ftšfeiu f isčas iitiMbi (tciti anali mttttft) V Trstu, v torek S. Januar]* 193«. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX _ UVKSli A^Skaga it 30. L ;A*mt te ae sprejemajo, Aa!*fl Cterbec. ~ ^Tola t* mtat: L 7.—, S iil3t«KYB mCxči-'.'J 4 h Uredništvo: nMO» sv. st poEilj«!* j. Menatk— vra&jo. tgoronl urrADT7 _ v , , tudi ona pogaja v isti stvari ter je naročila FARI,Z< 7. V soboto so se vršile volitve dr. Grnriću, pomočniku jugosk>v. delegata Lv4se?ai; J« namreč, da vsaka tn natorjev, ki jih je izvolila narodna skup-šel na, je neodstavljivih, ti ostanejo torej senatorji do smrti). Ministrstvo za notranje zadeve je obja- reparacijski komisiji da odpotuje lin in začne pogajanja. Demokratski opodcijosabi blok je neizvediv BEOGRAD, 7. « Beogradske Novosti* prinašajo o političnih dogodkih v teku tedna med ostalim to-le: O vprašanju ustanovitve opozicijoitelnega bloka se zadnje dni malo govori. Sami politiki iz opozicije so uvideli, da je to glede na stanje v opoziciji Jako težka stvar in so od -------- - ~ — —---—---~ " — j" —F— vilo naslednje poročilo o izidu volitev: Konservativci so dobili 16 mest, demo-kratsko-republikanska zveza 20, levi republikanci in radikalni republikanci 37. radikalci in radikalni socijalisti 36, socija-listi-marksisti 4, neodvisni socijalisti 2. Z __i________" _ _______• ____- A .. „n te misli odnehali- Demokrati, ta najmočnej- o žiro m na prejšnje razmerje v senatu so sa opozicijonahia skupina, so v stvari raz- izgubili desničarji 2 mesti in republikanci -1 ' * n. *L ? *___f * —i. —-- 'M«. Hi. ^ . ___li ___t_______ J _ " __ *___ .J Ji — cepljeni. Pribičević stoji na eni strani, Da- 2; medtem ko so neodvisni socijalisti prido-vsdović pa na drugL poslanci SLS vrtajo bili 2 mesti in ravno tako radikalni soci-in zahtevajo boljših h^ledov od opozicije, jalisti-marksisti. Razmerje v senatu ostane ' >■'- {J. «VW " —-w — — , --- ,--- - - W X -.f zahtevati narodna manjšina v drugorodni jeziku, državi? Mari navaja kako statistiko o sol-j Neizmerne pomembnosti za narodne i, ki ga je naša državna uprava ustano- manjšine v Jugoslaviji je določba v členu za jugo slovensko manjšino?! Mari ^ senžermenske pogodbe, da vsem omc- ap dokaze, kako se rr.ore jugosloven- določbam Jugoslavija priznava * ' " H9I . . i ______i a__j____j« ; ^d Jugosloveni nastopati za pra- ] ^p^anje, ki spada pred razsodišče v svojega naroda brez vsakega strahu ^^^ čigar odločitev bo nepreklicna- kakimi hudimi posledicami?! Ali « J « § _ J—sil.«. . . , . . ... , t-,.0 V določbah tega poslednjega člena imajo daja dokaz, da se mkdo ne dotika narcdne manjšifte v Jugoslaviji zagotov- novih avtonomij, pred vsem obemskih?! mednarodno zaščito w slučaj, da Vse to so stvari, brez katerih m svo- j j ~ nc bi spolnjevala sprejetih bodnega m polnopravnega življenja na- 1 rodne manjšine! Ali v dostavku v cSeri> Ko lxas žc italijanski tisk neprestano m niti ene same besedice o te m primerjamo svoj položaj s po- >a — kakor pravi ~ zadnjo ^zo, v ,JroFdtlih manjšin v Jugoslaviji, ga vesti beogra„ke «Pravde rea^ra ress~; 1C^vamo mi naj nJn odgovori Po dusi prazno frazo, rrzaski list si je pnredil P ■ ^ naša manišina ie eno stvar na res enostaven m komoden ^ tistih pravic in svoboščin, ki jih V dokaz aa bi bil tak dipiomatsk, korak ^^^ godba ugotavlja narod-beograjske vlade nepotreben bi i^o.al mHajšinam v Jugoslaviji?! In to pod tržaški list govoriti o tem kako se godi ^^^ garaQcij|?| Jugoslovenom v Italiji, kake pravice m ^ ^^ {a srednje šole; izgnali so naš jezik iz vseh uradov; odvzeta nam je svoboda javnega političnega de*o- iitev, da ravno Jugoslavija ne uaje vanja. Svobode ^/^Hti na dobrega zgleda s svojim postopanjem z na- poznamo več. Ne_ ^JStr^ roiiimi manjsmami! Itv do«ia.vtja. kako da kako javno politično manifestacijo. 1 um r. -__M^m/^fr rr.i.«li-na- £c bi nam oblast v o ne prepovedovalo Ol- ^voboščtiie da uživajo! Toda — kakor rečeno — niti ene same bt:?;i:de ni g tem Omejuje se marveč na vvuitev. da ravno Jugoslavija ne daje m UI^JliUAt --— • ----—-----—" T—1 bi mogli dva milijona Nemcev, muslimanov, Ogr^vv *td, povedati cmarsikajv. Modro pa molči o vsebini tega cmarsikaj .. Mimogrede naj omenimo, kako značimo rvan.