DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik11.
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na,teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo iu Nemčijo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inaerate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriraaje znaten popust.
Uspehi občine Kokarje za pravice slovenskega jezika.
(Dalje.) VII.
V naslednjem priobčujemo v zvestem prevodu razsodbo c. kr. državnega sodišča z dne 3. julija 1906. kakor smo jo bili v eni zadnjih števili napovedali. Ta razsodba je t>so-iito zaradi tega za naš narod odlične rai/iosti, ker je ž njo o v r ž e n a trditev deželnega odbora, da politične občine niso narodno bistvo in da one ne morejo biti nositeljice narodnih pravic. Naj govori razsodba sama, akor sledi: Broj 264.
J imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. državno sodišče ie po javni avnavi z dne 3. malega srpana 1908, kateri so bili pričuj.oči kol
prvomestnik: dsednikov namestnik c. kr. državnega sodišča dr. Karl pi. Grabmayr,
glasujoči: j.Edmund Bernatzik, Ferdinand žlaht-l pi. Czoernig, dr. Kari vitez pl. (ilarz, dr. Herman Esser, dr. Kari tez pl. Feistmantel, Eduard grof dr. Karl pl. Pelser, dr. Anton I vitez pi. Randa, dr. Ivan Zàèek,
zapisnikar: Dr. Kari Hugelmann, [pritožbi občine Kokarje radi pre-fopka ustavno podeljene politične ravice jezikove ravnopravnosti, nloženi odvetniku dr. Juro Hrašovcu sub : 23. sušca 1906, broj 102 drž. po zaslišanju gospoda dr. Ivana
Lenocha, dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju, kot zastopnika pritožbe, in gospoda dr. Leopolda Linka, štajerskega deželnega odbornika kot zastopnika toženega štajerskega deželnega odbora, .
za pravo spoznalo, da je deželni odbor vojvodine Štajerske s svojima ukazoma z dne 3. novembra 1905, broj 66715 in z dne 25. febr. 1906, broj 48206 kršil politične pravice, ki pristuje občini Kokarje po členu XIX. odstavek 2. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. broj 142.
Dej s. t v o.
Pritožba trdi sledeče: Z ukazom Štajerskega deželnega odbora z dne 3. novembra 1905, broj 36715 se je občini Kokarje naznanilo, da deželni odbor ne.- more uplivati na zadevo o oskrbovanju službe za do-
sici t> 'spisov.
Dotična vloga je bila spisana v
slovenskem jeziku, rešitev pa je bila nemška.
Z ozirom mi to je županstvo Kokarje nemški spis deželnemu odboru vrnilo proseč, naj se mu dopošlje rešitev v slovenskem jeziku.
Štajerski deželni odbor se je na to s svojima ukazoma z dne 25. februarja 1906, broj 48206 in 49401 izjavil, da si. naj županstvo potrebni prevod samo oskrbi.
Ker je slovenski jezik v Štajerski deželi v navadi in ker priznava država v smislu člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, zak. broj 142 v šoli, uradu in javnem življenju ravnopravnost vseh jezikov, ki so v deželi v navadi, je jasno, da se je občini Kokarje kršila ustavno
zajamčena politična pravica in sicer z obema zgoraj naštetima ukazoma.
,, V duhu te državno osnovno zakonite določbe jè zapopadeno, da se naj vsaka na katerosibodi deželno oblast uložena, v deželnem jeziku spi-* sana vloga v ravno istem jeziku reši. O. kr. državno sodišče je to opetovano izreklo, n. pr. v razsodbah z dne 18. januarja 1888, broj 5, in z dne 3. julija 1886, broj 117.
Opomni se še, da občina Kokarje v tem slučaju ni deželnemu odboru podredjem oblast, temveč njo je smev-trati za stranko, ki je deželnemu odboru samo neko prošnjo predložila.
Prosi se torej, naj se razsodi, da se je z ukazoma Štajerskega deželnega \odbora z dne 3. novemljra 1905, broj 36715 in z dne 25. febr. 1906, ■broj 48206 in 49401 občini Kokarje kršila politična pravica, ki je zajam-čena s. čUmum XIX. državnega OtifiOV" ne(}<' '<tkma z dne 12. decembra 1867, dri,, zak. »roj' 142.
Protipis Štajerskega deželnega odbora zavrača, pritožbo kakor sledi:
F razsodbi c. kr. državnega sodišča z dne 18. januarja 1888, broj 5, na katero se sklicuje pritožiteljica, se je razsodilo, da je občina upravičena se proti odredbi deželnega odbora pri državnem sodišču pritožiti, če se gre za zadevo, za katero ni občina kot podredjem oblast, temveč, kot stranka pri deželnem odboru zaprosila.
Slično se razumeva tudi druga razsodba c. kr. državnega sodišča, na katero se sklicuje pritožiteljica. Temu primerno se tudi v pričujoči pritožbi izrecno naqlma, da se je občina Kokarje v zadevi, v katéri se ji je do-poslal izpodbijam ukaz, obrnila na deželni odbor kot stranka a ne kot podredjena oblast.
Ta trditev ni resnična.
Občina Kokarje je skupno z več občinami s svojim poročilom z dne 1. avgusta 1905, broj 1166, deželnemu odboru naznanila, da je ona proti neki mredbi c. kr. politične ekspoziture v Mozirju, potrjeni od c. kr. namestnije, s katero se ji je naložilo dostavljati sodne kazenske spise, uložila ugovor mi c. kr. ministrstvo za notranje zadeve, na kar je pridjala prošnjo, dežel n odbor m,j kot najvišja avtonomna oblast v deželi občine Gornjegrajskega okraja varuje ter se naj za nje pri dotičnemu ministrstvu potegujejo.
Nato se je izdal občini Kokarie ukaz deželnega odbora z dne 3. novembra 1905, broj 36715, če,gar prestava na slovenski jezik se je z izpodbijanim ukazom odklonila.
Pritožba hoče sedaj očito trditi, daje bila. občina, ker se je šlo za zadevo v prenesenem delokrogu, v ti zudr'i pač držaknim oldtlèlim ne pa tudi deželnemu odboru podredjena, temveč, da jo j<* bilo nasproti deželnemu odboru smatrati za stranko.
Privatni stranki pač ne bode prišlo na misel, .se obračati na deželni odbor za posredovanje in podporo v zadevi, ki pripada izključno v delokrog državnih oblasti! Če je občina Kokarje ravnala tako, se je to le radi tega zgodilo, ker je — kakor njem vloga sama pravi — pričakovala, da bode deželni odbor kot „najvišja avtonomna oblast" zastopal uradne koristi vseh podredjenih občinskih uradov. Občina Kokarje je torej zamogla le kot deželnemu odboru podredjena oblast računati na njegovo varstvo in zastopstvo; torej uprav na to okolnost, da občina ni nasproti deželnemu odboru nobem stranka, se je naslanjala njena vloga.
LISTEK.
Diogen.
Mteki spisal Avgust Šenoa, prevedel —nj—.
(Dalje.) .
Srce me boli, ko vidim, kaj storijo gi, in kaj bi storili mi, saj je razum [srce tudi pri nas doma. Ali kakor nas je udarila usoda, kakor da
[--ah! Čemu še govorim? Mi
parno samo tuje malike, pozabili (starega svojega hrvatskega Boga! * jaz naj se vmešavam v vaša zbo-nja, vaša barantanja, vaše dispute? Da se mi posmehujete! Ne da? Mar, nikoli ! Gledam in opazujem vas strani, pustite me tukaj! Ali ni bije zariti se v svoj kot in mirno Jiti? Ni bolje biti brezbrižen lahko-ivec, ki se vrti brezskrbno skozi ist in skrb ? Svet se ti smeje, ker po njegovem mnenju postopač in ec, a ti se smeješ v svoji duši
svetu, ki sam sebe uničuje. Ali ni bolje pohiteti v zeleni log, tekati po svežem zraku in ustreliti jelena, ki ti ni učinil ničesar? Ubij ga in odleže ti. Ubil si nedolžno zver, ker ne smeš ubiti grešnega človeka. Pustite me tukaj! Grenkoba življenja podi me iz sveta, grenkoba življenja polni mi dušo, a ta grenkoba mi daje tudi mir. Naša zemlja je veliko glumišče, kjer igrajo ljudje smešne in žalostne uloge; zavil sem se in -sedaj zrem vaše komedije in tragedije — jaz hrvatski Diogen !---
Moja francoska parada, to mi je krinka, to je ščit — znak, da ne spadam med vas, da sem samo senca vašega go-spodskega sijaja, nepristranski, ironičen odmev vaše modrosti. Ta modro-barvna obleka je nebeška livreja, ki me rešuje spon, da stojim nad vami kakor samotna jelka v gabrovem gozdu Kolika slast za me, da se vam lahko smejem od srca, smejem se pa in ne jočem, ker sem v srcu uverjen, da bodo vaši potomci pametnejši od vas,
da se bodo smejali vaši neumnosti ter popravili, kar ste zagrešili „vi".
„Naši potomci?" zamrmra Oršič ter si briše pot s čela. „Ti si črnogled, kabalist. Prerokuješ bodočnost. Pazi, da te ne sežgejo kot copernika. Menda dobro veš, da so sežigali Zagrebčanje pred petnajstimi leti še čarovnice."
„Prorok sem, in to po čarovniji zabave pameti, a ta pravi, da se mora vrniti vse na pota naravnih zakonov."
„Ti si Francmason!" reče stari grof in ga čudno pogleda.
„Francmason in licemerec, hudobni duh v nebeški obleki, angelj osvete z nohti satanovimi, norec v podobi pametnega človeka, pameten človek v pod krinko komedijaša, Francoz po obliki, Hrvat z dušo, od zunaj „sujet indecis", znotraj zdravo jedro".
„Carissime", (predragi) tvoja pridiga je silno učena", vzdahne Oršič, „ali salva venia, umij si glavo v mrzli vodi in pojdi med svet, ki misli in želi v treznejši obliki ravno to, kar ti;
vedi namreč: tudi jaz sem stari Hrvat in nič druzega."
„Nočem", odgovori odločno Jan-kovič.
