Ameriška Domovina fltSS®JEnfl€/*IU—HOIW1E AMERICAN IN SPIRIT JFORRiON IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 18, 1964 SLOVGNIAN HORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXII VOL. LXII Oltarno vabi mladino totonezijs pod orožja ^^edsednik I n d o n ezije se Popravlja na močnejši o-ooroženi pritisk na Male-z'io, pa govori še vedno o Plimi rešitvi spora. ^ŽAKARTA, Indonez. — a2g°vori med zastopniki Male-Filipinov in Indonezije v t^S'kokn na Tajskem pretekli eri so propadli, ker Sukamo j,.1. ^°tel umakniti svojih “gve-^ev” iz članic Malezijske zve-Saravak in Sabah na otoku 0rHeo. Malezija je sklenila ječati svoje oborožene sile, j50 mogla svoje ozemlje u-^ em0 braniti. Uvedla je ob-c^n° vojaško službo in bo kli-^ Pod orožje vojne obvezni- „ ^u^arno ima ljudi na razpola-kot dovolj, saj ima Indo- ^ " J® okoli sto milijonov pre-SeValcev- Pozval je mladino, naj lavi prostovoljno v vojaške kr)0te’ se k° Indonezija “lah- .^MaleZije»_ če pomislimo, da pr , Indonezija pod orožjem pre °- ^e^rt milijona mož, o-arr ,^en^ sorazmerno dobro z ^lal ls^im in ruskim orožjem, Pitj62^9 n™a vsega skupaj 60,000 vojakov, si lahko nevar- P'0 Sl:aV^amo, kakšna j Indoneziji preti, v ^ ^azijski presednik, ki je j0 avnem kriv spora z Malezija ^ veljati za prvobor-sv0fiOti “kolonializmu”, je v Vedo g0V0ru dejal, da je še z r ° Popravljen spor urediti sebn2SCV°'ri- se °" Pjn 0 sestal s predsednikoma t0 ™ Malezije. Zadnji za a.^e dosti navdušenja, ker tiegj- anL taki sestanki niso prize ^add, pa tudi Filipinec je io s& ^nkarnovih večnih intrig ^lalf,. ^n,Pravt)a na pomiritev-« ^Ja dobila bilijonsko t, p0aoj|!o darstv ’ Italijansko gospo- novesi° ^ain^ Prišlo iz rav- ;kot .ji9! I“ene rastejo hitrejše Veda a^e !n rnezde, kar ima se-itlflacj..Udi Pniitične posledice. sivPa JK-Se ^ Pridružila še pa-biapjidanca- Posledica pri-0dljv .']a^a v ‘Plačilni bilanci je Posebniata iz Italije, ki je bil Secev 0;5ter zadnjih par me- rodna bank;0 ^ ItaIila'nska na* daš a morala takoj iti v Po pomoč, ki jo je Po posredovanju d.- dobila. A ^ p^siGQova merišk7ministraciJe Ji bodo Vodi n ln evropslki denarni za-$1.25 birOClili Vse§a skupaj nad 2lata. u I‘,ona’ da zaustavi odtok Vo da bo ta znesek za- Us+ ai. da ustavii. Italj' se bo odtok zlata Vstopu,S a vlada je seveda ^^Ijala • Proti inflaciji. kreHu^e n°Ve davke, omejila Sebno v Uanle nakupov, po-^0sPodiy.art0rno^^sk^ industriji. di tega rlSka kQn-iunktura je ra-^Pet d02lvela zastoj, kar ima Ik^sledipa °bičajne politične §a gnsportave,ndar se Pa iz talke-fazviia v, ske§a položaja ne bo bčpa kr..e §osP°darska ne poli-dičpj Za’ vsai tako upajo po-opazovalci v Rimu. r^LH ♦ V remenski prerok pravi: ^ajviši?1!9 ziasnitev, vetrovno. J tomperatura 26. , Novi grobovi Louis F. Sweet Na svojem domu na 29388 Vinewood Dr., Wicliffe, Ohio, je nenadno umrl zadet cd srčne kapi 55 let stari Louis F. Sweet, rojen v Norwalku v Ohiu. Zapustil je ženo Helen, roj. Udo-vich, otroka Almo Heintz in Richarda ter štiri vnuke. Zaposlen je bil pri Paterson Sargeant Paint Co. Pogreb bo iz Grdino-vega . pogreb, zavoda na Lake Shore Rlvd. v petek popoldne ob enih na Highland Park pokopališče v oddelku za veterane. Dorothy Diemer Včeraj je umrla na svojem domu na 489 E. 147 St. 50 let stara Dorothy Diemer, roj. Bube tz. Bila je dolgo bolna. Mtož Frank ji je umrl leta 1959, zapustila pa je hčerko Dolores, ki vodi barvno podjetje na Waterloo Rd. in E. 160 St., ter sina Richarda. Pokojna je bila sestra Margaret Gustafson, Emila Bubetz, Emily Ross, Henryja Bubetz, Pauline Graham in pok. Gabrielle Bubetz. Pogreb bo jutri ob enih popoldne iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Lakeview pokopališče. Senatorja se pritožujeta nad skritimi izdatki za oborožene sile WASHINGTON, D.C. — Republikanska senat orja Hugh Scott iz Pennsylvanije in Gordon Allott iz Colorada sta javno nastopila proti milijonom, ki jih oborožene sile brez vednosti Kongresa trosijo za posebne “tajne načrte”, kot je bila Vlada hoče sprememboeianice ZN nai p1*®*!