%; |aruv —---------. ' ,. če bi nam oblastvo ne prepovedovalo direktno, pa prežijo drugi — recimo -- činitelji, da nam nikdo ne more dovoliti prostora, ker se boji največjih nepriličnosti . t ' «1___i— „ at.i-mat*« ttnotm. Mimogrede naj omenimo, nuno — -- - ■' - - imcthi ie za modrost in resnost tržaškega lista, če j za svojo osebo in škode m» ^ g4e muslimane med narodne manjšine, ali drugih ma^njaln^ koosU S^oh e ko CO ti v resnici le verska manjšina, a vse naše narodno, kulturno, socijalno m po Sr^--,dTbo-hrvati! Svobodi velo- tudi ^pedarsko snovanje v ^o^ Sa^ fgj>o 'fcdan= r-a je ravno v Jugoslaviji po- se nam prepovedujejo ali v saj dru^ce ^kS. ^ kakor pričajo še posećno onemogočajo tudi najned,^Izne^še sojine Lrne reforme iz zadnjih časov na cerkve- prireditve. To so dejstva, ki jim mkdo n^ ra % ? :,TZ.1 t—i, V,more oporekati, ker se dogajajo dnevno m pred vsemi očmi. V Jugoslaviji pa ima na pr. narodna manjšina primerno mero ljudskega in svojimi narodnimi manjšinami, bi ou ma- srednjega šolstva- More •• »vob«fa» r»ever cSere. vseeno ponesrečen, će je politično uveljav^ P" f*™™ & Ac> l riv'ćnik ni nič maniši kri^čnik oblastvih vsekdar odprta vrata, more se L ' da ie kri^čn k tudi kdo! politično uveljavljati celo v toliki meri da krivda v Jugoslaviji, je v večinski kombim^ P^WnU N t hiia uikak dokaz, da je krivica v očitnejši dokaz je da so se Nemci Jugo pravica? Sicer pa smo že večkrat j s! a vi je nedavno borili « zobmi m nohh i a ,Ji italijanski tisk, naj bo nekolikoj proti temu, da bi njih mesto Zombolja previdnejši s pozivi na primerjanje med prišlo iz Jugoslavije! ti*/.< IC iv-iui mv -------- nem polju. Tudi vklep konkordata^ z Vatikanom f« pr. stvar bližnje bodočnosti. Povrnimo se k stvari! Tudi v slučaju, da bi Jugoslavija res krivično postopala s svoprai narodnimi manjšinami, bi bil tna- postopanjem z narodnimi manjšinami v I ta liji in v Jugoslaviji. Tako svarilo smo naslovili ua pr. na italijanska glasila v Ste- Tu imajo gospoda rezultat primerjanja med našim in položajem narodnih manjšin v Jugoslaviji. Sramovati bi se morali te 1 pod j razlike! Pobijamo z vso slovesne m naslovom ^Primerjajmo torej!. iskrenostjo zjavo, da bomo nu lilagnalav- Mi bino - smo Uli tam - faia*»slav- ^ bo tako, kakor Italijo, če nas bo tako zatirala, kakor ^f^ggg^jLfl^^-^ Za njiini gredo Spahovci. Radič in vsa hrvatska opozicija bi najraje videli, da se sporazumejo z ramfcali. Oni nimajo več vere v demokrate Z^mljoradniki so se odkrito izrekli proti o^ozicijonalnemu bloku is to glavno iz razlr>ga, ker nočejo podpirati demokratov. Protest Anglije proti francoskemu posolilo Nota pomeni nastop proti MaH ententi BEOGRAD, 7. Ministrstvo za zunanje zadeve je prejelo noto, s katero Anglija Poincar^;u "nove 'moči za obrambo državnih zahteva pojasnil o ppsojilu 300 mdijonov. interesov <;Figaro^ trdi, da bo Poincare potemtakem skoro neizpremenjeno. Izid volitev je jasno pokazal, da se večina voillcev strinja s Poincarejevo politiko, in to toliko bolj, ker so vse stranke ■ razen socijalistov-marksistov —- stavile med svoj program tudi točko, da odobravajo Poincarejevo vnanjo politiko. In tudi Foincare sam je to naglasil, ko mu je številna množica priredila veličastne ovacije, kakor hitro je izvedela za izid volitev. V tem smislu pišejo tudi skoro vsi listi. «JournaliE> pravi, da bo izid volitev vlil pride v najkrajšem času na vlado s Iranka; ki ima glede vnanje politike popolnoma proti francoski program; to je delavska stranka. Ta stranka bo skušala predvsem zmanjšati francoski vpliv na evropsko cc* Uno. V prvi vrsti namerava izvesti radikalno Baldwinov program glede vojna odškodnine, ki je popolnoma proti fra neonski (sklicanje mednarodne konference, kt naj bi določila višino vojne odškodnine, ne glede na to, aH bi Francija v to privolila). Na tukajšnji borzi kroži tudi glas, da namerava bodoča angleška vlada pritisniti na Francijo, naj poravna vojne dolgove napram Angliji. Poluradno glasilc> ..Temps* izraža upanje, da niso te vesti resnične. Francija in Belgija bcsla cdgovoi »i na nemško noto tekom tega ledna PARIZ, 7. Znano je, da jc belgijska vlada že v sobeto prejela osnutek francoskega odgovora na nemško spomcnico od dne 24. decembra v zadevi vojne odškodnine. Do danes ni prispel v Pariz Še ntkak odgovor glede stališča, ki naj bi ga zavzela belgijska vlada; v tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo belgijska viada odgovorila jutri ali najkasneje pojutrišnjem. Po poročilih iz Bruselja ne bo belgijsko stališče različno od haacoskcga. Ma ta način bosta odgovora francoske iti belgijske vlade na nemško spomenico izročena nemškim odpravnikom še tekom tega tedna. francoskih frankov ^ neslovensko ob?7l ohranil večino"v zbornici. cPetit Journal rožitev. Angleška vlada s« boji, da ne bi to posojilo dobilo prioritete pred izplačilom vsote, za katero se je Srbija zadolžila za vojaški maiterijal, ki ga je dobila med vojno od Anglije. Ta angleška nota nima praktične vrednosti, ker jugoslovanski predvojni dolgovi Še niso urejeni. Cilj note leži bolj v tem, dn se protestira proti francoski politiki podpiranja Male en ten te in da se da vidnega izraza razpoloženju Velike Britanije proti novemu kontinentalnemu bloku. Tako razumevajo značaj note krogi, ki stoje blizu vlade. Na noto se bo odgovorilo, da angleški interesi ne bodo oškodovani z zaključi(vijo francoskega posojila 300 milijonov frankov. , BeneS pojde v London LONDON, 7. CekosLvaški zunanji minister dr. Beneš pride, kakor se doznava iz zanesljivega vira, sredi tega meseca v London. Namen njegovega prihoda so pogajanja o madžarske^ posojilu, s katerim se bo bavil finančni odbor Društva narodov, ki se sestane dne 15- t. m. Pri tej priliki se bo dr. BeneS razgovarjal tudi z vodilnimi državniki o /položaju v Evropi in o sklepu francosko-čehoslovaške pogodbe. Proti »HI iteiaoBSko-riishlfi Dajani 7. V preteklem tednu je Mussolina d. a krat sprejet v palači Chigi ruska za-r?iopnika Jordanskega in Jansona ter imel ^ njima dolgo pogovore. Vse težkoce, ki so bile na poti sporazumu med Italijo in Ri šijo, so odstranjene, ratd temi tudi vprašanje carin, ki je bi Jo rešeno. Na dnevnem redu so ostale še točke po-Siian.