„Nikdar kali?"
„Tega ne pravim", reče z nasmehom Jankovič in s^loči na noge. Čakam in prežim samo: ob priložnosti planem iz zasede ter tega ali onega udarim."
„In potem?"
„Zlezem nazaj, da zopet prežim, zopet planem in zopet udarim."
„Hvala lepa, ti si krvoločna zver", zatrjuje Oršič, „ti bi samo udrihal sine fine decentes."
„Tako se počasi sčisti zrak."
„A če kdo udari tebe, ali vsaj okraspa ?"
„Ubiti me ne more. Imam dovolj debelo kožo. Če me rani, imam prav dobro zdravilo."
„Summa summarnm", (kratkomalo) pravi errof, držeč svoj trebuh, „ti si zgubljen človek, luteran, komedijaš, katerega ne bi ozdravila ne „tinctura
Tu je treba dalje uvaževati, da v obče vloga občim Kokarje ni merila na nobeno rešitev {odgovor). Velikoveč bilo je v smislu vloge občine deželnemu odbor u prepuščeno, pri državnih oblastih posredovati ali ne, ne da bi se bil deželni odbor za dolžnega smatral občini o svojem sklepu poročati. Če se je to vender zgodilo, je bil temu namen, občino o izsledkih že prej v ti zadevi iz lastnega nagiba storjenih korakov podučiti. Bistvena vsebina tega ukaza torej ìli bil odgovor na prošnjo občine, temveč uradni poduk deželnega odbora. Izdati takšen poduk v svojem uradnem t. j. v nemškem jeziku, spada v neomejeno polno moč in pravico deželnega odbora.
Ker primanjkuje pritožbi upravičenosti - se hoče protipis omejiti „in merito1' na sledeče opombe.
Ni mogoče, da bi se namenu člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 drž. zak. broj 142 ^primerno smatralo, če bi še občinskim uradom v katerisibodi zadevi prisodila pravica, zahtevati odgovore od priredjenih ali nadredjenili oblasti v jeziku, ki v teh uradih ni uradni jezik, če tudi je V deželi v navadi. V dopisovanju med dvemi oblastmi dežele z različnimi v deželi navadnimi uradnimi jeziki je pač edino pametno, če, se vsak urad v svojih odgovorih poslužuje svojega uradnega jezika.
Brezdvomno bi občinski urad Ko-karski sam na sebi nevšečno občutil, če bi moral vlogo nemškega urada (recimo zaradi 'nadomestila oskrbovalnih troškov, torej .kot stranka v občinski oziroma deželni zadevi (v nemškem jeziku rešiti in če. bi župana silili tako nemško rešitev uradno podpisati. Ce .torej deželni odbor v svojem obratu z občinskimi uradi uporablja, svoj uradni t. j. nemški jezik in. če on prepušča uradom, hočejo rabiti- 'slovenščme sa uradni jezik, dih si mkrbijo potrebne prevode, ravno tako kakor si da deželni odbor došle slovemke vloge na nemščino prestaviti, smatra deželni odbor v tem ravnanju edini in pravi namen naštetega člena XIX.
Zatorej se prosi, naj se pritožba zavrne.
Pri javili ustmeni obravnavi je zastopnik pritožbe (dr. Ivan Lenoch) izpodbijal nazor, da bi se tu šlo za prošnjo občine kot zasebne stranke; tam, kjer kaka oblast nima o vlogi odločevati — [odločevanje od strani Štajerskega deželnega odbora (Potrdilo ali razveljavljenje vloge itd.) je bilo tu stvarno izključeno — ne more ona veljati za nadredjeno oblast. Zahte-vanju občine ustreči ali ne, je bilo torej popolnoma v oblasti deželnega
universalis" (lek za vse) ne blagoslovljena voda našega škofa Klobu-šickega, in res neumen sem, da s teboj tukaj o nečem govorim."
„Ah illustrissime", nasmehne se Jankovič in položi .svojo roko na gro-fovo ramo, „ti samo tako govoriš. Pridi zvečer na partijo šaha in pipico tobaka."
„Pa pridem, naj že bo, se vsaj lahko s teboj hrvatski razgovarjam. Našim gospem in gospodičnam je začela materinščina že smrdeti in samo francoski "parlamirajo" ter nemški „kritizirajo". Bene, amice (dobro prijatelj) pripravi šah in tobak. To bistri duh, reče Oršič in pokaže s prstom na čelo: „četudi si malo prismuknen, poštena duša pa si vendarle."
„Toda dvoje mi moraš obljubiti, illustrissime."
„Bene."
„Prvič, da me ne poskusiš več' spraviti na svojo napačno pot; drugič, da ne poveš živi duši, kar sem ti govoril."
odbora. A druga je z jezikom, v katerem se naj odgovarja. Tu bi se bil moral deželni odbor na to ozirati, da je on deželna oblast dvojezične Štajerske dežele in da je stranka, o kateri se guvori, slovenska stranka, ki spada v to deželo.
Zastopnik deželnega odbora (dr. Leopold Link) je nasproti temu na-glaševal, da se zadeva, v kateri je občina deželnemu odboru pripisovala kako posredovanje, ne more po njeni naravi smatrati za strankarsko zadevo in da je občina s svojo prošnjo za posredovanje deželnega odbora pri državni oblasti svojo podredjenost pod deželni odbor sama priznala. In če bi občina tu vsekakor ne bila podredjena oblast, bila bi v tem slučaju še vendar oblast s čim ji preneha opravičenost do pritožbe. Deželni odbor konečno sploh ni bil primoran odgovoriti ter je bil toliko bolj upravičen, v prostovoljnem odgovoru rabiti svoj uradni jezik. Pri veliki razširjenosti znanja nemščine ni potrebno na Štajerskem po slovensko odgovarjati; siliti k odgovarjanju v tistem jeziku, v katerem je bil dopis pisan bi uprav za občine imelo najbolj trde posledice.
Zastopnik pritožbe (dr. Ivan Lenoch) je vzdrževal „replicando"; da prošnja ne izgubi značaja prošnje če se je z ozirom na uradne zadeve vložila na tretjo uplivno psebo kakor tukaj na deželni odbor. Več kot prevoda občina tu ni zahtevala; tega bi ji bil deželni odbor moral dati; kajti njegovo delovanje sega tudi v slovenski del dežele. Za medsebojno dopisovanje občin ni to nobeden prejudic.
Zastopnik deželnega odbora (dr. Leopold Link) se je v svoji dupl.iki povspel izven stališča protipisa zanikajoč, da politične občine sploh niso narodno bistvo oziroma ne morejo biti
■v p
nositeljice narodov'h pravic
Razlogi razsodbe.
Znano je, da je v enem delu voj-vodine Štajerske tudi slovenski jezik v navadi. Brez dvoma se delovanje Štajerskega deželnega odbora razteza na vso deželo, na nemške in slovenske občine.
Po členu XIX. odstavek 2. državnega osnovnega zakona z dne 21. grudna 1867, drž. zak. broj 142, se ravnoprav-nost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in jaynem življenju od države priznava. Iz te določbe, ki velja za vse javne urade, tudi za avtonomne, sledi, da so Štajerskem slovenske občine upravičene dopošiljati deželnemu odboru slovenske vloge in da je ta dolžan na nje v slovenščini odgovarjati.
„Prvo tako ali tako ne bi nič pomagalo, ker si Lucifer, drugega pa se ne boj, ker sem tvojo pridgo že pozabil' Sedaj pa zbogom moj Lucifer!"
Komaj je zapustil grof Oršič čudaka Jankoviča, že zažvenketajo pred sobinimi vrati ostroge. Vrata se naglo odpro in v sobo stopi visokorastel mlad mož v častniški opravi grani-čarskih banskih konjenikov. Tanek in vitek stas je značil pod nerodno uniformo telo, podobno belvederskemu. Apolonu. Prsi, uoge in roke so bile polne, a ne debele, moglo bi se reči nežne, v resnici pa je bil prišlec jeklen mladenič, kateremu je dajala izredna finoča in uglajena narava veliko miline, okretnosti in gibčnosti pod zelenim narodnim odelom, obšitim s krznom in zlatimi vrvicami ter v rdečih hlačah in visokih škornjih. Bela lasulja s kito je zakrivala — žal — njegove črne lase, vendar ga ni mogla popačiti toliko, da bi zginila izredna krasota podolgovatega, rekel bi ženskega obraza, da se niso vile pod tankim, finim
Ker je deželni odbor na slovensko vlogo občine Kokarje broj. 1166 iz 1905 s svojim ukazom z dne 3. nov. 1905, broj 66715 v nemščini odgovoril, ker je nadalje deželni odbor s svojim ukazom z dne 25. februarja 1906, broj 48206 izdanje slovenskega prevoda tega odgovora odklonil, je bila občina Kokarje k pritožbi pri c. kr. državnem sodišču upravičena.
Proti temu ugovarja protipis dvoje : Prvič hoče on uVeljaviti, da je občina Kokarje svojo vlogo broj 1166 deželnemu odboru predložila kot podredjena oblast, da torej ni upravičena se pritoževati pri c. kr. državnem sodišču zbog kršenja politične pravice.
Ta ugovor rti utemeljen. Določbe državnega osnovnega zakona niso namenjene samo posameznim fizičnim osebam, temveč tudi tuzemskim zborom (korporacijam). Občina Kokarje je kot občina v vojvodini Štajerski brez dvoma tuzomski zbor (korporacija), ne pa samo organ deželnega odbora. Seveda je ona znotraj zakonitih mej podredjena nadzorovanju deželnega odbora in je povrh tega člen upravnega organizma v deželi. Toda vkljub temu je ona zbor (korporacija) ter ji pripadajo kot taki politične pravice in je torej tudi upravičena se zaradi njihovega kršenja od strani predstojne oblasti pri c. kr. državnem sodišču pritožiti.
Drugič se hoče uveljaviti, da je poslovni jezik deželnega odbora nemški.
Tudi ta ugovor je brez pomena, kajti določevanje uradnega jezika deželnega odbora se ne more dotikati pravic, ki so občini z državnim osnovnim zakonom zajamčene.