* zaostanke ali pa bodo izgubile pravico glasu WASHINGTON, v trgovanju i rdečimi Trgovinski tajnik L. H. Hodges je pred senatnim zunanjepolitičnim o d b orom izjavil, da so sedanji zakoni v tem pogledu zastareli. WASHINGTON, D.C. — Zunanjepolitični odbor Senata je pretekli petek začel razpravo o trgovanju Združenih držav z državami komunističnega bloka. Prvi je v imenu vlade obrazložil stališče državni tajnik Rusk, njemu je sledil poljedelski tajnik Freeman in temu trgovinski tajnik Hedges. Zadnji je povedal naravnost, da smatra vlada sedanje določbe, ki urejajo trgovanje naše dežele s komunističnimi državami, za zastarele in želi njihovo spremembo. Državni tajnik Rusk je v svoji izjavi razdelil komunistične države v tri razrede. V prvega spadajo trdovratni, zagrizeni komunistični sistemi, iki se vnemajo za vojno. To so rdeča Kitajska, Sev. Koreja in Sev. Vietnam. Sovjetska zveza in njeni zavezniki v vzhodni Evropi spadajo med umirjenejše komuniste, ki zagovarjajo mirno sožitje in je torej trgovanje z njimi opravičljivo, v kolikor ne krepi avtomatično njihovega vojnega potenciala. Trgovanje s prvo skupino in s Castrovo Kubo je med tem popolnoma nedopustno. Jugoslaviji in Poljski bi rad Rusk priznal posebne i ugodnosti. Sen. F. Lausche D.C. — Združene države pripravljajo odločen nastop v Združenih na-redih proti dolžnikom prispevkov v posebne sklade, ki so bili odobreni v glavni skupščini. V glavnem so to Sovjetska zveza in članice njenega bloka držav. Skupno dolgujejo ti ZN okoli 71 milijonov dolarjev, pred vsem v sklad za kritje posredovanja ZN na Srednjem vzhodu na meji med Izraelom in Egiptom in v Kongu. Združene države so se postavile na stališče, naj vsaka država plača svoje dolgove ali pa naj izgubi pravico do glasovanja, kot to določa člen 19. ustanovne listine Združenih narodov. Mednarodno sodišče je lani odločilo, da je treba šteti med obvezna plačila tudi prispevke v posamezne sklade, kot sta sklad za Kongo in Srednji vzhod, kakor hitro jih glavna skupščina odobri s potrebno1 večino. Glavna skupščina ZN je lani odločitev Mednarodnega sodišča sprejela kot zakonito tolmačenje. Sovjetska zveza je protestirala in izjavila, da tega ne bo priznala. Združene države skušajo sedaj pridobiti za svoje stališče, ki je s pravne strani brez dvoma neoporečno, potrebno podporo v glavni skupščini ZN, pa naj se že ta sestane na izredno ali šele na redno zasedanje prihodnjo jesen. je vprašal Čl. 19 listine ZN pravi, da • —— JC v^jlmica> k; je dolžna 2N vsoto, jneposredni" pomočniki* načel- Hodgesa, čemu hoče postopati sikl ‘1G e|na a nJenemu dveletne- ustanov zvezne vlade, čla-Sovjetsko zvezo milejše kot s nau ie nemu pnspev u, izgubi nj Vrhovnega in glavnih zvez-Ijudsiko republiko Kitajsko, Sc'sov'a'no pravico. Trenutno so ^ so;j2Šč ter člani Kongresa, gradnja letala A-ll, ki jo je j Sev. Korejo, Sev. Vietnam in V takem PolozaJu Sovjetska Predsednik Johnson trdi, da je predsednik Johnson razkril še- Kubo, ko je vendar očitno, da' ZVeZau11n,VSe ostale .