^kega pomena. ' _' Konferenca Hale entente Posvetovanja v ministrstva za notranje zadeve BEOGRAD, 7, Zunanji minister dr. Nin-čić in njegov pomoćnik g. Panta Gavrilo-vič vsak dan pretresata gradivo, ki bo predmet razprav na konferenci Male entente. Danes dopoldne je imel g. Girsa, po noćnik čekosiovaškega ministra za zunanje posie dr. Beneša, dolg sestanek z g. dr. Ninčićem in g. Gavrilovičem. Na sestanku so se obširno razpravljala vprašanja, ki neposredno zanimajo obe zavezniški državi. Dr. Beneš namerava solidarno z Jugoslavijo urediti nekatera gospodar->ko-»inančna vprašanja in zato g- Girsa marljivo proučuje razna poročila trgovin-»ko-pridobitvenega značaja. Za sedaj je v načrtu, da se sestanka udeleže samo ministri zunanjih zadev Čehoalovaške, Romunske in Jugoslavije. Ne ve se Še gotovo, aH se sestanka udeleži kot zastopnik poljske vlad« tudi g. Okenski. Mislijo, da bo razpravam o nekaterih važnih političnih ' vprašanjih na konferenci prisostvoval tudi ministrski predsednik Fnšič. V zvezi s temi ; važnimi posvetovanji prihajajo v ministrstvo za zunanje zadeve često francoski, angleški in ameriški poslanik in zahtevajo pojasnil o vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo. Duca in Beneš prideta v Beograd 9. t. m. zjutraj m bosta še isti dan dopoldne ob 11 imela sestanek z dr. Ninčićem v ministrstvu za zunanje zadeve. Z dr. Benešem pridejo tudi načelnik češkega tiskovnega urada Cermak, urednik «Ce-skega Sk>va» Šafranck in dopisnik *Pra-ger Presse* dr. Vereš. Romunija yie pripisuje velike važnosti konferenci Male entente BUKAREŠTA, 7. Listi poročajo, da se tu ne pripišite predstojećemu sestanku Male i entente nikakega posebnega pomena. Pre-! vladu je mnenje, da se bo v Beogradu go-! v orilo le o splošnem položaju ter določilo '.stališče Male entente glede nekaterih podrobnosti o posojilu Ogrski- Zunanji minister zanika vest nekaterih listov, da bo šlo tu za to, da bi se franeosko-čenostova-ška zveza razširila. Minister Duca je izjavil ! zastopnikom tiska, da predstavlja konferenca v Beogradu le perijodičen sestanek Male entente, ker ni na njenem dnevnem redu nobene točke posebne zanimivosti. Jogosiovenska pogajanja z Neaačijo BEOGRAD, 7. Danes dopoldne je dr. Ninčić sprejel čehosk*vaškega pomočnika ministra za zunanje stvari dr. Girsa in tukajšnjega Čeh osi o vaškega poslanika £ Se- Francosko-slovanski državni blok PRAGA, 7. Zunanjem« ministrstvu blizu stoječa «češke Slovo* piše v članku «Pred konferenco Male entente v Beo-gradu»: Večina jugoslavenskih listov komentira zvezno pogodbo, ki jo je sklenila Cehoslovaška s Francijo, v tejn smislu, da pomenja ta pogodba temelj za bodoči fran-cosko-slovanski blok. Zunanji minister dr. Beneš bo na konferenci držav Male entente spravil v diskusijo tudi vprašanje Zveze srednjeevropskih držav, v katero zveza naj bi stopUi poleg Francije tudi Belgija in Poljska. Dr. Beneš bo pri prihodnjem podpisu pogodbe s čeboslovaško v Parizu fungiral tudi kot pooblaščeni zastopnik Male entente. Francosko-cehoslovaška pogodba in Italija PRAGA, 7. «Prage r Presse* piše, da je č chc slo vaško-franc oska pogodba poslcdica naravne evolucije ter ugotavlja dejstvo, ■da so interesi obeh držav ozko spojeni med seboj. V praških političnih krogih so vzbudile začudenje kritike nekaterih italijanskih listov proti tej pogodbu Njihovega zadržanja v tem ozira se ne da razlagati, i ker ne misli Francija škoditi interesom Italije, kakor tudi Cehoslovaška noče spremeniti svoje sedanje politike prijateljstva napram tej državi. Izrazi nezaupanja nekaterih italijanskih listov z ozirom na namišljeno hegemonijo Francije izhajajo mogoče iz prvih vtisov, pod katerimi je bil tisk, ko še ni mogel izslediti prave podlage pogodbe. . . List -izjavlja odločno, da ne spreramja pogodba na noben način prijateljskega razmerja med Čehoslovaško in Italijo Kar se pa tiče nezaupanja angleškega tiska napram novi pogodbi, ga cPrager Presse* razlaga z dejstvom, da ne čuti Anglija tako od blizu težav evropske celine, kakor jih Čutijo države srednje Evrope. Ža svojo obnovo m zagotovitev miru se morajo države čutiti gotove in v ta namen služi čehoslovaško - francoska pogodba. Cehoslovaška-sa ne odpoveduje svoji suverenosti, niti svoji svobodi. Pogodba predstavlja vzorec za pogodbe, ki bodo sklenjene tudi med drughni državami. Demokratičen duh dogovora zagotavlja obema strankama trajno pomoč v kritičnih momentih ter pelje do bodočega pakta o medsebojnem jamčenju v Evropi. V zrakoplov < Dijcmude* je udarila strela? TOULON, 7. Danes se je izvršilo razte- ---------— - —-------- ---------a lešenje poveljnika zrakoplova .Dixmude. poudarja, da so volilci pokazali, kaj misli» poročnika Du Plessisa. Po mnenju zdravni- _ t?