpovedati se svoji podrejenosti Sovjetski zvezi in prenehati biti o-rodje, ki s tujo doktrino ogroža mir in varnost vseh sosedov«. Glasilo, sovjetske vlade «Izvesti-ja» odločno zanikuje pisanje New York Timesa«, češ da je sovjetska vlada predlagala barantanje ameriški vladi v zvez’ s Kubo in za- hodnim Berlinom. List pripominja: «V Washimgtonu je namen teh glasov, diskreditirati Sovjetsko zvezo im uporabiti uradno zanikanje neobstoječega predloga, zato da ustvarijo vojno psihozo na karibskem področju in v Srednji Evropi.« Novi spopadi med Indijci in Kitajci NOVI DELHI, 17. - Danes so uradno javili, da so se indijske in kitajske čete preteklo noč po-novno spopadle na severnovzhodni meji. Predstavnik zunanjega ministrstva ni hotel povedati, koliko časa je trajal spopad in v katerem kraju je do njega prišlo. List «Statesman» piše danes, da so kitajske čete ponovno zasedle Longju na severnovzhodni meji, od koder so se bile umaknile. Indija je privolila, da ostane ta kraj nezaseden med pogajanji za določitev meje. Posebni dopisnik omenjenega lista piše, da so Kitajci ta kraj ponovno zasedli v soboto. Razen, tega so se kitajske čete v zadnjem tednu septembra zbrale v kraju Migyitum, ki je tri kilometre severno od Longju na kitajskem področju, če se upošteva Mac Mahonova črta, ki jo Indija priznava kot mejo. Kitajci pa nočejo priznati te meje. Velika demonstracija proti Francu pred španskim poslaništvom v Rimu Demonstranti so se spopadli s policaji; ki so jih bili napadli * Ostri protesti v parlamentu zaradi napada policije na poslanca Toaettija - Socialistični in komunistični poslanci zahtevajo strogo kaznovanje krivcev RIM, 17. — Nocoj je bilo v gledališču Dei Satiri zborovanje proti Francovemu režimu. Zborovanja se je udeležilo ve- liko število ljudi. Organiziral bodo španskega ljudstva skupno in študentovskimi gibanji. Govorili so komunistični senator Scotti, socialist dr. Nit-ti, socialdemokratka Margherita Barnabei, anarhist Umberto Marzocchi, republikanski svetovalec Mammi, prof. Aldo Garo-sci in nekateri predstavniki vi-sokošolcev. ga je italijanski odbor za svo-z antifašističnimi mladinskimi KUVAIT, 17. — Glavni tajnik OZN U Tant je sprejel vabilo finančnega ministra Kuvaita, naj obišče to državo. Po zborovanju so se večje skupine ljudi zbrale na Trgu Fontan nella Borghese, kjer ima sedež špansko poslaništvo v bližini Kvi-rinala. Tu so demonstranti vzklikali proti Francu. Ko je množica vedno bolj naraščala, je prišla policija in jo začela razganjati. Prišlo je tudi do spopadov. Pozneje se je veliko število demonstrantov zbralo na Španskem trgu, kjer je sedež španskega po- slaništva pri Vatikanu, toda tudi tu je nastopila policija skupno s karabinjerji, ki so potisnili demonstrante v bližnje ulice. Policija je prijela več demonstrantov. Večje število demonstrantov je bilo potolčenih. ............................................................."""".......................................................................m.....,.......,,,................................................. OKoll 19.13, ko Je v poslanski zbornici socialistični poslanec Ivano Curti govoril o proračunu za javna dela, je vstopil komunistični poslanec Tonetti, ki je prekinil govornika in sporočil, da so varnostne sile ustavile in napadle povorko demonstrantov v bližini španskega poslaništva in da so nekateri policaji napadli tudi njega. Zahteval je od vlade pojasnila o obnašanju policije. Podpredsednik Li Causi, ki je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiii,ii„ll,llltllllllllJllllltlllllllllllllllllllllltl|ll||||IM|||ll|||| tezo o podpisu ločene mirovne pogodbe in da mora zahodni Berlin postati nevtralno in demilitarizirano mesto. Dohodi v to mesto pa morajo biti zajamčeni na podlagi sporazuma med velikimi džavami, toda s pogojem, da se spoštuje ozemeljska suverenost Vzhodne Nemčije. V Londonu pa Je predstavnik Foreign Officea izjavil, da Mac Millan za sedaj ne misli iti v ZDA, da se posvetuje s Kennedyjem o’ Berlinu, Dalje je dejal, da sovjetski zunanji minister Gromiko ni vsaj za sedaj pokazal nobenega namena, da se ustavi v Londonu, ko se bo vračal v Moskvo po jutrišnjem sestanku s Kennedyjem. Glede napovedi, da se glede Berlina «nekaj kuha« in o čemer bo-sta baje jutri govorila Kennedy in Gromiko, ni hotel predstavnik nič izjaviti. 'Znano je, da britanska vlada ni odobravala kampanje, ki so jo bili začeli v ZDA za zaostrovanje napetosti okoli Berlina. Novi porazi Saudovih čet v Jemenu SANA, 17. — Jemenska revolucio- narna vlada postopoma utrjuje svoje položaje in če ne pride do več- jih koncentriranih napadov od zunaj, se lahko reče, da se je revolucionarni režim dokončno uveljavil. Kralj Saud in Jordanski kralj še vedno financirata razne obmejne napade, ki pa postajajo vedno bolj neučinkoviti. Preteklo noč so je- menske čete zavrnile nov napad, Ki je prišel s Saudovega ozemlja. Plačanci so bili prisiljeni na beg. Zatekli so se na ozemlje Saudove A-rabije, potem ko so utrpeli hude izgube. Agencija Srednji Vzhod poroča iz Sane, da je Emir El Hasan zbežal v protektorat Bayhan, vzhodno od Jemena, «potem ko je bil izgnan iz Saudove Arabije zaradi poraza, ki so ga doživele Saudove čete na obmejnem področju Sade«. Radio v Sani javlja, da so sklenili sovjetske jemenski sporazum, ki določa, da bo Sovjetska zveza dobavljala Jemenu žito in dala na razpolago tehnike za pristanišče 1-Iodeido. Razen tega bo poslala v Jemen izvedence za izkoriščanje zemlje. VČERAJ SE JE ZAČELO ZASEDANJE CENTRALNEGA ODBORA PSI Nenni predlaga sporazum med KB, PSDI, PRI in PSI o petletnem programu za prihodnjo legislaturo predsedoval seji, je obsodil ta ir* cident. Takoj zatem je komunistični poslanec Raucci izjavil, da je policijski komisar, ki je ustavil sprevod, ukazal napad, ne da bi prej trikrat zatrobili, kakor določa postopek. Komunistični poslanci so začeli odločno protestirati. Predsednik je izjavil, da spričo tega ne ostane drugo nego držati se pravilnika in predložiti vprašanja s tem v zvezi. Medtem so poslanca Tonettija odpeljali v ambulanto, kjer so ga obvezali. Kmalu zatem so socialistični poslanci Ferri, Leonetto, Amadei, Borghese, Concas in Iacomettl predložili vprašanje notranjemu ministru, da zvedo, »kakšne ukrepe namerava uvesti v zvezi z obnašanjem policije med incidenti, ki so se dogodili med protifran-kovsko demonstracijo in med katerimi je bil zadet tudi član Dar-lamenta*. F.nako vprašanje je predložil komunistični poslanec Pajetta skupno z drugimi komunističnimi poslanci. Tak sporazum, ki pomeni sodelovanje PSI v vladi, hkrati s sporazumom o sodelovanju med temi strankami v bodočih deželnih upravah, je mogoč le, če so te stranke trdno odločene skupno premagovati vse ovire pri politiki gospodarskega načrtovanja - Danes ponovna stavka kovinarjev RIM, 17. — Centralni odbor socialistične stranke je začel svoje zasedanje kmalu po 17. uri. Po poroičlu Nennija so zasedanje odložili ra jutri. Voditelj PSI Nenni je najprej dal pozitivno oceno o podpori sooialistov vladi levega centra in dejal, da je vlada izpolnila svoje obveze In da jih namerava še nadalje izpolnjevati. Nato je naštel dosedanje ukrepe vlade in se zadržal* na politiki gospodarskega načrtovanja in na vprašanjih kmetijstva. Glede tega so v teku pogajanja med PSI in KD, ki se bodo za-kljtfHferv kratkem- Kar zadeva deželno ureditev, Je dodal, da bo vlada preložila, do konca oktobra ustrezne zakone za ustanovitev dežel z navadnim sta- tutom; na tem terenu pa bo prišlo «do odločilnega spopada ne sa- mo med novo večino in desnico ampak znotraj vladne koalicije sa-me», ker bo desnica izkoristila deželno ureditev kot izgovor za pobijanje politike levega centra. Nen ni je podčrtal neodložljivo nujnost uveljavljenja deželne ureditve, ker se v tej borbi ne odloča le o uso-di dežel, tunpak se odloča o jutrišnjih deželnih upravah, namreč i o «volji In sposobnosti levega cen- tra, dp. uveljavi deželno ureditev, da deželam zagotovi potrebno oblast, da bodo učinkovito orodje gospodarskem načrtovanju in de mokratične obnove dežele«. Ko je govoril o perspektivah pri- . _ _ ^„spi_______ .... hodnosti, je Nenni dejal: «Iz slabšega, ki se mu je levi center izognil, in iz novega, ki ga je ostva-ril, izhaja torej perspektiva drugega, naprednejšega razdobja sedanje izkušnje, ki gp bo morala označb vati večja naša obveza in drugih .trank. Naš name«-je doseči s KD socialdemokrati m republikanci sporazum za celo legislaturo, nam- „ “ “*** lOglOUIVU1 VJ, UUtU* reč petletni program demokratične politike načrtovanja, ki ne bo ob- tako mi, kot KD, socialdemokrati in republikanci, in da obstaja vo Ija, da se ga uresniči, pa naj bode ovire, ki jih bo treba prema gati, kakršnekoli». V nadaljevanju ie Nenni poudaril, da ne obstajajo alternative razvoju politike levega centra; izven tega je samo desni center, «še bolj konservativen in reakcionaren od onega v preteklosti*, """""“""""“"■""'n...m................."miiimii............................................... Pogled na opornik za električno napeljavo, ki so ga teroristi razstrelili na hribu Giuncina pod Bocnoni segalo le gospodarsko načrtovanje, ampak mora predstavljati tudi točno definicijo splošne notranje in zunanje politiko... Ko predlagamo sporazum o leglslaturl, mi socialisti vemo, da bomo morali prevzeti večje odgovornosti in obveze, prek zunanje podpore, za katero nas je pooblastil kongres v Milanu v treutku, v katerem bi bilo nestvarno, če bi si zastavili obsežnej še cilje«. Nenni je nato podčrtal, da po meni ureditev, ki se uveljavlja hkrati s politiko gospodarskega načrtovanja, »politično dejanje o-gromne važnosti za demokratični napredek dežele*. Glede tega pade na PSI velika odgovornost do vseh delavcev, namreč, da »ostva-ri pogoje*, da se ti novi deželni organi rodijo, v celoti in vsedržavnem merilu, življenjski in u-činkoviti, i-n_da bodo mogli že od samega začetka izvrševati z največjo avtonomijo, največjo oblast v mejah ustave*. V 2Vezi s tem Položajem in to odgovornostjo, bo •politični sporazum, s Katerim bo večina levega centra uveljavila deielno ureditev, moral najti svojo logično in naravno razširitev v deželnih odborih, da bi zagotovili največjo doslednost med programskimi usmeritvami deželnih in državnih organov. Vse to — sporazum o legislaturi in sporazum o deželah — predpostavlja en sam pogoj, toda končen in ab- soluten pogoj, da namreč obstaja sporazum in da ga podpirajo vsi, De Gaulle pripravlja »limanice” za obotavljajoče se volivce ZDA odklanjajo pomirjcnjc s Kubo NiiW YORK, 17. — Ameriška delegacija v OTIN je razdelila danes pismo drugim delegacijam, v katerem trdi, da ukrepi, ki se tičejo nadzorstva nad plovbo in trgovino s Kubo, nimajo nobenih napadalnih namenov do kubanske vlade. Pismo je podpisal ameriški predstavnik v OZN Stevenson. V pismu pravi, da ukrepi, ki se med drugim tičejo »trgovanja z orožjem in z drugim strateškim mate- Stroski za referendum znašajo do sedaj milijardo Ur - Včeraj brezplačna vožnja na podzemeljski železnici zaradi stavke PARIZ, 17. — Francoska vlada je sprejela danes celo vrsto ukre-dov socialnega značaja. Ker manjka samo petnajst dni do referenduma. ugotavljajo v opozicijskih krogih, da hoče vlada s tem vplivati na številne volivce, ki se niso še odločili. Gre za zvišanje družinskih doklad za 4.5 odst., čemur bo prihodnje leto sledilo novo zvišanje za štiri odstotke. Dalje je določeno »posebno* zvišanje minimalnih mezd, število »mezdnih področij* Pa se zniža od enajst na osem. Minister za informacije je izjavil, da je ta ukrep »uvod v politiko postopne ukinitve razlik med posameznimi mezdnimi področji*. Kar se tiče zvišanja minimalnm mezd, je minister ugotovil, da so se te menjavale periodično v skladu z zvišanjem življenjskih stro-. škov, toda vlada je sklenila glede tega še posebno revizijo *ob upoštevanju razvoja splošnih gospodarskih pogojev in narodnega dohodka*. V Parizu se danes vozijo brezplačno v podzemeljski železnici zaiadi štirindvajseturne stavke o-sebja na postajah te železnic*1-Promet se redno nadaljuje, Ker stavka samo nepotujoče osebje Gb vhodih na železnico ni nohe. nega nadzornika. N zvezi z referendumom so občinski svetniki za Seino imeli danes v občinski palači protestne zborovanje proti postopku, ki g« je določila vlada za odobrite-) ><■ vizije ustave. Navzoči so bili svetovalci vseh političnih skupin razen golistov. Svetovalci so soglasno sprejeli resoiu-iio, ki Pou' uarja, da pomeni postopek za re- ferendum očitno kršitev ustave. V ostalem pa se kampanja za referendum vodi v precejšnji brezbrižnosti, ker je glavna pozornost političnih strank obrnjena na poslanske volitve, ki bodo novembra. Danes so objavili nekaj podatkov, iz katerih izhaja, da bodo znašali izdatki za ta referendum milijardo lir. Natiskali so 435 ton glasovnic in manifestov. Skupno so natiskali 70 milijonov glasovnic z odgovorom «da» in prav toliko z odgovorom »ne*. Razen tega so natiskali 46 milijonov okrožnic na štirih straneh, ki vsebujejo: 1 De Gaullov govor od 4. oktobra. 2. Dekret o referendumu. 3. Načrt zakona za izvolitev predsednika republike z neposrednimi volitvami. Vsak volivec bo dobil po pošti ovitek z dvema glasovnicama in z omenjeno okrožnico. »Komunisti so s svoje strani že začeli s polemiko proti naši perspektivi; polemiko, ki bo končno koristna, če se bo omejila na svo-j naraven teren, ki ni teren našega domnevnega popuščanj:-, ki mu noben komunist ne verjame sam pri sebi, ampak oni polemike o veljavnosti politike, ki jo mi predlagamo glede koristi delavcev, vseh delavcev. Naše zadržanje do komunistov — tudi če bi se polemika utegnila zaostriti — mora biti zadržanje delavske in ljudske stranke nasprdti drugi delavski in ljudski stranki: izhajati mora iz ocene pomena, ki ga ima pojav komunizma v svetu, in iz upoštevanja -pičle ali nične veljavnosti komunističnih perspektiv na Zahodu in v deželi, kakršna je naša dežela. Komunisti na Zahodu, italijanski pa na bolj sistematičen i-n odgovoren način, so se zavedli te svoje šibke točke im s svojimi kongresi skušajo ažurirati svoje ideološke pozicije, -predvsem pa svoja politična stališča glede vprašanja odnosov med demokracijo in socializmom v borbi za oblast i-n v izvrševanju oblasti; toda v-p-rav zato, ker je komunizem svetoven pojav, niso mogli preprečiti dejstva, da kdor hoče odgovor glede jamstva demokracije in svobode v procesu graditve socializma, jih gre iskat v dežele, kjer so na oblasti komunisti, predvsem pa v tiste dežele srednje im vzhodne Evrope, ki so imele zgodovinske, gospodarske in kulturne značilnosti, slične onim Zanodne Evrope. Komunisti so se spopadli s to omejitvijo -in na njih je, da jo premagajo. Vendar pa ostala objektivno nemogoča borba za oblast, v kateri bi se socialisti pridružili komunistom, pa naj -bodo še tako velike neposredne zahteve, ki so skupne vsaki delavski in ljudski stranki. V teh pogojih je politična enotnost, o kateri govore komuni- da bo delo trajalo še skoraj ves dan jutri. Francoski škof Pierre M. Theas je na današnjem razgovoru s papežem izrazil željo, naj bi papež obiskal Lurd. Papež je baje izjavil, da ne izključuje, da bo izkoristil priložnost, če se bo ta nudila, da obišče Lurd. Danes je zapustil Rim predsednik svetovnega metodističnega sveta škof Frederic Corson. Cez nekaj dni se bo vrnil v Rim. Na vprašanje, kaj misli o ekumenskem koncilu po sedanjih prvih korakih, je škof izjavil: »Mislim, da zasedanjem manjka primeren predsednik, in da še niso začeli obravnavati najvažnejših vprašanj. Vendar se duh dohre volje članov in papeža odraža na koncil. Naše upanje je, da bo ta dobra volja trajala tudi po zaključku koncila. Za sedaj je zelo težko predvidevati glede argumentov, ki jih bodo obravnavali*. Podtajnik v notranjem ministrstvu Ariosto je v svojem kratkem govoru izjavil, da sedaj ne more še odgovoriti na vprašanja, ker nima še podatkov, izrekel pa ie upanje, da bo lahko to kmalu storil. Obžaloval je, kar se je zgo. dilo poslancu Tonettiju, in izrekel željo, da ne bo potreba več imeti opravka s takimi dogodki. Govoril je zatem komunistični poslanec Pajetta, ki si je naj-prej pridržal pravico, da odgovori na izjave, ki jih bo podala vlada, in je dodal, da hoče nocoj »izreči obžalovanje zaradi odsotnosti notranjega ministra ter izraziti prijateljstvo in solidarnost do poslanca Tonettija, ki je bil žrtev brutalnega napada*. Poslanec je dodal, da je bil napad nameren in da je do njega prišlo potem, ko je policija že razgnala demonstrante. V Rim je prišel danes škof Homer A. Tomlinson, ki je generalni nadzornik »Kristusove cerkve*. Prišel je skupno s svojo ženo, ki je bila tudi določena za opazovalko na koncilu. Škof je izjavil, da namerava izročiti papežu »zastavo miru za deset let od 1952 do 1962 brez vojne*. Izrazil je upanje, da se bo v Rimu sestal sti, nemogoča v borbi, kakršna je borba, ki jo vodimo, ’ ' P . in ki je ena od najbolj -tipičnih -borb za oblast. Ko komunisti pravijo v svojih kongresnih tezah, -da je potreben sporazum, sodelovanje in konvergenca v akciji z različnimi političnimi in družbenimi skupinami, da -bi jli dalje po poti -naprednejše demokracije, imajo prav; toda niso v stanju uresničiti takega sporazuma. Isto velja za politiko prisotnosti delavcev v oblastnih pozi. cijah.» Potem ko je podčrtal, da je politična linija komunistov sodelovanje v vladi in v javnih upravah, da pa je ta politična linija postala nemogoča s hladno vojno, je Nenni dejal, da se socialisti ne morejo odpovedati taki politiki samo zato, ker komunisti niso v stanju se neposredno pridružiti tej politiki in jo zato napadajo kot odklon in izdajstvo. Na jutrišnjem zasedanju centralnega odbora se bo začela diskusija o poročilu Nennija. Zaključek zasedanja je predviden za petek Poslanska zbornica je danes o-dobrila s tajnim glasovanjem proračun ministrstva za industrijo in trgovino in proračun ministrstva za delo in socialno skrbstvo, nato pa je nadaljevala razpravo proračunu ministrstva za javna dela. V senatu je govoril minister pošte in telekomunikacij, nato so odobrili proračun in prešli na razpravo o proračunu ministrstva za kmetijstvo. Na popoldanskem zasedanju so nadaljevali razpravo o avtonomni deželi Furlaniji—Julijski krajini. Danes Je bila vsedržavna stavka delavcev v industriji obutve, jutri pa bo ponovna tridnevna stavka kovinarjev v zasebni industriji. Papež pojde v Lurd? KIM, 17. — Tiskovni urad eku- menskega koncila je danes sporo- •-♦var končala. Lahko, da se bo končala za Ma-stronardija ugodno, tako da ga ne bodo spet odpeljali in vtaknili za dve leti v umobolnico. Toda pisatelj je že sam ugotovil; ne bi bil «il Mastronardi* in če ne bi o njem časopisi toliko pisali, bi bil gotovo ostal v zaporu in potem v umobolnici. Toda pisateljska slava ter normalno življenje, ki že samo zanika vrednost razsodbe, še ni nikako jamstvo za Mastronardija... (Na sliki levo je Lucio Mastronardi z materjo doma). RIM, 17. — Hranilnica lombardskih pokrajin je sklenila dodeliti 82 bolniškim zavodom svojega področja izreden prispevek v znesku 500 milijonov lir. ...................iiililiuiiiu................................................... VZNEMIRJENJE PO VSEJ DRŽAVI Potniki na motorni ladji «Africa» se ne bodo izkrcali do 20. t. m. Na ladji je umrlo neko dekle in obstaja sum, da so smrt povzročile črne koze - Kljub temu pa se je v Brindisi ju izkrcalo 42 potnikov, ki bi lahko bili nevarni za svojo okolico RIM, 17. — Ko se je izvedelo, da , jo, da so izolirali potnike, ki so se je v Brindisiju izkrcalo z ladje | ostali na ladji, potem ko je ta »Africa* 42 potnikov in da je odplula iz Brindisija, zgolj žara- OSTIGLIA (Mantova), 17. — V Poggio Rusco prihojajo iz vse Italije denarni prispevki, ki naj bi staršem 4-letne deklice Clorinde Dal Prh omogočili poslati slepo