^ave nje- to povišanje potrebno, če hoče le nedavno, med tem ko so leta^ " T7'" lo dejansko začeli graditi še a času ja- Gordon Allott je član senatnega finanč. odbora. Dejal je, da je vsa ta leta proučeval pro- v oborožen spopad. [propagando za svoje kandida- bi obremenilo zvezni proračun račun oboroženih sil v vseh po- Poleg sen. Lauscheta sta sta-i ture in vsi ti so prišli na misel, za okoli pol bilijona dolarjev na drobnostih, pa ni nikoli nič za- lišče vlade v pogledu trgova-'da bi bilo treba menjati sedanji leto in predsednik je izjavil, da sledil o kakih izdatkih za to le- nja s komunističnimi državami sistem prisilnih naborov in ga J6 ta V3ota ze vključena v nje- JOHNSON SE ZAVZEMA ZA POVIŠANJE PLAČ ZVEZNIK USLUŽBENCEV VSEH VRST Predsednik L. B. Johnson je poslal včeraj vodnikoma obeh domov Kongresa pismi, v katerih ju poziva, naj Kongres uzakoni povišanje plač vseh zveznih uslužbencev, čeprav hoče odložiti povišanje plač lastnih članov na drugo leto. WASHINGTON, D'.C. - Pretekli teden je bil v Predstavniškem domu zavrnjen predlog o povišanju plač zveznim uslužbencem, ki je predvideval tudi povišanje plač članov Kongresa za $10,000 na leto. Kongresniki so glasovali proti predlogu, ko je bilo treba glasovati poimensko in bi nasprotniki povišanja brez dvoma poskrbeli, da bi volivci zvedeli, kdo je vse glasoval za povišanje v času, ko Kongres in zvezna vlada toliko govorita o varčevanju. Predsednik ZDA L. B. Johnson je v osebnih pismih vodnikoma obeh domov Kongresa J. McCormacku in C. Hay-denu ta dva pozval, naj Kongres plače zveznim uslužbencem poviša, ker bo sicer predsednikov “napor za dosego dobrega gospodarienja v vladi” v nevarnosti. “Če čutijo kongresniki, da -----r=zz.-= morajo odložiti zvišanje lastnih r-p i * • plač do prihodnjega leta, čeprav ^jCLClTl^C VGStl ga oni najbolj zaslužijo, zato ni ^ nobenega razloga za odložitev NEW DELHI, Ind. — Predsed-primernega in pravičnega pred- nik vlade Nehru je izjavil v loga za druge, ki služijo vladi in narodu,” je zapisal predsednik Johnson v pismih govorniku Predstavnškega doma Johnu W. McCormadku 'in začasnemu predsedniku Senata Carlu Hay-denu. Zavrnjeni predlog je predvideval zvišanje plač okoli 1,7 milijonu zveznih uslužbencev. Najvišje povečanje plač bi do-jbili člani zvezne vlade in njiho- i Iz Clevelanda! in okolice ie Sovjetska zveza pomagala ”ega blota v Evropi' komunizmu dežela, da bodo v njeni admini-teh deželah do ° v >1 straciji, v zakonodaji in na so- predsednika Eisenhower- zmage. Hodges je dejal, da je Zakon o vojaških nabo- diščih najsposobnejši ljudje naglavni cilj razlikovanja prepre- rib ne bo spremenjen i mesto povprečnežev, kajti le te čiti trgovanje z državami, ki bi | WASHINGTON, D.C. — Ne- ie mogoče dobiti za delo pri se-utegnrle biti z nami zapletene kaj kongresnikov bi rado delalo danjih plačah. Celotno zvišanje talo, ki gredo brez dvoma v visoke milijone. Priznal je, da so bili nekateri izmed njegovih tovarišev v odboru o načrtu zaupno poučeni. Ker on ni bil med njimi, se mu verjetno zdi “za malo” in se je javno oglasil proti takemu postopanju. kritizirala bolj ostro tudi sen. Mundtj republikanec iz S. Dakote, in sen. Symigton, demokrat iz Missouri j a. — Moderna velika petrolejska ladja stane preko 6 milijonov dolarjev. zamenjati s sistemom prosto- §ov predlog za zvezni proračun voljcev. So že predložili Kon- 1964-1965. gresu potrebne zakenske pred-' ■ ■ loge, o njih bodo gotovo tudi bil izglasovan lani in velja do mnogo govorili in pisali. Toda 1. 