____E>_J_J___ * /. ^ « ..M^Un <11 I i . * t pvuuui jn, «« "" . uuiv. J------------f --------Ui-liUVtl 1_> 11 l j'jail^a. i \.r l'lllvil|U tUI Splošno se potrjuje domneva, da je «L'0evre» pravdi, da pomeni izid volitev y 7rakopIov udarila strela. poziv, naj se vse stranke levice disciplinirajo. Poincare se torej trdno drži; vsi upi, ki jih je izrazilo že ponovno nemško časopisje, da bo Poincare kmalu padel, so zaenkrat prezgodnji. Za ustaljen je Iranka PARIZ, 7. Finančni minister De Lastey-rie, ki se je nahajal v svojem volilnem okrožju, se je vrnil že v soboto. Takoj po svojem povratku se je lotil dela za ustalitev franka. Sklical je posvetovanje, katerega so se udeležili vsi ravnatelji glavnih l^tt^a JU sv uuvivr.ii» » 1" ■ —t - -»-------i - . -,, francoskih bančnih zavodov. O konkretnih publiko. zrakoplov udarila strela. Pred ^e^issitGm o vladavini na Grškem PARIZ, 7. Venizelos je bil med sploš itn navdušenjem izvoljen za predsednika ustavodajne skupščine s 345 glasovi proti 40. Širi fse govorica, da hoče VenizeIo3 smatrati kralja kakor na dopustu. Venizelos men?, da je odsotnost kralja potrebna, dokler se ne bo grški narod čimprej potom ljudskega glasovanja izrekel o sledečih vprašanjih: 1. za aH proti sedanji dinastiji; 2. za monarhijo ali za re- namerah finančnega ministra ni še ničesar znanega. V gotovih krogih trdijo, da bo vzročila le špekulacija inozemskih meše-tarjev, za- katerimi baje stojijo gotove države (Nemčija). Kajti dejansko gospodarsko stanje Francije — tako zatrjujejo ministri — se nikakor ne slabša. Vlada bo kvečjemu nastopila proti domačim špekulantom, zabranila bo lahko tudi domačim bankam, da bi se udeleževale borznih iger; toda proti tujcem bo pač težko kaj opravila- Patrijots& glasila imenujejo one, ki z borznimi igrami povzročajo padanje franka, izdajalce domovine; opozicijonalni tisk seveda imenitno izrablja sedanji položaj. Umevno je namreč, da ima padanje franka za posledico naraščanje draginje, ki ustvarja med masami ugodno polje za opozicijo. Gotovo je, da je borzna špekulacija veliko pripomogla k padcu franka; tega glavni vzroki prav gotovo tičijo kje drugje. Ako se bo ljudstvo izreklo za dinastijo, tedaj.se bo kralj Jurij povrnil. Ako se bo v«- --v v« f« . w---------_ --------- za republiko, bo skupščina uredila novo vladavino. Venizelos iioče zagotovili plebiscitu vse mogoče garancije. Glasovanje bodo nadzorovale komisije, kjer bodo zastopani tudi nasprotmki Venizelosa'. Katastrofalna povoden« v Petrogradu BERLIN, 7. c.Ost-Express» poroča iz Pc-trograda z dne 6. t. ra.: Katastrofalna po-vodenj je povzročila v Petrogradu strašno škodo- Obseg poplave je doslej brez primera. Celi deli mesta so pod vodo. Ljudsko štetje v Albaniji TIRANA, 7. Po prvem ljudskem štetju, ki se je izvedlo v Albaniji, se je ugotovilo, da ima Albanija 817.000 prebivalcev. Od teh je 500.000 muslimanov, 172.000 pravo-H.»» ^^ n.,^ slavnih in 84.000 katoličanov. Ostanek Mednarodni položaj Francije ni gotovo tvorijo druge narodnosti in veroizpove-brez vpliva na njeno valuto. V Angliji danja. DNEVNE VESTI DUNAJ, 7. «Ta*blatt» je zvedel, da pojde v kratkem poijaki ministrski predsednik Grabski na Dnnaj, Spremljal ga bo minister za Žalostno novoletno darilo Žalostno novoletno darilo je naklonila vlada vrsti naših uradnikov, sodnikov in drugih nameščencev. Gospodom v Rimu se je zato mudilo, da so velikemu številu naših uradnikov kar brzojavnim potom sporočili, da so odpuščeni. Vprašujete po vzroku tej diakonični odredbi? Mari so to. inozemci s tujim državljanstvom? Ne, to so sinovi te zemlje, državljani Italije, ki so tu že vrsto let pošteno služili in zvesto-vršili dolžnosti svojega poklica. AH so morda- to ljudje, ki niso bili dorasli nalogam svoje službe? Ne! So lo večinoma možje v naj-čvestejši si'oji dobi »n ki so jim cclo italijanska oblasivu priznala polno kvalifikacijo in marljivost v službi Po večini so tudi hranitelji svojih rodbin. In sedaj so postavljeni na cesto z ženo in otroci vred in z malo nade, da bi si našli tu kak drug zadosten zaslužek. Ven, v druge kraje, tudi ne morejo, ker bi izgubili potem tisto morebitno borno mirovino. Kajti, niti besedice ne čujemo o tem, kako hoče država poskrbeti za njih in njihove rodbine bodočnost! S temi odpuščanji pa niso kruto zadeti le dotični nameščenci« marveč je dobilo udar?c tudi na£e pravno čustvo, oaSe razumevanje dolžnosti države in vsega tistega, kar razumevamo pod pojmom splošne blaginje. Zadeto je .tudi naše ljudstvo ▼ svoji vkupnosti! Tudi