Zato se je moralo razsoditi, da se je z odgovorom deželnega odbora Štajerskega z dne 3. novembra 1905, broj 66715 in z dne 25. februarja 1906, broj 48206 kršila občini Kokarje politična pravica, ki ji je s členom XIX., odstavek 2 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 drž. zak. broj 142 zajamčena.
Na Dunaju, dne 3. julija 1906.
C. kr. državno sodišče.
Grabmayr. dr. K. Hugelmann. (Uradni pečat.)
SYetovno-politicni pregled.
Domače dežele.
Parlamentarni položaj je še vedno nejasen. Nemške stranke so prepustile češkim Nemcem vodstvo v boju za volilno reformo' — in ti stoje trdovratno na stališču, da mora biti sprejet Löckerjev predlog o dvetretjinski večini za vse večne čase, ali reforme
nosom črne brčice in da niso pod temnimi obrvimi žarele žarko !n samozavestno njegove črne oči. sedaj mehko kakor mladenkine, sedaj ognjevito kakor levove. V desnici visok klobuk s pernico, v levici svoj konjski bič, vzravna se mladenič liki sveča, stisne pete, da zazvene ostroge in se pokloni spoštljivo gospodu Jankoviču ne rekši niti besedice; toda tih ljubeznipoln pogled iz mladeničevega očesa je bil tako pomenljiv, da si zamogel v njem citati samo veliko ljubezen do gospoda Jankoviča.
„Belizar! Ljubi moj Belizar", vsklikne nežno Jankovič. „ti si prišel! Da si mi zdrav! Dobro došel!" Pofran-coženi hrvatski kavalir pohiti mladeniču nasproti, oklene ga strastno z rokami ter poljubi vroče na čelo.
„Klanjam se vam, milostljivi zaščitnik in dobrotnik moj", odvrne mladenič in nudi čelo v poljub.' Jankovič spusti mladeniča, umakne se dva koraka, upre z zadovoljnim pogledom
sploh ne bo. Vse postopanje te gospode jasno priča o tem, da bi pač najrajše pokopali reformo sploh. Italjan Malfatti je predlagal k Löckerjevemu predlogu dodatek, naj se zavaruje sedanja razdelitev vol. okrajev za 18 let in naj se po preteku te dobe dovoli sprerae-nitev, ako bi za njo glasovalo 3/s vseh poslancev. Čehi tega do-stavka ne marajo sprejeti, bili bi ga pa sprejeli, ako bi bil Malfatti predlagal 3/s v zbornici prisotnih poslancev, mesto 3/5 vseh poslancev sploh.
Krščanski socjalci predlagajo naj se zavaruje sedanja razdelitev za 24 let ter naj se potem dovoli spremenitev z 3/5 večine prisotnih poslancev; pa tudi ta predlog ne ugaja vsem in vlada si prizadeva sestaviti nov kompromisni predlog in se pogaja z vsemi predsedniki klubov. Gotovo je, da ne bode še do srede ali četrtka mogoče glasovati o § 42 te postave, ker je vpisanih še 21 govornikov in od teh imajo češki radikalci obstrukcjonistiške namene. *
Železniški odsek je sprejel predlog o podržavljenju Severne železnice s dostavkom, da se v narodno-mešanili krajih pri nastavljanju železniškega osobja uvažujejo jezikovne potre» glede prometa.
Sprejete so bile resolucije naj s« podržavijo: Severno-zapadna železnica, proge društva Državnih železnic, Ka-schau-Oderberžka železnica in AspanžkaJ železnica.
Minister Derschatta je obljubil, da j prihodnji teden predloži zbornici večje ] število predlogov o zgradbi lokalnih železnic.
Poslanec Dobernig bode zahteval od trgovinskega ministra naj zviša . kredit za pospeševanje obrti in na j se spopolni obrtni svet. Za pospeševanje obrti se trosi smešno malo, če pra vse stranke zahtevajo in bi odobravale. da bi se ta kredit znatno zvišal.
Ogrska Vlada, ali bolje finančni] minister Wekerle izjavlja, da je za obe strani povoljna pogodba z Avstrijo J mogoča. Jako ugodni proračun za letol 1907 in prepričanje, da še Avstrija ] tudi brez Ogrske gospodarski prar dobro razvija je ogrske pretmce i malo ohladilo. Z druge strani pa se j hočejo do 1917 1. pripraviti na popolno J ločitev od Avstrije, to je Kossuth po-1 vedal v parlamentu, na to meri ogrska» investicijska politika, katera si priza-1 deva v tej kratki dobi do 1. l'i>\4 vstvariti svojo veliko industrijo ter se j tako oprostiti od Avstrije in od ino- I zemstva sploh.
Na to bi morala tudi avstrijska! vlada in avstrijski politiki misliti ini delati na to, da se Avstrija gospd-l
svoje oči v častnika ter pravi z rahlim nasmehom:
„Olej ga, tacega častnika nini cela naša kraljevina, junak od glate do pet, kakor da so se vrnili časi slavnega Frana Frankopanskega. Živo sem želel videti svojega mladega prijatelja, zopet videti. Belizara Pakiča, konjeniškega častnika glinskega ban-skega polka en pleine parade (v polnil službeni opravi). In resnično mi jel bila sedaj sreča mila po dolgem časa. Hvala tudi Bogu, da si prišel, a sedw te ne pustim. Odloži svojo sukajo, odloži prtljago boga Marta, odpočij si tukaj, sedi in iztresi iz svoje torbe vsa novice. Hotel sem oditi, a sedaj ostanem doma, ko si pri meni; brez tebe mi je bila hiša prazna."
„Toda vaši opravki, milostljivi! moj prijatelj," — brani se mladenič. I „Kakšni opravki", nasmehne sa Jankovič in sede na mehek stol, pote« pa zakliče: „Janko! Janko!" Sluga ustopi.
(Dalje prihodnjič).
darski okrepi in da Ogrski slovo, kot nepotrebni in nadležni družici.
Ogrske vlade prijaznost do Hrvatske se čedalje bolj krha. Na Hrvatskem je živa potreba, da se pri vladi ustanovi poseben, samostojen oddelek za gospodarstvo s posebnim, saboru odgovornim načelnikom. Madžari nočejo o tej potrebi nič slišati ter se ogovarjajo, da je v nagodbi iz leta 11866. govor le o treh načelnikih in da bi'se torej morala postava prena-rediti, ako bi se hotel osnovati nov vladni oddelek. To so seveda le prazni izgovori. Ogrsko hoče vzdržati Hrvatsko v popolni gospodarski odvisnosti od Ogrske. Nov zakon o pospeševanju industrije bode Ogrska vlada tako izvrševala, da pride samo Ogrski na korist ne pa tudi Hrvatski. Dovolenje za nove industrije bode dajala ogrska vlada, ki bo gledala, da se na ogrskem teritoriju zidajo vse važne in dobiček občtajoče nove tovarne in nova podjetja, za Hrvatsko "bode imela pa same — kosti.
Da se taka praksa kaj lahko izvede je jasno, če nima o pospeševanjn industrije in o delenju podpore novim pod-jetjam na Hrvatskem govoriti hrvatska vlada ampak — ogrski trgovski minister v sporazumljenju z banom. Da ima glavno besedo ogrski minister ne hrvatski ban — je menda vsakemu jasno, kakor so tudi jasne tega gospodarske posledice za Hrvatsko.
Vnanje države.
—	Rusija. V Vilni je bilo slovesno odprto novo poljsko gledališče.
Ker je ruska vlada že nad 40 let trdovratno kratila vse narodne in jezikovne pravice Poljakom v Vilni je odprt je novega gledališča dobro znamenje za to, da hoče popraviti svojo pogrešno narodnostno politiko. — Japonski konsul je predlagal ruski vladi, naj bi podpirala projekt rusko-japonske banke, ki bi pospeševala trgovino med obema državama.
—	Srbija. Položaj med Avstro-Ogrsko in Srbijo je še nespremenjen. Srbske stranke so pa v tem edine, da srbska vlada nikakor ne more in ne sme popustiti v vprašanju o naročitvi topov, ker bi s tako popusti tvi j o žrtvovala princip samostojnosti in samo-določbe. Prvi prevoz volov čez Solun v Genovo je jako dobro uspel. Vožnja iz Soluna v Genovo je trajala od 16. do 23. septembra. Blago je dospelo v dobrem stanu v Genovo in je bilo vkljub raznim intrigam dobro in lahko prodano. Pripravljajo se že nove po-šiljatve in novi trgovski sklepi za živo živino, katera pojde po isti poti v Genovo. Vrše se tudi pogajanja srbske vlade z raznimi družbami, katere bi vstanovile na Srbskem klavnice po angleškem in amerikanskem sistemu ter bi izvažale samo predelano goveje, telečje in svinjsko meso in konserve. Ako bi se to zgodi, bi odpale vse skrbi za eksport živine.
Bolsiarska sobranje je sklicano za 28. t. m.
—	Francijo. Ministrski predsednik Sarrien je dal svojo odstavko. Njegov naslednik bo Clémanceau. Novi ministrski predsednik bo ves kabinet rekonstruiral, ker odstopi bržkone tudi nekoliko drugih dosedanjih ministrov. Minister Briand. kateri je po mnenju novega načelnika vlade za izvedbo ločitve .cerkve in države potreben ostane.
— Španjsko. Ministrski svet je pdobril postavni načrt o društvenem pravu. Po načrtu so vse kongregacije podvržene vladnemu odobrenju; prepovedano jim je nadalje dajati javen pouk, sodnije imajo pravico do vizi-tacije samostanov, bratovščine, katere izvršujejo kako obrt, bodo morale pla-
y '
čevati tudi davke, inozemske bratovščine bodo pa razpuščene!
Dopisi. !
Slovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 11. t. m. v prostorih slovenjebistriške čitalnice. Predsednik tovariš Polanec je ožigosal stanovsko nezavednost nekaterih tovarišev, ki jo dokumentujejo s svojo odsotnostjo. Društvu so pristopili novi člani gdč. Kunej. gdč. Lorber in g. Vari.