hčerko na operacijo v New York k specialistu La Rocca. Danes bo odbor, ki se je sestavil, da bi družini Dal Prh pomagal, izročil ravnatelju bančne podružnice 2.257.400 lir, ki so bile do sedaj nabrane. r.pkaj dni prej na ladji umrlo dekle in da so bile mogoče vzrok smrti črne koze, je med p-ebival-stvom po vsej državi zivh.dalo precejšnje vznemirjenje. Sedaj je ladja «Africa» v karanteni v Benetkah in potniki se ne bodo smeli izkrcati do 20. oktobra. Postavlja se seveda vprašanje, kako da so smeli potniki v Brindisiju izstopiti, in zakaj ni bila ladja postavljena pod karanteno že v Brindisiju. Dekle je namreč pred dnevi umrlo nekoliko pred prihodom v Suez; njeno truplo so tamkaj izkrcali. Da je šlo mogoč® za črne koze, je izjavil zdravnik na ladji dr. Padula. Joan Millner iz Johannesburga, 22-letna študentka, rojena v Este v padovanski pokrajini, hči Italijanke in Angleža, se je vkrcala na «Africo» v Durbanu in je bila namenjena v Benetke. Od tu bi pot nadaljevala v Milan, kjer je nameravala študirati na akademiji Brera. Toda 11. oktobra je umrla in dan pozneje so njeno truplo izkrcali v Suezu. Ladja je nadaljevala svojo vožnjo v Brindisi. Tu pa se je smelo 42 potnikov (izkrcati. Zdravstvenim oblastem je očitno zadostovalo, da so bili V3i zdravi in da so bili cepljeni. Poskrbele so samo še to, da so zadevo javile ministrstvu, ki naj bi opozorilo zdravstvene oblasti tistih krajev, kamor so bili potniki najprej namenjeni. In v teh krajih naj bi bili še nekaj časa pod kontrolo. «Africa» je iz Brindisija odplula v Benetke, nakar bi morala nadaljevati pot v Trst. V Benetkah pa so jo dali (kot smo že včeraj poročali, op. ur.) pod Karanteno. Zaradi razburjenja v javnosti je ministrstvo za zdravstvo sporočilo, da so bile zdravstvene o-blasti že takoj ob prihodu ladje seznanjene s podatki o izkrcanih potnikih ter tudi o njihovem gibanju v državi. Te oblasti so bile obveščejie o prihodu potnikov po zdravstvenih oblasteh pristanišča. V krogih ministrstva še poudarjajo, da so bili vsi potniki že ob vkrcanju opremljeni s predpisanim spričevalom o cepljenju in da so bili vsi še enkrat cepljeni. Njih zdravstveno stanje je sedaj popolnoma normalno in vsi ukrepi so bili sprejeti samo iz preventivnih razlogov. Končno na ministrstvu zatrjuje- di njihovega velikega števila in pa zaradi zapletenosti njihovih nadaljnjih poti. S pomočjo urada za tujce na kvesturi so v Rimu zasledili tri tujce, ki so se nahajali na ladji • Africa*. Poslali so jih k zdravniku. V Neaplju pa so našli sedem izmed potnikov, ki so se izkrcali v Brindisiju. šest se jih je nastanilo v nekem hotelu, eden pa — neki menih — se nahaja v Maranu blizu Neaplja. Štiri osebe so pod nadzorstvom neapeljskih zdravstvenih oblasti, medtem ko so tri nadaljevale pot proti Rimu. Doslej zdravstveno stanje teh oseb ne povzroča skrbi. V hotelu pa, kjer stanujejo, so pre-kontrolirali cepljenje vseh uslužbencev, ki so bili, kot je znano, skupaj z osebjem vseh neapeljskih hotelov že lani cepljeni, ko se je pojavil neki sumljiv primer nalezljive bolezni. Pod nadzorstvom v Neaplju sta dva Američana, ena Nemka, menih pa je Italijan. Ti. sti trije, ki so odpotovali v Rim, pa so Angleži. V Neaplju pa so bili iz FoggiC obveščeni, da sta namenjeni v Neapelj še dVe osebi z ladje «Afri-ca». Ti dve so že pregledali v Foggi, v Neaplju pa jih v penzionu, kamor sta namenjeni, že tudi čaka zdravnik. Gre za dve turistki iz Kenije, ki se nameravata ustaviti v Neaplju za nekaj dni. Ena bo potem potovala še v Rim, Firence, Benetke ter nato preko Švice na Irsko, druga pa se namerava po Rimu ustaviti v Parizu, Londonu in drugih krajih Anglije. Ministrovo za zdravstvo je opozorilo zadevne oblasti v Firencah in v Milanu o prihodu nekaterih potnikov z ladje .Africa* v ti dve mesti. Vendar se doslej ni ugotovilo, da bi bili prispeli. Pet izmed izkrcanih potnikov z ladje «Africa» se je s trajektom pripeljalo v Grčijo. Imeli jih bodo dva tedna pod nadzorstvom. Potniki so prišli iz Tanganjike in Rodezije. Dr. Bagnato, načelnik urada pomorskega zdravstva v Benetkah, je izjavil, da se 300 potnikov in 160 članov posadke na ladji «Afri. zdravstveno odlično počuti. Bagnato je dopoldne pregledal ladjo. 2ivljenje na ladji je normalno. Stražniki drže kordon ob pomolu, kjer se nahaja ladja; stražili bodo do 20. oktobra, ko se bodo smeli potniki izkrcati, če ne nastopi kak nov element. Ladja je popolnoma izolirana in doslej tudi ni bila potrebna .še nobena nabava živil. Za prihodnje dni pa bodo sprejeli posebne ukrepe, ko bo treba »praviti na ladjo potrebna živila. Nekateri sorodniki potnikov so se morali zadovoljiti s tem, da so od daleč pozdravili svojce. Objavljen je bil celotni seznam potnikov, ki so se izkrcali v Brindisiju. Nekateri so namenjeni v razne kraje Italije, večinoma pa gre za turiste, ki si hočejo ogledati glavne kraje Italije, nato pa bodo potovali v razne druge dežele Evrope in tudi v Ameriko. knjige ^ gledall&če C >« glnhbu ^ &Uha'ibtvo »Africa* v Benetkah Dijakom priporočamo revijo »Proteus* Naša mladina — mislimo predvsem na dijake — najbrž premalo pozna odlično revijo .Proteus*. (Seveda ne bi smelo biti nobenega profesorja realnih predmetov, ki ne bi imel te revije naročene.) «Proteus» je ilustriran časopis za poljudno pri-rodoznanstvo in ga izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Urejuje ga prof. dr. Lavo Čermelj, toda v uredniškem odboru so še znani univerzitetni profesorji in znanstveniki: prof. dr. Jovan Hadži, dr. Miroslav Kališnik, prof. Alija Košir, prof. dr. ing. Anton Kuhelj, doc, dr. Janez Matjašič, prof. dr. Črtomir Nučič, prof. dr. Hubert Pehani, doc. dr. Anton Ramovš in prof. dr. ing. Aleš Strojnik. Prispevki v reviji so pisani tako, da bralci nimajo vtisa, da bi se morali prebijati skozi «suhoparno» znanost, temveč jih na vabljiv način znanost priteguje. Za tiste, k’ se čutijo krepki v matematiki, bodo še posebej zanimioa v vsaki številki vprašanja «za bistre glave*; rešitve teh vprašanj pošiljajo dijaki in drugi iz raznih krajev. »Naša sodobnost* V 10. številki sNaše sodobnosti» piše Josip Tavčar o izboru iz jugoslovanskih književnosti* v italijanščini. Ta izbor je izšel v lanski decembrski številki revije sGallerias, Tavčarjeva ocena priredbe izbora je negativna. V isti Številki sodelujejo še Dušan Pirjevec, Jože Udovič, Vitomil Zupan, Drago Ham, Miloš Mikeln, Mirko Zupančič, Bojan Stih, Janko Pleterski, Ivan Bratko, Janez Stanovnik, Jože Šifrer, Marjan Lipovšek, Ivo Petrič in Drago Sega. Tudi Tržačanka med nagrajenci MILAN, 17. — Razsodišče za VIII. nagrado Diomira »prvi lovorov list*, ki je namenjena u-metnikom od 20 do 30 let, je nagrade, ki so bile na razpolago, dodelilo tako: nagrado Diomira v znesku 50.000 lir ter zlato medaljo predsednika republike je prejel Claudio Costa iz Chiava- miiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiiinrtiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMmiiuiiMiiimi,M|||MM||,mmum,mp,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, OKROG JUPITRA RADIOAKTIVNA PLAST? Danes izstrelitev «Rangerja» Izstreljen satelit «Kozmos» Najprej so že sklenili, da izstrelitev na Cape Canaveralu odlože zaradi orkana «Ella» Italijan zadel na švedski loteriji Rossana Podesta se z vnemo posveča urejevanju svoje hiše v Rimu. Njen «hobby» je arheologija; na sliki je pri skupini etruščanskih posod. (Kmalu jo bomo videli v filmu, ki so ga poleti snemali v Pulju) GOTBBORG, 17. — Neki tu- kajšnji list poroča, da je neki italijanski državljan »kupno z dvema švedskima družinama lastnik loterijske srečke, ki je zadela 100.000 kron (okrog 12 milijonov lir). Italijan se je vrnil avgusta v Italijo, potem ko je nekaj let zaradi dela bival v Goteborgu. Zdi se, da se sedaj nahaja v neki bolnišnici v Turinu. List ne navaja popolnega imena lastnika srečke, temveč samo Giuseppe. V času, ko je bival v Goteborgu, je vsak mesec kupil z dvema družinama srečko. In čeprav sedaj še niti ni plačal svojega dela za srečko, ki je bila kupljena v septembru in je zadela 100 000 kron, ga imajo njegovi Šved -ki prijatelji vseeno za udeleženca pri nabavi srečke. Po pla. Čilu taks bo italijanski delavec prejel okrog 2.700.000 lir, MOSKVA, 17. — Agencija Tass je sporočila, da je bil v SZ izstreljen umetni satelit »Kozmos 10», ki spada v vrsto satelitov za raziskavo vesolja. Satelit je brez človeške posadke. Tass navaja, da je satelit v apo-geju oddaljen od Zemlje 380 km, v perigeju pa 210 km. V satelitu so aparati, potrebni za nadaljevanje raziskovanja vesolja v skla du s programom, ki je bil objavljen letos 16. marca. Med temi aparati je tudi radijski oddajnik, ki oddaja na frekvenci 19,995 me-gaciklov, nato radijski sistem, ki omogoča točno merjenje premerov orbit, in pa radio-telemetrični sistem, ki sporoča na Zemljo podatke o funkcioniranju priprav v satelitu in vsega znanstvenega a-parata. Sovjetski astronomi so mnenja, da je lahko planet Jupiter obdan s plastjo, ki je močno radioaktivna, kakor plast, ki obdaja Zemljo. Znanstveniki oslanjajo svoje teorijo na radijski poskus, pri katerem so uporabili valove različnih dolžin. WASHINGTON, 17. NASA je danes zvečer preklicala svoj sklep ki ga je že objavila, ter je sklenila, da bodo .Ranger V* izstreli jutri med 17.37 in 20.20 (po italijanskem času). Ce pa bi morali poskus le odložiti zaradi tehničnih ali meteoroloških vzrokov, ga bodo lahko izvedli 19. oktobra ali 13. novembra. Ta sklep so sprejeli na sestanku strokovnjakov *a meteorologijo. Prvotno pa je že bilo objavljeno, da so izstrelitev sonde «Ran-ger V»> ki bi morala biti danes, odložili za kake štiri tedne, in to zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja orkan »Ella*. Prihodnja ugodna doba za izstrelitev bi bila o-krog 13. novembra. Organ «EUa», ki je okrog 500 km od obale Floride, onemogoča — tako je bilo rečeno v sporočilu — izstrelitev v oktobru. Neki predstavnik NA SA je *e dejal, da bo zelo težko, £e postane veter močnejši, spraviti raketo in .Ranger V* na varno v kak hangar. Očitno pa je nevarnost odpadla, če se je NASA odločila za izstrelitev jutri. Potresni sunki drugih krajih. Sunek ni povzročil nikake škode, toda ker so bili prav ti kraji pred nedavnim po potresu močno prizadeti, je zaradi včerajšnjega sunka okrog 20.000 oseb iz teh krajev prebilo noč na prostem. TEHERAN, 17. — Včeraj zvečer je tukajšnji geofizikalni inštitut zabeležil močan potresni sunek z epicentrom okrog 70 km od prestolnice pro-ti Kaspijskemu morju. Po vesteh, ki so prispele danes dopoldne, sunek ni povzročil škode Italijansko-nemških porok vedno več BONN, 17. — Y zadnjih letih je vedno več primerov, da se nemška dekleta poročijo z Italijani, pa tudi število porok med Italijankami im Nemci narašča. Po podatkih kbl-nskega inštituta za industrijske raziskave je bilo zaradi močnega dotoka italijanske delovne sile v Nemčijo v letu 1961 2(Pkrat več italijansko-nemških porok kot pred šestimi leti, ko so na italijanskih -konzulatih registrirali 126 meša-nih porok; preteklo leto pa je bi-lo takih porok 2.543. Milijardno premoženje za dobrodelne in verske ustanove voril, sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Vdova Sonzogno se je vrnila v Como ter se poročila z očetom Margherite Garibaldijem Caslettijem, s katerim je imela še tri druge otroke. Friderik IX in Ingrid na počitnicah v Italiji KOPBNHAGJ3N, 17. — Kralj Friderik IX. ter kraljica Ingrid sta z Danske odpotovala z vlakom proti Bologni, od icoder bosta z avtomobilom nadaljevala pot v Firence. Tu se bosta ustavila nekaj dni, nato pa bosta odpotovala drugam. Vrnila se bosta 7. novembra. Za svoje počitnice sta letos določila čas prej, kot po navadi, da se bosta potem lahko udeležila slavnosti ob 80-letnici švedskega kralja Gustava. Nalezljive bolezni CAGLIARI, 17, — Okrožni sodnik v Villa Massargia je zdravstvenim oblastem javil neki primer poliomielitisa. Zbolela je neka 21-mesečna deklica, ki so jo takoj spravili v bolnišnico. SPOLBTO, 17. — Tu so zabele- _________ žili okrog 8. ure dva lažja potres- I umor v Rimu 6. februarja 1875. COMO, 17. — Margherita Ca-sletti vd. Campari je z oporoko zapustila svoje premoženje v vrednosti nad milijardo lir raznim dobrodelnim in verskim inštitutom. Notar dr. Giuriani je povedal, da je imela Margherita Ca sletti, ki je umrla 19. septembra, samo zelo daljne sorodnike, katerim je zapustila le malenkosten del ogromnega premoženja. To premoženje je Casletti pode-dovala po očetu Garibaldiju Ca* slettiju, s katerim se je njena mati Emilia Comolli vd. Sonzogno drugič poročila. Margherita Casletti v zakonu s Camparijem ni imela otrok in kot vdova je o-stala edina dedinja velikega očetovega premoženja. Živela je zelo odmaknjeno življenje. Njena mati je bila — sicer ne neposredno — zapletena v neki na sunka, dobre pol ure pozneje I Tedaj je bil v uredništvu lista pa nadaljnja dva še bolj rahla. , «La Capitale* ravnatelj Raffa-;le Hujiše Pa 80 bile posledice potresnega sunka, ki so ga včeraj zvečer čutili v občinah Ariano Ir-pi-no, Casalbore in še nekaterih Sonzogno, mož Emilie Comolli, u-morjen s 17 ubodljaji z nožem. Morilec Pio Frenza ter Giusenpe Luciani, ki ga je k umoru nago- CERIGNOLA (Foggia), 17. — Zdravstvene oblasti so odredile cepljenje proti tifusu za številne kategorije delavcev, zlasti za tiste, ki so zaposleni v javnih lokalih ter pri izdelavi živil. Ta u-krep je bil sprejet zaradi tega ker se je v zadnjem času med prebivalstvom pojavilo nad 100 primerov tifusa Demonstranti proti jedrski oborožitvi na poti v Leningrad STOCKHOLM, 17. — Dvanajst pobornikov proti jedrski oborožitvi je danes z neko ladjo odpotovalo iz Stockholma v Leningrad. Komaj je 15 metrov dolga ladja zapustila pristanišče, je razobesila zastavo, na kateri je v ruščini napisano: »Nobenega atomskega poizkusa ne na Vzhodu ne na Zahodu!«. Skupino, ki hoče tako demonstrirati proti jedrski oborožitvi, vodi dr. Erle Reynolds, neki Arne-ričan, ki živi v Hirošimi. Reynolds je izjavil, da se člani posadke, ki so vsi brez sovjetskega vizuma, ne bodo pustili zapoditi. Ladja bi morala prispeti v Leningrad v nedeljo proti poldnevu. rija; zlati medalji senata in I slanske zbornice pa sta dočj Francesco Arduini iz Verone'. en ' “ »HS?,;,, "aljenjo Barre (Neapelj). Galerija SpL^0’ da Giuseppe Landini plaketo milanske pokrajin* so dodelili Mariu Scarpatijn torno je dala svojo nagrado »■ zato sebno razstavo) Giovanniju Vn,° rozzu iz Catanie. Združenje j, tožnikov je dalo kot nagrado'lot kazilo ter medaljo Umbertu f 0 Ua, niju iz Milana ter je opozot ir’et ^r založništva za morebitna ni 0 čila za delo Maria Scarpatijl dar Barre, Fabrizia Canevo iz Vk1 je n ze ter Giovannija Zirontja fj, laovs Bologne. Založnik Mursia je 1 de naj * *moč ločil, da prejme njegovo do — naročilo za delo — N® !fe. *ra' Grazia Pepeu iz Trsta. Ost1 brt rol nagrade — nabave in naro^ *- m POI za delo ci sami. iti *narja bodo dodelili darot Danes nagrada Nobel 1962 'Ho za fiziologijo in medicino ''emu STOCKHOLM, 17. — Nagrt Prj Nobel 1962 za fiziologijo in 1,1 letu kr dicino, prva v vrsti Nobele*' utc| . 1 nagrad v tem letu, bo podeljd 5 jutri v Stockholmu. Med ko"1 em 2(,r dati za nagrado je tudi italij1 ej, ^ ski znanstvenik Ugo Ceri«1 zdeVek Druga imena favoritov p a * e» p Magoun, Salk, Sabin (ZDA), s. ?5 cles (Avstralija), Selye (A®" rim„ d“> i dr- > PHs Slikarji, kiparji, risarji, 1 jaht naredite osnutke! radent) FIRENCE, 17. — Rok nateU U“», za plakat «razstave in tržišča '• r<1?bojri sodobno umetnosti), ki bo v ‘ ,uDimi rencah v palači Strozzi od *Q marca do 28. aprila 1163, je I l,trie«at Slik> »krat daljšan do 30. novembra. Slih* pl*-. , < J*«.. barvah, form.JPoda ji, kiparji in risarji lahko P* pc Ijejo do tega roka od enega tri osnutke «0 r V uuTvuri, jvi - 70 x 100 cm. Izbrani osnutek L,u#> s prejel milijon lir, za njega !1Tj,, 9fec rabo pa bo avtor prejel nad®1 1 Pot; njih 500.000 lir. Vsi osnutki M Prav do decembra meseca na razskfogg^ v palači Strozzi. Seveda mo' fačnice osnutek upoštevati značaj r* a 2c|q stave. (ji, od( Lancaster in Spagna 1 eTetr° sta se sporazumela *ai 6 RIM, 17. — Na sodišču je * L*ef° nes prišla na vrsto tožba, ki r“i kii je fotoreporter Umberto Spat\a1 vložil proti filmskemu igf^1 >toj-0rs Burtu Lancasteru. Kot je znal ;reoBa je ta prišel v Italijo zaradi '"'or,' n manja filma aGepardn. *"" tl °n c 12. maja, ko je Lancaster P^' r.V1 * iz nekega lokala v družbi nf °9i nekega iun.um v uruzvi ".A* gospodične. Spagna ju je ta* *o fotografiral, kar igralcu očitna' p'°, bilo po volji. Ko pa je napTfV- Ki) še drugo sliko, ga je Lanc»s,\ ^ 'I* brcnil in ga še oklofutal t«f ^ .......... o* ‘ re(J tako povzročil poškodbe za 8 j zdravljenja. Toda danes se j* le [e}j deva hitro končala, ker je desi gna tožbo umaknil. Lancaster’ hpelje ga danes ni bilo, bo moral y mo priti na sodišče, da s podpi*®1 ihoij vzame na znanje umik tožbe■ a Grke rau to Angleška pevka Hellen Shapiro J ^hko°, komaj 15 let in je začela peti lani; do danes pa je prodanih po vsem svetu njenih P*« *hecj u že 11 Z d® 1 f Z jonov. Nastopila je bolj za šal« I l»le ? zares na nekem natečaju za J" je tante in tedaj se je začela hitra kariera Temperature v Evropi RIM, 17. — Vsakodnevno pa^ii v ,! lo letalskega ministrstva o teiPj je 1 raturah v raznih prestolnicah jal^ J ropskih držav (in v Kairu), ,8kituj vaja za davi ob 7. uri kar P^teclv, vročino v Atenah im že mraz v Moskvi. V Atenah, kjer,,i'j*l0J hiu i !°da bilo zelo oblačno, je toplomer/>,i*a zal 28 stopinj, celo več kot v ru — 27 stopinj in jasno — ___ ____________^___^ ____ ^____ ‘ tem ko je bilo v Moskvi, kj*fJkili ^ bilo skoraj jasno, 6 stopinj yvSteti •ničlo. Vendar se mraz pod 1,1, tvejQ za sedaj še drži v Rusiji, med jdfugg Jk ko so samo na Dunaju davi ob 5, mi uri zabeležili ničlo. V Osi*1. Stockholmu, kjer bi še prej Pf kovali hujšega mraza, je bil?. stopinje nad ničlo im enako ti*d* n abeleži« Uh J Pragi. 4 stopinje so za Londonu, Varšavi in Ziirichu, * vo ’ - - ajljdlltb , tem ko je bilo za dve stopinj* j11 pleje v Parizu. Beograd, ki Nbl, poleti med zelo vroča mest®’. bil z 8 stopinjami za eno stoP^) hladnejši kot Berlin in Bon1*« Bo*or make temperature sta bila de'*^ ^lo - , Rim in Madrid — 14 stopinj« , ''»tfc koliko topleje — 16 stopinj ^ ' je bilo v Lizboni. primorski lf -— Q Četrtkova črticah) iKaha sem postal potepuh rone cn* •** tja ve pojavijo v olofft p,s "l,, revijah ali biograf s ča- iri u“ biografskih int j r?cn^*h- tudi opisi mojega iti j" Q; lenJu, ki diskretno poudar-i Sp rto°’ da sem postal potepuh sa-ado 1Q ■ da bi lahko proučeval iju enl°x To ie seveda zelo nje t ocutno od mojih biografov, ado 'potea ne ustreza resnici. Bil sem ■tu f . Puh, to je res, toda samo za-• 'ter se čakala atija ni žilah iozot lr **r »e je po mojih i naf tkala nemirna kri, ki mi dala miru. Sociologi-t namreč prišla šele pozne-nija * Povsem slučajno, prav tako, je 1 človek pade v vodo in nat ^•hoči. Prišel sem na železni-Ma' tračnice, ker nisem mogel Ost11 * brez njih, nisem pa imel 1T0°ternaria 2a vozne karte. Postal arotttl P0tePuh, ker nisem mogel ifu USe Soljenje na cistern iqr2 kif„” kajpak zato, ker mi je laie delati to, kot pa se agrl “ odpovedati-in i»icCT'5e!o se te v mojem rojst-kvaju, Ooklandai, ko sem ielottnei ,ra,u- UokLl lelj* Si...?estnajst let. Ze takrat sem **■ že jt» i{jt) koi^e^0 med pustolovci, katere lalij* es okoli sebe, izreden slo- erlett ^ že takrat so mi dodelili Pa *|eii "»j=,c "%-falj tatov na ostri-4) £ ' ,es te, da so me oni, ki ni- . Šteli mojim priteljem, na u ^«o.em mornarji v zalili • Pristaniški delavci, posestni-reftt in zakoniti delničarji u-Ji, enib ostrig, imenovali «ban-Ite* fn k ,ziikovca», «lopova» in *ča j irz °}nika», in še z mnogimi j l |» "tni* imeni. Toda vsa ta ime-°d f.. ,*<* mi kot pohvale pomagala sem ga imel. prečital ulzgub-Paradiž«, a ko sem nekoč našel pregovor «Ra jši Mtn K°l Ponva Ste 'ttieje 'aju°^ar u Peklu> kot suženj v *• sem bil trdno prepričan, 9Tedo vsi veliki duhovi po Poti. Pfg.. '51“foootfiu V te^ dneh me je vrsta nJ°,trf;p)li,Cou Pahnila na železniške j rt la 'c.e■ Do ostrig sem prihajal 'it f težaven način. V Beni-^e,aljeni kakih šestdeset ki-tkai’0- j ,od Oaklanda, je bilo ° 3 odej, do katerih mi je bi- J« .nji0, v«Hko. V Port Costi, ne-ki ' e , dovtetrov od Benicije, pa pii 'adz ial ioln pod policijskim 0rfll 1ojp~rstU07n' Po žoln je bil last Prijatelja Dinny ja M c U s"|orf’ A^Pov, ki ga je pustil v Ho I ‘ Costi tako »U°ei Whisky! Lanske zi- r lup'0 našH na obali njegovo tn°. \(. ft..VSe prerešetano s krogla-PlPtt . 