1967. Povrhu pa pravijo v iz te moke ne bo nobenega kru- Pentagonu, da ni mogoče sesta-ha. .viti oboroženih sil od 2,700,000 Sedanji zakon o naborih je mož z dobrovoljci. Boj proti revščini: preveč dobrot v premajhnem košu CLEVELAND, O. — Bivši sestavila, toda prvi vtis je tak, Shriver je naravno naletel še predsednik Kennedy je rad pla- da ga javnost ni odobrila. Ka- pred svojim napovedanim ime-val v oblakih: živel je v načrtih, tere so glavne hibe načrta? inovanjem na odpor v najmanj idejah, geslih in načelih. Ko se je spustil na zemljo, je moral sklepati kompromise z zemeljskimi silami kot z javnim mnenjem, Kongresom itd. Kompromisi so ubili marsikatero njegovo zamisel, na primer načrt o davčni reformi. Predsednik Johnson je drug človek, ljubi prakso, obleče svoje načrte v tako obliko, ki je sprejemljiva za Kongres in javnost, vsaj tako upa. To se mu je pri njegovi dosedanji zakonodajni politiki velikokrat posrečilo, zato je njegova priljubljenost tako hitro rastla. Dvomimo pa, da se mu bo to posrečilo pri njegovem načrtu, kako pobijati revščino. Proti bojevanju z revščino ni nihče, kako pa organizirati ta boj, to je težje vprašanje. John-son je, kot kaže, bil brez lastne osnovne ideje, se je zanesel na svojo administracijo, da mu sestavi praktičen načrt. Načrt je Naša administracija se že dol-14 tajništvih. Naletel je nanj tu-go bori proti revščini, seveda di v Kongresu. Mnogi politični vsako federalno tajništvo na drobno in na svojo roko. Pregled federalnega proračuna pove, da je boj proti revščini tudi v posameznih federalnih tajništvih precej razdrobljen in nepregleden, zato a tudi ne posebno učinkovit. Ko so očetje sedanjega načrta vse to dognali, niso upali prikrajšati pristoj-noisti posameznih tajništev, zadovoljili so se samo z mislijo, da je treba delovanje posameznih tajništev “koordinirati1'. Vsaka koordinacija pa pomeni omejitev pristojnosti posameznih tajništev in temu so se že tekom sestavljanja načrta uprli tajniki Wirtz, Celebrezze, Freeman in McNamara, še predno je bil zakulisni boj med federalnimi birokrati končan, je Johnson objavil načrt in naročil Kennedy j e vem u svaku Shri-verju, naj se pripravi, da ga bo izvajal. opazovalci namreč mislijo, da je Shriver resen kandidat za pod-predse dnika na demokratski strani. Tega se bojijo razni demokratski politiki, ki bi tudi radi postali kandidatje, kot je na primer senator Humphrey. Shriver bo torej imel dosti nasprotnikov, najprej e v Kongresu, kjer bodo njegovi somišljeniki morali zagovarjati načrt pred nemajhnim številom kritikov in odkritih nasprotnikov, potem pa še v federalni administraciji. Da bo izvajanje načrta pri tem trpelo, je jasno, ne glede na to, kakšen zakon bo končno izglasovan. Lahko se zgodi, da ga bo Kongres tako razmrcvaril, kot je premlel načrt o znižanju davkov. Druga hiba sedanjega načrta je način njegovega financiranja. Johnson hoče varovati videz, da je varčen gospodar, zato ni predvidel nobenih novih po- sebnih večjih izdatkov za svoj načrt. Upa, da bo dobil potrebne zneske v okviru sedanjega proračunskega predloga. Ker so cenjeni na okroglo bilijon dolarjev, mnogi dvomijo, da bi se mu ta taktika posrečila. A,ko bo pa koncem koncev moral seči po novih virih za izdatke, nastane zopet vprašanje, kje jih bo dobil. Mora namreč zmeraj računati, da predvideva bodoči federalni preračun primanjkljaj in ne prebitek, ki bi iz njega lahko črpal sredstva za dodatne izdatke. Kot bi radi želeli uspeh novemu programu za pobijanje revščine, se vendarle bojimo, da sedanji načrt ni dozorel. Ako ga bo Kongres predelal v nekaj boljšega, ko to kar lep uspeh, akoravno ne bo Johnsonu mnogo pomagal v letošnji volivni borbi. Bo lahko služil za podlago za podobne zakone v prihodnjih letih, kajti boj proti revščini bo trajal leta, morda tudi desetletja. parlamentu, da bodo indijske čete tudi prestopile s premirjem določeno črto razmejitve v Kašmirju, če bodo to ponovno storili Pakistanci. Obrambni minister je preje