Prečitanju zapisnika in dopisov je sledilo predavanje tov. Vršiča: „Narodna pesem v narodno šolo!"' Njegova izvajanja sokulmi-nirala v tem, naj bi učiteljstvo v naših šolah vadilo zgolj narodne pesmi, ki mu jih nudijo v. obilici Ž i r o v -nikove zbirke in Kosijevi šopki šolskih pesmi. Osobito narodne himne „Lepa naša domovina-', „Hej Slovenci"', „Slovensko dekle-', „Kje dom je moj?-' i. t. d., ki se pojejo po vsem Slovenskem ob raznih prilikah, bi moral znati vsak iz šole stopivši učenec.
Za tem se je pretresoval § 95 novega šolskega in učnega reda. ki je v nekaterih točkah nejasen.
Pri slučajnostih se je sprejela sledeča resolucija:
„Povodom upokojitve nadučitelja deške šole v Slov. Bistrici imenoval je prezidij okr. šolskega sveta popolnoma pravilno začasnim voditeljem najstarejšo učno moč dotične šole. Sklepom plenarne seje okrajnega šol. sveta se je pa, p o slu ž e va j e se § 131, al. 2 šolskega in učnega reda in pa brutalne sile večine odvzelo vodstvo starejši učni moči in izročilo mlajši.
Ker se je to zgodilo zgolj iz strankarsko političnih motivov, brez pravnega povoda, čuti se s takim postopanjem užaljeno vse učiteljstvo. Svojo ogorčenost izraža učiteljstvo s pričujočo, soglasno sprejeto resolucijo, koja se naj izroči vodstvu „Zveze južnoštaj. učit. društev-' v Celju, da jo isto s posredovanjem štajerskega „Lehrerbunda" predloži "deželnemu šolskemu svetu v .Gradcu s prošnjo, slavnoisti naj blagovoli ukreniti, da vodi v bodoče okr. šolske svete pri njih sklepih edino le korist in blagor šolstva, ne pa brezobzirna strankarska politika, kajti tako postopanje občutno izpodkopava njegov ugled ne le pri ljudstvu, ampak tudi pri otrocih.-'
Tudi je zbrano učiteljstvo izrazilo svoje ogorčenje radi protiučiteljskega in vsled tega tudi protislovenskega pisanja „Slov. Gospodarja-' o zadevi poletnih počitnic. Otrok je vendar učenec, a ne delavec in stremimo torej za tem, da se bode otrok v itak kratki šolski dobi kolikor mogočenaobrazil. Za težka dela je še po 14. letu časa dovolj. Vsak zaveden slovenski kmet bo tako stališče odobraval. Kdor pa dela proti naobrazbi naše šolske mladine — z zagovarjanjem jesenskih počitnic se godi to nčividno — dela neposredno proti našemu ljudstvu,
Slovenske novice.
Štajersko.
— Izvanredni občni zbor telovadnega društva „Celjski Sokol" se
vrši v sredo, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih v „Narodnem domu-'. Z ozirom na spored, ki je velike važnosti za nadaljni razvoj
„Celjskega Sokola" pričakujemo, da se udeleže tega zborovanja tudi starejši bratje polnoštevilno.
—	„Slovensko pevsko društvo v Celju" je na svojem občnem zboru dne
17.	t. m. izvolilo gosp. dr. Lj. Stikerja svojim predsednikom; izvoljen je tudi nov odbor.
Licitacija stelje v mestnem parku bode 21. t. m. ob 11. uri dopoldne.
Siidmark — podružnica Celje
—	imela je svoj občni zbor. Iz poročila posnemamo, da se je tej podružnici posrečilo v preteklem letu ustanoviti dva nemška obrtnika v Celju ter jima zagotoviti potrebno klijentelo in tako zaprečiti, da bi se ne vgnjezdili na njih mesto morda- slovenski (windische) obrtniki, dvema obrtnikoma je podružnica sposredovala brezobrestna posojila in enemu, ki je brez krivde zabredel v nadloge — znatno podporo.
—	Celjska podružnica je dosegla, da je Siidmark povišala letni prispevek za kolonizacij ske namene od 25 tisoč na 30 tisoč K na leto, da se je i z d el al d al ek o s e ž e n kolonizacij ski načrt in gospodarski program, da se osnuje na Dunaju posredovalnica za delo, in da se vstvari trg, ki bo zadoščeval ponudbam in vprašanj am, ne da bi nenemški posredovalci pri tem kaj zaslužili. Na programu je posebna organizacija drobnega dela v prid in svrho Siidmarke.
Število članov celjske podružnice se je lansko leto povišalo za 103 nove člane dohodki pa za 594 kron — ali v odstotkih so člani narasli Za 100%, njih prispevki za I50°/o> v primeri z letom 1903 pa za 280%, oziroma za 54O°/0.
Za podružnico in nje živahno delovanje si je pridobilo posebnih zaslug jjsoučiliško dijaštvo. Posebno se bode J pospeševala kolonizacija in organizacija žup (gaue), vstvaril se bode poseben župni gospodarski svet, ki bo podpiral delovanje župnih zvez. Člani gospodarskega sveta bodo potovali po deželi, proučevali gospodarske in narodne razmere ter poročali zvezam in jim stavili predloge. Da so v odboru celjske podružnice vse naše mestne veličine, se razume samo po sebi.
Nauk iz tega poročila posname vsak Slovenec lahko sam zase; mi le želimo, da bi se od nasprotnika naučili, kako treba delati in kako se braniti proti njegovi premoči.
—	Umrl je oni nesrečni vojak, katerega so neke barabe pred tedni bile napale nekega večera v mestnem parku. Včeraj je bil pogreb.
—	Za porotno zasedanje v Celju, ki se začenja dne. 19. novembra t. 1., izžrebani so bili danes za porotnike sledeči gg.: 1. Franc Vizovišek, posestnik v Gutovljah, 2. Franc Juričan, trgovec v Lastniču, 3. Franc Skaza, posestnik pri Sv. Bricu, 4. Franc Lang, nadgozdar v Brežicah, 5. Janez Senica, mesar v Konjicah. 6. Alojzij Rokavec, obč. predstojnik na Sladki gori. 7. Jožef Cerjak, posestnik v Mečnoselu. 8. Franc Vošnjak, tovarnar v Šoštanju, 9. Gottfried Hausenbüchl, posestnik v Konjicah. 10. Franc Zupančič; posestnik v Lem-bergu, 11. Anton Rotnik, posestnik v Prelogah, 12. Jožef Hofbauer, posestnik v Št. Jurju. 13. Karol pl. Adamovič. grajščak v Velenju. 14. Martin Vi-dečnik, posestnik v Mozirju. 15. Karol Druškovič, trgovec na Ljubnem. 16. Gustav Schalk, trgovec v Sevnici. 17. Vi-libald Swoboda, c. kr. notar v Konjicah.
18.	Jožef Rotamik, posestnik v Lehnu.
19.	Anton Pätz, hranilnični uradnik v Celju. 20. Ludovik Smole, trgovec v Sevnici. 21. Dr. L. Filipič, odvetnik v
Celju. 22. Franc Karbeutz, trgovec v Celju. 23. Henrik Schmuck, posestnik v Sevnici. 24. Dr. Robert Lederer, odvetnik v Konjicah. 25. Franc Vaši, posestnik v Topolah. 26. Janez Forte, posestnik v Lokah. 27. Franc Vodo-vrisk, posestnik v Starem trgu. 28. Fr. Krušič, posestnik v Malem Mislinju.
29.	Franc Warletz, gostilničar v Brežcih.
30.	Kraupa Jožef, posestnik v Latkovi vasi. 31. Vincenc Vabič. posestnik v Žalcu. 32. Pečolar Matija, posestnik v Pameči. 33. Franc Jelen, posestnik na Polzeli. 34. Laubič Janez, trgovec na Vranskem. 35. Anton Tišler. kovač v Vitanju. 36. Vrečko Jožef, trgovec v Zgornji Sušici.
Za namestnike so bili izžrebani gg.: 1. Jožef Jicha, pozlatar v Celju. 2. Terglav Alojzij, posestnik v Zgornjih Grušovljah. 3, Florjan Bayer, gostilničar v Celju. 4. Artman Ivan, trgovec v Št. Jurju. 5. Brence Franc, posestnik v Arclinu. 6. Mahr Franc, policijski stražmojster v Celju. 7. De Toma Avgust, slikar v Celju. 8. Urško Martin, mizar v Celju. 9. Ranzinger Franc, trgovec v Celju.
—	Novo politično in gospodarsko društvo. Namestništvo je potrdilo pravila „Političnega in gospodarskega društva Straža" s sedežem v Šoštanju. Ustanovno zborovanje se vrši v kratkem. Društvu želimo, da doseže svoj cilj v polnem obsegu, da se mu posreči v doglednem času iztrebiti v Šaleški dolini še isto trohico nemčurske golazni, katera po vladni milosti še tam vegetira.
—	Ogenj. Z Vranskega se nam poroča: Dne 15. t. m. ob 1. uri ponoči je začel goreti kozolec posestnika in gostilničarja -g. Jakoba Brinovc. Ker je bil s posušenimi pridelki napolnjen, je pogorel do tal. Bila je velika nevarnost za cel trg Vsansko. ker so iskre močno letele, vendar je odločen nastop požarne brambe preprečil razširjenje ognja. Škodo, ki jo ima gosp. Brinovec, cenijo na okroglo 6000 K, ki pa ni vsa krita z zavarovanjem, zlasti ker je zgorelo tudi mnogo poljskega orodja in vozov, ki so bili pod kozolcem spravljeni. — Sumi se, da je zanetila zlobna roka, ker je nedavno nekdo zlobno poškodoval hmelovke g. Brinovca. Z ognjem se. je hotel hudodelec očividno maščevati nad posestnikom.
—	Z vlaka skočil. 211etni hlapec Jakob Sodin iz Stranic pri Konjicah se je 13. t. m. vozil s koroškega kolodvora v Mariboru proti Celovcu. Sprevodnik, ki je prišel vozne listke pregledovat, je našel, da nima Sodin vsega v redu in bi moral le-ta kazen plačati. Da se temu izogne, je Sodin med Falom in Št. Lovrencem skočil z vlaka, ki je bil v polnem diru. Obležal je na mestu nezavesten, dokler ga niso spravili v splošno bolnišnico v Mariboru, kjer je v nedeljo 14. t. m. umrl vsled dobljenih poškodb.