1 lže ni vedel, kako in od-e Pr'šlo tja.) 'j 4"' ef’’ed kratkim sem se vrnil «z {t . * in takoj povedal Dinnyju, j epi, teži njegov čoln. Ponudil mi - .■ deset dolarjev, če mu čoln ‘.er, Jipeljem nazaj. 'niso' ^ mojem življenju čas ni igral P 'koli nobene vloge. Sedel sem a obali in se pogovarjal o tem Grkom Nickegem, ki je bil rav tako tat ostrig, a trenutno , ®*Poseln. «Pojdiva!» sem mu pel in Nickey je bil takoj pri-[puljen Bil je brez prebite pa-bi. ^ani sem imel petdeset cen-pr. je bil Bob Whisky, moj dober prijatelj. majhno jolo. Za ta de- ^ sem kupil prepečenec, mes-!oaJConservo in kozarček fran-ia i B°r6ice. (Takrat smo bili . dušeni za francosko gorčico.) 5o> stUar* sem prenesel v jolo. I( n° popoldne sva razpela na-malo jadro in odjadrala. Brcala sva vso noč, drugo ju-C0sfBtt sva srečno prispela v Port ° zavoljo čudovite plime in Pa »T00 vetra 2 morja. Zagleda-va ukradeni čoln nekaj dalj, kot osem metrov od obale. Zajadrala sva ob obali in razpela jadro. Nickega sem poslal naprej dvignil sidro, sam pa sem se vrgel na odstranjevanje pečata z Dinnyjevega čolna. V tem trenutku je pritekel na obalo nekdo in pričel kričati na naju. Bil je policaj. Nenadoma sem se spomnil, da sem pozabil vzeti pooblastilo za prevzem njegovega čolna. Vedel sem, da bo policaj hotel imeti najmanj petindvajset dolarjev, ker je vzel čoln Bobu Whiskyju in ker je pazil nanj. Jaz pa sem svojih zadnjih petdeset centov zapravil za konservo in francosko gorčico, in razen tega je vsa moja nagrada znašala komaj deset dolarjev. Hitro sem pogledal Nicke-ya. Skoraj polovico sidra je že spravil v čoln, ostanek pa je močno vlekel kot osei. «Hitro ga vrzi v čoln!« sem prišepnil Nickeyu, nato sem se šele obrnil in pričel odgovarjati na policajeve klice. Ker sva vpila na vse grlo, so se najini stavki prepletali v zraku in spreminjali v najneumnejše nesmiselnosti. Policajev obraz je postajal vedno bolj preteč, tako da sem ga na koncu moral le poslušati. Nickey se je tako trudil s sidrom, da so mu skoraj popokale vse žile. Ko je policaj prenehal s pretnjami in opomini, sem ga vprašal, kdo sploh je. Cas, ki ga je porabil za to, da mi je vse razložil, je Nickey izkoristil in vrgel sidro v čoln. Računal sem kolikor sem mogel hitro. Pred policajem so bile stopntce, ki so peljale v vodo, a za stopnice je bila privezana neka jola. V joli so bila vesla, jola pa z vrvjo privezana na stopnice. Vse upe sem usmeril na vrv. Na obrazu sem čutil veter in videl, kako raste plima, pogledal pečate, ki so držali jadra, premeril ves Dinnyjev čoln od zgoraj navzdol in ugotovil, da je vse na svojem mestu, Tedaj šele sem prenehal z vsemi šalami. uNaprejh) sem zaklical Nicke-yu, sam pa skočil na pečate in jih odstranil, hvaleč boga, da je Bob whisky zavezal navadne vozle in ne mornarskih. Policaj je stopil po stopnicah navzdol in udrihal s ključi po vrvi. Medtem je bilo sidro popolnoma prosto m pečati odstranjeni; V tem trenutku je policaj že imel svobodno jolo in grabil za vesla. «Vleci- vrv in dvigni j adrosl sem ukazal Nickeyu, medtem ko sem se vrgel na bočna jadra. V eni sami sekundi so bila jadra razvita samo pričvrstil sem jih in odhitel k zadnjima vesloma. «Razširil» sem zaklical Nicke-yu, ki je stal na kljunu čolna. Policaj je že prišel na zadnji del najine barke. Tedaj pa je zapihal močan veter in midva sva poletela. Bilo je čudovito. Ce bi imela pri sebi kakšno črno zastavo, bi jo gotovo izobesila, tako sem bil ponosen na svojo zmago. Policaj je stal v joli in bleščeče barve dneva so skoraj potemnele pod točo njegovih psovk. Tožil je, ker ni prinesel s seboj orožja. No, poglejte, tudi to pot sva imela srečo, Midva nikakor nisva ukradla barke, ker ni bila policajeva. Odnesla sva mu samo nagrado, ki jo je pričakoval, a to je bila samo vrsta njegovega zaslužka. JACK LONDON — Ma znaš, Mihec, de jemaš prou razori, de je predvolivni čas najlepši čas. Vidi na — kadu be se mislu, de bo delala propagando za slovensko lišto prjina volilna komisija ses tistem sodnikam Remijem na čelu! Jen ke be mogla bet nevtralna jen za vse glih! Jen, koker smo vajeni, be mogla rajše Slovence prtiskat. Ma je res koker praveš ti, de so u tem cajti vsi forte prjazni jen vsak nardi rad kašen pjacer. — Bejži, bejži, Jakec, kej govoriš! Ce be blo tu res, pole je biu Hitler narbol za Ruse, zatu ke je tolko delau, de je spravu Ruse u Berlin jen tudi Mušolini je biu antikolonia-list, zatu ke je tolko cajta cebou jen kričou, dokler ni zgebu vseh kolonij, ke jeh je jemu prej. Ma ni taku! Tašni ultras nacionalisti so samo, hvala Bogu, taku zabiti de delajo, čeprou ne mislejo jen tudi nečejo taku, de delajo proti samem sebi. Zatu ke delajo tašno politiko, de ne more drugače ku falirat. Jen pole pride ven glih tisto, ke uani niso teli. Jen tudi zastran slovenske liste nečejo, de be blo gor kej napisano po slovensko, zatu ke kašne prime slabo, če videjo kej napisano po slovensko. Lahko be kašnega primli krči, kadar be biu u volilni kabini, kadar be za-gledau na glasovnici tisti slovenski napis jen pole be mogli tiste volivce vozet proč sez Rdečem križam. Mene se čudno zdi, de niso povedali med škužami tudi tu, de ne pestijo slovenskega napisa iz higijenskih al stvenih razlogov, za na dan volitev. — Ja, ja, naumne izgovore, ku de je uradni jezik samo italijanski. Ma ke tu ni nikjer zapisano jen, anci je napisano samo, de volilni znak ne smej bet podoben dru-smej jemet napisaneh nobe-neh sveteh besed, so pej rekli, de «tu se za-stope samo po sebi.* Ara fi, kašne argumente najdejo ven. Jen še juristi so! — E, Mihec moj, juristi so kašen bot taku naumni, ke mi nahka ne znamo! Jen pole jeh martrajo tudi kluke. Mi be Se mogli odreč klukam. — Jen tudi nekšen senator Tešitori je forte u skrbeh, kej bo, če be Slovencam zagvi-šali kašne pravice u štatuti za deželo Furla-nijo-Venezla Giulia. Jen zatu se u senati forte martra, de ne be pršu u štatut tisti paragraf numaro tri, ke govori od pravic Slo-vencou. — Ja, koker ke če je paragraf napisan, de pole bo tudi res velau! Manka nam napisaneh paragrafau, ke so samo napisani jen ke se vsi požvižgajo nanje! — Videš, jen kašnem so na poti prjina tašni paragrafi jen se forte bojijo, de be bla kašna pravica napisana, ceglih ni vse vkep neč! — Ja, ja, pravico jemamo na tu, na uno, na šule, na enakopravnost, na demokracijo, na svobodo jen kar češ. Ma be mogli, koker uani čejo, hodet samo u taljanske šule, brat smo pikolo, ne govort nikoli slovensko, ne pisat kluk, ne pojat po slovensko jenu volt zdrav zmiri za demokracijo kristjano. Jen vse tiste zaščitet ludskn zdravie Pravice PeJ Jemet lepu napisane na lepi karti zascnet masko zdravje doma) magari u kuadri jen jeh gledat name- sto tele viž j on. jen taku jemajo samo talne — Jen kadar si štuf, se obrisat z njimi.... m,tii Mitt i fJekulHnlovi modeli in gtaone niihoua značilnosti Tudi naše mesto je končno dobilo center visoke mode Tudi Trst prihaja počasi med tista mesta, ki se lahko ponašajo s pomembnimi modnimi revijami in s trgovinami, ki nam lahkb postrežejo z najnovejšt-mi modeli taznth priznanih modnih hiš. Pred dnevi je bil na primer v Trstu na otvoritvi enega takih modnih centrov celo sam Emtlio Schubert, lastnik znane modne hiše, ki šteje med svoje klientke ne samo priznane filmske igralke, temveč tudi razne princese in kraljice. Sedaj pa javljajo ,da bomo imeli v Trstu tudi trgovino, ki bo prodajala modele Schubertove modne hiše. Visoka moda si torej, kot vidimo, utira pot tudi med nas in, kot kaže, z velikim uspehom. Emilio Schubert, ki je, kot smo že omenile, prisostvoval prvi modni reviji v novem centru za modo v Ul. Cesare Battisti, se je zelo pohvalno izrazil tudi o Tržačankah, ki jih je označil Jcot zelo visoke, postavne in elegantne. Seveda je povedal tudi svoje mnenje, kako naj bi se Tržačanke oblačile, da bi svojo prirojeno eleganco podčrtale. »Nič ekstravaganc in nič pretirano amodernih oblači 1», je izrazil Schubert. «Vaše mesto in vaš način življenja vam narekujeta lepa in elegantna oblačila s športno noto, ki najbolj ustreza vašim postavam.» Tega pravila se bo verjetno držal tudi pri izbiri modelov, ki jih bo prodajala modna trgovina «Amy» v Trstu. Da osvežimo med našimi čita-teljicami spomin na modno linijo, ki jo za to jesen in zimo diktira Schubert, hočemo njene glavne karakteristike v kratkih besedah še enkrat navesti. Schubert se, kot njegovi kolegi v Italiji, pa tudi v Franciji, zavzema za okrogla ramena, poudarjen pas, ozke boke in sploh za mehko linijo, ki nazna-čuje, ne pa podčrtuje žensko silhueto. Dolžina kril je nespremenjena ter ostaja nekaj centimetrov pod koleni. Ta linija prihaja še bolj do veljave z raznimi okraski in dodatki, ki jih Schubert spretno naniza na svoje plašče, kostume in obleke. Tu naj omenimo razne šale, krznene ovratnike, poudarjene šive, gumbe v drugačni barvi kot je blago, zvončasto krojena krila, o-hlapen životek in globoke hrbt- KAKO JE POTROŠNIK NA DANSKEM ZAVAROVAN PRED SLABIMI NAKUPI Statens Husholdningsrads - državna ustanova za gospodinje in ostale potrošnike V novem poslopju nekega predmestja danske prestolnice so najrazličnejši proizvodi podvrženi temeljitemu pregledu - Sodelovanje s proizvajalci - Bilteni, revije v službi obveščevanja potrošnikov Skoda, da nekaj podobnega nimamo tudi pri nas. Posebno, če upoštevamo, kako je danes potrošnik domala povsem odvisen od dobre volje in poštenja raznih proizvajalcev in njihovih posrednikov, trgovcev. A dobre volje in poštenja je v naših okoliščinah, se zdi, malo ali nič. Spomnimo se samo na vse škandale, ki smo jim po vojni bili priča glede ponarejanja živil, In, ko smo zgoraj izrazili svoje obžalovanje, da nekaj podob- nega nimamo tudi mi, smo imeli v mislih neko posebno ustanovo, ki jo imajo na Danskem, ustanovo, katere naloga je varovati interese potrošnikov, jih qbveščati, opozarjati in svetovati gospodinjam ter ostalim nakupovalcem, kaj in kako naj kupujejo, na kaj morajo pri tem najbolj paziti, pred katerimi proizvodi se morajo varovati «Statens Husholdningsrads«, ki je na Danskem nekakšna državna ustanova za gospodinjstvo, je s stališča varovanja interesov Raf Vallone In Giulia Lazzarini v TV filmu »Mlin ob Padu« rv'h letih po vojni se je ro 'jk&lco° Sovorilo in pisalo o tem, :ti ^ Neprimerno in pc i pij hiert * n° je številčno 1 t„:enskami in heprimerno in ponekod ce- razmerje j --“»»»m; in moškimi. Gle- iz Zahodne je mnogo Nemči- preveč »io f.j»i-e®,a so se najpogosteje nava-a ‘tevilke ^en,tier da mnogo premalo moških. ” p°datkov o tem nimamo, ■ ii> je bila tolikšna, da )pl 4» j,] tedaj «dober vsakdo, le * j 4»j »,ace nosi«, kot so rekle te-P°r^' VRi^ke. Da je bilo v Nemči-te ra, ve6 moških kot žensk, ah .lala “J^jivo,' ker je vojna ter-)i /''cirnj ,'*co več žrtev med mo-P , hren,. *ot med ženskami in to .... cjefJj«l0)e yeljalo I med mlajšimi. Toda za Nemčijo, je veza nekatere druge dr- V*lik' K' SO med vojno utrpele Sele *riev. Med dežele, ki so ;ierJ''li moških kot žensk, bi ij °6'* in bi še danes mogli V*VeZo tudi poljsko. Sovjetsko ed f tuSo' ,Ju*oslavijo in še kako >bs i«ftied d/*avo. Je to bila še ena 'si".,, ž®lostnih posledic vojne. Pr *ie ta, Pa. da se bo razmerje v h'*? Vsein 0 daljnl prihodnosti po-tuIi t>J!.PrevrS1o. Statistika nam-ž'h 'tt» ^ "Vi. da se v zadnjih le-J* Vorti°ne Povsod na svetu, kjer nji j *ik(j 0 tem evidenca, rodi ve-si’9. Btobl dečkov kot deklic. Ta ° tak0 96 Postal ponekod ce-Pereč, da se njegovemu h-, sevanju ------------ ■ SH »n. el‘L,t -•*. Kot se ij. f ^rajk: '‘h°č, ali celo . *orn;"‘!JU Posveča veliko c4lo „ kot se mu je več posve-pred V zvezi s tem se postavlja celo hipoteza, ali niso temu krivi morda atomski poizkusi, točneje mutacije, ki naj bi bile posledice žarčenja, ki so spet posledica atomskih poizkusov. Znanost ni glede tega rekla še nič točnega in dokončnega, kajti težko se je opirati na nepopolne podatke, ki morejo biti edini zares znanstveni element. Zato se bomo nekoliko več ustavili pri neki drugi znanstveni tezi, ki je prav tako v zvezi s spolom novorojenčkov, ki pa je znanstveno bolje utemeljena, saj temelji na podatkih in opazovanjih, ki so se zbirali celo desetletje in v zelo obsežnem merilu. Gre namreč za vpliv starosti staršev na spol otroka. 2e pred davnim je italijanski znanstvenik Ciocco kot prvi iatrdil, da starost staršev, konkretno očeta, vpliva na spol bodočega otroka. Predvsem je Ciocco poudaril, .da je gotovo, da starost očeta vpliva na to, ali se bo rodil sin ali hči, seveda ob nespremenjeni starosti matere. Pozneje se je na tem področju močno uveljavil ameriški strokovnjak Novitskjr, ki je dolgo let proučeval razmerje med dečki in deklicami ter med starostjo mater in očetov. Znanstvenik No-vitsky je ugotovil predvsem, da obstaja točno razmerje med staranjem očeta in rojstvi sinov. Kot znanstvenik se prof. Novitskjr za gotovo ni mogel in hotel postaviti na stališče, da naj bi starost očeta bila nekakšen «že-lezni zakon«, vendar je mogel dokazati določene značilne elemente, ki govore, da je starost očeta, seveda pri enaki starosti matere, močan element, ki govori v prid njegovi teoriji. Naknadno je Novitsky ob sodelovanju kolega Saudlerja proučil kar 18 milijonov 700.000 otrok v ZDA od leta 1953 dalje in sicer izključno v zvezi z njihovim spolom ter starostjo njihovih staršev. In pri tem je prišel do zaključka, da se pri vedno starejšem očetu toda pri isti starosti matere rodi manj dečkov in več deklic, da pa starost matere, točneje, da staranje matere, seve- da pri nespremenjeni starosti očeta nikakor ne vpliva na spol bodočega otroka. Kot vidimo, je postal problem spola otrok, bolje povedano več ali manj dečkov oz. deklic zelo važen, tako da se tudi na viso-koznanstveni ravni ukvarjajo s to problematiko. Drži pa — in to dokazuje statistika v svetovnem merilu — da se v zadnjih letih rodi veliko več dečkov kot deklic in da se bo čez nekaj let ponovno sprožil problem, ki smo ga doživeli v prvih letih po vojni, le da bo tokrat veliko več mladeničev in manj deklet, do-čim je bilo v prvih letih po vojni veliko več žensk in manj moških. potrošnikov naravnost idealen primer rešitve tega vprašanja. Pri nas pa nimamo ničesar, kar bi se s tem moglo primerjati, čeprav nam ne primanjkuje raznih ustanov za raziskovanje, poizkusnih postaj, specialnih laboratorijev itd. Vsi ti sicer z večjim ali manjšim uspehom delujejo v korist širokih množic potrošnikov, mnogi pa hkrati razvijajo svojo dejavnost tudi za potrebe proizvajalcev, tovarnarjev. Toda v glavnem opravljajo to svojo nalogo v nekakšni pasivni obliki, s kakršno se nikakor ne morejo uspešno varovati interesi širokih plasti potrošnikov. Drugače je v prime-ru že omenjene danske ustanove «Statens Husholdningsrads«, katere naloga je v tem pogledu docela aktivna in celo, bi rekli, borbena. Za svojo prvo in izključno dolžnost ima, da kar najuspešneje brani potrošnike pred morebitno nekorektnostjo proizvajalcev. Toda, pri tem ne smemo misliti, da bi njeni odnosi do danskih proizvajalcev živil, pohištva, tekstilnega blaga, raznih gospodinjskih strojev, zobne paste in vsega drugega blaga, kar si ga moremo zamisliti, da bi torej ti odnosi, kot že omenjeno, bili sovražni in napeti. Nasprotno med njimi obstaja določeno sodelovanje, ki je v prid tako proizvajalcev kot potrošnikov. Proizvajalci namreč z največjo prizadevnostjo prisluhnejo kateremukoli nasvetu, oziroma zahtevi, da se nekaj izboljša ali popravi, ki jim ga omenjena ustanova da. Zakaj, v nasprotnem primeru bi se jim to utegnilo maščevati. Povezava med ustanovo «Statens Husholdningsrads« in potrošniki je namreč domala popolna, v kolikor ljudje z največjo pozornostjo sledijo vsem nasvetom, ki jih jih ta preko svojih publikacij daje. In tako se dogaja, da je vedno nepošteni, ali prepožrešni in nesposobni proizvajalec tisti, ki je konec konca oškodovan. Statens Husholdningsrads«, se pravi državna ustanova za gospodinjstvo je bila ustanovljena leta 1956. Danes pa že štiri leta upravlja svojo dejavnost v prekrasnem modernem poslopju, ki stoji v nekem predmestju danske prestolnice. Ima okrog 40 nameščencev, od katerih je najmanj polovica končala tehnično fakulteto. In če bi, postavimo, prišlo do primera, da bi lahko eden ali drug to ustanovo želel obiskati, bi se mu takoj nekdo ponudil, da mu razkaže prostore in pojasni način njihovega dela. Pa bi se tako lahko zgodilo, da bi vas povedel v ogromen laboratorij, kjer bi si lahko ogledali, kako se tu proučuje vrsta plinskih štedil- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|,it||i|iiiiiiiiiiiiiniiiiiiirit*iiiit1iiiiiiiiiiitl,tiiiiiiifiiiilt|,iiiaiiiiiii*iigi|gi||||||||l|ll|||l|lll|l||||l||||||tl|||||l|lll||tl||||ll|,l|| nikov, ki se imajo vreči na trg. Tu so zdaj podvrženi zelo natančnemu pregledu, pri čemer se naj večja pozornost poveča temu, iz kašnega materiala so napravljeni, kakor tudi njihovi ekonomičnosti ter uporabnosti. Zatem ustanova o tem štedilniku izda svoje poročilo, namenjeno potrošnikom, na osnovi katerega se ti pri nakupu znajo ravnati. Poročilo je po navadi objavljeno v obliki brošure, ki izide v okrog 10 tisoč primerkih. Prav pred kratkim je v njej izšlo tudi poročilo o novem tipu električnega štedilnika, pri čemer je, treba pouda-, riti, da na njem ni enega dela, ki bi ne bil z največjo natančnostjo opisan ter ocenjen. Vse je podvrženo najstrožji kontroli; od emajla do jekla, iz katerega je izdelan, od termostata do njegove praktičnosti. Hkrati je objavljeno tudi ime njegovega proizvajalca in zaščitni znak, tako, da se kupec v vsakem primeru zna ravnati ter izbere proizvod, ki najbolj odgovarja njegovim potrebam In tako je, kot v primeru pravkar omenjenega štedilnika, moč najti v tej brošuri natančne opise ter ocene še mnogih drugih proizvodov, kot na primer strojev za pranje, likalnikov. sesalcev, kovčkov, mila, tekstilnega blaga, čevljev, šivalnih strojev, nogavic, raznih vrst zobne paste, itd. itd, Mnogo je tudi člankov, posvečenih živilom. Eden na primer govori o raznih vrstah danskega kruha, drugi o kruhu, shranjenem v najlonskih vrečkah. Potem naletiš na članek, ki obravnava razne vrste jogurta, ali ribjih konserv, margarine, sadnih sokov, marmelade itd. Poleg omenjenih brošur, kot tudi mesečnih biltenov in revij, obravnavajočih vprašanja kvalitete ter uporabnosti najrazličnejših gospodinjskih potrebščin, izdaja «Statens Husholdningsrads« od časa do časa tudi enkratne letake, posvečene ene-ijip ali drugemu vprašanju s področja prehrane, tako je moč na enem ali ,drugen> teh letakov citati, kako se v zelenjavi najbolje ohranjajo vitamini. Drugi nosi naslov: »Kako se čez poletje hranimo na taborjenju«. Za tiste danske državljane, ki jim ni pri srcu branje, pa se v zvezi s temi vprašanji prirejajo razna radijska predavanja, na katerih o enem ali drugem teh vprašanj običajno govore ugledni strokovnjaki ter najodličnejši poznavalci gospodinjskih ter nasploh potrošniških vprašanj. In tako, zahvaljujoč prav omenjeni državni ustanovi za gospodinjska vprašanja, se danes danski prebivalci spreminjajo v čedalje bolj zahtevne ter obveščene kupce. «Statens Husholdningsrads« pa je tako postal ena najpriljubljenejših ustanov, ki imajo danski potrošniki vanjo največje zaupanje in se v vsakem primeru drže izključno njenih nasvetov. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Morali boste nekoliko spremeniti svoj načrt. Pomanjkanje počitka utegne zelo slabo vplivati na vaš živčni sistem. Nadzorujte zdravje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo ugoden dan za vse, ki se bodo podal: na poslovno potovanje. Prijeten ve. čer z novimi prijatelji. Zdravje odlično. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Oko liščlne bodo od vas zahtevale strpnost in umirjenost. Za ohranitev miru v družini se morate pokazati bolj popustljivega. Pazite na zdravje. RAK (od 23.6. do 22,7.) Vaši pred stojniki bodo resno vzeli v poštev vaše organizacijske sposobnosti. V svojih ocenah ljudi bodite bolj ob. jektivni. Zdravje ugodno. LEV (Od 23.7. do 22.8.) Prišlo bo do kratkotrajnega nesporazuma z vašimi sodelavci. Ne iščite najlažje HOROSKOP Poti pri reševanju problema, ki vam Je pri srcu. Pazite na zdravje. DEVICA (Od 23,8. do 22.9.) Ustva rili se bodo novi pogoji, ki vam bo-dd omogočili uresničitev nekega načrta. Bodite bolj Iskreni s samim seboj. Zdravje dobro. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) S svojo treznostjo boste končno zaključili posel, ki se Je vlekel že deU časa. Srečne ure z drago osebo. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11. > Pri reševanju nekega nesporazuma med prijatelji, boste morali uporabiti vso dobro voljo. Ne prepuščajte se jezi, ki je docela nepotrebna. Nervoznost. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ce hočete uresničiti neki zanimiv načrt, be ustavite se že pred prvo zapre, ko. Novi dogodki bodo povsem potrdili vaše upe. Zdravje nespremenjeno. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) U-speli boste še v času popraviti napako ki Jo Je napravil vas sodela. vec. Najmlajši vam bodo Izrazili svojo zaupanje. Zdravje izboljšano. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Našli boste odlično rešitev za neko dokaj resno finančno vprašanje. Nekdo v»m bo dokazal svoje iskreno prijateljstvo in ljubezen. Glede zdravja ne pretlrujte v ničemer. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Proučite natančno vse ponudbe In ne bojte se prevzeti nove odgovornosti Resno boste morali spregovoriti glede neke čustven« zadev«. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Potovanje Po Italiji; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Sodobne popevke; 17.00: Igra ansambel Franco Valllsneri; 17.20: Lahka glasba: 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Schonberg: Kvartet št. 4; 19.00: Za Valvasorjem po naši deželi; nato Znani pevci in solisti; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični koncert; V odmoru (ob 21.00 url) Književnost in umetnost; Po koncertu (ob 21.35) Iz zgodovinske italilanske veleindustrije; nato Melodije v bluesu; 22.30: Od mazurke do tw!sta. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Pet malih orkestrov; 13.50: Zgodovina in legende o trgih in ulicah; 14,00: Skladbe furlanskih avtorjev; 14.30: Alberto Boccardi, njegovo življenje In delo. Koper 6,15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7,15: Glasba za dobro jutro: 11.00: Otroški kotiček; 1130: Dve rapsodiji; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba: 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30: Skladbe Ulbrlcha ln Yvol-nea; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Melodije za prijetno popoldne; 15.30: Mladinska zbora Iz Prizrena in Zagreba; 16.00: Izbrane skladbe; 16.30: Dva klasika za simfonični orkester; 17.00: Solisti ■ n zbori; 17.40: Zborovska ln orkestralna indijska glasba: 18.00: Prenos RL; 19.00: Pianist Winl-fred Atvvell; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Al Mirt; 22.40: Pes-fl v ritmu; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: ČETRTEK, 18. OKTOBRA 1962 omnibus; 10.30: Sola; 11.00: Omnibus; 12.00: Pojo Abbate, Del Rio itd.; 13.30: Operno gledališče 13.55: Vreme na ital. morjih; 15.15 Koncerti, opere in baleti; 15.45 Ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: V disko, teki; 17.25: Vatikanski koncil; 18.00: Dogodki doma in po svetu; 18.10: Lahka glasba; 20.25: Parada orkestrov: 21.00: Maurlce Maeterlinck: »Sinja ptica«. II. program 8.00: jutranja glasba: 8.35: Poje Luclano Tajoll; 9.35: New York-Rlm-New York| 10.35: Pesmi; 1100: Glasba za vas, ki delate: 14.00: Pevci; 14,45; Nove plošče; 15.00: Album pesmi; 15.15: Kolesa in motorji; 15.35: Pisan spored: 16.50: Italijanske pesmi; 17.00: Glasba z onstran oceana; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Glasbeni program; 18.35: Vaši Izbranci; 19.50: Svet operete; 20.35: Znanstvena oddaja; 21.00: Simfonična glasba; 22.00; Pojo Los Espanoles; 22.10: Jazzovski kotiček. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Sitraih in up sodobnega človeka; 19.00: Na programu R. Schumann; 19.15: Sodobna zgodo, vina; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Bocche-rlnljeva Simfonija; 21.20: Panorama glasbenih festivalom; 22.00: Literarna oddaja; 22 45; Recital Ca-therlne Sauvage. Slovenija 5.00: Dobro Jutro!; 8.05: Dva opusa Ubalda Vrabca; 8,20: Iz albuma veselih ritmov; 8,39; Na flavto ln na rog; 8.55: Radijska šola; 9.25: Iz VVagnerJevIh »Mojstrov pevcev niirnberških«; 10.15: Glasbena medigra; 10.20: Z novo pesmico; 10.40: Tečaj ruskega Jezika; 10.55: Nova popevka; 11.00: ne izreze. Schubertova posebnost so tudi popoldanske in večerne obleke, ki so vedno zelo bogate in romantične. Evo, takšni modeli se sedaj obetajo tistim Tržačankam, ki jih bodo seveda zmogle plačati. Za vse ostale bo to ostala, v glavnem, le novica, ki pa jo je bilo vredno objaviti, saj se vsaka počuti brez dvoma počaščena, da je slavni Schubert mislil tudi njo, ko je govoril o lepih in elegantnih Tržačankah. Ker pa je želja prav gotovo vsake izmed nas, da bi bila oble. čena v modelih, ki bi po svojih karakteristikah spominjali na modele evisoke» mode in ki M bili predvsem lepi, praktični in elegantni, naj še enkrat navedemo glavna pravila letošnje mo* de. Za kostume velja pravilo, da imajo lahko dolge, pa tudi kratke jopice, da se te v glavnem oprijemajo telesa, da so krila zvončasto krojena in da so kostumi izdelani iz ttveeda, ali drugega grobo tkanega volnenega blaga. Ovratniki so pri plaščih, kot tudi pri oblekah in kosturriih, zelo majhni, ali pa so krojeni v obliki kravat tn šalov. Športni plašči so krojeni ,rau-no in gladko ter So oktašeni s usnjem, afi" pletenimi ovratniki in robovi,' Barve, ki prevladujejo, so črna, siva, bela, rjava, ter kombinacije rjavotrne, modro-zelene, rdeče-črne in belo-črne barve Elegantni plašči sledijo trem linijam f redmgot, zvončasti liniji in liniji «Piramida». Linija »Piramida« je mehka, z rahlo spuščenimi rameni in z velikimi ovratniki iz dragocenega krzna. Za takšne plašče so primerna mehke volnene tkanine v temnordeči, črni. zeleni in rjavi barvi, Spartne obleke imajo ovratnike v obliki prstanov. Razen lega jih krasijo tepi tn poudarjeni šivi. Najbolj primerne tkanin« za takšne obleke so MpOpna, shantungi in škotsko blago. Ce imate dober okus tn seveda tudi dobro šiviljo, vam ne bo težko priti do modelov, ki sicer ne bodo nosili Schubertoveg4 podpisa, ki pa bodo vseeno zelo lepi in elegantni. n/ Pozor, nimaš prednosti!; 12.05’ Kmetijski nasveti;- 12,15: Črnske pesmi; 12.30: Prijetne melodije: 13.15: Obvestila; 13.3Q: Popularne orkestralne skladbe; 14.05: Zabav ni kaleldoskop,; 14.35: Naši poslu šalcl čestitajo; 15.15: »Planinec« in druge domače skladbe; 15.30 Turistična oddaja; 16.00: Vsak dan za vas; i7.05: Glasbena križanka: 18.00: Poročila; 18.10: Prvi večerni ples; 18.45: Kulturna kronika, 19 05: Glasbene razglednice; 20 00: Domače pesmi; 20.45: Razpoloženj ska glasba; 21.00: Literarni večer; 2140: Radič; DivertimentO; 22,15’ Po svetu jazza; 22.45: Godala v noči; 23.05: V plesnem ritmu; 23.20: Naši umetniki muzicirajo. Ital. televizija 8.30, 8.55 Ir) 15.00: Sola; 16.15: Tvoja prihodnost; 17.30: Program za najmlajše; 18,30: Dnevnik: 18.40: Nikoli ni prepozno; 19.10: Medna rodno srečanje vseučillščnth zbo. rov; 20.00: Kmetijska oddaja; 20.20-Šport; 20.30: Dnevnik; 21,05: Can zonlsstma; 22.20: Obe plati svona; 23.05: Dnevnik. DRUGI KANAL 21,05: Film »Sreča se zabavaš; 22.30: Dnevnik, 22.45: Športni četrtek. Jug. televizija Zagreb lu.uO: TV v šoli; 18.00-Mendov spored; 19.00: Zagrebški tednik. Ljubljana 19,30: TV obzornik. Beograd 19.30: Igra zabavn-orkester Mantovanl. Zagreb 19.45: Propagandni film. JTV 20,00: TV dnevnik. Zagreb 20.30: Propagandna oddaja. Beograd 20.40: TV tribuna. Ljubljana 20.55: TV podlistek: Marjan Kolar: Samomor v nebesih. Beograd 20.55: Poštna kočija; 21.25: Novi zvoki v našem času — glasbena oddaja. Ljubljana 21.55: Spre. hod skozi čas — VIII. oddaja. Beograd 21.55: Spomini. Vreme včeraj; Najvišja temperatura 17.S, najniižja 11,7, ob 19 uri 14.2, zračni tlak 1025,4 raste, veter vBbodnik-jugovzhodnlk 10 km, vlaga 42 odst., nebo Jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 18, oktobra Luika j Sonr.e vzide ob 6.24 in zatone «• 17.16. Dolžina dneva 10.52. Lun’ vzide ob 21.16 in zatone ob 11“ Jutri, PETEK, 19. oktobra Etbln OB ZASEDANJU ZDRUŽENJ MALIH INDUSTRIJCEV Razgaljena nazadnjaška stališča predstavnikov industrijskih vodstev Nekateri industrijei bi hoteli še nadalje popolnoma oblačiti in vedriti v svojih podjetjih V zvezi s sedanjo ostro borbo kovinarjev zasebnih podjetij in z zahtevo gradbenih delavcev, da jim izboljšajo mezde, je značilno zasedanje, ki so ga predvčerajšnjim sklicali predstavniki malih industrijcev s področja dežeie Furlanija Julijska krajina ob sodelovanju malih industrijcev iz drugih pokrajin. Čeprav so na tem zasedanju obravnavali tudi druga vprašanja, je upravičena domneva, da so ga sklicali predvsem zaradi stavkovnega gibanja kovinarjev. Prva izmed štirih točk dnevnega reda je bila namreč naslednja; »Sedanji splošni sindikalni položaj — Obnovitev delovnih pogodb, razprava o njihovi obojestranski veljavi ter o nevarnosti pogaianj na ravni podjetij«. Ravno zadnjih pet besed te točke dnevnega reda kaže, da je v tem bistvo zasedanja. Za združenje malih industrijcev in za vsa industrijska združenja sploh (zasedanje je prišel pozdravit tudi predsednik tržaškega združenja industrijcev Doria) je torej vsak sporazum, dosežen v podjetju s sindikati, »nevaren«. S tem je že vse povedano. Toda »nevarna« je tudi težnja mnogih razsodnih industrijcev, ki se nočcio več pokoriti industrijskim vodstvom v lastno škodo in se skušajo pogoditi, ali so se že pogodil', g predstavniki delavcev za sklenitev sporazumov, ki so dejansko »predujem« so pač sklicali zasedanje, da bi tudi s tem pritisnili na včlanjene male industrijce, da bi še dalje vztrajali pri nepopustljivem stališču Confindustrie. Toda vedno večje število malih industrijcev, ki sklepajo sporazume s sindikati po vsej deželi, kaže, da jih Confindustria ne more več držati na uzdi, ko ugotove, da je tudi v njihovem interesu mirna rešitev spora. Kje čevelj žuli voditelje industrijcev, je jasno pokazal na primer član sveta njihovega združenja inž. Bossini, ki je hkrati član komisije za sklenitev pogodbe s kovinarji. Inž. Bossini se je v svoji izjavi na zasedanju odločno uprl možnosti, da bi se sindikalisti vrinili v male in srednje industrije, kakor »so storili v velikih«. »Sindikat je često samo transmisijski jermen za komunistični pohod in zato ne sme stopiti v hišo drugih. Obstaja vprašanje odpora in obrambe; obstaja osnovna plat spoštovanja in prestiža, tako da se nihče ne vključi, da bi se pogajal o proizvodnih stro- ških ter opazoval, ali se je proizvodnja povečala«. To so vsekakor zelo jasne besede. Tovarna mora ostati za sindikaliste zaprta, je nedotakljiva, gospodarji pač lahko delajo v njej, kar hočejo in samo od njihove milosti je odvisno, če delavcem kaj priznajo izven mini- malnih mezd, določenih po vsedržavni pogodbi. Toda tudi način izvajanja te pogodbe je po tej miselnosti pridržan le njim ali kvečjemu notranji komisiji, na katero pa lahko pritiskajo. Tu se torej na najbolj otipljiv način razgalja nazadnjaška miselnost teh industrijcev, ki je v očitnem nasprotju s sodobnim načinom pro- izvodnje. Drug industrijec, dr. Cammalito iz Gorice, je ponovil oguljeno in tendenciozno trditev Confindustrie, da akcija sindikatov ni bistvene gospodarske narave, marveč da stremi k političnim smotrom. Ker pa so poleg tega sindikati kar trije, tekmujejo med seboj v težnji, kdo bi več zahteval, da bi s: pridobil naklonjenost delavcev. Res, zelo preprosta razlaga sindikalnih borb in tudi hoteno naivna Razloge zasedanja malih industrijcev je odkril tudi inž. Corbel-lini, ko ie omenil pogajanja v nekem večjem podjetju v Pordenonu, kar je nov primer »vrzeli« v odporu industrijcev. Drugo, že tolikokrat ponovljeno tezo Confindustrie, je ponovil predstavnik malih industrijcev v vodstvu Confindustrie inž. Petrel-li iz Milana. Rekel je, da ni absolutno rečeno, da morajo koncesije velikega podjetja, kot je na primer Fiat, veljati kot merilo primerjanja za koncesije drugih industrijskih podjetij. Mali industrij-ci se morajo boriti za sporazume za priznanje minimalnih poviškov, ker je treba upoštevati njihovo finančno raven ter področja, na katerih industrijska podjetja delujejo. Torej, Confindustria so u-pira sporazumu s sindikati sama zato, da »ščiti male...« Ta vodja industrijcev pa ni povedal, da sindikati že sami upoštevaje) različni položaj različnih podjetij. Zelo značilne so bile besede predstavnika Oriona komendatorja Pozza, ki je izrazil skrb, ko je vprašal predsedstvo zasedanja, kako so v državah Skupnega evropskega tržišča sprejeli socializacijo italijanskih industrij in sedanjo agitacijo množic. Te države bi se lahko tudi bale, da bi se ta agitacija v bodočnosti raztegnila tudi nanje. No, to podjetje pa je že našlo recept, kako se prepreči ta epidemija: v represalijo je odpustilo štiri delavce, med katerimi tudi dva člana notranje komisije! Končno se je oglasil k razpravi tudi predsednik kolegija tržaških gradbenikov inž. Faccanoni. Ta je načel sedanje vrenje med gradbenimi delavci v Trstu. Rekel je, da sploh nasprotuje krajevnim pogajanjem, češ da se je treba pogajati v centru, kjer se bodo gradbeni industrije! borili strnjeno in odločno, ker so nove zahteve gradbenih delavcev neupravičene in se ne sme pokazati nobeno razumevanje zanje. Gradbenim delavcem namreč ni šlo še n* koli tako dobro, kakor jim gre zdaj, kajti nova pogodba jim je ugodila v vsem in sedaj ni niti enega brezposelnega. Iz vseh teh izjav se jasno vidi, kakšno je stališče Confindustrie do sedanjih delavskih zahtev in da delavcem torej ne preostane drugega, kot da iztrgajo industrij-cem svoje zahteve z odločno bor- bo, ki utegne biti še zelo ostra. Toda po drugi strani se tudi vidi, da se jez, ki ga je postavila Confindustria proti delavcem, podira in da so v njem vedno večje razpoke. Naloga delavcev je, da jih razširijo in si priborijo boljše pogoje ter pravice, ki jim gredo. Nadaljevanje stavke v podjetju Orion V podjetju Orion se je tudi včeraj nadaljevala stavka, ki traja že 14 dni. Delavci bodo stavkali tudi danes. Včeraj ob 13. uri so zapustili delo tudi delavci v podjetu Machne, ker ni njegov lastnik pristal na pogoje za sporazum. Delavcem je namreč predvčerajšnjim zagotovil, da bo sporazum podpisal; to je storil samo zato, da ne bi delavci stavkali. Kot smo že pisali, je podpisalo do sedaj sporazum šest podjetij. V NEDELJO NA STADIONU «PRVI MAJ» Zbor slovenske mladine na 3. mladinskem dnevu Prisotni bodo tudi gostje iz Koroške in Slovenije V nedeljo bo na stadionu «Prvi maj» priredila Mladinska iniciativa tretji Mladinski dan, ki je postal že tradicionalen in ki privabi številne mladine"; iz tržaškega ter go-riškega področja, kot gostje pa so vedno prisotni slovenski mladinci iz Koroške ter obmejnih predelov Slovenije. To je praznik mladosti, veselja ter izraz povezanosti med slovensko mladino ne oziraje se na meje, ki je ne morejo ločevati. Prvikrat so tokrat organizatorji uradno povabili na ta dan tudi niči, poleg seveda predstavnikov iz Vidma, Gorice in Trsta. Za komunistično mladino bo prispela številna delegacija iz dežele, katero bo vodil deželni tajnik Perini. predstavnike vseh slovenskih mla- Program Mladinskega dne se bo pričel dopoldne v Boljuncu, kjer se bosta pomerili nogometni moštvi iz Tržaškega in Goriškega. Uradni del se bo pričel popoldne ob 15. uri na stadionu «Prv* maj», kjer bodo okrog 16. ure pozdravi gostov, nato pa bo sledila zabavna, mestoma pa tudi resna, parodija na sloven- dinskih organizacij, odnosno organizacij, ki vključujejo slovensko mladino na našem področju. Do sedaj so že prejeli uradni odgovor mladinske federacije komunistične mladine in mladinske federacije socialistične mladine. Predstavniki obeh federacij bodo zborovanje tudi pozdiavili v slovenščini. Istočasno so tudi predstavniki socialistov sporočili, da se bodo udeležili Mladinskega dne njih vidni predstavniki in med njimi verjetno generalni tajnik italijanske socialistične mladine Balzano, člana vsedržavnega vodstva Police in Per- II ■■ IIIIIII M IM 11 ■ I >11II Ml I ■ 1111M IIIIII111III M Ml IM 11| I ,| I IM || | M M 111,11,11111,111...................................11111MI > 111111111MIM 11........1IIIIII Mili........IIII M IIIIIII M VČERAJ DOKONČNO ZAKLJUČEN ROK ZA VLAGANJE KANDIDATNIH LIST Volilna komisija je izsilila dvojezični napis na znaku SSL Tudi danes dve zborovanji PSI in šest zborovanj KPI Predstavniki sveta »Skupne slovenske liste« so včeraj dopoldne predložili okrožni volilni komisiji nov volilni znak, ki se od starega razlikuje v toliko, da je napis dvojezičen. Okoli risbe: »lipova vejica in helebarda« je torej napis: »Skupna slovenska lista— Lista unitaria slovena«. Okrožna volilna komisija je že včeraj popoldne sporočila, da je znak sprejela in bo torej tudi ta volilna formacija normalno nastopila na volitvah. S tem pa seveda ni bil preklican protiustaven ukrep volilne komisije, ki je odklonila znak samo s slovenskim napisom in ostaja dejstvo, da je bila slovenska manjšina na Tržaškem še enkrat žrtev diskriminacije tako v primerjavi z demokristjansko ljsto, ki nosi latinski napis, kot z avstrij1-sko in francosko manjšino v Zgor- tiiiuiiiiiiiiiimimuiiiiimMimumnmiimmiHmimiiimiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiffiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiintiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifHiuiiiiiiiiiiiitm PO ZASLUCI MNOŽIČNEGA CEPLJENJA V zadnjem letu niso zabeležili nobenega primera otroške paralize Tudi število drugih nalezljivih bolezni se je skrčilo na minimum Obsežna akcija proti črnim kozam - Boj proti potvarjanju živil Na torkovi seji občinskega odbora Je odbornik za zdravstvo in higieno dr. Adovasio podal obširno poročilo o štiriletnem delovanju njegovega resorja. To poročilo je tembolj zanimivo, ker predstavlja pregled celotnega delovanja občinske zdravstvena in higienske službe, ki neposredno zanima vse prebivalstvo. Ena največjih bitk, ki jo je občinski zdravstveni in higienski urad vodil v zadnjih štirih letih, je bila bitka proti otroški paralizi, ki Je^ore nekaj leti hudo prizadela naše mesto. Po podatkih odbornika Je bilo v našem mestu v zadnjih štirih letih 52 primerov o-bolenj z otroško paralizo. Toda vsi ti primeri se nanašajo na prva tri leta dosedanje občinske uprave. V zadnjem letu v tržaški občini ni bilo niti enega primera te zavratne bolezni. Za to ugodno stanje v zvezi s to boleznijo, se je treba predvsem zahvaliti množični akciji, ki jo je iz- vedla