razkril, da so pakistanske čete prešle to črto in skušale zasesti neko vas na indijski strani, in'i čemer je prišlo do boja, v katerem so bili štirje indijski vojaki mrtvi. Nehru je obdolžil Pakistan, da se je domenil z rdečo Kitajsko o skupni pelitiki proti Indiji MOSKVA, ZSSR. — Združene države so zahtevale danes v posebni noti cd sovjetske vlade, da izpusti takoj tri ameriške letalce, ki so bili prijeti pretekli teden v Vzhodni Nemčiji, ko je bilo sestreljeno ameriško izvidniško letalo, ki je po pomoti zašlo nad Vzhod. Nemčijo. Nota pravi, da v slučaju, da Sovjetska zveza ne bi izpolnila ameriške zahteve, grozi nevarnost poslabšanja sedaj dobrih odnosov med obema vladama. WASHINGTON, D. C. — Narodni varnostni svet je včeraj razpravljal o položaju v Južnem Vietnamu, kasneje je bilo objavljeno, da so se Združene države odločile povečati svojo pomoč Južnemu Vietnamu v njegovem boju z rdečo gverilo. LOS ANGELES, Calif. — Gasilcem se je posrečilo omejiti ogenj na dveh krajih tekom njegovega nevarnega hiižanja predmestjem Glendale, Burbank in Eagle Rock, na enem področju pa ta še vedno divja in oblasti se boje. da se utegne položaj poslabšati, ker napovedujejo nov hud veter. Kambodža dobila orožje iz rdeče Kitajske PHNOM PENH, Kamb. — Princ Norodom Sihanuk je objavil v nedeljo, da je prejel prvo pošiljko orožja iz rdeče Kitajske. Dospelo naj bi v “kritičnem trenutku narodnega obstoja”, po odklonitvi “na pogoje vezano ameriško pomoč”. Sihanuk je zatrjeval, da ta pomoč ne bo služila kakim napadalnim namenom, kot se boje na Tajskem, ampak izključno obrambi dežele. Kambodža je po izjavi Siha-nuka dobila pošiljke orožja tudi iz Sovjetske zveze, Francije in Jugoslavije. Vabilo— V nedeljo, 22. marca, za ob treh popoldne sklicuje odbor Društva slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu društveni sestanek v Baragovem do mu. Na dnevnem redu je razgovor o tekočih zadevah in o bodočem delu. Vsi člani in prijatelji društva vabljeni! Mala liga za baseball— Perry Little League zbira dečke od 8 do 12 let, ki se zanimajo za igranje baseballa. Kdor ima veselje do tega, naj se prijavi cd 6 do 10. aprila v St. Clair Recreation Centru na 6250 St. Clair Avenue. Dečki naj prineso s seboj rojstni list in naj pridejo v spremstvu staršev ali varuhov. Duhovna obnova za može in fante— Prihodnji petek in soboto bo v šentviški cerkvi slovenska duhovna obnova za može in fante. V petek ob 7.30 zvečer bo pridiga, nato spovedovanje, v soboto ob sedmih zvečer bo pridiga, nato blagoslov in spove* dovanje. V bolnici— Ignac Resnik s 421 E. 160 St. je v Doctors bolnici, soba šu 606. Obiski so dovoljeni. Želimo mu naglega okrevanja. Seja— Klub slov. upokojencev za St. dairsko okrožje ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. Pcdr. št. 3 SMZ ima v nedeljo ob even popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Podružnica št. 5 SMZ ima v soboto, 21. marca, redno mesečno sejo v navadnih prostorih. Zadnja seja zaradi premale udeležbe ni bila sklepčna, zato so. člani prav posebno prošeni, da se te seje udeleže. Zanimivost na radiu— Jutri, v četrtek, bo na Slovenian Variety sporedu na WX-EN gostoval glavni carinik za naš del dežele, rojak John Kovačič. S piketi in bojkotom groze— Združeno gibanje za svobodo, organizacija, ki se zavzema za popolno integracijo šol s prevažanjem šolarjev iz šolskega okoliša, kjer žive pretežno črni, v okoliše, kjer žive pretežno beli in obratno, je napovedalo proteste, piketiranje in celo bojkot sol, če ne bo šolski odbor ustavil gradnjo novega šolskega poslopja v črnem predelu Gien-villa. Piketirali bode— Narodna zveza za napredek barvnega ljudstva (NAACP) bo danes od 11. dopoldne do 1. popoldne piketiraia poslopje lista Plain Dealer, ker da v svojih uvodnikih in drugih sestavkih piše “pristransko” o rasnem vprašanju v našem mestu. Žena ustrelila moža-poli< aja— Mrs. James Mangan z 10403 Clifton Rd. N. W. je sinoči sporočila policiji, da je tekom ostrega prepira, tekom katerega jo je mož ponovno udaril, tega ustrelila z njegovim službenim revolverjem. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. š'e enkrat več elektrike CHICAGO, 111. — Na po- vprečni ameriški farmi porabijo sedaj okoli 100 odstotkov več električne sile, kot so jo pred komaj 15 leti. 6117 St.Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: {.'nited States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 55 Wed. March 18, 1964 Kaj je revščina? Reveže srečujemo vsak dan ob vsaki uri in na vsakem mestu. Če bi se pa kdo vprašal, kaj je revščina, bi bili v zadregi z odgovorom. Tako se ne godi samo nam, ampak tudi naši javni upravi na vseh ravneh, občinski, okrajni, državni in federalni. Kolikor imamo socijalnih služb v raznih javnih upravah, toliko imamo tudi pojmov o revščini. Da taka zmešnjava more samo škodovati smotrni socijalni politiki, ni treba še posebej dokazovati. Revščino lahko merimo z dveh vidikov: po načinu življenja ali pa po dohodkih. Običajno merilo so dohodki. To pravilo je razumljivejše, je pa pomanjkljivo v toliko, da prezre dejstvo, da vsakdo, rudi revež, po svoje gospodari s svojimi dohodki. Kdor je previden, skromen, preračunljiv, si z manjšimi dohodki ustvari boljše življenje, kot tisti, ki ne more preboleti razmetavanja denarja. Kakšni dohodki naj bodo merilo za revščino, je ravno tako sporno, kot je pojem revščine sam po sebi. Debata o tem vprašanju je rodila vse mogoče številke. So taki, ki mislijo, da se revščina začne že pod dohodki, ki jih nudijo minimalne mezde, torej nekako pod $2,500 na leto za dvočlansko družino. Drugi zopet trdijo, da se revščina začne pri dohodkih ki jih nudi federalna pokojnina, torej nekako povprečno $1,200 na leto. Tisti, ki trdijo, da imarno v naši deželi 35 do 40 milijonov revežev, mislijo na vsoto $2,500 za dvočlanske družine. Kjer so še nedorasli otroci, je seveda treba to število dvigniti. Praksa žal ne potrjuje podatkov, ki temeljijo na povprečnih številkah, ki naj bi bile veljavne za vso deželo. Potegne gornjo mejo za revščino veliko višje, kar nam nazorno kaže slučaj države Ohio. Ravno na dan po atentatu na predsednika Kennedyja se je v naši državi zgodila velika nesreča, ki bi gotovo razburila vso Ameriko, ako ne bi bilo atentata. V Fitch-villu je zgorela ubožnica, kjer je bilo 84 ostarelih in onemoglih, 64 jih je pri tem zgubilo življenje. Mnogo jih je bil med njimi tako zapuščenih, da niso poznali sploh nobenega sorodnika, za druge so pa zvedeli njihovi otroci šele iz časopisov, kje so našli tako žalosten konec. Ta katastrofa je prisilila državno upravo v Columbu-su, da na novo in resno pregleda, kaj se godi v naših domovih za ostarele, onemogle, v ubožnicah, zavetiščih in si-lotiščih. Sedaj so bili objavljeni prvi rezultati pregledov, ki so naravnost porazni. Za enkrat je bilo preiskanih 180 med 1,198 zavodi te vrste. Tri četrtine med njimi ni imelo niti električne napeljave v redu. Ohajski zavodi te vrste imajo svoje društvo, ki brani njihove interese. Zavodi niso namreč postavljeni po zasebni dobrodelnosti, le manjšina pripada dobrodelnim organizacijam, večina so navadna zasebna podjetja, ki se pečajo s tem poklicem za dobiček. Njihovi strokovnjaki trdijo, da znašajo stroški za vzdrževanje vsakega oskrbovanca od $250 do $400 