—	Iz Dobove pri Brežicah. V
Mihalovcih pri Dobovi se je prigodila velika nesreča. V nedeljo popoldne je v omenjeni vasi nastal ogenj, ki je v najkrajšem času vpepelil trem gospodarjem vse: poljske pridelke, gospodarska poslopja in tudi stanovanja. Revščina je tako velika, da se tem potom obračamo do vseh usmilje ih src s prošnjo, da bi blagovolili s kakimi doneski priti ponesrečenim družinam na pomoč. Darovi za pogorelce naj se blagovolijo pošiljati podpisanemu odboru za dobavske pogorelce. Vsak naj manjši dar hvaležno sprejmemo, in razglasimo v časopisu.
Dotova, 17. oktobra 1906.
Anton Pernat, župnik.
Simon Gajšek, Lud. Potočnik,
nadučitelj.	učitelj.
—	Šolstvo. Cveterorazrednica v Polzeli se razširja na pet razredov.( Nadučitelj g. J. Slekovec v Jarenini je umirovljen. Učitelj g. J. Kavčič je prestavljen od Sv. Kunigunde v Eemšnik. — V Hruševju pri Postojni se je nova šola slovesno otvorila.
—	V Slovenski Bistrici je stopil nadučitelj gosp. J. Kristl po 35letnem vspešnem delovanju, v pokoj, pri kateri priliki mu je občinsKi zastop po posebnem odposlanstvu izrekel zahvalo.
—	Učiteljska služba. Na štiri-razredni deški ljudski šoli v Slovenski Bistrici je razpisano mesto definitiv-nega nadučitelja. Pravilno opremljene prošnje je poslati do 1. grudna t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Slovenski Bistrici. Lepo stanovanje, izvanredno velik vrt in druga plačilna vrsta. Slovensko učiteljstvo se naj pridno poteguje za to službo.
—	Obmejna občina Ščavnica naša! V nedeljo 14. oktobra je bila volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil izvoljen z osmimi glasovi g. Martin Križan z negovske Ščavnice, za prvega svetovalca Ant. Weis z be-nediške Ščavnice, za drugegu svetovalca pa Janez Žižek s peterške Ščavnice. Vsi trije so odločni in značajni možje. Veliko veselje vlada vsled te zmage na Ščavnici, kjer sta imela glavno besedo do sedaj Wratschko in njegov pristaš od šulferajna podpirani nadučitelj ščavniške šole, Špende. Za Št. lijem je sedaj Ščavnica postala naša po hudem boju, to pač mora veseliti vsakega rodoljuba. Vrlim bori-teljem ob severni meji hvala in slava!
—	Sv. Anton v Slov. goricah. V nedeljo, dne 14. oktobra je imelo antonjevško veteransko društvo v prostorih g. Alta svojo veselico z namenom, da v veseli družbi skupno x>bhaja jesenski čas bratve. Veselice se je udeležilo tudi veliko neveterancev. Naš rojak, g. scotnik Sernec, je v vznešenih besedah navduševal veterane za njih narodni nastop in podpiral svoje žive besede z vzgledi iz češke narodne zgodovine, kar so veterani z zanimanjem poslušali in kar je posebno veterane ukrepilo k njihovemu možatemu nastopu za narodno in gospodarsko stvar.
—	Samomor. Zastopnik mariborskih velikih mlinov H. Löffler se je te dni vstrelil. Pokojnik je bil nemški nacijonalec. Tvrdko Franz Ludwig in sin je baje oškodoval za večji znesek.
—	Rogatec. (Volitve v okrajni zastop.) Leta 1905 spomladi so pri volitvah v okrajni zastop rogaški zmagali Slovenci iz skupine veleindustrije in iz skupine kmečkih občin. Zaradi formalnih pogreškov, posebno pa radi tega, ker teh volitev novi okr. zastop ni verificiral, je ministrstvo okr. zastop razpustilo ter naročilo razpisati nove volitve. Nove volitve vršile so se koncem meseca septembra 1.1. in Slovenci bi bili tudi tokrat zmagali v skupini veleindustrijcev, ako bi bil predsednik političnega društva za rogaški okraj g. nadžupnik Korošec Franc vložil reklamacije. G. Korošec je bil o vsem dobro informiran ter je obljubil vložiti reklamacije, a ker tega ni storil, je zakrivil velik naroden greh.
Popolnoma nesmiselna pa je sedaj abstinenca zastopnikov kmečkih občin, katero tudi inscenira Korošec, ki se na politiko toliko razume kakor zajec na boben. Da, da, po toči zvoniti je, žal, prepozno.
Sicer pa je nujna potreba, da se prične politično društvo za rogaški okraj nekoliko gibati, ker tukajšnji „Štajercijanci" ne držijo rok '—ižem.
—	Franc Jožefova šola v to-meru priredi v nedeljo dne 28. oktobra po večernicah točno ob 3. uri v telovadnici šolarsko predstavo — s sledečim vsporedom: A. Petje: 1. imič,
„Mladi ljudje", enogl. zbor s spremlje-vanjem harmonija; 2. A. Hribar: „Slovenska dežela", trigl. zbor; 3. A. Hribar: „Z Bogom", dvogl. zbor. B. Gledališka igra v 2 dejanjih: „Stari vojak in njegova rejenka". C. Telovadba: 1. Kolo s petjem, 2. Proste vaje. 3. Kolo s palicami. 4. Vaje na orodju. Vstopnina: I. sedeži 1 K; II. sedeži 60 h; III. sedeži 40 h in stojišča 20 h. Čisti dohodek je namenjen šolskemu podpornemu društvu. K prav obilni udeležbi vabi učiteljstvo in „Podporno društvo".
—	Skrajno barabstvo je ona narodna zagrizenost in nestrpnost nekaterih nemških uradnikov državnih železnic, kateri svoje nenemške, seveda v prvi vrsti slovenske kolege tako te-rorizujejo, da si ti ne upajo v ničem pokazati svojo narodnost ter se boje celo naročati se na slovenske knjige in časopise. Takim teroristom bo treba energično stopiti na prste in jim enkrat za vselej pokazati, da nismo državljani druge vrste in da si ne damo kratiti osebne prostosti. Vsak, kateremu je kak podoben slučaj znan, naj nam ga ga prijavi, da zberemo potrebni mate-terijal za uspešno akcijo v državnem zboru proti tem predrznim in nesramnim vsenemškim teroristom na slovenskih tleh. Naše potrpežljivosti mora'" biti enkrat konec.
—	Za železniško progo Maribor-Wies je podpisala občina Maribor za 300 tisoč, okrajni zastop mariborski 100 tisoč, okraj Arnfels 100 tisoč K akcij, pa tudi veleposestniki in industrijalci pridno podpisujejo velike zneske. Ta proga bode zvezala ono progo, ki vodi iz Gradca čez Nemški Landsberg do Wiesa.
—	Potrjen deždnozborski sklep. Cesar je potrdil sklep, temeljem katerega se ima razdeliti občina Mozirje v dve. Katastralne občine Brezje, Lju-bija Loke, Šmihel, Sv. Radigunda in Lepa Njiva se izločijo iz dosedanje občine Mozirje ter se združijo v novo občino: Okolica Mozirje.
—	Štajerska eskomptna banka poviša svoj društveni kapital na 8 milijonov kron ter spremeni pravila.
—	Shod štajerskih državnih uradnikov bode 21. t. m. v Gradcu ob pol štirih popoldne v vitežki dvorani deželnega dvorca. Na dnevnem redu stoji zahteva o uvedbi časovnega napredovanja v plači in kot trenoten po-moček 20% povišanje plače vsem uradnikom štirih spodnjih plačilnih razredov. Splošna draginja je po celi državi taka, da so uradniki prisiljeni glasno zahtevati zbolj§anje svojega gmotnega stanja. Dne 21. t. m. bodo uradniški shodi po vseh glavnih mestih avstrijskih.
—	I. redni občni zbor akadem. tehn. društva „Triglava" v Gradcu se vrši dne 20. oktobra 1906 ob 8. uri v prostorih društva s sledečim vzpo-redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo upravitelja, 4. Poročilo revizorja, in 5. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli!
—	Slovensko akadem. društvo „Adrija" v Pragi ima svoj I.'redni občni zbor v soboto, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v Svazovi dvorani: Aka-demicky dum, Spälenä 20.
Kranjsko.
—	Občni zbor pevskega zbora „Glasbene Matice" je bil dne 15. t. m. v Ljubliani. Izvoljen je bil enoglasno predsednikom dosedanji načelnik gosp. prof. Štritof, in v odbor se ve da tudi gosd. prof Matej Hubad, za načelnico ženskega zbora pa gospa Julija Fer-jančičeva. Moški zbor šteje 58, ženski zbor 106 članov. Lansko leto je imel šest koncertov, več zabav in serenad. Lansko to je pel zbor tudi Bissijevo
bibliško kontato: Canticum canticorum. Prihodnje leto namerava zbor napraviti izlet na Koroško ter tam napraviti koncert, kar je v resnici dobra misel in je želeti, da se izvede.
—	Planinski ples S. P. D. bode 2. februvarija 1907 v „Narodnem domu" v Ljubljani.
—	„Svetčev večer" sta priredili moška in ženska podružnica D. C, M. v Šent Petru v Ljubljani, ki je vrgel 808 K 07 vin. čistega dobička, vrhu tega sta obe načeluištva zložili 200 K ter vplačali v proslavo Svetčeve 80. letnice to pokroviteljnino na slavljen-čevo ime naši družbi.
—	T Ljubljani se slovenski trgovci hvalevredno gibljejo in v javnosti lepo predstavljajo. Njih društvo „Merkur" hoče otvoriti svoj „Trgovski dom" in skrbi za pouk svojim članom osobito s tem, da pomnožuje strokovno književnost. Društvo izdaje mesečnik „Slovenski trgovski vestnik", ki je izvrstno uredovan. Lani je izdalo jako vabljivo knjigo „Menično pravo", letos pa že svoj „Trgovski koledar" za leto 1907. — Knjigovodja gosp. Zelenik je izdal ob enem še drug koledar te vrste pod imenom „Slovenski trgovski koledar"; prvemu je cena 1 K, drugemu 1 K 20 vin.