občinska uprava za ce; ipljenj« Čeprav so bili dosedanji rezultati zelo pozitivni, občinski higienski urad sedaj proučuje možnost cepljenja otrok, ne več z dosedanjim cepivom Salk, temveč s cepivom Sabin, ki se jemlje skozi usta. Dr. Adovasio je sporočil, da so v zadnjih štirih letih izvedli 32.514 brezplačnih cepljenj. To je nedvom- no precejšnje število, kar je orno-iflt ‘ ' - 'M * lezljivih boleznih in je dejal, da so te skoraj popolnoma izginile. V zadnjih letih so ugotovili 1291 primerov škrlatinke, 3557 primerov ošpic, 3000 primerov noric, 2533 primerov vnetja ušesne mrene, 1100 primerov pljučne- tuberkuloze, 7000 primerov gripe. V teh štirih letih je bilo poleg cepljenj proti otroški paralizi izvedenih še nad 4000 cepljenj proti da-vici, 36.000 cepljenj proti tifusu in večje število raznih drugih cepljenj. Lansko leto je občinski zdravstveni in higienski urad izvedel široko kampanjo za cepljenje proti črnim kozam v zvezi z epidemijo, ki je grozila v nekaterih evropskih državah. Skupno je bilo proti črnim kozam cepljenih okrog 50.000 oseb. Polovico od teh so cepili na občinskem uradu za zdravstvo in higieno. Odbornik Je omenil tudi veliko delo, ki ga sproti opravlja razku- ževalna služba. V okviru borbe proti mišim so uslužbenci tega oddel- gočllo, da v zadnjem letu ni bilo nobenega primera otroške paralize. Nato je odbornik govoril o na- ka pregledali 39.000 prostorov v zasebnih stanovanjih, skladiščih, trgovinah in v javnih ustanovah. Postavili so skoraj 4 milijone vab, napravili skoraj 10.000 pregledov pri osebah in podjetjih, ki se ukvarjajo z izdelovanjem ali prodajo živil in pijač. V borbi proti goljufijam in ponarejevanju živil, je občinski higienski komisaria; opravil ogromno delo. Napravili so veliko število pregledov, vzeli narazllčnejše ZA KRITJE POTREB V KMETIJSKEM LETU 1962-63 360.000 stotov žita za tržaško področje Gre za žito iz državne uprave po posebni ceni Vprašanje umazanije v pristaniških vodah Poslanec Vidah je dobil na svoje vprašanje ministru za kmetijstvo, v katerem se je zanimal o državnem nakazilu določene količine žita po posebni ceni, tržaškemu področju naslednji odgovor: V zvezi z ustreznimi določbami, ki jih je predsedstvo ministrskega sveta izdalo 23. julija 1962, je bilo že nakazanih tržaškemu področju 360.000 stotov žita iz državne uprave za kritje potreb v kmetijskem letu 1962-63. Na vprašanje ki ga je isti poslanec postavil ministru za trgovinsko mornarico v zvezi z ladjami, ki v tržaškem pristanišču in zalivu spuščajo naito in drugo umazanijo, je prejel poslanec Vidall od ministra odgovor, v katerem Je rečeno, da je pojav onečedenja tržaškega zaliva z nafto večji kot drugje predvsem zaradi njenega zemlje- pisnega položaja. Minister pravi, da umazanije v naših vodah ne po- jadranskih predelov. Hkrati pa minister zagotavlja, da tržaško pristaniško poveljstvo vrši strogo nadzorstvo nad ladjami v pristanišču in zalivu. Kot preventivni ukrep omenja tudi ((opozorilo« v italijanščini in angleščini, ki ga izročijo poveljnikom ladij, ko prispejo v tržaško pristanišče, in v katerem so pojasnjeni vsi predpisi, ki prepovedujejo spuščanje nafte in druge umazanije v pristanišču. Poleg te"! pa pristaniško poveljstvo vrši nadzorstvo nad ladjami v zalivu s svojim vlačilcem «Au-dax». Pristaniško poveljstvo je tudi zaprosilo za sodelovanje v tej akciji poveljstva finančnih straž, karabinjerjev (n pomorske policije, ki s svojimi patrolnimi čolni krožijo po zalivu vzorce, zaplenili velike količine živil itd. Danes imajo tl funkcionarji razpredeno široko mrežo po vsem mestu, da lahko v najkrajšem času posežejo tam, kjer se pojavijo primeri izdelovanja ali prodaje živil, ki ne ustrezajo higienskim in zdravstvenim predpisom. V tem svojem delu so funkcionarji higienskega komisariata napravili 196.000 pregledov v raznih trgovinah in ustanovah, sestavili 12.472 zapisnikov, kaznovali z globo 1396 oseb ir, vzeli 14.660 vzor-ceh raznih živil irt pijač. Med temi akcijami so zaplenili precejšnje količine konzerviranih povrtnin, moke, sadja ii: gob, sira in drugih mlečnih izdelkov, rib in raznih maščob, ki j,h uporabljajo zlasti pri izdelovanju kruha in slaščic. Poleg tega vrši občinski zdravstveni in higienski urad strogo nadzorstvo nad zdravjem učencev v šolah in nad higieno v šolskih prostorih. Občina vzdržuje številne zdravnike, ki opravljajo redne zdravniške preglede učencev. Ima na razpolago razne specialistične zdravstvene centre in skrbi tudi za zdravljenje fizično defektnih otrok. Poleg tega in-a občina tudi zobozdravnike, ki redno pregledujejo otroke in jim zdravijo zobe. Za o-kolico pa je občina kupila potovalno zoboždravniško ambulanto v kateri pregledujejo vse otroke v okoliških šolah. Ob zaključku je odbornik še o-menil izgradnjo nove občinske klavnice pri Sv. Soboti, delovanje občinskih ambulant, delovanje posvetovalnice za novoporočence, delovanje protidiccetičnega centra in nadzorstvo, ki ga občina vrši nad bolnišnicami. Hkrati pa ima občina tudi svoj veterinarski oddelek za nadzorstvo nad živalmi, mesom in ribami. njem Poadižju oz. v Dolini Aoste, čeprav velja za vse italijanske državljane katerekoli narodnosti ista ustava, za nas pa še posebej londonski memorandum, ki nam skupno z ustavo zagotavlja vse narodnostne pravice. Včeraj sta bili predloženi tudi zadnji volilni listi: nekaj minut pred dvanajsto so predložili listo PDIUM (Partito Democratico Ita-liano di Unita Monarchica) in komaj deset sekund pred zaključkom roka za vlaganje list še listo Tržaške unije. Monarhisti so predložili volilno listo, ki vsebuje vseh 60 kandidatov, medtem ko je na listi Tržaške unije 30 kandidatov in ji načeluje dosedanji občinski svetovalec Tolloy. Na letošnjih volitvah bodo torej volivci lahko izbirali med dvanajstimi volilnimi znaki, ki bodo nameščeni na glasovnici po naslednjem vrstnem redu: na levi strani glasovnice: KPI, KD, PSDI, FRN, FI in PSI; na desni strani pa: PLI, Slovenska lista, MSI, PRI, PDIUM in UT. Število volilnih znakov je Sicer nekaj nižje od rekordnega števila, ko se je pred leti predstavilo kar štirinajst znakov (poleg sedanjih še MEN in NSZ), vendar pa ni dvoma, da je dvanajst volilnih grupacij preveč in samo bega volivce. Točnejši pregled različnih list pa tudi jasno kaže, da obstajajo določene liste samo še zato, ker jih nekdo od zunaj podpira in ki ima od njih obstoja korist. To je tipični primer obeh tndi-pendentističnih list. Povsem je namreč logično, da bi ogromna večina volivcev, ki sedaj volijo za FI ali za UT, volili za levičarske liste (PSI ali KPI), kot se je to že zgodilo pred leti, ko se in-dipendentisti niso pojavili na volitvah. Tokrat sta se pojavili in obe listi sta dobili potrebno število podpisnikov, kar ne more biti lahko za volilne formacije, ki so brez vsake organizacije, brez stalnega sedeža itd. Seveda pa je skrivnost kaj hitro pojasnjena, če pomislimo, da sedanja »konvergenca« v tržaškem občinskem svetu ni imela zadostnega števila glasov in da je štiri leta občinska uprava živela na osnovi odločil, nega glasu predstavnika slovenske liste »Lipe« in predstavnika Tržaške unije Tolloya, k čemur je še pomagalo dejstvo, da v svetu ni bila FI niti zastopana, ker se je njen izvoljeni predstavnik izselil v Avstralijo in da je tako občinski svet dolgo vrsto let posloval z 59 občinskimi svetovalci. Danes bodo za PSI govorili: ob 19.15 na Trgu Goldoni dr. Bruno Pincherle in ob 18.30 na Trgu Gio-berti Dušan Hreščak ter Sergio Pines. prof. Šema, ob 12. Ul. Battisti pri spomeniku Rossetti Tonel, ob 18. Trg Giarizzole Tonel, ob 19. Skedenj v Ul. Soncini Muslin. Žerjav na ladji zlomil delavcu roko Včeraj popoldne ob 17.30 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 51-letnega Ro-dolfa Petriča iz Ul. Media 9. Petrič, ki je pristaniški težak po poklicu, je včeraj popoldne delal na nemškem parniku »Torane Ross«, ki je bil privezan ob pomolu topilnice »Afa« v industrijski coni. Pri nakladanju tovora ga je žerjav stisnil ob palubo ter mu zlomil levo roko. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti okoli 30 dni. sko mladinske gibanje na Trža- škem od 1945. leta dalje. Mladinski dan se bo s petjem, plesom in ob dobri volji zaključil pozno zvečer. Razprava v senatu Nasprotovanje desnice avtonomni deželi Razprava v senatu o ustanovnem zakonskem osnutku za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina se bliža h koncu Včeraj so govorili senatorji Nencioni (MSI), Venditti (PLI) in poročevalec manjšine mi-sovski senator Turchi. Kot je bilo pričakovati, so se vsi trije izjavili proti ustanovitvi dežele in ponovili stare argumente. Senator Turchi Je med drugim polemiziral s komunističnimi in socialističnimi senatorji glede ureditve področja na vzhodni meji, češ da po Memorandumu ni dokončna. Z avtom s ceste Včeraj ob 17.10 so prepeljali na I. kirurški oddelek 45-letnega Emi-lia Lenija iz Ul. Orsenigo, ki se je ponesrečil z avtom na cesti iz Pule do Trsta, Zdravniki so mu ugotovili razne zlome na prsnem košu, podlutbe na levem sencu ter druge poškodbe na desnem kolku, levem komolcu in desnem stegnu. Leni je povedal, da se je ponesrečil, ker ga je pri vožnji liumain.i.l nci ga jc H'1 -»-.nji oslepil neki avto, ki je prihajal v nasprotni smeri. Vsled tega je izgubil oblast nad vozilom ter zašel s ceste. Ozdravel bo v 10 dneh. S Ponoči ob 23.10 so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 76-letnega upokojenca Luigija Colussa iz Ul. Carducci 24. Colus-sa je zadela srčna kap, ko je sedel v baru Friuli v Ul. Tarabocchia št. 3. Vzrok smrti je ugotovil dežurni zdravnik dr. Nicolini. mladinski Slovenska mladina bo ponovno podčrtala svojo nedeljivost in željo po zdra- vem kulturnem, gospodarskem in socialnem napredku na TRETJEM MLADINSKEM DNEVU 21. OKTOBRA na stadionu «Prvega maja«, kjer se bodo zbrali mladinci in mladinke iz Benečije, Goriške, Trsta, Koroške in Slovenije. Program obsega pozdravne govore mladinskih predstavnikov in pester kulturni spored. Sledila bo vesela zabava ob zvokih orkestra. Slovensko gledališče v Trfl Ljudska prosveta Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu priredi tečaj za srbohrvaščino za začetnike. Vpisovanje samo še danes 18, t.m. od 20.30 do 21.30 na sedežu prosvetnega društva na stadionu «Prvi maj«. Razstave Danes 18. oktobra bo v galeriji La Cavaoa (Ul. Cavana 1) otvoritev razstave del Helmuta Zimmermanna. Razstava bo trajala do 31, oktobra. Izlet SPDT na Pohorje, v soboto In nedeljo din« 3. In 4. nov. t.l. priredi SPDT izlet na Pohorje. Povratek skozi Ptuj. Obvestila v Ul. Geppa 9-11. Vpisovanje In sedežni listki kot običajno, po vplačilu. iiiiimiiiiiiiiiiimmimiimiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiuiiiiiimiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zaradi petih prekrškov bo sedel devet mesecev Vozil je pijan, se upiral javnim funkcionarjem, poškodoval dva agenta in klel - Spor med šoferji taksijev z oprostilno razsodbo V soboto 26 oktobra ob 21.8 v Avditoriju v Trstu OTVORITVENA PREDSTAV LUIGI PIRANDELLO , Letošnj; '{»i in ed ° n; S KRAGULJČKI* «ČEP1CA «PATENT» *rte ji *<*vsen ‘»ga a Prevod: P. R. Scenograf: Ježe Cesar r^* Kostumi: Alenka Bartlova , li"'IT!0S REŽISER: ADRIJAN RUSlJ °*tthh *odg (k REPRIZA V NEDELJO, * TeSani oktobra ob 17. uri V AVB dno ri TORIJU V TRSTU k k ti .—i • obči, maj1 Mt0epr Kozin Jutri na stadionu »Prvi Pirandellova proslaviLjo vi za študente in šolnik * pro Ob priliki proslave 25-tet' jo, m* --- ----------- ~~ smrti velikega italijanskega 1 l!akod matika Luigija Pirandella, bo *f* ter 2 la sreds £ :< vensko gledališče v Trstu up' ^llo 1 rilo v petek, 19. t.m. ob 17. V J1*1«« dvorani na stadionu «Prvi '?“th komemoracijo. Uprizorjeni W do dvodejanka včepica s kragulf G in «Patent». Profesor dr Janko: ri bo govoril o avtorjevem »( *v'ci ; Predstava je rezervirana za '^elezn dente in šolnike. 'orabn 'do Ve >en Ljudski koncert >e»nišk v Avditoriju proj V petek ob 21. uri bo v Avd"j ‘Jsrje ju v Ul. Teatro Romano zadnji Jj1 neki skl simfonični koncert orkestra V' Vova. ške filharmonije po,} vodstvom f’ go ca Ferrarija in ob sodelovanju 0 ^go t tonista ClaučUa Strudthoffa. Na 1 a«toz redu so skladbe Griega, Soh um*1 8Dna Mahlerja, Iberta in Mendelssohn1 'ravilj torek se prične prodaja vstopni« r«. osrednji blagajni v Pasaži Prott'- v MmZ\ kH : •« bj Razstava knjig v MUK'1' Ust: Ob otvoritvi obnovljenih Pr.?J etju>*:!] rov Ljudske knjižnice v M«1 1 S}0■ ; ki bo konec meseca, priredi ^ “tanin ska občina »Razstavo knjig« di v vse«. Na to pobudo so doslej eba g stala nekatera najbolj važna 'rernen lijanska založništva. V času ..(»Praš, stave, ki bo v občinski telova«1 [Volj v Ul. D’Annunzio, bodo pisri b' o 0I in kritiki predavali o sodobni - v 0b ževnosti. Namen organizatd Veda , knjižne razstave je, da bi s« 1 “'o, d navijala vsako leto. “Jjerp >*■ Nazionale 16.00 «2enske kri min CDonne fuorilegge), Jadhye predi Dve slični nezgodi na skoraj istem mestu Včeraj okoli 12. ure se letni Matteo Paganini iz Ul. Ma- je 19- iaii.Leu ragamni iz Ul. Peljal z motorjem po ul, Madonnina. Skupaj z njim se 1P nplial fileJ; >T. ■ rh_ je peljal tudi' HHetni Nevio Fe-roče iz Ul. De Amicis 6. Na vogalu z Ul. Moliino a Vapore je prišlo do trčenja z avtom Fiat 600, ki ga je upravljal 59-letni Vaniglio Ferin iz Ul. Carmelitani 14, in oba motorista sta padla na tla. Pri padcu si je Paganini verjetno zlomil levo ramo ter se bo moral zdraviti v bolnišnici od 20 do 30 dni, Feroce pa si je verjetno zlomil levi komolec ter se pobil po levi nogi. Ozdravel bo v 30 dneh. Ob 13.50 pa so prepeljali na ortopedski oddelek 18-letnega Bruna Vetta iz Tržiča, ki se je ponesrečil z vespo skoraj na istem mestu. Vespo je upravljal 22-letni Elio Zecchini od Zgornje Magdalene 1797, medtem ko se je Vetta peljal na zadnjem sedežu. Na omenjenem vogalu je prišlo do trčenja z avtom Fiat 600, ki ga je v smeri proti Trgu G. Vico uprav- vzročajo samo ladje, ki prihajajo t Trst, ampak jo prinašajo tudi morski tokovi in vetrovi iz drugih Predvčerajšnji: ! med 13,15 in _ ------------------ 20,30 so neznanci ukradli avto Fiat lial 30-letni Silvio Giavannipi od 500 TS 49244, ki ga je bil lastnik, I Spodnje Magdalene 1969 Pri trče-36-letni Stefanu Sofio, parkiral bil- I nju si ie Vetta zlomil desno nogo. zu doma v Ul. Giustinelli 2. Skoda V bolnišnici se bo moral zdraviti znaša pol milijona lir. iod 50 do 60 dni. KPI pa bo priredila naslednja zborovanja: ob 10. uri Ul. Flavia Burlo, ob 11. Ul. Catalani Burlo, ob 12. v bližini tovarne Orion Ze pred skoraj mesecem dni se je začela pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Vi-salli, zapisnikar Rachelli, obramba Giacchini) obravnava proti 28-letnemu Marinu Gombaču iz Trga Gioberti 8, ki je bil obtožen vrste prekrškov, ki jih je zagrešil v vinjenem stanju na Miramarskem drevoredu v bližini občinskega avtomobilskega parka. 19. preteklega meseca so sodniki odložili proces, ker je bil obtoženec bolan. Včeraj se je obravnava nadaljevala ter se tudi zaključila z mladeničevo obsodbo. Sodniki so spoznali Gombača za krivega vseh prekrškov ter ga obsodili na 7 mesecev zapora, 2 meseca pripora ter 55.000 lir denarne kazni. Dogodek, ki je pripeljal Gombača pred sodnike, se je odigral zvečer 20. februarja letos. V bližini občinskega avtomobilskega parka je patrulja policijskih agentov opazila nekega mladeniča, ki je šofiral avto ter pri tem nevarno kolobaril sem ter tja po cesti. Prihajal je iz Barkovelj ter je bil namenjen v mesto. Policisti so ga ustavili ter pregledali vse dokumente, ki jih je imel vozač s seboj. Prometna knjižica avtomobila se je glasila na ime nekega Causerja. Ker Gombač ni bil lastnik avtomobila, so ga a-genti vprašali kdo je Causer. Mladenič jim je odvrnil, da je nekaj ur PreJ kupil avto od nekega znanca ter zato še ni utegnil pro- iiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiuiiinniiiiiiiiiimmmmmifiuiiiiijnm,,! ZADEVA D0PL1CHER-GUALDANI SE VEDNO TAJINSTVENA Notarski akt omenja nakazilo za 500.000.000 Za ponedeljek najavljena tisk. konferenca Doplicherja in odv. Coena? Zapletljaji okoli tajinstvene dogodivščine Maria Doplicherja m njegove zaročenke Corinne Gual-dani še niso pri kraju. Res je, da je prišlo v zadnjih urah do nekaterih odkritij, ki deloma pojasnjujejo nekatere plati te zavozlane zadeve, ki; pa vendar ne nudijo zadovoljivega odgovora na razna vprašanja, ki si jih nepristranski opazovalec mora postavljati. Katera so ta dejstva? Neizpodbitno je bilo ugotovljeno, da so 30. julija odprli varnostno skrinjico, ki je bila izročena v varstvo Banco di Roma na Korzu 11. Odprtju te skrinjice so prisostvovali notar Vladimir Clarich, Doplicher-jeva mati in njegova sestra Adriana, odv. Coen, neka uradnica dr. Coena, neki bančni uradnik in ravnatelj Banco di Roma. Ob priliki odprtja je notar Clarich sestavil zapisnik o inventarju varnostne skrinjice. V zapisniku se omenja med drugim, da so našli v njej naslednje dokumente: 1. zavoj s 41 pismi, ki so bila naslovljena na Gualdanijevo; 2. Odlok Ban- ca d’Italia glede prenosa vsote 250 milijonov lir iz mednarodnega denarnega sklada; 3. pismo ministra za zunanjo trgovino, ki pooblašča izplačilo v kliringu omenjene vsote; 4. 75 raznih dokumentov, ki zadevajo potek pogajanj za izplačilo 500 milijonov lir; a. Oporoko z dne 18. maja 1959; 6. Patent, ki so ga registrirali na Gualdianino ime v Londonu 7. aprila 1959. Kot smo že poročali, sta Dopli-cher in Gualdanijeva zanikala do sedaj verodostojnost vseh časopisnih poročil glede obstoja teh dokumentov. Notar Clarich je včeraj izjavil, da ni na noben način sodeloval pri objavi omenjenega zapisnika.Kljub temu, da so ga novinarji prosili naj ji111 posreduje zapisnik, se je držal načela, da lahko zve njegovo vsebino samo kdor je za to upravičen. Medtem se je zvedelo da bo Do-plicher prišel v Trst prihodnji po-neddjek. Zdi se, da bo ob tej priliki priredil tiskovno konferenco. pisati vozila na svoje ime. Agentom se je to zdelo zelo čudno, posebno še zato, ker so opazili, da je bil prostor pred šoferskim sedežem ponesnažen z izmečki jedače in pijače. Zdelo se jim je, da je bil šofer vinjen, ker je potrjeval tudi njegov zunanji videz. Nenadoma pa je Gombač izgubil potrpljenje ter začel razsajati. Skočil je iz avtomobila ter stekel proti bližnjemu drevesu. Oklenil se ga je z vso silo ter kričal: »Od tod me boste odvlekli samo mrtvega«. Agenti so ga zgrabili ter ga odtrgali od drevesa Takoj nato je Gombač zagrozil, da se bo zaletel z glavo ob avtomobilska vrata. Nenadoma pa je slekel suknjič ter začel biti s pestmi po asfaltu. Policijski agenti so poskušali vse kar je bilo v njihovih močeh, da bi ga spravili k pameti, toda ni se jim posrečilo, da bi ga pomirili. Nenadoma je stekel čez cesto ter začel z vso silo butati z glavo ob železno ograjo avtomobilskega parka. Končno se jim je posrečilo, da so ga trdno zgrabili ter ga odpeljali v splošno bolnišnico. Na sprejemnem oddelku so_ morali poseči vmes štirje bolničarji in ena bolničarka, ker mladenič ni pustil, da bi ga zdravnik pregledal. »Najprej moram govoriti s svojim odvetnikom« — je dejal. Ker je bil precej pobit in je krvavel z enega ušesa, so^ ga zdravniki sprejeli na I. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Ko je naslednjega dne prišel k sebi, je Gombač povedal, da se je bil pošteno opil. Alkohol je silno vplival nanj, ker že pet dni ni jedel zaradi nekih svojih družinskih nevšečnosti. Med preiskavo so ugotovili da avtomobila sploh ni kupil, temveč si ga je samo izposodil v neki garaži. Vozilo so pozneje vrnili zakonitemu lastniku. Gombača so prijavili sodišču zaradi petih različnih prekrškov, in sicer zato ker sg je upiral javnim funkcionarjem, ker je poškodoval dva agenta, ker je bil pijan, ker je klel in ker je vozil v vinjenem stanju. * * # Pred kazenskim sodiščem (predsednik Falzea, tožilec Corsi, zapisnikar Dc Paoli, zastopnik zasebne stranke Muscolo, obramba Morge-ra), ki je razsojalo v svojstvu prizivnega sodišča, so se zagovar-jale tri osebe z Opčin, ki so bile obtožene več prekrškov, ki so jih zagrešile ob priliki spopadov in prepirov s šoferjem taksija Francom Carlijem z Opčin ter njegovo ženo Angelo Mosenich. Na zatožni klopi so sedeli: 40-letni Felice Ostrouska z Opčin Ul. Ginepri 9, 25-let.ni Bruno Škabar iz Doberdobske ulice 20 ter Ostrouskov oče 66-letni Josip, Iz sodnih aktov je razvidno, da je šlo v tem primeru za razprtije poklicnega izvora, saj so tudi oba Ostrouska in Škabar šoferji taksija. Po pripovedovanju Carlija in njegove žene, je do spopadov in prepira z obtoženci prišlo okoli polnoči 12. junija 1960. Carli je tedaj stal zraven svojega taksija na trgu pred opensko tramvajsko postajo ter je čakal na morebitne kliente. Nenadoma je privozil z veliko naglico Felice Ostrouska, ki je šofjral neki zasebni avtomobil. Ce bi se Carli ne umaknil, bi ga vozač baje podrl na tla. Carlijeva žena, ki je sedela v avtomobilu, se je silno prestrašila ter začela vpiti na pomoč. Baje pa se je Ostrouska zaletel še enkrat proti njima ter pokvaril kljuko na avtomobilu.^ Takoj nato sta Carli-jeva zbežala a se nekoliko pozneje vrnila na trg. Tu je prišlo do ponovnega prepira, to pot z vsemi tremi obtoženci. Prepir se je ponovil tudi naslednjega dne. Sodnik prve stopnje je menil, da niso Carlijeve obtožbe uteme. ljene ter je zato obtožence opro stil zaradi pomanjkanja dokazov Prizivni sodniki pa so jih opro stili popolnoma, češ da niso za grešili dejanja. S tem so sprejeli branilčevo tezo, ki je trdil, da mora sodnik popolnoma oprostiti obtoženca v primeru, ko je spoznal obtožbe za neosnovane. Fenice 15.30, 18.45, 22.00 ŠodoioM^sti, Gomora« — TechoLcolor. St«’?, [Jrag Granger, Afinamaria Pieral*. ho p Rossana Podesti, Drugi tedett. J. P* ,va Excelslor 15.00 »Sladke perUU D,,T!iro<5ie 4(ti)> (La dolce ala della giov;:1«^! In°8lo Metrocolor. Pauli Newman G«^ n« Paise. Prepovedano min Grattacielo 15.00 «Kruto.leto» Sr crudele), Lauren.ee Olivier,^ Signoret, Sarah Milcs. .‘4'( Arcobaleno 16 00 «Sladke noč11 , dolci notti). Technlcolor. pr®110 dano mladini Izpod 18. leta. Supercinema 16.00 «Mamtna Pasollnijev film. An,na Ma8?‘ Franco Ctttil. Prepovedano Alabarda 16.00 «Za kožo' gre« <* stione dii pelle),' Giregoire M Milly Vitale. Prepovedano Fllodrammatico 16.00 ((Nevidni lji doktorja Mabuse« (G-lii arcig11. visitji.li del dottor Mabuse), Lex“ ker. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 »Redovnica Iz M' (La monaca di Monza). ,, Garibaldi 16.00 «Senca dvoma« Ip bra del dubbio), Joseph Cottetl. resa VVright. Cristallo 16.00 «Rapsod,ija». Mete tor. Elizabeth Taytor. . Capitol 16.00 «Komlsar» (II com8’ rio). Alberto Sordi. Impero 16.30 »Mušketirjevo nje«. Druga epizoda. (La vet*’1 £ ce>aj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. oktobra 1962 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 79-1 etna Natalia Fabian por. Raguseo, 75-letna Francesca Stropnik por. Zaceariotto, 86-letna Vincenza Modun por. Radiich, 81-letna Maria Man zoni, 74-letni Glorgio No. vello, 72-letni Angelo Cotomban, 80-letna Teresa Vattovez por. Angeli, 73-letna Gemma Birsa, 86-letna Caterlna Mtoaz vd. Bembloh. nočna služba lekarn Dr. Codermatz. Ul. Tor S. Piero 2; Marchto, Ul. Ginnastica 44; Depan-gher, Ul. s. Giusto 1; AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. naj višje, v 3. prevladujoče) , 235 jabolka .............. 29 hruške ............... 36 grozdje.............. kaki -domača zelje cikorija čebula ............... 3g stročji fižol.........176 stročje ............... koromač...............129 solate ............... 63 melancane............. 47 krompir ............* 43 paprika .............. 24 paradižnik............ 24 ‘sni radič I. . sni radič II. . sna ...... nače ........ Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) 377 235 247 235 118 59 153 59 129 83 71 47 140 100 80 53 120 95 55 50 253 212 176 153 141 129 220 180 120 65 81 59 153 59 . 24 106 47 . 250 380 300 200 130 120 100 150 120 & dei mbschettleri). II. eplsodip-Mnssimo 16.00 »Komandant Jiif1 comandante Jim), John Way»e‘j Moderno 16.30 »Brez bodočnosti* za domani), George Nader. Astorla 16 45 »Streljajte na pri' gled« (Sparate a vista). Prep°'q no mladini Astra 16.30 ' »Ščit FlyworthoV» scudo dei Flyworth). Vlttorio Veneto 15.15 »Boccacd« Tecbnicolor Sophia Loren, * Ekberg. Prepovedano mladini-Abbazia 16 00 «Vohun stoletja* spia dej secoto). Technlcol«« grld Bergen. „ Marconi 16.00 «Pekel v tvojem t«* (IVtnfemo nel tuo corpo), Dors, George Baker. Prepo-v«1^ mladini. Ideale 16.00 »Mtadl gangsterji« vami gangster). KINO «IRIS» PROSU} predvaja danes 18. t. m-19.30 uri nepozabni bari1* film; «Pandora» Igrajo: AVA GARDNER JAMES MASON D i Mali oglasi »PLASTIKA* . Trst, Ul. D^m'1!! St. 4 (blizu Trga Garibaldi) nudi: torb ce raznovrstne ter ced"" ti rie, namizne prte (cerade), za posodo, btozme, žimnice m^rje, vreče za perilo in oPieKe( vse Iz plastike In gume po 1,1,1 cenah. Obiščite riasl PLASTIKA za pokrivanje tal P0 Ur kV. m, preproge vseh vrst be In hodnike, pode lz gume, ....... ..... *--- i- Ja, cevi Iz plastike za vrtove 1 1 hišno uporabo torbice, zavese rij ostale predmete iz gume in dobite pri ITALPLAST, Trst. Ospedale št. 6. UGODNA PRILIKA. Prodam n‘ kamen rabljen. Vprašati v Ul. nunzio 1 (hiša v demoliranem s*8 K ie Luni VPRAŠANJE ZAPUŠČENE ŽELEZNIŠKE PROGE TRST - HERPELJE 21. Ul 1 TAV J 2 malenkostnimi stroški bi progo lahko spremenili v turistično pot Zapuščene Čuvajnice ob progi bi lahko preuredili v gostišča Panoramicna cesta bi valorizirala področje dolinske občine |-JjtoSn(la turistična sezona je za l.Lin VtOU smo v čas, ko se načrti za bodočo sezono. '™i je vrata takih, ki so že časa na papirju, a jih ni asm, ker ni dovolj finanč-Ce . teV za ni'bovo realizaei-ičrt« * tem prištejemo še nove edv.«ln P°bude, ki se nanašajo t»„ ,, na turistično valorizaci- hk„ _all,onega predela, potem si (n-^ccdstavljamo, da bo treba a , (i.r1.?*0 let, preden bo vsaj del fST tod h 2amisli režen’ * l temu moramo načeti v’VD && ki bi - bi bilo u-«t k — dalo velik prispe- * .v,..Uri»tičnemu razvoju dolin-'~r- j “*e- Znano je, da je že ne-maj> šk<> i„tega' kar so ukinili želez-rV-?r°6° Trst (Čampo Marzio) ivt «0 Zlna-Herpelje in da so vlake. Ul _V02>11 na tej progi, nadome-1-/1 | * tednimi avtobusi. Zelezni-Itiniv*88 ie ®icer ostala, toda , čuvajnice počasi razpa- * W('v j “ Pragovi raste trava in ? s),, , so pognali že visoki gimi b° hit„ T akacije. In prav to progo “P, B a ireba izkoristiti v tunstič-: ‘Vitil?lene,' 5aJ 3« speljana po ču- ‘ hi tja a Pobočjih in že zlasti pri-Q° veljave nad strmimi ste-/ rti ^“lščice, odkoder je edin-»vi„.razgled na sotesko, ki po 12 1 nos' ime tržaške Švice. ‘fl >traK?iSko Pr°8°. ki je sedaj ne-'dn , ln ki je prav gotovo ne aktivirali, bi bilo treba li vfn,Ili v cesto. Stroški ne bi l.i\«ai j.e fcreba le pobrati Dfort*® tračnice in pragove, ki vdlfiljari*^10 za dober denar ter z lii l)i n Pl/., utreti gramoz na progi, š ff'tov*!, asfalta in cesta bi bila p*av a' Tako minimalnih stroškov . otovo ne bi imeli z r.oheno L. i arnn,cest°. saj je teren utrjen in ima* *bn»Z .naPaljan, tako da bi pomita >ravM de a in asfaltiranje lahko ,nic d. Ul pod okriljem ustanove Se- 0tt* ice*^i). zapuščene železniške čuvaj. o. ,! lahko primerno preuredili filjhii h/1fča!.kjer bi se ljudje prav Mi p javljali skozi vse leto — tu. pr^jetiu . tPi — saj leži proga v za Mil! i s, ju na sončnih legah. Stavbe li "Strani1!0. (Čeprav so neka*ere v ige di Josti Povsem demolirane) in lej (teba j tem primeru ne bi bilo na d?,sti investicij, da bi jih ;u VpT.?1'1. v prijazna gostišča, vad' >vo,ranlc je le, ali bi bila cesta is8'1 h'o ,J1T.°’'a' da bi se na njej jj Id 1 v 0l~Y!ial promet motornih vo-ato(‘ Vert. Deb smereh istočasno. To je se Ihio jStvar tehnikov, vendar me-ittieri bi se tudi v nasprotnem ijti u ureditev ceste splačala, -**)evai- semaf°rji bi prav lahko lij n»vian0!!merni proruet na naj-ste zai" odsekih proge oziroma Ctf 'oge^ni.tvijo zapuščene železniške «n> turi«nllroma njene preureditve LaH Dr»e«n? c«»to, ki bi segala vse r*n(®bilo n!!’ bi tržaško področje pri. r bi b0n)emben turistični objekt, “.'.ijbdmAi Iariziral predvsem obširno ntii d°Hnske občine. To bi pri. ir» ^ s °' da bi se tudi doljp^ka Ena izmed čuvajnic na opuščeni železniški progi Trst - Herpelje, ki bi se lahko z malenkostnimi stroški preuredila v gostišče. Ce bi pobrali tračnice, bi se sedanja železniška proga lahko spremenila v edinstveno panoramično pot, ki bi valorizirala področje dolinske občine občina v večji meri vključila v turistične dejavnosti, ki so sedaj omejene zgolj na površen ogled Glinščice. Vprašanje je še, kdo naj prevzame finančno breme za uieditev ceste. Menimo, da bi .dolinska občina lah'ro odkupila železniško progo (zemljišče in tračnice), medtem ko bi Pokrajinska turistična ustanova lahko prispevala za asfaltiranje ceste. Prepričani smo, da stroški ne bi bili visoki, tako da bi z malimi denarji prišli do res :epe turistične in panoramične poti, ki bi bila edinstvena na našem področju. Slišali smo tudi, da je železniška uprava pred časom ponudila dolinski občini odkup železniške proge in da je občinska unrava odgovorila pozitivno, namreč v smislu, da je pripravljena na pogajanja. Toda od takrat je minilo že precej časa in železniška uprava se ni več oglasila. Mislimo, da je prav sedaj čas, da se vprašanje ponovno načne, saj bi lahko do prihodnje turistične sezone že lahko imeli novo pot, Vi bi vzbujala občudovanje domačih izletnikov in tujih turistov. Poskus samomora s plinom Ferruccio Fabbrini, star 35 let od Spodnje Magdalene 2006, se je včeraj zjutraj okoli 7. ure nena- Tune na rJtWMUk- predvaja danes 18. t.m. z začetkom ob 18. url Eastmancolor film: , SPACE MEN» Igrajo: e* «IK NUTTER, D. MANTRESOR, G. FARINON in A. SAVAGE R0» a ž1*1 al»<$ N Asl| ila1* Ki* eilr led* :$ O. m# Srt d' a* DANES V ■y Pustolovski film °boto 20. in nedeljo 21. t. m. «SIJA.J V TRAVI« Vm Film, ki Je imel mnogo uspeha. Technlcolor Igrata NAT ALI E WOOD in WARREN BEATTY doma prebudil ter opazil, da je bila žena že vstala. Hudo pa se je prestrašil, ko je začutil, da je v sobi močno zaudarjalo po gorilnem plinu. Stekel je v kuhinjo, kjer je našel ženo nezavestno na tleh, iz plinskega gorilnika pa je uhajal plin. Fabbrini je takoj odprl okna ter zaprl pipo na plinski cevi. Nato je poklical rešilni avto RK, ki je prepeljal žensko v splošno bolnišnico. Sprejeli so jo v onkološki oddelek, kjer se bo zdravila teden dni. Fabbrinijeva, ki je stara 34 let, je dolgo časa bolna. Požar pri Čedazu Predvčerajšnjim nekaj po 23. uri so zublji zajeli 5000 kv. m zemeljske površine poraščene z gr. movjem, travo in drevjem v bližini Cedaza. Požar se je zelo razširil zaradi močne burje. Na kraj pogorišča so prihiteli gasilci .z Opčin, katerim se je posrečilo pogasiti požar v dveh urah škoda znaša okoli 30.000 lir. V pijanosti zavozil z avtom v ograjo «Ce vince govori, se marsikaj zgodi*, pravi neka naša priljubljena popevka. Resničnost tega izreka je' preizkusil na lastni Jkčži 44-letni Marino**Figelli iz Ul. Con-cordia, ki je bil tako nepreviden, da je upravljal avto v pijanem stanju. iePF/l»1f-ra3Šn,ji? okoli 13- ure se HnrJn^NT1 S.elja r? aVt°m PrOti domu Na Trgu Garibaldi pa je izgubil oblast nad vozilom ter se zaletel v neko železno ograjo Ne-zgoda je promet na ulici skoraj popolnoma zavrla. Ponesrečencu je priskočil na pomoč neki mestni redar, ki pa je kmalu opazil, da s Figellijem ni bilo vse v redu. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da je bil vozač vinjen. Figelli se je izgovarjal, da se je opil s pol litrom vina in dvema steklenicama piva. Ta izgovor pa mu ni pomagal. Agenti so ga namreč odpeljali v koronejske zapore ter prijavili sodišču. Okradeni avtomobilist m dva motociklista Marino Capponi, star 29 let iz Ul. Šalita Trenovia, ima zares smolo. V kratkem razdobju treh tednov so avtomobilske miši dvakrat vlomile v njegov avto, ki ga je bil parkiral v bližini domače hiše. Do prve tatvine je prišlo konec septembra. Tedaj so neznani uzmoviči vlomili vrata ter odnesli iz avtomobila japonski daljnogled v vrednosti 35.000 lir. Do druge tatvine pa je prišlo pred 4 dnevi. To pot je bil plen skromnejši: lovski lož in dve škatlici cigaret. Neznani tatovi so predvčerajšnjim okradli tudi dva moška, ki sta parkirala svoja motorja na dvorišču pred poslopjem št. 4 v Ul. Berchet. Iz motorja 27-letnega Giovannija Bertolottija so odnesli akumulator, žaromet in levi pedal. Skupna škoda, ki io je Ber-tolotti utrpel znaša 8.000 lir. Iz motorja 37-letneea Sergia Manen-teja pa so odnesli akumulator ter popolnoma izpraznili bencinski tank. * Po spopadu v gostilni ranjen v bolnišnico Sinoči ob 20.30 so s policijskim avtom prepeljali v splošno bolnišnico na I. kirurški oddelek 42-let-nega Bruna Braničeviča iz Ul. Ce-reria 2, ki je bil ranjen pri nejcem spopadu v gostilni - buffet v Ul. S. Michele 11. Braničevič se bo moral zdraviti v bolnišnici od 10 do 12 dni. Do krvavega dogodka je prišlo, ker je Braničevič stopil v vinjenem stanju v omenjeni lokal. 62-letni Teodoro Martinese, ki je mož lastnice gostilne, je opazil, da je bil Braničevič pijan ter mu zato ni hotel postreči s pijačo. Beseda je dala besedo in kmalu je prišlo do fizičnega obračunavanja. Martinese je pozneje povedal poli-cijskim agentom, ki so prihiteli na kraj spopada, da Je prav v tistem trenutku narezoval šunko. Ker ga je Braničevič napadel, je zamahnil z nožem, ter mu povzročil od 10 do 12 cm dolgo rano na levem licu ter razne druge rane na obrazu. Zdravniki so ugotovili, da je bil Braničevič pijan. Policisti so pripeljali v bolnišnico tudi Marti-nesa, ki je pri spopadu utrpel lažje poškodbe na vratu. Policisti so Martinesa aretirali ter je sedaj na razpolago policijskim oblastem letečega oddelka. V PONEDELJEK NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRAVE Posvetovanje o ukrepih za razvoj Goriških Brd Zadeva je poverjena ustanovi Tre Venezie ■ Predlog za turistično cesto Gorica-Števerjan-Dolenje ■ Predlogi za splošne izboljšave v briškem kmetijstvu Pretekli ponedeljek popoldne je bil na sedežu pokrajinske uprave v Gorici sestanek, na katerem so razpravljali o ukrepih za gospodarski razvoj goriških Brd. Sestanka, ki ga je sklicala pokrajinska uprava, so se udeležili župani briškega področja in zastopniki vseh tistih ustanov, ki so na tej zadevi zainteresirane. Ta posvet je bil potreben spričo dejstva, da je ustanova Tre Venezie postala .ustanova za razvoj, briškega področja in se je bilo treba pogovoriti o tem, kaj naj bi napravila v korist tega področja. i Zborovanju je predsedoval dr. Chientaroli, prisotni pa so bili še: dr. Zanasso za ustanovo Tre Venezie, prof. Marsano za trgovinsko zbornico, dr. Vianello za kmetijsko nadzorništvo, inž. Maraffi za tehnični urad, dr. Bellarosa ter geom. Zattarin za gozdni inšpektorat, geom. Luppieri in inž. Vi-sintin za goriško občino ter župani iz Krmina, Slovrenca, Ka-prive, Dolenj, E. Podveršič iz šte-verjana ter zastopnik občine iz Moše in za pokrajinsko upravo odbornik Vezil. Potem ko je predsednik dr. Chientaroli obrazložil namen sestanka, je dr. Zanasso orisal dejavnost ustanove Tre Venezie. ki jo namerava ta izvesti za valori-ziranje goriških Brd. Predvsem gre za okrepitev kmetijskega gospodarstva in za razvoj turizma na tem področju. Pri debati se je oglasilo več prisotnih, med drugimi tudi župani briškega področja, ki so obrazložili potrebe svojih občin. Tako je bilo govora tudi o kmetijstvu na splošno in o kmetijskem zadružništvu. Dr. Zanasso in odbornik Vezil sta poudarila potrebo, da bi bilo treba ustanoviti zadruge za prodajo na drobno tipičnih briških proizvodov in da naj bi v ta namen postavili prodajalne na prometnih cestah ih turističnih središčih področja. Obravnavali so tudi problem in bili soglasni v tem, da bi bilo treba zgraditi lepo turistično cesto preko Brd in sicer od Gorice preko Steverjana do Dolenj. Od te ceste naj bi šli odcepki v najbolj zanimive manjše kraje. Obravnavali so tudi problem izboljšanja vinogradništva pri če- mer bi bila potrebna direktna pomoč vsakemu vinogradniku posebej. Ob koncu so se zedinili za naslednji program: 1. Urediti je treba medkrajevne in poljske poti ter vodovodno-gozdni sistem. 2. Poskrbeti je treba za tehnično izboljšavo kmetijstva, zgraditi zadružne kmetije in odpreti prodajne zadruge v obliki prodajnih paviljonov, kjer bi ob glavnih cestah prodajali tipične proizvode goriških Brd. 3. Okrepiti je treba turizem z izgradnjo turističnih cest. Te zahteve in sklepe bo ustanova Tre Venezie predložila pristojnemu ministrstvu, da bi jih postavil v sklad s splošnim programom za dejavnost te ustanove. Odbornik Vezil se je po tem sklepu zahvalil za udeležbo vsem navzočim in izrazil željo, da bi čim-prej prišlo do izvajanja sklepov, ki so jih sprejeli na tem posvetovanju. Vinska letina v Brdih V jugoslovanskem delu Brd so praktično zaključili letošnjo trgatev in že ocenjujejo tudi pridelek. Po prvih cenitvah so letos pridelali za 300 vagonov mošta, ki je prav dobre kakovosti. Precej je prišlo naročil za nov pridelek iz inozemstva, med drugim iz Vidma in Gorice za okrog 40 vagonov merlota, tokajca in dru- VAŽNA ODLOČITEV MESTNIH OČETOV Čedad se bo vnaprej razvijal po smernicah regulacijskega načrta Razdelili so ga na pet področij, v katerih se bodo razvijale najznačilnejše dejavnosti Čedad je majhno furlansko središče v vzhodnem delu pokrajine. Njegovo ime je bolj znano zaradi zgodovinske vloge, ki ga je imel v preteklosti, kakor zaradi njegove pomembnosti v sedanjosti. Ker pa hočejo mestni očetje napraviti prijetnejše bivanje njegovim stanovalcem, so sklenili izdelati neke vrste regulacijski načrt, po katerem bodo uravnavali poglavitne dejavnosti. Mesto so sklenili razdeliti na pet področij, in sicer na upravno, trgovsko, industrijsko, športno in šolsko. Posebna občinska komisija bo skrbela, da se bodo vse nadaljnje gradnje ujemale z osnovnimi smernicami, ki so začrtane v načrtu in ki jih ne bo mogoče spremeniti, če občinski svet ne bo sklenil drugače. Poskrbeli bodo tudi za zelene površine gih posebnih briških vin. milil..................................................................ml............................im."""