z odpuščanji naših uradnikov naj se slabi nalc ljudstvo; duševno, kulturno in narodno. Gre za popolno poitalijančenje naših uradov: ne le jezikovno, ampak tudi po nameščenem osobju. Ko bo odpravljen zadnji naš uradnik: kako se bodo pojem reševale pravne stvari pred sodnijo, ko se ae bosta razumela tisti, ki išče svojo pravico, ia tisti, ki naj mu kroji pravico?! Kako bo potem z zanesljivostjo pravosodstva? Od kod naj bo imel naš človek zavest, da imajo njegovi interesi zadostno uradno zaščito? Na .posledice ne mislijo nič, kaj pomeni tudi za državo, če med prebivalstvom izginjata pravna zavest in K&upanje. Ne menijo se za nesrečo in bedo tolikih družin, ker — tako pravijo — saj imamo dovolj svojih ljudi! Imajo jih, da! Nimajo jih pa, ki bi bili vsposobljeni zu v^Mno in koristno službovanje v n^ših, jezikovno mešanih krajih. Bo to mlin, ki bo imel mnogo koles, ali potrebne moke ne bo dajal. Največji Interefci ljudstva pridejo pod kolesa, pa tudi uprava bo trpela na svojem ugledu. Ali more taka uprava dajati državi sloves moderne, demokratične in pravne države?! Taki pomisleki ne motijo spanja nariun gospodarjem. Oni hočejo imeti svoje poitaljančevanje in. svoje Iju-di» in — bastaf _ ZdraonlK, ozdravi najprsj—ssbe !I c:Ma!i list*; jc v jokavem tonu — ki sicer ni v njegovi navadi — označil kot pre žalostno stvar naše pisanje t-, ki da predstavlja g. poslanca Ščcka v najslabši luči. » Tako torej! Naše pisanje jc -prež -lostoa stvar*. Nekoliko vprašanj Malemu listu . Mari pisanje njegovo, ki dan za dnem predstavlja naše voditelje, — kot izinozgovalcc-ljudstva, kot brervestneže, kot prodance, kot jaodajače kapitalizna, kot hlapce bank, kot izdajalce ljudskih koristi, kot narodne izdajice — mari je to morda razveseljiva in lepa stvar?! Mari je bila kleveta, da jc naš list zasužnjen bankam in plačan od njth — lepa stvar?! Mari je to lepa stvar, ako sc v časih, ko naše ljudstvo tako krvavo potrebuje neodvisnih razumnjkov, mlademu našemu vintelif|c-ntu —» pa naj je tudi političen nasprotnik ~ - skuša z zlobnimi namigavanji izpodkopavati eksistenco v hipu, ko si še lc ustvarja prve podlage za vršitev svojega poklica in za svojo eksistenco? Mari je morda plemenita stvar, če še radi političnega na3protstva s kako osebo krade čast — n^govi družini, kakor je to storil v .svojem listu najtesnejši somišljenik, soborec ^Malega lista*, ne da bi bili niti skuSali kako popraviti to nczasliŠno gtdoho: ne on. nc nje-" govi somišljeniki?! Tako bi'lahko vpraševali dalje v dolgi vrst* ■o res — r.prcŽalostnih stvareh*. PreenaČilno je za duševiiost in moralo gospodov, kt se zbi-! rajo okoli cMalega. listat, da so silno občutljivi in tankovestne', ko gre — za njihovo last* » ko kožo I Ko pa gre za druge, jemljejo brez ►zirov in pomislekov v roko kol, gorjačo, v smrad pomočeno pero, da sirlje okolo sebe tajhujša blatenja. Z vso pravico kličemo gospodom: zdravnik ozdravi najprej — samega pebe, potem še le druge. Kar se tiče našega pisanja, ponavljamo in poudarjamo zopet, da smo mi vedno le odgovarjali na napade Sčekovega glasila, in to le toliko, kolikor je bilo treba, da pokažemo javnosti resnično stanje stvari. Ce pri tem poslanec Sček ni delal najlep£c figure, ni »aša krivda. ____ U spomin dr. Frana Mnndlča Odbor « Delavskega podpornega črn-ftvaa, bolniške blagajne s sedežem v ulici Romagna 26, je imel v nedeljo, 6. t. m., pejo, v kateri se je društveni predsednik s toplimi besedami spominjal pokojnega g. dr. Frana Manđića, ki je celih 33 let z inemo iii požrtvovanjera opravljal službo društvenega zdravnika. Odbor je izrekel pokojnikovi družini najiskrenejše sožalje ob prib'ki te težke izgube in prepričan, da verno tolmači mišljenje pokojnikovo, dolo- Iz tržaškega življenja Težka nezgoda božjastnega kmeto. Preteklo nedeljo pred poki ne se je kmet Josip Peechiar, star 35 let, stanujoč v Gropadi št. 10, grel na domačem ognjišč«. Nenadoma se ga je lotil božjastni napad, kakor se mn je to že pogo-storoa pripetilo. V sle d napada je revež padel s stolčka, na katerem je sedel, ter prišel z nogami v ogenj; bil je ▼ nevarnosti, da si pri živem telesu sežge noge. K sreči pa so domači prišli Je pravočasno v kuhinjo; rešili so ubogega moža iz strašnega položaja ter ga nato, ko je prišel zopet k sebi, z vozom prepeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico. Nesrečnež je za-dobil hude opekline po nogah; tudi po desni roki se je nekoliko opekel. Ležati bo moral par tednov. Svojega moža je bolela prestrašiti,.. Zasebni ca Karolina Ghersel, stara 23 let, stanujoča v ulici Eremo, si je preteklo nedeljo izmislila nenavadno šalo. Menda je hotela vedeti, kako bi učinkovalo na njenega moža, če bi jo videl mrtvo. V ta namen je v kuhinji zanetila v neki posodi nekoliko oglja, odprla okna, ter legla sredi kuhinje «mrtva:> na tla. Ko je njen mož, ki se je kmalu potem vrnil domov, ugledal... pretresljivi prizor, je hotel