—	Novice iz litijskega okraja. Na Vačah, kjer je bil pred tremi leti skoro celi trg s šolo vred pogorel, sezidali so novo šolsko poslopje, katero je te dni moravški dekan Bizjak blagoslovil. — Župnija v Šmartnem je podeljena kaplanu g. Mat. Riharju pri Devici M. v Polju. — Glavar g. Parma je nastopil službo. Od njega se nadejamo, da bode nasproti občinam gledal na izključno rabo slovenščine tako kakor njegov predsednik. — Pri Sv. Križu je umrl ondotni mladi nadučitelj g. Engelb. Kavčič, čegar oče še službuje v isti lastnosti pri Dev. Mariji v Polju. — Vsled smrti nadučitelja g. K Mali-ja v Toplicah pri Zagorju je razpisana ta služba do 10. novembra.
—	Dolenjske novice. V Novem mestu bode 8. novembra vinski sejem. — Mestni zastop novomeški je najel pri mestni hran. ljubljanski 100.000 K posojila, da pokrije stroške za novo mestno hišo (rotovž) in da prispeva k stroškom za žensko bolnico, ki se bode zidala v mestu. Isti zastop je dovolil v svoji zadnji seji, da se bodo všolali v mestno šolo tudi dečki iz okolice (Kandija, Žabja vas), ako bode k stvarnim šolskim potrebščinam sosedna Šmihelska občina prispevala s primernim zneskom. — V Mokronogu bode začasno izpraznjeni notarijat preskrboval notar Kuhar v Trebnjem. — Vinska trgatev je na Dolenjskem pov-sodi končana. Kjer ni bilo toče, je letošnji pridelek glede kakovosti in množine skoro lanskemu sličen; kjer je bila toča, je pa mošt v vsakem obziru slabši. __'
Koroško.
—	Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja šteje letos 81.979 udov, t. j. 1593 manj nego prejšnje leto. Nazadovali smo torej nekoliko, a vendar se je skupno število Mohorjanov še vedno ohranilo na častni višini.
bi ostalo i v bodoče tako!
Razmerje udov po posameznih	škofijah oziroma krajih nam kaže	ta-le pregled :
1.	Goriška nadšk. 9215 (— 221) udov.
2.	Krška škofija 6173 (— 265)	„
3.	Lavant. škofija 25024 (— 658)	„
4.	Ljubljanska šk. 32640 (— 678)	„
5.	Tržaško-kop. šk. 4392 (+ 36)	„
6.	Sekovska škof. 461 (— 52)	„
7.	Somboteljska in
druge ogr. šk. 265 (-f- 21)	„
8 Zagrebška nad-
škofija 479 (-f- 11)	„
9. Senjska in druge
dalmat. škof. 346 (-j- 55) udov
10.'Poreška	škofija 107 (— 24) „
11.	Djakovska škof. 78 (— 8) „
12.	Bosniške škofije 213 (+ 9) „
13.	Videmska nadšk. 233 (+ 4) „
14.	Razni kraji 364 (— 48) „
15.	Amerika	1771 (+ 253) „
16.	Afrika in Azija 217 (— 38) „
Vkup 81979 (—1593) udov. I Številka v družbenih „zlatih bukvah", v katere se vpisujejo na novo-vstopivši udje, je narastla od 259.984 na 267.194, torej je vpisanih 7210 novih udov.
491.874 Mohorjevih knjig bode torej letos romalo med Slovence! Če dodamo to število onemu prejšnjih let, pridemo do števila 10,800.934 knjig, reci deset milijonov, osemstotisoč, devetsto ter štirintrideset knjig, katere je družba samo kot letna darila svojim udom razdelila od svojega obstanka sem. Pri tem pa niso všteta mnoga poznejša naročila, ponatisi itd.
Dne 10. oktobra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti:
Škofije: 1. Goriška, 2. Tržaška, ' 3. Lavantinska, 4. Ljubljanska, 5. Krška, 6. Amerika in Afrika, 7. Razni kraji.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „avizo", pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. •
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini
tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor.
Gospodarstvo.
Tržne cene y Celju.
Kupuje se:	läJl,_
Pšenica po	K 15 —
koruza nova po	„ 12'50
ječmen	„ 13—
oves	„ 15 —
fižol, zelen, dolgi	„ 2040
„ „ kratki	„ 20 —
„ rudeč	„ 20'40 „ koks laneno seme konoplje (seme) krompir želod
kostanj (divji) (pravi)
jabolka maslo seno slama
Meso se prodaja v celjskih mesnicah:
goveje sprednje po	K 1'20 kg.
„ zadnje ,,	„ 1'40 „
goveji izrezek „	„ 1'80 „
telečji izrezek „	„ 2'40 „
teletina ,,	„ 1'60 „
svinjsko „	„ 1"80 r piščeta na trgu par po K 1'20 do 1'60 jajca 5 za 40 v.
„ 24Ü0 „ 22-„ 24 -» 4-K 5 do 6 „ 3 do 4 K 10 do 12 „ 14 do 18 K 1'80 do 2 — K 5 — K 4"— do 4'50.
Obrestno mero
bodo zvišale z novim letom vse graške hranilnice.
Zvišanje tovornega tarifa
na južni železnici je sklenjena stvar, Upravni svet te družbe je sklenil zvišati postavke takozvanega lokalnega tarifa ter odpraviti znižane tovorne cene; normalni tarif južne železnice ostane pa nespremenjen. Povišanje stopi v veljavo 1. januarja 1907.
T Norem mestu
[ je vzel poseben konsorcij v najem vžit-r nino za 1. 1907 ter plača za to 53.000
kron.

Y Avstriji
se je skuhalo od 1. septembra 1905 do 31. avgusta 1906 19,755.103 hI piva ter plačalo od tega 75,866.456 kron davka.
V proračunu za 1907 je izkazanih za 10,093.020 kron več užitnin nego za 1906, od teh 10 miljonov znaša po-višek užitnine od sladkorja 6,400.000 kron od piVa 1,600.000 kron.
Kakor je videti avstrijske vlade druzega ne-znajo, nego valiti ogromne davke na najnujnejša živila in kon-sumne predmete kakor sladkor, pivo, petrolej itd. Bil bi v resnici skrajni čas, da se naš davčni sistem radikalno reformuje in da se tudi pri nas uvedo progresivni dohodninski davek, da se primerno obdači velike dohodke in da se ne tlači in ne izžema vedno le delavce vseh kategorij, kateri tako in tako že ne morejo več živeti. To bode ena najvažnejših nalog novega demokratičnega parlamenta.

Uporaba gospodarskih prebitkov iz leta 1905.
Za meljoracijski fond, 3 miljone, povzdigo zadružništva 6 mil j o n o v, za povzdigo eksporta 1 miljon, za pomnožitev voznega prometa državnih železnic 31 in pol milj., za stavbinske troške gališke trans-versalke 3,551.000 K, za klinike in bolnišnice 5 miljonov, za boj proti jetiki 2 miljona.
„Perotninar".
Kakor znatno, izhaja v Tržiču na Kranjskem mesečnik za umno perotni-«rstvo ter za umno rejo vseh malih domačih živali. List je prav dober. I Namerava se ustanoviti društvo perotninarjev in rejcev vseh I malih domačih živali. Glavni
T
namen društvu, katero bode imelo ime: „I. slovensko društvo perotninarjev in Tejcev vseh malih domačih živali v Tržiču'1 je, delovati na to, da se reja nah malih domačih živali po moči I jorzdigne in vpelje po vseh slovenskih t. deželah in pokrajinah; ustanavljati ■podružnice in društvene postaje za «istokrvno perotnino in plemenjake ■malih domačih živali; prirej evati shode, 'predavanja, poučne izlete itd. po vseh slovenskih krajih; napravljati razstave lin obiskovati tuje razstave v svrho Ipoduka; urediti si društveno knjižnico kakor tudi svoje lastno glasilo; upo-i rahljati skupne društvene objave za pdajo in nakup vseh za rejo potreb-{ à predmetov.
Druge slovanske dežele.
—	Na Trsatu pri Reki bodo prezidali romarsko cerkev.'Delo so oddali graškemu arhitektu Nemcu Hansu Pascherju, kakor bi ne bilo ne hrvatskih ne slovenskih arhitektov na svetu.
—	Hrvatskemu društvu za narodno prosveto je pristopil škof Pavel Gugler kot ustanovnik in plačal 200 K tstanovnine. Škof Gugler je prvi- usta-
1 lovnik novega društv..
—	Hrvatska družba sv. Cirila Ji Metoda, ki vzdržuje po večini šole t Istfi, je imela zadnja leta 65.490 K 52 v dohodkov in 47.537 K 96 v izdatkov, ostalo je 17.952 K 56 v.
I Dražba vzdržuje 12 enorazrednih, 3 I dvorazredne in 1 štirirazredno šolo.
—	Učiteljska deputacija iz Bosne je odpotovala 15. t. m. na Dunaj, da finančnemu ministru Burianu in even-tuelno še cesarju predloži svoje zahteve
i glede izboljšanja učiteljskih plač.
—	Češke vesti. Deželni odbor češki se je izrazil proti državni osrednji blagajni, ker bi ta ne bila zadružništvu na Češkem niti potrebna niti koristna, če se ozira na gospodarske deželne razmere in na že obstoječe denarne zavode (zlasti na deželno hipotečno banko in na dve banke čeških posojilnic.)
Trgovska in obrtna zbornica v Budjejovicah je sklenila rezolucijo, v kateri poživlja našo vlado, naj dela na to, da se trgovski odnošaji s Srbijo urede, Srbija ima v sedanjih razmerah brez dvoma več škode, zato je pa tudi srbska vlada zagotovila avstrijski industriji primeren delež pri svojih naročitvah. Avstrijska industrija želi, naj se zopet uvedejo normalni odnošaji ia naj se radi Škodove firme v \Plznu ne tira stvar tako daleč, da bi naposled zgubila srbski trg, kakor je zgubila rumunskega. Konečno zahteva, naj se odpro srbske, rumunske in ruske meje za uvoz živine.