■"« POGAJANJA NA ZVEZI INDUSTRUCEV Predlogi izboljšav za delavce zaposlene v obrtniških podjetjih Sindikalni zastopniki bodo sporočili svoje stališče na prihodnjem sestanku Včeraj so se nadaljevala pogajanja na sedežu Zveze/industrijcev v Gorici, da hi prilagodili novim delovnim pogojem mezdna in normativna določila delavcev, ki delajo v obrtnih delavnicah. Zastopniki Zveze obrtnikov so ponudili naslednje normativne in ekonomske izboljšave: Za izredno delo naj bi se mezda zvišala ob praznikih od sedanjih 35 na 45 odst., za nočno delo pa od sedanjih 25 na 30 odst. Počitnice naj bi se zvišale od 1. do 3. leta zaposlenosti od 8 na 10 dni, od 4. do 6. leta pa od 10 na 12 dni. Po 6. letu zaposlenosti naj bi se zvišale od 12 na 14 dni. Božična doklada naj bi se zvišala od 7 na 8 odst. Odpustna doba naj bi trajala do 5 let zaposlitve 6 dni, od 5 do 10 let 9 dni, nad 12 let pa 12 dni. Odpravnina naj bi se zvišala od 3 na 4 dni za delavce, zaposlene do dveh let, od 4 na 5 dni za delavce zaposlene od 3 do 5 let, od 6 na 7 dni za zaposlene od 6 do 10 let in od 8 na 10 dni za de- iiiuinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHfiiuiiiiiiHtiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii SKUPNE SKRBI NAREKUJEJO SKUPNO REŠEVANJE Mednarodni sestanek za ureditev Korna Odpadne vode širijo med bivališči smrad, ki je zlasti poleti zelo neprijeten Predstavniki higienskih uradov iz Gorice in Nove Gorice se bodo sestali prihodnje dni, da bi skupno pregledali nevšečnosti, ki nastajajo zaradi izlivanja odpadnih vod v potok Koren. Odpadki se na zraku razkrajajo in povzročajo neznosen smrad. Posebno nevzdržno je stanje tik ob meji, kjer plini uhajajo iz kanalizacije. Tudi vzdolž Ul. sv. Gabrijela, kjer teče potok, se širi smrad, ki spravlja ob živce ljudi, ki stanujejo v bližini. Da bi si stvari odpomoglo, se bodo sestali tehniki in sprejeli primerne sklepe. Obstajajo različne variante, ki bi odpravile z dnevnega reda mučno vprašanje. Najboljša narekuje pokritje potoka po vzgledu, ki so se ga poslu-žili v novogoriški občini. Druga predvideva speljavo odpadnih voda v Vrtojbico in dalje v Vipavo. Te rešitve se oklepajo pristojni higienski uradi v Novi Gorici, vendar je v zvezi s precejšnjimi stroški in njene udejstvitve ni mogoče napovedati v bližnji pr>“ hodnosti, kakor ni mogoče določiti ne dneva ne leta, kdaj bo go-riška občina pokrila Koren. Medtem ko pozdravljamo odločitev, da se pristojni organi medse- bojno pogovorijo o tako važnem vprašanju skupnega interesa, izrekamo tudi željo prizadetih prebivalcev, da bi se čimprej našla kakršnakoli rešitev, ki bi omilila neprijetne posledice neurejenega stanja. Jutri v Gorici kongres mestne sekcije KPI V petek 19. oktobra se bo ob 20. uri začel v dvorani Delavske zbornice v Ul. 24 maja št. 1 (i. nadstropje) VI. kongres mestne sekcije Komunistične stranke Italije. Konj zlomil nogo kmetu iz Sovodenj Včeraj ob 11.10 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 59-letnega Cirila Ceščuta iz Ul. Impero 40 v So-vodnjah. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v štiridesetih dneh. Ugotovili so mu zlom leve stegnenice. Ceščut je dežurnemu bolničarju izjavil, da ga je brcnila pobesnela kobila. m,,,umni,miiiiiniiiiiiiiiiiiiin,n,minul Središče zn poklicno vzgojo — ENCIP iz Gorice, Korzo Italija 65 nam je sporočilo, da so na razpolago še nekatera mesta v tečaju za popravljalce radijskih sprejemnikov. Kdor se želi vpisati, naj čimprej predloži prošnjo. Tečaji so brezplačni in se jih lahko udeležujejo zaposleni ali brezposelni de- lavci od 14 let naprej. Za tečaje, ki so namenjeni brezposelni mladini, je potrebno spričevalo opravljene nižje srednje šole. Za zaposlene delavce ne veljajo nobeni o-niejitveni predpisi in se lahko vpišejo v nadaljevalne tečaje. Slika Prikazuje delavnico za popravljanje radijskih sprejemnikov. lavce, ki so zaposleni najmanj 11 let. Vajencem od 14 do 15 dopolnjenih let se jo nagrada zvišala prvo leto od sedanjih 10 na 30 odst., tako da bo po 5. letu prejemal 90 odst. plače kvalificiranega delavca. Draginj ska doklada se uvede na podlagi doklade, ki velja za industrijsko kategorijo. Zo poroko bodo imeli 9 prostih dni, odnosno 72 delovnih ur. Zveza obrtnikov nadalje predlaga mezdne poviške za 10 odst. za vse kategorije. Mezde za žensko delovno silo nai bi bile za 15 odst. nižje. Zastopnik: sindikalnih organizacij so sprejeli na znanje predloge Zveze obrtnikov in bodo na prihodnjem sestanku o njih povedali svoje mnenje. Dijaške štipendije v Ronkah Občinska uprava v Ronkah je razpisala 28 štipendij s skupnim zneskom 250.000 Ur za dijake in u-čenče, katerih stacši stilno prebivajo ha področju ronške občine in njihove družine nimajo več kot po 1,2 milijona lir skupnih letnih dohodkov. Od tega je 11 štipendij po 5.000 lir namenjenih učencem osnovnih šol, 5 po 8.000 in 7 po 10.000 lir za učence nižjih srednjih šol, 4 po 15.000 lir za višje srednje šole in eno po 25.000 lir za najboljšega maturanta, ki se bo letos vpisal na univerzo. Prizadeti lahko vložijo prošnjo do opoldne dne 25. t.m. na županstvu v Ronkah, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Nesreči šolarjev 2rtev neprevidnega igranja je včeraj ob 16.20 postal 10-letni Ful-vio Bisiani iz Ul. Aprica 9. Med dopoldanskim odmorom se je s šolarji obmetaval s kostanji. V boju med »dvema vojskama« pa so bile tudi žrtve in eden izmed najhujših je bil Bisiani, ki je za- pustil bojišče s črnim očesom. Popoldne se je bolečina še povečala, tako da so ga starši odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za sedem dni. Ranil ga je šestletni sošolec. Med odmorom se je v zavodu • Odone Lenassi« potolkel 13-letni Luciano Biagi iz Ul. Gallina 33 v Gorici. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer se bo zdravil devet dni. Dežurni zdravnik mu je ugotovil udarec na desnem sencu. Kislina mu je povzročila vnetje oči Z zasebnim avtomobilom so ob 12.10 pripeljali v civilno bolnišnico 18-letnega Sava Semoliča, stanujočega na Peči št. 31. Pridržali so ga na zdravljenju za deset dni, ker mu je kislina brizgnila v oči in mu povzročila vnetje veznice. Nesreča se je zgodila na delu v karoseriji družbe «ATA«, kjer je ponesrečenec zaposlen. Padec motociklista iz Ščednega Ob 20.30 so sprejeli v civilno bolnišnico 24-letnega Romana Ju-retiča iz Ščednega 20 v Steverja-nu. Pri padcu z vozilom se je močno udaril v spodnji del trebuha. Zdravil se bo dvajset dni. * * * Giovanni Bernardis, star 70 let, stanujoč v Ul. Franconia 5 v Gorici, se je včeraj ob 16. uri zatekel v bolnišnico zaradi rane za levim ušesom. Prizadejal si jo je pri padcu na svojem domu. Okreval bo v štirih dneh. Saje so se vnele Ob 14.40 so poklicali gasilce na Verdijev Korzo, kjer so se vnele saje v dimniku zgradbe št. 77, last Cociancig, vd. Rizzi. Poklical jih je stanovalec Francesco Vidiz. V dobre pol ure so gasilci požar pogasili, škode ni bilo. ........................... ZA POMOČ POHIŠTVENI OBRTI V Krminu zidajo razstavni paviljon Dograjen bo do junija prihodnjega leta Ze precej časa se je razpravljalo o zidavi posebnega poslopja, v katerem naj bi uredili stalne razstavne prostore za pohištvo za vso goriško pokrajino. Sklenjeno je bilo, naj bi tako poslopje postavili v Krminu, kjer je pohištvena tradicija in obrt, ki je pri nekem podjetju prešla že na industrijsko raven, najbolj razvita V ponedeljek dopoldne je bil napravljen prvi konkretni korak za postavitev takega poslopja, ko so uradno postavili temeljni kamen zanj. Poslopje bodo gradili na vogalu ulic Isonzo in Ara pačiš, kjer je krminska občina odstopila brezplačno potrebni prostor. Te uradne svečanosti se je poleg krajevnih predstavnikov z županom Godeasom na čelu, udeležil tudi goriški prefekt dr. Nitri, komisar trgovinske zbornice iz Gorice dr. Palisi, in tajnik Candutti, predstavniki pokrajinskega in drugih obrtniških združenj itd. Predsednik pokrajinskega odbora obrtnikov cav. Gali je imel ob tej priliki priložnostni govor ter se je med drugim zahvalil trgovinski zbornici za njeno pomoč pri realizaciji tega načrta in prav tako krminski občinski upravi za njeno prizadevanje in za odstopi-tev potrebnega zemljišča. Govoril je tudi župan dr. Godeas ter dr. Palisi, ki je napovedal, da bo poslopje dograjeno in pripravljeno 2a Prvo razstavo prihodnjega junija ter da bodo lahko že prire-dili pokrajinsko razstavo pohištva aa tradicionalni krminski praznik o kresu. Ureditev tega razstavnega po-slopja bo nedvomno važna prido- bitev za vso pohištveno obrt na Goriškem, predvsem pa za krmin-ske mizarje, ki bodo tam lahko najbolj učinkovito prikazali svoje izdelke kupcem iz naše pokrajine in drugih sosednih krajev. v Se ena jama na Krasu Da je naš Kras bogat na podzemskem svetu, to je že stara resnica, ki je vsakemu' znana. Vendar je tudi res, da je še mnogo manjših jam neraziskanih, pa ne samo manjših, ampak tudi velikih. Tako npr. še sedaj ni raziskan podzemni tek reke Timav, ki izginja pri Divači v škocjansko jamo in pri Štivanu pride zopet na dan ter se po 1 km teka na svetlem izliva v morje. Jamarji iz Tržiča so že nekaj let pridno na delu in raziskujejo tudi ponovni izvir Timava pri Sti-vanu, čeprav do sedaj pri tem niso imeli posebnih uspehov. Tudi v bližini Doberdoba so pregledali nekaj manjših jam. Po njihovem zgledu so se zganili tudi jamarji iz Gorice. V zadnjih mesecih so pregledali o-sem manjših kraških jam na področju med Doberdobom, Martinšči-no in Vrhom. Kot zadnjo so pred dnevi preiskali neko navpično jamo blizu Martinščine, ki je globoka 56 metrov. Jamarji niso mislili, da je jama tako globoka; zato jim je zmanjkalo jamskih lestev in so se v najnižji del morali spustiti po vrveh. V bližnjih mesecih se goriški jamarji pripravljajo na nadaljnja raziskovanja na tem področju kjer gi obetajo še več odkritij. ki jih sedaj močno pogrešajo, ker je zlasti mestno središče na gosto zazidano. Kakor sledi iz namenov mestnih očetov, se obeta čedadski izgradnji večja načrtnost in urejenost, ki bo pripomogla, da bodo poleg starih značilnih četrti nastale še nove, ki bodo omogočile hitrejši in pravilnejši ritem v vedno hitrejšem utripanju življenja v tem kraju. IZ DOBERDOBA Prispevki za živinsko krmo Tržaška hranilnica, ki ima svit-jo podružnico tudi v Tržiču, je določila poseben prispevek za pomoč živinorejcem, ki so bili oškodovani zaradi suše. Določila je namreč, da bo prispevala po 2.000 do 2.500 lir za vsak stot proteinskih krmil za živino, katerih cena se vrti okrog 7-8.000 lir za stot. Prispevka so lahko deležni direktni obdelovalci, ki nimajo več kot 12 ha zemlje in ne več kot 20 glav goveje živine. S takim prispevkom hočejo pomagati malim živinorejcem pri prehrani živine, ker zaradi poletne suše ni bilo dovolj sena. Prizadeti se morajo prijaviti na svojem županstvu najkasneje do 25. oktobra, če hočejo biti deležni takega prispevka. Prijave sprejema tudi Tržaški agrarni konzorcij v Ronkah; Ul. Mazzini. Z avtobusi na mladinski dan v Trst Mladinsko iniciativa priredi v nedeljo 21. t.m. v Trstu mladinski dnu k‘. se ga bodo udeležili tudi mladinci z Goriškega, ki bodo tudi na njem sodelovali. Tako bo nastopila mladlnsku nogometna ekipa iz Sovodenj, tekmovali bodo tudi v namiznem tenisu, in nastopil bo vevški zbor iz Dola-Po-ljane. Udeležencem bodo na razpolago trije avtobusi, vpisovanje pa se vrši pri naslednjih poverjenikih: Na OSLAVJU: Karlo Primožič; PEVMA; Nadja Sošol; GORICA; na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1/1 : v DOLU: na sedežu pevskega društva; v STAN-DRE2U: Karel Nanut in Livi-Ja Vdlčič; GABRJE in RUPA: Vid Primožič; VRH: Polde Devetak; POLJANE: Julko Gergolet; DOBERDOB; Jožef Jarc in Janko Gergolet (v zadrugi); SOVODNJE; Branko Kuzmin izb športnike) in Zorko Kuzmin (vse ostale); JAM-LJE: Marij Krošelj; STEVER-JAN: na sedežu prosvetnega društva. Cena vožnji (všteta vstopnina) 600 lu Odhod avtobusov ob 13. ud, povratek okrog polnoči. Odhodi avtobusov: 1. avtobus iz Steverjana (izpred dvora) ob 12.45 preko Oslavja, Pevme in Gorice (Izpred kavarne Bratuš) v Dol. 2. avtobus iz štandreža (na trgu) ob 12.45 skozi Sovodnje, Gabrje in Rupo. 3. avtobus z Vrha ob 12.45 skozi Poljane, Doberdob ln Jamlje. Martinovanje na Lokvah priredi Slovensko planinsko društvo Iz Gorice tudi letos, m sicer v nedeljo 11. novembra. Vpisovanje na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli l-l. od 15. t.m. dalje. Vožnja z avtobusom Zg člane 400 in za nečlane 500 Ur. Prijaviti se morajo tudi tisti, kri nameravajo na martinovanje Iti z lastnimi vozili, in sicer zaradi naročila večerje. Vsa podrobnejša pojasnila pri vpisu. Odihod avtobusa iz Podgore ob 13. urt, Izpred kavarne Bratuš ob 13.15. Izlet na TrstelJ priredi SPD Iz Go- rlce v nedeljo 21. t.m. Odhod z vlakom s postaje v Novi Oorici ob 8.30 do Prvačlne. od tod peš na TrstelJ. Povratek zvečer. VERDI. Zaprto CORSO. 17.00- «Svet na plažah* (Mondo suilt splagge). Barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: »Poveljnik Letečega meseca». (II comandante del Flyng Moon), R. Hudson in M. Enderson. Ameriški barvni film. CENTRALE. .1.7.00: «Upor kavboj- cev» (La rlvolta dei cowboys), J. Mahoney in M. Hyer. Ameriški barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci šu 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 17,8 stopinje ob 15. uri, najnižjo 9,4 stopinje ob 5.30, Povprečne dnevne vlage Je bilo 50 odstotkov. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I KLJUB ZMAGI BOLOGNE Z 2:1 (0:0) Bndimpeštanskemn Tasasu »Mitropa Gap 1962» Bulgarelli in Haller učinkovita za Bologno, Pal I. pa za Madžare BOLOGNA; Cimpiel; Capra, Pavinato; Furlanis, Janich, Fogli; Perani, Franzini, Bulgarelli, Haller, Renna. VASAS; Szentmihaly; Jahsz, Bakos; Bundzsak, Meszoljr, Berendi; Kekesi, Pal I., Machos, Farkaš, Pal II. SODNIK: Nedelkovski (Jugoslavija); STRANSKA: Ivanovski in Žečevič (Jugoslavija). GLEDALCI; 10.000; KOTJE: 9:1 za Bologno. Vasas si je danes že tretjič po 1056. in 1057. letu osvojil Mitropa Cup. Madžari so že v prvi tekmi v Budimpešti dosegli tak rezultat (5:1), da je bilo v povratnem sre- čanju težko pričakovati nasprotni izid z istim ali celo večjim količnikom. Bologna je sicer danes zmagala. toda 2:1 je premalo, da bi Italijani prišli četrtič do troleje. Bolonjčani so danes nastopili brez štirih stebrov prvega moštva. Odsotnost Nielsena, Pascuttija in Tumburusa se je močno poznala na igrišču, posebno v napadu, kjer so Haller, Renna in Bulgarelli pa tudi branilci, med katerimi je bil Janich najbolj vztrajen, napravili vse, da bi spravili na kolena nasprotnikovo obrambo. V madžarskih vrstah je bil najboljši Pal I. ne samo zaradi vzdržljivosti in gibčnosti, temveč tudi . zaradi dejstva, da je dosegel častni gol. Tekma je bila še kar za- Z zmago nad Wrighlom Emile Griffith novi svetovni prvak srednje-junior kat. DUNAJ, 17. — Nocoj je svetovni prvak welter kategorije Američan Emile Griffith osvojil naslov najboljšega na svetu tudi v novi srednji - junior kategoriji. V odločilnem «matchu», ki je bil v dunajski Stad-halle, je Griffith premagal po točkah v 15 rundah rojaka Teda Wrighta, ki je bil tretji v lestvici najboljših boicsarjev. Griffith je v prvih rundah prevladoval, kasneje pa se je njegov tekmec opomogel in z besnimi protinapadi prisilil svetovnega prvaka k obrambi. Večkrat sta se nasprotnika surovo spopadla v upanju. V zadnjih rundah je Wright bolj občutil utrujenost, kar je Griffith izrabil, da si je povečal naskok v točkah in tako zmagovito zaključil to prvo srečanje v tej povi kategoriji. Pred glavnim nastopom je bivši svetovni prvak srednje kategorije Ray Sugar Robinson hitro odpravil s Spancem Infantesom. Američan Je Spanca 4 minute in 15 sekund po začetku dvoboja s krošejem podrl na tla, kjer je ostal do končnega štetja. Namizni tenis Začetek sezone V soboto in nedeljo 20. in 21. t. m. bo v Ul. Monte Cengio prvo tekmovanje za juniorje in mladince. Urnik: v soboto od 16. do 18.30 v nedeljo od 10. dalje. V ponedeljek ob 20.30 bo pričelo v prostorih v Ul. Silvio Pellico tekmovanje igralcev tretje kategorije. Ker smejo nastopati le pravilno prijavljeni atleti, naj se vsi, ali za bolj oddaljene kraje vsaj njihovi predstavniki, udeleže seje namiznoteniškega odseka Bora, ki bo DANES 18. t. m. z začetkom ob 21, uri na stadionu «Prvi maj». Lanskoletni Borovi člani naj prineso s seboj izkaznice, ostali pa eno sliko. nimiva, pa čeprav je bila tu pa tam tudi ostra. Med drugim je moral jugoslovanski sodnik Nedelkovski izključiti Renno iz italijanskih in Meszolyja iz madžarskih vrst. Madžari so prišli na igrišče pripravljeni braniti razliko, ki So jo dosegli na domačih tleh. Zato niso nikoli predrzno šli v akcije, temveč so prepustili iniciativo Bolonj-čanom. In tako jim je uspelo oditi z igrišča sicer s porazom, a s trofejo «Mitropa Cup 1962», katero jim je ob koncu tekme osebno izročil predsednik organizacijskega odbora turnirja Terpitko. Čeprav so domačini takoj po začetnem žvižgu stisnili goste v o-brambo in začeli oblegovati njihova vrata, jim «pritisk» ni rodil sadov. Manjkali so pač najbolj učinkoviti igralci, medtem ko so se Madžari posluževali vseh mogočih prijemov, da so zadrževali žogo in tudi nasprotnike čim dlje od njihove mreže. V 15’ je Haller preigral tri nasprotnike in streljal, toda vratar, državni reprezentant, je žogo u-stavil. Nemec je večkrat poskusil srečo, toda madžarski vratar je znal vedno pravočasno in prisebno nastopiti, s čimer je pripomogel, da se je prvi polčas končal neodločeno brez gola. V drugem polčasu sta Bulgarelli in Renna zamenjala mesti, kar se je takoj poznalo. Domačini so vztrajali v napadu in tokrat je Bologna končno le prodrla. Fran-zini je žogo predložil Peraniju, ki jo je poslal Renni. Ta jo je prepustil prostemu Bulgarelliju, ki je žogo brez oklevanja spravil mimo Szentmihalyja v mrežo. Nekaj nevarnih prodorov gostov, ki so se zaključili brez škode za domačine, in Bologna je podvojila rezultat. Tokrat je mrežo zatresel Haller, ki je poslal močno žogo naravnost v kot mreže. Dve minuti kasneje pa je Pal, ki je zbežal branilcem, izrabil priložnost in zmanjšal rezultat. Bolonjčani so imeli še nekaj odličnih žog, toda nobena ni hotela v mrežo. Zadnjo priložnost je imel Bulgarelli, a napadalec je preveč okleval in dal tako možnost Szentmihalyju, da je nevarnost odbil. PREJŠNJO NEDELJO NA OBČINSKEM STADIONU I f Razmočeno tekališče krivo slabih rezultatov Guido Neubauer za las zgrešil višino 3.63 m TEL AVIV, 17. — Nogometno srečanje med reprezentanco Izraela in Avstrije, se jo končalo nedoločeno 1:1 (0:0). PARIZ, 17. — V prijateljski nogometni tekmi je brazilsko moštvo Santos premagalo pariški Racing club 5:2 (1:1). POKAL VELEjšEJEMSKIH MEST LEIPZIG - VOJVODINA 2:0 (1:0) Nemška enajstorica se je uvrstila v osmino finala. DINAMO-PORTO 0:0 Jugoslovani, ki so v prvi tekmi zmagali, so se uvrstili v nadaljnje kolo. V tednu italijanskega državnega prvenstva je tudi domača FI DAL organizirala atletsko tekmovanje. Prireditev je bila namenjena vsem tistim, ki na prvenstvu niso nastopili. Ker pa je letos odpotoval v Neapelj le en tržaški atlet, so nastopili mnogi izmed najboljših. Zaradi dežja je bilo tekališče popolnoma razmočeno in kljub lepemu sončnemu vremenu so bili sprinterji in metalci kopja precej oškodovani. Med tekači na 100 m je bil najboljši Barbieri, ki je še enkrat potrdil svojo premoč v Trstu. Z metrom zaostanka je bil drugi Bensi, Tassini pa je startal in tekel neverjetno slabo in dosegel Il”8, kar je njegov letošnji najslabši rezultat. Na tako slabi stezi je tudi Loru zaman upal doseči na 400 m čas pod 50”. Startal je v seriji, kjer je bil tudi njegov odlični klubski tovariš Furlan in v prvih 200 m sta s9 oba trudila kar sta le mogla, vendar se je na ovinku steza le preveč udirala in atletu iz Tržiča nedvomno pokvarila rezultat. Cas 50”5 je seveda dober, in v nedeljo, na tekmovanju v Gorici, bo Loru verjetno končno prišel do zaželenega ci- lja. Za naslov mladinskega deželnega prvaka so Gemellesi, Bran-dolin in Codarini startali na 1500 metrov z zaprekami. Po startu je hitro pospešil Gemellesi, Codarini pa ga je kmalu ujel in čeprav je v vsakem krogu na vodni zapreki izgubil okoli 8 metrov, je bil v ostalem delu kroga stalno za petami vodečemu. Za prvo mesto je odločil končni sprint: atlet A-cegata je bil bolj svež in lepše premagal zadnje ovire; na cilju je imel kakih 7 metrov prednosti, Codarini pa je komaj ubranil 2. mesto pred Brandolinom. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiimiiim ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL Izžrebana igrišča za prihodnje tekme MILAN, 17. — Na sedežu vsedržavne nogometne lige so danes izžrebali igrišča, na katerih bodo tekme prihodnjega kola za letošnji italijanski pokal. Po žrebanju bodo tekme potekale po objavljenem razporedu: 5. decembra: V Bergamu: Atalanta—Catania V Rimu: Roma—Genoa V Tuririu: Juventus—Venezia V Milanu: Milan—Sampdoria V Bologni: Bologna—Torino 9. decembra: V Veroni: Verona—Lucchese V Bariju: Bari—Messina 12. decembra: V Milanu: Inter—Padova V metu kopja je nastopil Saitz, ki je pred kratkim vrgel 62,58. V nedeljo pa atlet ni bil v najboljši formi in je kljub zelo lepemu slogu dosegel komaj 54,79. Dobro je metal Zampieri z znamko 50,30, član Bora Križman pa je bil s 35,48 m na sedmem mestu. kordom ni bilo nič. V ostalih disciplinah so z normalnimi rezultati zmagali v kladivu Buonfrate, v štafeti 4x100 m ekipa CRDA iz Tržiča, v troboju za mlajše pa Savino. BRUNO KRIŽMAN Tekmovanje v skoku v višino je bilo na zadovoljivi ravni, vendar je treba omeniti, da imajo Meden, Zampieri in Sartori osebne rekorde od 1,85 do 1,82 in so torej vsi za najmanj 7 cm zaostali za svojimi najboljšimi rezultati. Izredno borbeno je bilo tekmovanje v skoku s palico. Prvi, med boljšimi, je na 3,30 zapustil odskočišče mlajši mladinec Savino, ki je zaman naskakoval rekord kategorije 3,40 m. Ostala sta le Barbieri in Neubauer: član Fiamme je bil do 3,40 bolj siguren, na višini 3,50 pa mu ni u-spelo, medtem ko je slovenski atlet že v prvem poizkusu letvico gladko premagal. Neubauer je ukazal postaviti letvico na 3,65 m, kar bi bil nov osebni rekord. Prvi skok je bil najlepši in atlet je res za las zgrešil novo višino, v drugem in tretjem skoku pa je bil zalet netočen in z novim re- IZIDI: Troboj: 1. Savino (CUS) 2.001 točka (60 m ovire 9”7, palica 3,30, kopje 39,06) 100 m: 1. Barbieri (Fiamma) 11”4, 2. Bensi (Ginnastica) 11”5, 3. Schiarelli (CRDA) 11”6 400 m: I. Loru (CRDA) 50”5, 2. Furlan (CRDA) 51"6 1500 m zapreke: 1. Gemellesi (Ace-gat) 4’52”5, 2. Codarini (Liber-tas Videm) 4’53”4, 3. Brandolin (Acegat) 4’53”5 Kladivo: 1. Buonfrate (Ginnastica) 38,44 m Kopje: 1. Saitz (Fiamma) 54,79, 2. Zampieri (Fiamma) 50,30 m Višina: 1. Meden (Fiamma), 2. Sartori (Ginnastica), 3. Zampieri (Fiamma) vsi 1,75 m Palica: 1. Neubauer (Libertas) 3,50, 2. Barbieri (Fiamma) 3,40 4x100 m: 1. CRDA (Schiarelli, Mecchia, Furlan, Loru) 45”3. 2. Fiamma 45”4 Nocoj bodo v okviru italijanskega košarkarskega prvenstva mo# ;ve y lige odigrali četrto kolo s sledečimi tekmami: Partenope-Ex M1 krtin mo, Petrarca - Ignis, Fonte Levissima - Livorno, Lazio - Stella Az*" Treviso - Simmenthal, Knorr - Biella, Prealpi - Algor j^il < izni NOVOGORIŠKA NOGOMETNA PODZVEZA Slab start Tretja zaporedna zmaga Primorja ^ *ko tfevih "JHgov V III. kolu prvenstva novogori- ške nogometne podzveze so bili doseženi sledeči rezultati: Primorje-Vipava 4:0 Adria-Tolmin 2:2 Anhovo-Branik 1:6. V derby srečanju Zgornje Vipavske doline med Primorjem in Vipavo v Ajdovščini so slavili zmago domačini, ki so odpravili Vipavce s krepkim rezultatom lanske ov“}n‘ N Hrv 4:0 (2:0). Zmaga Primorja je povsem zaslužena, vendar je razlika v golih previsoka, ker gostje niso igrali tako podrejene vloge, kot bi lahko sklepali pc rezultatu. Napad Vipave je tokrat odpovedal na vsej črti, saj napadalci gostov niso znali poriniti usnja v mrežo z nekaj metrov ..............................iiiiinilrttnli...................................................................................mu.......■Hlinili.........................................................................m...........................nun.........umi..........................................................................■iimiimuu..................... TEKMOVALNA DOLOČILA ZA 5. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN V TRSTU Športno združenje Bor iz Trsta prireja tradicionalni slovenski športni teden največjo športno prireditev slovenske zamejske mladine. Tekmovanja bodo v dneh od 27. oktobra do 4. novembra 1962 s sledečim urnikom: sobota 27.10.: ODBOJKA ob 20.30 nedelja 28.10.: ORIENTACIJSKI POHOD ob 8 uri MED DVEMA OGNJEMA ob 9. uri torek 30.10.: ŠAH — brzoturnir ob 20.30 sreda 31.10.: STRELJANJE ob 20.30 četrtek 1.11.: TEK CEZ DRN IN STRN ob 8.30 NAMIZNI TENIS ob 9.30 ODBOJKA ob 20.30 2.11. : STRELJANJE ob 20.30 3.11. : ODBOJKA ob 20.30 Tudi mladinci lahko nastopajo med člani, ne morejo pa člani in članice nastopati med mladinci oziroma mladinkami. Po tekmovanjih bodo za vsako disciplino ali panogo sestavljene prednostne lestvice za vsako starostno skupino. Mladinci morajo ob prijavi zapisati ob imenu tudi rojstno let., katero morajo ob nastopu na zahtevo prirediteljev ali sodnikov potrditi z veljavnim dokumentom. Za mladince in mladinke (za igro Med dvema ognjema) so veljavne naslednje starostne omejitve: v namiznem tenisu nastopajo rojeni leta 1945 ali mlajši, 14. Tekmovalec ali moštvo, ki se ob na urniku določenem času ne bi odzvalo sodnikovemu pozivu za nastop izgubi pravico do nadaljnjega nastopanja v prizadeti disciplini ali panogi. 15. V mejah možnosti se bodo tekmovanja odvijala po pravilih mednarodnih športnih pravilnikov. Odbojka in namizni tenis se igrata na dva dobljena seta. V streljanju z zračno puško (kjer lahko nastopi tekmovalec tudi s svojim orožjem) dobi vsak strelec 13 v atletiki rojeni leta 1946 alt mlajši in ni v igri Med dvema ognjema rojeni leta 1948 ali mlajši. Prijavitelj moštev mora ob prijavi zapisati vsa imena tekmovalcev, ki sestavljajo moštvo. V nasprotnem primeru prijava ne vrv* noubliu VCiJttJU ^1 VI LilJC Zid USl/UU Zid UGtJIlU. V atletiki začnejo moški in mladinci skakati v višino pri znački 100 cm in se nato viša po 10 cm do 130 cm, po 5 cm do 155 ---— — muh jr« vil * v»vr V 1**| U Vil* V1VJ lOO cm nato pa po 3 cm. Zenske začnejo skakat: pri 80 cm in se ’• ’ čki ■*' bo sprejeta. če prijavi posamezno društvo več moštev 'za isto ..................puno petek sobota nedelja 4.11.: ATLETIKA: 8.00: zbor panogo ali disciplino mora poleg vsakega tekmovalca označiti z veliko črko (A, B, C itd.) h kateremu moštvu pripada. En tekmovalec ne more nastopati v isti disciplini ali panogi za več moštev. viša do značke 125 po 5 cm, nato pa po 3 cm. S palico se začne skakati pri 180 cm in se viša do 260 crr. po 20 cm, nato pa po 10 cm. Število članov moštva v orientacijskem pohodu je 3, za igro Med dvema ognjema pa 6. Tekmovanja v streljanju, namiznem tenisu, šahu in atletiki razen štafet s:> za posameznike, vsa ostala so moštvena. 8.15: 109 m (čl), krogla (ml) palica (čl) 8.40: 80 m (že), daljina (čl) 9.00: 400 m (čl) 9.30: 80 m (ml), daljina (že) 10.00: Finali 100 m (čl), 80 m (že), 400 m (čl) 10.30: višina (čl in ml), krogla (že) 11.00: 1500 m (čl) 11.30: met krogle (čl) 12.00: skok v višino (že) 12.30: met diska (čl) 13.00: štafeta 4x100 m (čl) 3. Vsa tekmovanja bodo v Trstu: atletika na šolskem stadionu v Kolonji, ostala pa na stadionu pri Sv. Ivanu Vrdelska cesta 7. Orientacijski pohod bo imel start in cilj v Trstu, potekal pa bo tudi izven mesta. 4. Prijavijo se lahko člani in nečlani športnegu združenja Bor, kot tudi člani drugih društev. Nihče ne more nastopati pod imenom «Bor», ker se prireditelj tekmovanja ne udeležuje s svojimi člani pod svojim imenom. Prireditelj si pridržuje pravico, da iz organizacijskih vzrokov prijavo zavrne. V tem primeru vrne prijavnino 5. Vpisnina je določena za vsakega posameznika in znaša na osebo 100 lir, ter jo je treba plačati ob vpisu. V primeru odsotnosti ali odstopa tekmovalca se vpisnina ne vrne. Prijava brez vpisnine je neveljavna. 6. Nastopajo lahko člani (čl), članice (že) in mladinci ter mladinke (ml). Mladinke nastopajo v svoji kategoriji le v igri Med dvema ognjema. Drugod nastopajo skupno s članicami. 8. Vsak prijavljenec lahko nastopa le za eno društvo. V primeru dvojne prijave odloča o društveni pripadnosti prvi nastop na igrišču. Vsak posameznik lahko nastopa v poljubnem številu panog ali disciplin, do katerih ima pravico. Vsak prvo in drugouvrščeni v vsaki panogi ali disciplini, kjer bo sestavljena prednostna lestvica bosta nagrajena z diplomo. V primeru dveh ali več tekmovalcev na 1. mestu z enakim rezultatom, za katerega ni mogoče določiti prednostnega vrstnega reda, ostali tekmovalci ne bodo nagrajeni. Razen tega bodo prireditelji podelili več pokalov, katere so darovale razne ustanove in posamezniki. Za te pokale bo sestavljena posebna lestvica, na podlagi posebnega pravilnika, ki bo objavljen v tisku pred pričetkom tekmovanj. V panogah, kjer bi se prijavila le dva tekmovalca posameznika ali eden ne bo tekmovanja in prijavnina se vrne. Najmanjše število za nastop med posamezniki je tri, kar velja tudi v primeru, če bi se prijavilo do zaključka sprejemanja prijav tri ali več tekmovalcev, pa bi se cdzvala za nastop le dva ali manj. Dve moštvi imata pravico do nastopa. Ce se prijavi le eno, se tekmovanje ne izvede. V primeru tehničnih, organizacijskih ali sodniških nepravilnosti in drugih spornih vprašani sprejema pritožbe razsodišče prire-diteljskega odbora le 30 minut po zaključku tekmovanja, katerega se tiče pritožba. Vsaka pritožba mora biti pismeno obrazložena in predložena s priloženo kavcijo 1.000 lir, ki se ne vrne v primeru negativne zavrnitve pritožbe Razsodišče odgovori na pritožbo pismeno in njegova odločitev je dokončna. Razdelitev nagrad bo 4.11.1962 ob 18. uri na stadionu na Vrdelski cesti 7, v primeru odložitve nekaterih tekem zaradi višje sile pa po zaključku vseh lekmovanj. Vsak tekmovalec se mora podvreči določilom prirediteljskega odbora in se je dolžan vesti športno in vljudno do soigralcev nasprotnikov, sodnikov prirediteljev in občinstva V primeru nešportnega obnašanja ali drugih prekrškov bo dobil prizadeti v 1. stopnji opomin, v 2. pa bo izključen od vseh tekmovanj športnega tedna za leto 1962 in bo črtan iz seznama udeležencev z vsemi posledicami. V hujših primerih bo takoj izrečena kazen 2. stopnje. Kazen izreče prirediteljski odbor na predlog sodnikov ali po lastnem preudarku in proti njej ni pritožbe. Prirediteljski odbor sestavljajo vsi redni odborniki vodilnega odbora Športnega združenja Bor. Prijave za 5. slovenski športni teden se sprejemajo v Tržaški knjigarni v Trstu, v Ulici sv. Frančiška 20, tel. 61-792 do vključno 24.10.1962 do 18. ure 45 minut. Po tem roku ne bo sprejeta nobena prijava. Žrebanje nasprotnikov in določitev dodatnega urnika tekmovanj bo 24.10.1962 ob 21. uri nt. stadionu pri Sv. Ivanu, Vrdelska cesta 7. Prireditelj si pridržuje pravico, da določi nosilce skupin po svoji uvidevnosti. 20. Razsodišče prirediteljskega odbora sestavljalo: Marlan Dolgan Ivan Patrizlo, Mara Kalan. Za telesne poškodbe ali drugo škodo, ki bi jo tekmovalci, sodniki ali gledalci utrpeli med tekmovanjem 5. slovenskega športnega nobenea odgovornostiCah te priredltve’ ne Povzemajo prireditelji “2' ^mz^eljskl oabor si Pridržuje pravico, da katerokoli zgornjo določbo spremeni po svoji uvidevnosti. B J TRST, 17. oktobra 1962 SZ BOR celo dvakrat, ko vratarja ni .. ___*; U 77____1 .. __ i ' v vratih. V zelo napeti tek«1 to-am®r prišli v vodstvo domači z a''j f*tn» et lom Hrovatina v 3’, ko je l V usmeril žogo v lastno mrežO' ospr-j domačih se je zlasti izkaza1 "avlja padalec Jakin, ki je s tremi I Hrus; doseženimi v 34’, 80’ in 90’ P Opa.,*; zal lepe realizatorske spoa0 'hi nai sti. Se, Po spodrsljaju v Vipavi »eh. v kolu se novogoriški Branik : ?0ro5jj7 vrača v staro formo. Tokrat k>va a Anhovem krepko premagal , 2račj,u čo enajstorico z visokim te,' tazu tom 6:1. Napadalna vrsta . » so v nika je odlično delovala in,1' avniki ristila skoraj vse priložnost' t kar j dosego gola. Z zmago nad *■ Unernr vim si je Branik popravil ri’ ( Vojn v golih in zasedel drugo 10 Ahieri na tabeli. lavilj V Mirnu pri Gorici je ^ ^ raz sprejela v goste okrajne,*3 S, i,'013 K ki je letos ztl° kA di Ra; °8rafi l^on- ka Tolmin, ki je letos z«l°L". da napeti borbi ,nie itKiiitca sporazumela za * »X . ede, točk z rezultatom 2:2. Dom^j Je Hi bili sicer v terenski prem®1' £ *e*t® jo pa spričo dobre obrambejLA 3 I stov niso znali izkoristiti. T° Be ci so letos slabo startali, saJ Te’ iz treh tekem nabrali koma) . f11 1 ko ob negativni razliki v j 3:9, kar je za okrajnega pf ."tirat bore malo. "a Tekma II. kola Tolmin-Pri1* je bila zaključena predčasno-se je prerazgret gledalec loto nika Vončine iz Idrije. Zar» ga izpada je tekma regist*’ z rezultatom 3:0 p.f. v korist morja. ir a /L V III. kolu mladinskega Pr g stva novogoriške nogometne , ta,n6k' zveze so bili doseženi sledem ičgje' zultati: • Stanku ujrviri j !e,1e r; dirjam F.“"i ni še i.riska Hru ris k— Goricn-Tolmin 3:0 p.f., ker ; I moštvu Tolmina nastopili prejan'o igralci. Mladinci Vipave so ^ dovščini premagali vrstnike morja z rezultatom 3:1 in o« dragoceni točki v Vipavo. M1" ci Anhova pa so na domačen) šču katastrofalno porazili fl1'1 ce novogoriškega Branika < Članska lestvica po III. ko1' naslednja: 0 0 12 h 0 1 11A 0 1 3:4 0 2 5:9 1 2 3:9 l 2 5 ;l3 V IV. kolu bodo srečanj3 nik-Tolmin, Vipava-Adria i3 hovo-Primorje, Primorje Branik Vipava Anhovo Tolmin Adria 3 3 3 2 3 2 3 1 3 0 3 0 e jv Si: > r cdyJe Sto JOSIP JURČIČ JURIJ KOZJAK slovenski janičar PovpsI iz petnajstega stoletja domače zgodovine Kozjak, spoznavši, da se dolgo braniti ne more, sklene zapustiti še to noč zidovje, tembolj ker se je bil mesec na srečo skril za goste oblake in ker se ni moglo vedeti, da bi bila še kdaj taka lepa prilika odnesti sebe in’ zlatino kloštrsko, in pa ker je bilo pričakovati, da bodo Turki planili na obzidje, brž ko se pokaže mesec. Preden je torej minilo pol ure, bilo je vse pokonci. Vsak posamezni je imel svojo butaro. Po vsem zapuščenem poslopju so bile luči razstavljene, da bi prevarile sovražnika, kakor da bi vse čulo in bedelo v kloštru. Ravno so hoteli odpreti težka železna vratca, v kamnu lasaj ena in umetno zakrita, ko se pretrga oblak na nebu in una posije jasno in svetlo, žalostno so pogledali eni proti nebu iledo luno, kakor bi ji hoteli očitati: «Glej, kako si na hudo-iiji, luna, le še pol ure bi bila skrita in rešeni bi bili mi.» 5ni pa so godrnjali: «Bog hoče, da bomo pogubljeni, rešitve li nobene.» Nekdo zagleda v tem hipu, da je veliko krdelo Turkov na vrtu. Bili so tako blizu, da bi jih lahko s puščicami dosegli. Ko bi ne bil vsak zase zamišljen, gotovo bi bili zdaj menili za trdno da jih je hotel cigan izdati, kajti Turki so se plazili tik okoli luknje, po kateri je on v klošter prišel. Cigan pa, vajen zvijače in naglosti v premišljevanju in dejanju, hitro razume, kaj to pomenja. Gotovo ga je moral Kdo izmed turških stražnikov zapaziti, ko je iezel skozi turški tabor in potem odprl skrita vratca pod zidom na vrtu. In zdaj menijo Turki ravno po tej poti v klošter na skrivnem priti. «Lisjak gre prvi v past,» pravi cigan, «gotovo pojde gla- var naprej, kaj ko bi------« in brž pomigne navzočim, naj se tiho razmaknejo in razstavijo p0 obzidju, zakaj vedel je, da, ako Turki pridejo po jami, napadejo jih gotovo tudi od drugih strani. Drugo krat ne bi bil nihče poslušal ciganovih povelj, ali zdaj se je že slišalo hrumenje od zunaj tudi z druge strani in preplašen je vsak letel na odmenjeno mesto. Večji trop je ostal na mestu s ciganom in Kozjakom. Kmalu se odrinejo železna vratca in v kloštru stoji velikanski glavar janičarski. Za njim so se tlačili njegovi vojaki, glava pri glavi nagnetene, po ozki kameniti podzemeljski cevi s svetlimi baklami. Ali komaj je stal janičar velikan s tremi pajdaši znotraj, ko cigan in nekateri hlapci, skriti v temi, s silo zaloputnejo železna vrata, da se dvema, ravno v hodišču stoječima Turkoma glave razbijejo. Vname se boj med hlapci in štirimi Turki, ujetimi na dvorišču. Daši je bilo hlapcev veliko, vendar niso mogli blizu strahovitemu janičarju, ki je 0r*HI in tudi oni trije so ležali. Daši je že stari cigan imel moči kakor medved, potreba je bilo veliko truda, preden so vkle-ni!i silovitega janičarja, ki je bil, kakor je cigan vedel — Jurij Kozjak. va*a"- , N- bilo težko braniti Turkom vhod pri podzemeljskem žlebu. Tukaj bi bili mogli le na skrivnem noter priti; težko pa je bilo braniti se Turkom drugod z zida. Ko šo namreč Turki zaslišali, da jim je siloviti glavar v sovražnikovih rokah, zaletoval; so se še z večjim uporom proti trdnjavi. Vendar hlapci, dasi jih je bilo malo, branili so se to noč hrabro in, ko se je žarila danica v jutru, bili so Turki za to noč srečno odbiti. Potok, ki teče pod kloštrom proti jugu, bil je ta dan ves rdeče pobarvan s turško krvjo. £ dh0ruole "SSh I1"" so mu ivvua- pač s ,^ezkim srcem privoliti in videti, 11 i^? da Te ,P?dl0i2™ zvez°yah sina (kajti cigan mu je bil ra* “fj® le'ta njegov edinorojenec); kako so njegovega lju” želMnp 1)0 katerv,m j? zdihoval in jokal leto za letom. z^ s?*1 1 ■ cer s ko železne spone uklepali! Alj spoznal e da ni drnS 9 > * *lZ,e i°L.P.adale starcu na lice, ko je videl dolgo zM la111 razod U očetovskih čuriU in ve“nd«7e ±f£^nice žene!. Kako bi mu povedal, da je on oče go . Bode mu li verjel? Bode ga li razumel? N o fl» Je "4,, .V> l ŠESTNAJSTO POGLAVJE Oh postojte, govorite, al še živ je ljubi oče? L. Bilec ^^n mu je obetal, da bode on dognal to reč; ti$ b lo samo njemu mogoče, zakaj ni bilo človeka med obzi1* ki bi se bil mogel sporazumeti z janičarjem razen d«. kTrnv6 nekaj dni’- kar je bil zaPrt Janičar v kloštru. Zart»f koraka z zvezanima rokama po sobi. Misli in misli d ;c»Joč, Pot, po kateri so upali zajeti v kloštru z obzidja rešiti se pred silo, zasuli so zdaj sami, ker je bila sovražniku znana torej brez prida, lahko pa v škodo. S tem je bilo skoraj vsako’ Upanje podrto, da bi mogli kdai na skrivil piti zannst.it.l 07^ * bil toliko bolj divji, ko je videl, da je od svojih odločen med sovražniki. Strašen krik se je razlegal po kloštru. Turki so Zdajci se skaže, da jih Je ravno luna smrti rešila. razbijali mala vratca, katera so hlapci tiščali zaslonjena, glavar pa je zopet vpil s svojimi tremi pajdaši, da osrči vojake od zunaj, naznanjaje jim, da je še živ. Cigan je šele končal boj od znotraj, priplazivši se od strani janičarju pod noge, da ga je spodnesel. Veliko telo pade po tleh in zdajci Je bilo mnogo krepkih rok, ki mu niso dale vstati. Ne dolgo upanje podrto, da bi moglj kdaj na skrivnem zapustiti svoj zapor. Da se pa ne bodo mogli dolgo braniti, spoznali so do dobrega to noč, kajti ubranili so se že zdaj z največjo silo. Imeli so pa ujetega glavarja turškega; to je bilo nekaj, kar je cigan, najboljši izmed vseh brambovcev, tudi brž porabil. Poslal j'e namreč enega ujetih Turkov v tabor nazaj, veleč mu, naj naznani Turkom: kadar se prvi Turek predrzne sovražno bližati se ozidju, da se tačas glava glavarjeva nad klostrskimi vrati na drog natakne. To strašilo je storilo, da so "7, mirno čakali nekaj dni, kaj bo zapovedal veliki poveljnik turški, ki je bil z vojsko blizu Ljubljane. rsvr »mA leta otročja. Kakor sanje mu je vršelo pred očmi: ljubi ki ga je zibal malega dečka na kolenih, hudi stric pote11’ “J?,*,,ki Sa je posadil na konja, itd.. Vselej, kadar se ii nazaj, prišel mu je stari prijazni menih pred oči. r. skrpno stregel vsaki želji njegovi, ki je vselej solze kadar ga je videl. Nehote ga je janičar spoštoval st. moža, smilil se mu je in vendar ni vedel, kaj mu je ^ je on vzrok tej starčevi žalosti in skrbi. h;njt, k*r »ltyi S* *»> j>« °r s re I '»nj Počasi, vsak dan nekoliko, pravil mu je cigan nje^i yedjo lastno zgodbo; kako je imel bogat oče sinka, kako je na v°jn°, kako ga je potem stric možu prodal in ta CJ odpeljal na Turško in za janičarja prodal. Cigan se ni ^ "'h * (Nadaljevanje sle“ UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 letna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v n*1 ti lili i V 1 «u 1] IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. at. 37-338 - NAHOCNINA: mesečna 650 l„. - Vnapre)1 \ šu 'J 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT DZS Ljo#- tena' Ljubljani 600-14/5-375 —^OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim enee« stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 36 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo prj' upf*< v|jj. Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - |*dal3 m tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 V|>-ije Vi‘o,