kakor čil v počastitev njegovega spomina, da se blazen obvestiti c dogodku rešilno postajo. iz društvene blagajne izplača znesek Zdravniku, ki je kmalu potem prihitel na lice 200 lir štirim društvenim članom, ki so v svoji starosti in oslabelosti najnujneie potrebni podpore. Slava pokojnikovemu spominu 1 Trst, dne 7. januarja 1924. Za « Delavsko podporno društvo Fran Tončič. Anton H kav, t. č tajnik. t. č. predsednik. Z ozirom na opozoriiev neširn vinogradni- mesta, seveda ni bilo treba buditi Gherselove k življenju, ker je ta v tem času vstala od •smrti» ter se veselo smejala, zadovoljna, da je svojega Janezka — tako je namreč njenemu možu ime — pošteno potegnila. Nenadna smrt starke. Predvčerajšnjim popoldne je 70-letni Ani Lets, stanujoči v ulici Gelsi št, 9, nenadoma postalo slabo. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta, jc naše! starko že mrtvo. Zadela jo je srčna kap. Aretiran respe će valeč ponarejenih bankovcev. Policijski apenti so pred sinoćnjim aretirali a*Jcega AHrrd« Mr>nterchi, doma iz Imole, ker kom, ki ,o je prrneia .EdmosU od 6. X. m., da , ■ ^ lirajjccf izdanc od tamošnjega jc namreč letos dovoljeno kuhati žganje prou , varnostoega ^Uzlva., obdolžen razpečevanja pristojbini 1 ine na uro, se je poopisana lrza- ponar(.jcnih fcankovecv. ška kmetijska družba točno informirala »n izvedela lo-le: Finančni tehnični urad (Ufficio Odveden je bil v zapor. Sličica revščine. S noč i okoli 23. ure se je tecnico) v Trstu ta*e odredbe šc ni prej«., radi nek m1adeničf ^oč po ulici Cavana, v bHžini česar se mora za ir*asko pokrajmo držati do- j ulice Capitelti nenadoma opotekel, se zgrudil sedanjih dc:ocii. j na t|a {er obležal pol nezavesten. Mimoidoči Več pa se je širila gornja vest po Goriškem ljudje, ki so to zapazili, so iz bližnje lekarne in po Istri. Zadnja Istria Agricola* je tudi ob- ; -Serravallo^ obvestili telefenično rešilna po- Irav-ker repeljati |tOt' _ # ____________«, . , je ialijanskih določil, kakor to bila raztegnjena ! fci] mladenič idcntiJiciran za 28-Ietnega Donata na našo pokrajino s kr. odlokom od 29, oKto- j Frezioso, bivšejfa kraljevega stražnika, rodom tira 1922. — Tržaška kmetiska družba. j iz Ju*nc Italije. Pri njem niso našli niti stotin- ke: bil ie zelo slabo oblečen; ni imel razen na isti seji bilo vzeto na znanje, da sta gg. Ru- j jajnici, doli Oruimk v Ajdovščini in Jan Doršot, v j način ogrevala. V teh mrzlih dneh kenčah, odklonila »volitev. ter si je odbor • se vsakdo rad stisIca k 0gnjiičll aH peči, da si prtdržal kooptirati na njiju mesto dva druga Q zmf2jc ^ ^Qgc ^podinje, ki nimajo . , , peči pa si pomagajo s tem, da se grejejo pri Usahel cvet,,. Iz Raihenburga jc došla vest, posod£ s tlečim ogljem, ki jo postavijo sredi da jc tamkaj preminula 5. t. m. zvečer Mira kuhinje na tla. Tako je storila snoči tudi za-Jerebova, bivša učiteljica na Opčinab. hčerka Sifbnica Marija Insalato, stara 34 let, stanujoča g. Frana Jereba, sedaj nadueiteJja v Rajhen- ; v utic£ g, Fiiipp« it. 14. Pa žensko bi ta način burgu v Jugoslaviji in gospe Gusti rojene Ven- j ogrevanja ak^To stal življenj«, turini iz znane boljunške rodo vine. G. Jereb j1 Plin, ki t* pt&'ei iz tlečega oglja, jo je tako je moral pred kratkim zapustiti Istro (kjer jc »mamil, da jo je njen mož, ko se je vrnil do- : služil približno 35 let, največ časa v Dolini). mov z deiSt naš«' nezavestno na tleh. Pokli-ker se mu jc tekaj odrckJa pravica do kruha.... caj jc na posnoč zdravnika iz zavoda «Zelcne-Z na smrt bolno soprogo in hčerko Miro ie mo- ■ ga križam. Potenj ko jc ženska dobila potrebno ral od tu, v obup družini in v veliko žalost potnoč, so jo prepeljali v mestno bolnišnico, ____1-__Li .TL^.a«; I to himiA g, profesor Lipizer; klavir: gčna. Mozetičeva, 8) Schwsb: Zlata kas^lica. Mešani zbor s klavirjem in harmonijem. — Koncertni vodja g. Emil Komel. — Vstopnice bodo od četrtka dalje ▼ predprodaji ▼ narodni knjigarni (Via Carducci 7.); naj si vsakdo pravočasno zagotovi prostor. Srpenica. Tukajšnje bralno društvo «Sto!= je priredilo zabaven Silvestrov večer, ki je uspel precej povoljno. S par deklamacijami, šaljivo pošto in tekmo za kolač, se je spravilo občinstvo v najboljšo voljo. Največ smeha pa je vzbudilo licitiranje enega salama, dar vrlega podpirateija našega društva g. Jožefa Trebše. Nabralo se je tudi L 82,— za šolsko društvo na nabiralno polo gčne. učiteljice M. Ravter. Društvo se zahvaljuje še enkrat tem potom vsem, ki so na kateri si bodi način pripomogli za dober izid te društvene zabave. PRIPRAVA ZA SLAŠČIČARNO. Prodam 2 stekleni omari, umivalnik, možnar, naslovno tablo, klop, mramornato ploščo 300X90 cm. Tomati, Seminari o 8 — Gorica 15/1 SLUŽKINJA za majhno družino se išče. Naslov Naslov v Gostilni Spacgher. Barko vi je, 20 LAJNA z dvema ploščama in 16 komadi se proda. Pojasnila v prodajalni Via Udinc 19. 23 DOBROSRČNA OSEBA, ki hi hotela posino-viti novorojenčka, se išče. Babica, Corso Garibaldi 23. 