Predhistorična najdba. Pri kanalizaciji Veltave nasproti smihovske arene, so izkopali marùutovo zobovje. Stvar se je oddala mestnemu muzeju.
„Tschechisch — Böhmisch". „Nemški Narodni svet za Češko" je sklenil obrniti se na vse kompetentne urade s prošnjo, naj se netočni izraz „böhmisch" zamenja v vseh slučajin, kjer se gre za točno in precizno ozna-čenje s „tschechisch". Do sedaj so ta dva izraza pogostoma zamenjevali.
Velika Praga. Mestni svet praški se je posvetoval 12. t. m. o pri-klopljenju občin Holešovic in Bubenč k Pragi.
Posojilo 2,248.629 K najme mesto Praga pri osredni banki čeških posojilnic za nova električna podjetja.
Češka vrtnarsko-sadjarska razstava se je končala 10. t. m. s slavnostnim večerom. Udeležba je bila velikanska. Da se je razstava prej zaključila. kakor je bilo prvotno določeno, je vzrok nenavadno hitra razprodaja sadja.
Ustanovitev „Narndnogo-spodarskega društva morav-sko-šleskega" pomenja korak naprej na tem tako ponemčenem moravskem v shodu. Naloga novega društva je: 1. Delovanje v teoretično - vzgojevalni smeri. 2. Dajati informacije v narodnogospodarskih vprašanjih. 3. Ppspeševati s praktičnim delom zboljšanje narodnega gospodarstva.
V tem voglu slovanske zemlje je osvojevalno delo tem nujnejše, ker se je baš tu že zarila nemška zagvozda v slovansko meso in nas bode kmalu odtrgala od Poljakov, ako se z združenimi močmi temu ne upro češki zavedni možje vseh strank.
—	Novo parobrodno društvo na Reki se ustanovi v kratkem in se bo bavilo z vožnjo med Istro in Reko. Imenovalo se bo ,. Avstro-hrvatsko parobrodno društvo". Temeljne glavnice je 500.000 K.
—	Laška druhat napadla hrvaškega lekarnarja. Na Reki je laška druhal napadla lekarnarja g. Blaževiča in ga tako pretepla, da so ga morali odvesti v bolnišnico. Sploh se reški Hrvatje niti na cesto ne upajo ponoči, ker niso varni pred „črno četo". Reški Hrvatje poživljajo guvernerja, naj napravi red in prepreči poulične napade laške druhali.
—	Amerikanski Slovenci. Dne 1. oktobra je bil v mestecu Waukegan, na obalih Michiganskega jezera v državi Illinos severnoamerikanske Unije IX. zbor K. S K. Jednote. Ta J^uota je bila ustanc na 1894.1.; pravila je sestavil F. S. Šušteršič, ter je obsegala s početka samo slovenska podporna društva v državi Illinois. Po neumornem delovanju ra\ teljstva se je , a raz-
vila v pravo Jednoto slovenskih podpornih društev v vseh državah severo-amerikanske Unije ter kot taka deluje uspešno na gospodarskem in kulturnem polju. Pod vodstvom in po inicijativi Jednote so si postavili naši rojaki v premnogih mestih in naselbinah svoje cerkve in svoje šole. V cerkvah goje svojo vero in svoje verske obrede, v šolah pa svoj narodni jezik. Jednota pa skrbi tudi za materijalne koristi svojih članov; njen namen je: podpirati Jednotine ude v nesreči in nezgodi, lajšati vdovam in sirotam njih tužni stan in vzgajati osirotelo deco in napraviti iz nje koristne ude človeške družbe. — Jednota je štela 1. julija 1.1. 8333 članov in je izplačala svojim članom zavarovalnine (za slučaj smrti) skupaj 875.000 dolarjev ali 4,375.000 K, vsekako krasen materijalen in moralen uspeh vrle Jednote. Na čelu Jednote so stali do sedaj gg, I. R. Sterbenc kot predsednik, M. Wardjan I. tajnik in J. Grahek, blagajnik. Jednoti želimo, da vrlo prospeva na korist naših ameriških rojakov!
— Poljedelstvo v Črni gori.
Črnogorska vlada posvečuje v zadnjem času vso svojo skrb zboljšanju poljedelstva, živinoreje, sadjereje in vino-gradstva. V to svrho je po posredovanju „Českeho vyvozniho spolku v Pragi" poklicala celo vrsto čeških strokovnjakov v Črno goro in to zlasti sadjerejce, nekoliko živihozdravnikov in kmetovalcev; dalje je črnogorska vlada pridobila tudi spretnega češkega kovača in ključavničarja za izgotavljenje gospodarskega orodja in strojev.
Syetoyne vesti.
—	Produkcija zlata je znašala 1905. 1. 4Ì>0 milijonov kron od tega se je pridobilo v Evropi samo za 29 milijonov kron.
—	Šolski pouk o čiščenju zob. Po londonskih šolah so pričeli pouk o higieni zob. Vsako jutro jih poučujejo, kako rabiti ščetico za zobe. To otroke veseli. Učitelj ali pa učiteljica vestno pazi na to, če otroci razumejo pouk in če si v resnici znajo čistiti zobe.
—	Pisemski poštni promet ob nedeljah. V trgovinskem ministrstvu se gre za to, da se bodo v bodoče oddajala pisma ob nedeljah ves dan istotako, kakor ob delavnikih. V ta namen pa naj bi se prilepljale na pisma posebne „nedeljske znamke", ki bi bile nekaj dražje od navadnih. Vsako pismo s tako znamko bi se oddalo naslov-ljencu tudi v nedeljo ob istih časih, kakor raznašajo pismonoše pisma ob delavnikih. V Belgiji je to že vpeljano.
—	Nemška državna banka, je
zvišalaa discont na šest odstotkov. Tudi v Londonu se zviša discont.
—	Predrzen lopov. Pred par dnevi je vstopil ob eni uri popoludne nek stotnik v stražnico vojaškega kopališča v Plötzense pri Berolinu ter zahteval, naj mu stražno moštvo sledi, ker mora v imenu cesarja nekje aretirati nekoliko oseb. Lopov je nastopil s tako sigurnostjo, da je podčastnik brez ugovora spolnil povelje in mu dal zahtevane može. S temi je lopov šel na postajo in po železnici v mestece Köpenik, kjer je s svojo stražo zasedel vse hišne vhode in šel k županu, katerega je takoj aretiral, potem h kasirju, kateremu je ukazal najpiej zaključiti račune ter mu izročiti, kar je bilo v kasi. Potrdil mu je prejem 4002 mark (več ni bilo v njej, ker je to bila. samo ročna blagajna in je bil glavni kasir že odšel, tako, da je bila velika vsebina glavne blagajne na ta način rešena). Na to je odpeljal žu-
JT7 m
TrgoVina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
trgovina
Celje, m 0.2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni ===== in barvani papir. =
sVincttiHi HamcttčHi
peresa tablice peresnilii gobice radirKe črnilo
Trgovat Knjige
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalnetinjižice
po raznih cenah.
JtojVečja zaloga Vseh tisHoVin
za občinske urade kraj ne - -
šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje —in privatnike. -
Lastna zaloga šol. zvezkov in risank.
papirnate Vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
Milje
pečatniki, vig-nete, (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
umetne, pokrajin-
/J0ul5lllC£ ske in s cvetlicami
W	odnajpriprostejše
do najfinejše izpeljave.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
JfgJ za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ........
CcniKi
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
2 Priznan dobro bini, e Solidea ii točiipiMu.
paoa s seboj v Berolin in ga oddal na novi stražnici — sam pa izginil. Takoj se je pokazalo, da je vse to le predrzna lopovščina, župana so spustili — „stotnika" in štiri tisoč mark pa iščejo.
—	Načelnik generalnega štaba grof Beck je dobil službeni znak v brilantih. To novo vstvarjeno odlikovanje mu je cesar osebno izročil.
—	Za svoje delavce. O priliki svoje poroke s hčerjo znanega Kruppa v Essenu na Nemškem je daroval g. Bohlen 1 milijon mark za invalidni fond, njegova tašča, gospa Kruppova je ob tej priliki dala 1 milijon mark za delavske hiše . in 50 ha zemljišč za potrehna stavbišča.
—	Umrl je 18. t. m. Josip princ Windischgrätz, general kavalerije v 76. letu svoje dobe.
—	Nesreča v planinah. Na Rau-cheggu je ponesrečil znani lovec Engelbert Köpple, padel je čez skale in se ubil.
Književnost in umetnost.
—	Fanslavismus — to je naslov brošuri, ki je izšla v Celju v Zvezni tiskarni in stane 60 vin. Neimenovan pisatelj razvija svoje, ponekod precej pesimistične nazore o naši bodočnosti. Prav živo nam pokaže marsikatero rano v našem življenju in dobro omenja frazo „slovanska vzajemnost", ki nam je doslej res samo fraza. Bodočnost našo — in bodočnost Slovan-stva vidi v poljsko-ruski spravi. Slovanska premoč v Avstriji doseže prijateljsko zvezo s Francijo in Rusijo in zagotovi trajen mir in lepšo bodočnost človeštvu. Knjigo priporočamo, mnogo dobrih mislij najde v njej slovenski čitatelj. Na delo in skrajni odpor proti Germanstvu nas kliče pisatelj, ubranimo našo zemljo nemškemu nasilju.
—	Slovenski Sokolski koledar za I. 1907. Uredil M. Ambrožič, vaditelj Sokola v Ljubljani. Cena koledarju 1 K, po pošti 1'10 K. Koledar priporočamo vsem prijateljem Sokolstva radi zanimive vsebine.
Naroča se pri: vaditeljskem zboru Sokola v Kranju, pa tudi v knjigarnah L. Schwentner in Jernej Bahovec v Ljubljani in Karel Florian v Kranju.