24 Gospodarstvo Nova tvornica olja t Tržiču. Kakor se govori, namerava otvoriti konsorcij industrijalcev s sodelovanjem «Banca Com-rnerciale Triestma» novo tvornico olja v Tržiču. V ta namen se ustanovi delniška družba z osnovno glavnico 5 milijonov lir. K temu konsorciju spadata tudi tvrdki Lnzzata & Comp. in sinovi ter Jakob Brtrnner. V novi tvorni« se bodo izdelovala razna olja, pfedvsem se zame vo in repovo olje. „ _ BABICA, aviorcziraua, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Ginlia 29. 1677 ZLAT, srebrn is papirnat denar se kupuje tn prodaja po zsacrnih cenah. Menjalnica v*a Giacintc G&Llina 2, (nasproti notela Mon-cenisio). Telaiou 31-27. Govori se slovensko, 25 KRONE, srebro, zlato in platin kup u jem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert. Trst. via Mazzini 46- 58 DAROVI Gospod M&rvin dar oje mesto voščil L 10.— za «&olsko društvo*. Na svatbi g. Rudolfa Stucin in Terezije Marc v Ajdovščini sc je nabralo L 65.30 za «Šolsko društvo®. Za isto društvo se je dne 6. I. nabralo v veseli družbi v Ricmanjth L 25.—. Borzna porodila Valuta na triaS&cm trga. oprsfee krone avstrijske krone . CeškoslnvtSce krone •••«•• dinarji « • leji m?rkc * . • • * dotjrji francoski franki •••»•*•• švicarski franki •••«•• • • angleški lunti papirnati • * • • • Adrtatica Co««Iielj Dalmatia OeroUtnlch ••••■••««• "Libcra Ttiestina Lit". V G • • • • • Lcssino • Msrlir.oiicll •••«••«•••• Uccania Precinda Tripcovidi Ampelea Cement Dalmatla Cenjeni Spalato • • • * * t » • , 0.11— 0*13 O/!'}'*! • $7.-40 ■v o7 SO • -tj.— . li.76 2'J -O 1*25 • —•— — . 93.10 23.20 • J IS.— !l£.f>6 • 4i>4— -joti, • 29— ■ • » » ■ . 230 • • • • • • 3st» • • • • • • 210 • • • • • „ 1215 b • • • • • • # 13-* • • • • • • • • • • . I**' • • • • • . HO • • • • • . 5» • • • • • • 4.2» • • • • • • i! 80 vseh prijateljev ni znancev! Kako je hirajočo Miro bolelo zapustiti rojstno deželo!! Bolehala Njeno stanje je precej resno. V zibelki jo je doletela prwm Snoči £cm, bratom in svojcem in vs«m nam preja- ; otiim«. a vendar ne nevarae opeftline po obeh njantni... Ttiko prizadeti družini Jerebovi m L^^ Kakor je povedala mati, se je dete na-Venturiaijcvi (pok. Mira je nečakinja našega ! ha-aj0 o^nji&ču v zibelki; po nesreči je v to v.ni^s.1 : padIo par ki so zažgale odejo, v kateri učitelja Vcnturinija), naše sočutje! Črne srajce za nove pokrajine. Tiskovni urad fašislovske stranke poroča: Direktorij fašistovske stranke jc vznak posebnega priznanja za zasluge fašistovske mladine novih pokrajin cdrcdfl, da se bo razdelilo med avanguardiste teh pokrajin tiso« Črnih srajc. Upravne tajništvo stranke je žc odposlalo tristo teb srajc v Trst, je bilo dete zavito. Iz fršašfce pokrajine Postojna (Prireditev na Silvestrovo.) Športni klub «Postojna» je tudi letos priredil s sodelovanjem pevskega, dramatičnega ta godbe-nega dru&iv« običajno Silvestrovo. Spored ___________ _ t prireditve je bil zelo pester — godba — telo- V kratkem se bodo odposlale še ostale j vadba — burka — petje — novoletna alego- v Trident, Zader in Reko, - . , . . . , o . * v . . * „in- , , - r ; Ob nabitopolm dvorani hotela Paternost je Ka, j* za tem? Iz Rima poročaj da * iz ( rir^it€V orkestcr. Temu jc sledi! na- notranjepolitičnih razlogo-r ostanek većega J ^ p ^ moški jn lasistovskega sveta odložen. Pnčakuje da sc'51"1'- - - iudi xopetna prcur«dba lašistovskc milice. — Ce je ta vest osnovana, |>i morali ■— posebno z orirora na naglašanie •notranjepolitičnih raz-logoT- — sklepati logično, da se je začelo kaj k-variti v iaiistovskem aparatu in tudi v orga-»izrcu milicc kaj šepa, kar je treba popraviti predao se snide «veliki svelr. Seveda so to le domneve, ker mi ne moremo poznati tistih notranjepolitičnih vzrokov. OfcvertOo. Kakor je poročala i« nedeljska •Edinostn, se je Jadranka spojila z Ženskim ženski naraščaj, člani in članicc po sledečem redu: 1. moški naraščaj s prostimi vajami in skupino, 2. Ženski narašča) z rajalnim nastopom po napeva -»Sijaj, sijaj solnčice—a 3. Članice • prostimi vajami. 4. Člani a prostimi vajama in skujnno. 5. Članice z ritmičnimi vajami. Va« sestave so se izvajale skoro brezhibno, za kar jih je občinstvo aatfradilo a dolgotrajnim ploskanjem. Pevskim točkami, katere je občinstvo poslušalo z vidnim zadovoljstvom, jc sledila barka Svetem in s Slovenko. Zato obveščam yse one j cnodejanka -»Sam ne ve kaj hoče-, ki je izzvala daljne cenjcne naročnike, ki so mi poslali na- me Debele črke 40 stotini* beseda. — Najmanjša pristojbina L 4-— Kdor ižča službo, ^iača polovično ŠtVTLJA, prva moč za ženske obleke, se toplo priporoča. Via Pieta 31 vrata 22. 21 GLASOVIR, v najboljšem stanju, ce proda. Gorica, Catarina Blokar Piazza S. Antoni o 12. 22 KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotink več kot drugi. Edini grosist, via Pondares 6-1. 44/1 LIKVSDACIJA 300.000 air izdelkov Delavske hlače, posebno močne L 15.— Jope bele, mortre aH rumene L 20.—. čepice L 8.-. Delavske obleke (trlfž) L 39. . Obleke (tip potaplfalca) (Tute-Tony) L 39.— Vestje L 35. Spodnje hlače L 12.—. Srajce L 12.- Hlače mešana volna L 32.—. Moške obleke L »9.- Suknje (Rarglan) moSke L 93.- 49 - lila 01 i\ Tnesfe - 43 40 - Via Carducci - 40 8 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost. Na željo zdravniška pomoč. Govori slo ven« sko Corso Garibaldi 23/1. 1786 „Tfte Ge«! Secnriif Delniška družUu za splošno za^irovooje Popolnoma vptafana glavnica !. 3,000.000.— ki se lahko poviSa na L 20.000.000. Leta 1922: Prejete premije L 20.000.0c0. Plačane škode: L 5.305.626.06. Centralni sedež Ržnt, Plazza St S. Apostoli 53 (Palača Colonna). Panoge: Požar, tatvine, zavarovanje trgovskega kredita. Glavna agencija za Julijsko Krajino in Reko g Trsio, Piazzs Sffiorlo Venete 4, tel. Z4-4S Iščejo se agenti za vse kraje. (5) KajvISje cena pfiačuiesn za kun9 zlatic, lisic, dlhL>r|6v, vldsr, fasbecevjtnsfM, we-verSc, hrtov* divjih In zaleav. D. UflNDSPACH trsu Via Ces vidno lažje. «Ko je gospa prepričana, da gre za njeno dolžnost, j zelo pogumna. Videli ste, gospod doktor, ko ste ji d«Ji pismo... Vendar pa», je dodal, «gospa ima prav, gospod bi ji ne bil smel storiti tega... Ko seje posvetil politiki, sem rekel jaz svoji ženi: «Gospod ni ustvarjen za... Preveč se razburja in takovekoČ za «aič»... Ko se je vdova vrnila, je njen izgled potrjeval izpoved sloge. Na njenem obrazu, ki je bil še bolj bled nego prej, vendar pa odločen, ni bilo več onih usodnih sledov. Imela jc tudi že pogum obleči črno obleko in črn plašč. Na rokah je imela žalne rokavice. Njena stisnjena usta, njene izbuljene plave oči so pričale dokaj jasno, da je notranja mrzlica trajala dalje, da pa jo je obvladovala ona njena odločnost v dolžnosti, ki jo je bil Veraat ravnokar slučajno pritegnil v igro. Slanje zmedenosti, v katerem je bil našel to mlado ženo, mu je velevalo z vso jasnostjo, da je treba postaviti jez med njo in njeno nesrečo- To pa ne samo za hip, temveč za vedno. Toda kakšen jez? Ta nedolžna žrtev tragičnih posledic dednosti — zakaj ta hipoteza jc bila preveč v njegovem sistemu, da bi jc ne priznaval v polni meri — jc žc bila vzbudila v njem usmiljenje, lastno vsem zdravnikom, ki jih bolnišnice ne popolnoma okamenijo. Oni vidijo jasno nevarnost, ki visi nad bolnikom in ki se je ta poslednji nikakor ne zaveda. Ko je izpregovorila o svojem otroku, je šinila skozi glavo tega učenjaka misel na strašno prog&ozo: nečak sc je umoril kakor stric in šc drugi sorodniki. Koliko izgledov, da bi se sin znal umorili pozneje ravno tako kakor oče! S temi mislimi jo je gledal, ko ic šla pred njim v predsobo. Od tam ga fc poklicala, toda to pot ni stopila v knjižnico, kajti predobro jc čutila, da se ne more zanesti nase. ♦Pojdivan, je rekla enostavno. Sedla jc v kot kočije in ni več izpregovorila niti besedice ves dolgi čas, ki ga je rabil najemni konj od ulice Saint-Dominique do ministrstva. Toda nezavesten pokret, ki ga je napravila, čim so se začela kolesa vrteti, ie povedal njenemu spremljevalcu vee nego bi mu bila mogla povedati vsa njena zaupanja. Prijela ga jc namreč za roko in mu jo stisnila kakor stiskalnica. Bila je to nema pripomba k njenemu vzdihu: ♦Ne bom sama». Krčevitost tega stiska je pričala o njeni grozi. Njena duša, ki je bila še [ vedno v omamici, se je bala, da izgubi pamet. To trajno zvijanje j« le večalo Veraatovo bo- ] iazen. V svoji prosti roki jc držala zavitek, na ' katerem je mogel čitati ime naslovljcnca. — -Kako jo bo minister sprejel{r> jc ponavljal on sam pri sebi, >in ali jo bo sploh sprejel?... Ko bi le mogel jaz prej govoriti z njim in mu pojasniti, da gre za vso bodočnost tc uboge ženske? V kakšnem razpoloženju sc bo nahajal on sam po volitvah? Ln stvar sc tiče pogreška v službi, ki se nanaša ravno na te j volitve..... Eno pa vendar lahko zal vam od njega radi otroka tega nesrečnega Viaiisa, namreč, da naj listi molčijo o tem samomoru. Si-! ccr je to tudi v našem interesu.^ Ta «našem.> je pomenil, da se j« zdravnik j strinjal z idejami tedanje vlade. To prepričanje, ! ki jc bilo izjema v njegovem osredju, je dokazovalo, da si jc bil komuno vsaj zapomoil in jo razumel. V Parizu je imela — posebno v času ostrih kriz — vsaka vidnejša oseba svoj politični opis, ki jc bil prizadetim zn. n. To je dalo upati, da bo uspel v svojem posredovanju, ki ga je smatral za zelo važno. Na ta način bi sci morda doseglo, da bi sin pozneje ničesar ne; izvedel o prostovoljni smrti svojega očeta in da bi ga ne obsedla strašna misel na posnemanje- Druga sreča;,minister je bil v ministrstvu. VrataT, ki je bil v služhi, jc spoznal gospo Via-lis. ker je hodila zelo pegostoma po svojega moža. Vendar pa je nekoliko ugovarjal, toda Vernat ga je pomiril, rekoč: — *V vsake—, slučaju pa lahko predate po-, setnico gospe in mojo 9 tem le lističem.*