—	Družba sv. Mohorja je izdala letos te-le knjige:
1.	Koledar za leto 1907 z običajno poučno in zabavno vsebino od katere naj omenimo posebno životo-pisno črtico o pokojnem Lanjbertu Einspielerjh, kateri je bil mnogo let naši družbi duševni voditelj in pa „Izprehodi po New Yorku" v katerih nam opisuje Ivan Zupan», to ogromno mesto v Ameriki in pa našo naselbino v njem.
2.	Zgodbe sv. pisma. Spisal dr. Jan. Ev. Krek 13. snopič.
3.	Pri severnih Slovanih potopisne črtice, spisal Josip Lovtižar.
4.	Uporniki, povest spisal Ivan
Loh.
5.	Lešniki, knjiga za odraslo mladino, spisal Jožef Stritar.
6.	Sveta družina. Molitvenik, spisal J. M. Seigerschmied.
— „Egoizem"" izvirno dramo v enem aktu, ki jo je spisala gospa Zofka Kveder Jelovškova so igrali 16. t. m. vprvič v Ljubljani —■ pred skoro praznim gledališčem. Niti takozvani literarni krogi niso prišli v polnem številu na to prvo slovensko premjero v letošnji gledališki dobi. In vendar bi dejal, da jim že ime pisateljice jamči za to, da bode noviteta resno, literarno delo. Zastonj, pokazalo se je tudi to pot, da Št. Petersko predmestje nima ne smisla ne potrebe za umetnost in literaturno produkcijo.- Cankar ima prav! Slovenski dramatiki pa pišite, delajte, vstvarjajte, za tako lju-beznjivo občinstvo je to prava slast!
Stioraj brez Kapitala
dobi vsak inteligentni delavec (tudi žena) s prodajanjem nekega konsnmnega predmeta, katerega lahko uvede v vsako gospodinjstvo, dober postranski zaslužek. Pismo pod ,|IHas-senabsatz lir. 300" na ekspedicijo anonc
čduard Brautt, Dunaj 1. Kotenturmstrasse 9.
(528)
5-3
SVOJI K SVOJIM!
f Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod pokroviteljstom kralj, glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica ,|Ci*o-atiae" v Trstu.	(425) 11-6
ZastopniKi se iSCejo po veCjiii krajih Kranjske, štajerske in Koroške
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicaji najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
R. A. Smekal-a
isa Smichova. Podruž. Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza!. Skladišče vseh ——■ potrebščin. Tudi na obroke. —■—
S spoštovanjem (109) 26—21
podružnica R. A. Smekal.
K 5000 zaslužka
hhh^r^p^mhhrhr ■ plačam onemu, kateri dokaže, da ni moja zbirka
600 komadov za samo fl. 2"50
v resnici prilična kupčija. Jaz dajem:
i eleg. večkratno pat. remontoir-žepna ura s pismeno garancijo tovarne za točnost, 1 lina zlato-double verižica, 2 prstana iz amerik. zlata-double s ponar. briganti (za gospoda ali dar.;o), 2 zlato-double manšetna gumba )ostaneta vedno nova), 3 krasni naprsni gumbi (Chemisetts, 3 pat. gumbi za ovratnike, i eleg. žepni nožič, i eìeg. svilena ovratnica, svetla ali temna, i lepa igla za ovratnico s Simili-bviljantom (doublirana). i lepa danska broša (zadnja novost), i krasno žepno toaletno zrcalce, i lepa denarnica, i par boutonov z amerik. briljanti, i fino pisalno orodje iz niklja i pat. vremenski barometer, 1 garnitura 20 komadov različnih pravih inozemskih znamk, i eleg. odrezalec za smodke (nikelj), i pat. držaj za ovratnico, i album najlepših slik sveta, Vse skupaj z elegantno uro, ki je sama 2kvat toliko vredna, samo gld. 2-50. Proti predplačilu ali povzetju se dobi pri osrednjem depotu za pat. ure in dragotlne.
S. URBACH, Krakov štev. 74.
N B. Pri nakupu 2 paketov se pridene i priuia'angleäka britev brezplačno. Xe ugajajoče se zamenja ali vrne se denar. Riziko izključen.	i—i
N
agrobne vence, polne, krasne priporoča v velikem izbiru in po vseh cenah P. Kostič, v Celju.
to
I
IO
mešane stroke želi svojo službo premeniti. — Ponudbe blagovolijo se poslati pod šifro „trgovski pomočnik'1 Zibika-PristoVa. Štajersko.
(538) 3-2
Prva šta). trsničarska :: zadruga p. Juršinci ::
ima na prodaj cepljene trte in sicer 75,000 silvanca, 50.000 burgundca, 120.000 šipona, 130.000 velšfcega ril-čeka, 22000 žlahtnine, 35000 traminca nekaj drugih vrst in mešano : plaveč, burgundec, modriportugizec, ranfol in mušket. Vse trte so le jamčeno I. vrste ter stane tisoč i 60 K. Odjemalci naj se pridno oglašajo ter naj prilagajo 10°/0 are. — Trte se lahko pogledajo pri JANEZU ŠEGULA v Hlaponcih, 1 uro od želez, postaje Možganjci pri Ptuju,
_x_
Sprejme se takoj
ucenec
z dobro ljudskošolsko izobrazbo, vešč obeh deželnih jezikov v manufak-545 turni in špecerijski trgovini
L. Schwentner, Vransko.
Pristno
(mošt)
razpošilja odi hI naprej Jože Janežic
Sturmius Bitfljs&o pri Bramii. Cena po dogovoru.
vu,
(537) 8—s
Zoper ogenj in Vlom toc blagajne iti šivalne stroje Httpite pri meni najccttcjc. g3
Krasne nagrobne križe
p o d s st
priporoča
Bogata zaloga vsakovrstnih
peči, trajnogorljivih in peči za kurjavo Z žaganjem, raznih štedilnikov, predpečnikov.
Prodaja nepremoéljivih voznih, komatnih in konjskih plaht.
TraVerze, cement, železo za Vezi, ceVi iz Katnensčine, stresna lepenHa, sesalKe in VodoVodne napraVe
Trgovski pomočnik
(54H ' špecerijske stroke, 3—2 prijaznega in solidnega obnašanja se v moji trgovini s 15. novembrom 1.1. sprejme.
MILAN HOČEVAR Celje.
Posojila, daje Otto Kleusch,
Berlin, Schönhauser Allee 128. (Riickp.)
— Troški se odbijejo od posojila — Nikakih
predplačil.	(535) 12—5
Deklica
nbogih. poštenih starišev z dobrimi šol. spričevali
se sprejme hot učenko
(549) v trgovino mešanega blaga pri trgovcu 2-2
LUKA SENICA
ŠMARJE pri SEVNICI, Štajersko.
Suhe gobe, oljnate in petrolej ske sode, želod itd., kupi
Anton Kolenc
v Celju vsako množino, po najvišjih cenah.
(120) 46—37
Kupim hišico
v dobrem stanu z vrtom, pripravno za ednega čevljarja in eno šiviljo v kakem trgu ali blizu trga na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe na
Kari Stojan, občinski redar
(547) v Šmarju pri Jelšah. 3—3
Ivan Selič) pekovski mojster v Laškem trgu. išče
ucenca
za pekarijo, ako zna že nekaj v pekariji delati, pa dobi primerno (550) placo ter se uči naprej. 3—2
(i) 55
TRST-NEW-JORK
je najpripravnejša. najcenejša in najboljša pot iz LJUBLJANE v Soverno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik Andrej Odlasek, Ljubljana
SlomSekove ulice §1. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega-


je^ daje
TOMAŽEVA ŽLINDRA
iz Tomasovih tovarn z.zo.p.Bei?olinW.
najboljše in obenem najcenejše umetno gnojilo, ki obsega fosforovo kislino, bodisi za travnike.
Zvezdna znamka.
Stern
polja, hmeljišča kakor tudi za vinograde in za sadnjake Čas za jesensko gnojenje je tu.
(530) S cenami kakor tudi poučnimi spisi točno posluži t>—6
Trgovina z železnino,MERKUR', P.Majdič, Celje.
Preprodaja umetnih gnojil za Spodnje Štajersko in Kranjsko.
Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švica), Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas i a sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(39) 52—42
Zvezna tiskarno
se priporoCa Častiti duhovščini. slavnemu učiteljstvu. pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi Črkami in okraski ter opremljena z ,motornim. ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice,spövedne listke, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veječ, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoCa za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdelju jejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali Črnim tiskom po nizki ceni. Za mnogo-brojna naročila se priporoča
Zvezna knjigoveznica.

|taiprim«n«jja darila za goda«, birmo ild. so
StojcrjeVi siValni stroji
Man beachte die Fabrikmarke.
za domačo
porabo in obrtne sVrhe VjaHe Vrste.
Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges.
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.
IJ
Velika trpežnost in
vzorna konstrukcija usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja —
Singepjevi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20)52-40 fj^j
JOS. L A M P R E T,š o š tanj
priporoča svojo veliko zalogo /\WT7"AT v velikosti do 1-50, 160, 1-70, 1-80, VT? A T A latotako izgrotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2-40 popolnoma izgotovljenih .-..•.	i-ao in 2 m po konkurenčnih oenah. *	A Ä MT" V zalogi Je zgotovljeno pohištvo. -1
»c
co
Zagotavlja solidno in točno iaostr»ežlbo. Načrte za ofecna in vrata pošilja, na ogledi.
Jttžnoštajersta hranilnica V Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. prodni sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na ,
Za občinska in korporacijska posojila* v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
(43) 50-40	Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.

Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
v v
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. — Stedilna ognjiiča imam vedno y zalogi ; po poslani meri se ista hitro izvrše.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkider se voda lahko
.... , . , .,„ ,, .. .	poljubno napelje bodisi v
kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
VSAKOVRSTNE ŽELEZNE OGRAJE aiS^&Ä^ÄÄ
IUH1WI11.U11UJ uuuuunu Vimnuu sk|adišda ali pokopališča. - Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, W napeljavo strelovodov itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela
po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	(19) 52—42
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.
Ivan Rebek,
Posojilnica v Celju uraduje vsak 4an dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.

* V
v*