na mesec. Ker oskrbovanci sami ali njihove družine ne morejo plačevati tako visoke oskrbnine, bi morala država Ohio kriti pri-rnanjidjaj. Država prispeva samo $170 na mesec, kar sili domove, da varčujejo na vseh koncih in krajih. To je prvi in glavni vzrok žalostnih razmer v teh domovih. Nočemo zagovarjati stališča, ki izraža mnenje uprav takih domov, opozoriti pa moramo na grozen prepad, ki obstoji med dohodki, recimo, upokojencev z okroglo $100 na mesec in stroški v domovih, ki so povprečno nad $170 najnesec. Kje naj se tu začne revščina ali pri $100 ali pri $170? Imamo vtis, da si reveži, ki niso obteženi s stalno boleznijo, ki niso invalidi in so še toliko pri moči, da sami pazijo nase, lahko prebijejo skozi življenje cenejše, ako živijo sami in ne v organiziranih domovih za reveže. Opozoriti moramo še na neko okolnost. Federalno tajništvo za delo objavlja svoj indeks za življenjske stroške. Sestavlja ga vsak mesec na podlagi 300 različnih cen, ki opazuje njihovo gibanje. Ta indeks nam pove, da se je življenje od 1. 1957- 1959 podražilo za nekaj pod 8%. Ta indeks ni nič vreden za presojo revščine, velja samo za srednje stanove, na primer za samca, ki ima mesečno $300 čistega dohodka. Med tristo predmeti je namreč 225 takih, ki za reveže sploh ne pridejo v poštev. Jih ne kupujejo, ker nimajo denarja. Nujno bi nam bil potreben indeks za reveže, šele potem bi mogli soditi, kako se jim v resnici godi. Tak indeks bi tudi pokazal, da se življenje draži za reveže hitrejše kot za ostalo prebivalstvo; ni se tekom 7 lev podražilo samo za 8%. Opozoriti moramo še na eno razliko: med trajnimi in začasnimi reveži. Začasni reveži so tisti, ki nimajo ne dela, ne premoženja. Cenijo, da jih je okoli 5 milijonov, z družinami vred bo to kakih 15 milijonov, torej dobrih 35-40% vseh revežev. Zanje skrbijo brezposelne podpore, ki so bogatejše odmerjene kot na primer pokojnine za upokojence. Poleg tega imajo upanje na delo. Struktura brezposelnih je tudi preglednejša. Socijalno skrbstvo lažje presodi, kje in zakaj bo brezposelnost trajala dolgo in kje malo časa. Trenutno je brezposelnost med mladino pod 20-25 leti naj- njihovem, bi bilo: vsak naj za-bolj bolna točka. j se gleda! A mnogi te sreče ni- Drugačen je položaj med Stalnimi reveži, ki jih je'majo, da bi mogli in znali tako 20-25 milijonov. Kako jim pomagati do dostojnega življe-1 gledati. Morda ne znajo, v naj nja, to je težje vprašanje. Kennedy je napovedal, da se bo - njegova administracija pečala z njim, Johnson je pa napovedal boj revščini. Ta boj ne bo samo težaven radi nepreglednosti, ampak tudi drag. Pravijo, da bi administracija potrebovala letno do $20 bilijonov, ako bi hotela revščino izkoreniniti. Johnson je prvotno mislil, da lahko začne z zneskom pol bilijona dolarjev, sedaj je vsoto moral pod pritiskom prvih pregledov dvigniti za 100%. Tudi to ne bo moglo doseči več kot omiliti usodo tistih, ki so v najbolj obupnem položaju. Johnsonova akcija se ne bo posrečila, bo omejena samo na volivno leto, ako je ne podpre naša javnost z vso silo in vnemo. Zato je dolžnost administracije, da o naši revščini poroča ne samo Kongresu, ampak vsej deželi z jezikom, ki ga bo vsak razumel. In to ne samo ob priliki debate o federalnem računu za pobijanje revščine, ampak stalno teden za tednom, leto za letom. Drugače bo akcija propadla kot je že mnogih podobnih. Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) bajna dežela, v kateri se cedita mleko in med. Taka je za mnoge, ki bivajo na njenih tleh, da-si seveda ne za vse. Za mnoge je tudi v Ameriki kislo življenje v mnogoterih ozirih. Toda tista bajnost o naši A-meriki ustvarja po okroglem svetu tudi dosti zavisti La Salle, 111. — Letošnja zima je res svoje vrste zima. Ne vem, v katero kategorijo bi jo vtaknil. V decembru je nastopila s svojo veliko ostrino, živo srebro v toplomerih je tiščala več dni daleč doli pod ničlo. Po novem letu in malo manj kakor do konca januarja se je pa nam kar na neki spomladanski način prilizovala. Za tiste toplejše dneve smo ji hvaležni, le več bi jih nam morala dati. Nato je pa najbrže menila, da ne verjamemo njeni priliznjenosti v tistih januarskih dneh, je pa spet na druge strune udarila, zapihala in pokazala svoje zobe. Ej, zima je zima, svoje vrste “politi-karka”, ki ji je težko kaj verjeti in zaupati, ker ne veš, kdaj ti resnico govori in kdaj ti laže po svojih znanih pravilih. Pustimo zimo, naj laže, kakor se ji ljubi — vedno ne bo po njenem, to ji lahko povemo več slučajih pa priložnosti nimajo. Živeti pa morajo. In kdo naj skrbi za reveže, pohabljence, nezmožne, bolnike itd.? In takih vprašanj je še na tisoče. In vse to so le domače skrbi, pod lastno ameriško streho. Do malega večina ostalega sveta pa tudi gleda na našo A-meriko, da jim naj ta pomaga gospodarsko, potem politično, da jih ne podjarmi komunizem. In to Amerika dela, včasih na nerazumljive načine, a tisti, v katerih režiji je to pomaganje in reševanje, pravijo, da je treba tako, kakor delajo. Mi drugi včasih pri tem zmajujemo z glavami in sami pri sebi mrmramo: S tem, kar delate, le pomagate raznim komunističnim voditeljem! Pa pravijo, kakor kak igralec šaha: včasih je ti’e-ba igrati in premikati adute zvito. Pričakujejo pa od Amerike več in več. Kjerkoli kaj zaropota, Amerika naj gre delat mir, kakor da drugih skrbi in dela nima. Kadar pa Amerika kam pride s svojimi izdelki in gleda, VESTI : Nizki dohodki in cene Pod gornjim naslovom ljubljansko “Delo” prineslo je u- vodnik, v katerem piše med drugim tudi: Lahko rečemo, da je akcija za zvišanje najnižjh osebnih dohodkov doslej uspešna. To dokazuje upadanje števila delavcev z dohodki pod 25,000 dinar- Janaža, ki je bila sojena lani. Janez Toplišek je bil preje dalj časa v Zahodni Nemčiji, kjer ja sodeloval z dr. J. Zdešarjem ia bil pooblaščenec “Zveze1 slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu” za Nemčijo. Podobno skupino na švedskem naj bi vodil neki Urbančič, v Trstu pa naj bi bil z njo povezan jev na mesec... V podjetjih vi- Franc Jeza, “vodja akcije za |dijo vzrok za nizke osebne do-' slovensko državo”. Toplišek je hodke predvsem v zunanjih či-1 prišel v Slovenijo iz Zahodne proti kje bi bilo za njene izdelke in njej. Zavidana je, ker sodijo, da njeno blago kaj businessa, tedaj nam predobro gre. Je njih sod ba poštena in upravičena, na to ne dajo dosti, z velikimi očmi gledajo skozi domišljijo, da nam je lahko, ker imamo, in da vrata vseh naših kašč in shramb bi morala biti 24 ur na dan odprta vsemu svetu. Tako domnevajo mnogi Azijci, Afričani in mnogi Evropejci. To, da brez truda in dela ni|se, jaz pa bom zase! jo pa začno postrani gledati, kot nekako nezaželjeno krama-rico. In tako razpoloženje vlada marsikje proti njej. Kako' dolgo bo Amerika vztrajala potrpežljivo pri vseh takih razmerah? In če ne bo in bi se vsega tega naveličala in bi rekla vsem: J Dovolj! Vi vsi skrbite sami za- niteljih, v odnosu med podjetjem in družbo... edini izhod jeni in u.i UA'UU1 . . . tJUllli JLZiruu ^v o- -Lo.u.i.u-uiau.ajiiiiAct, vtrc vidijo v zvišanju cen svojim iz- večjo količino razstreliva in več delkom. To je zelo nevarna tež- sto električnih vžigal za raz- nikjer uspeha in da so Ameri-kanci trdo garali in še trdo garajo za vse, kar imajo, to tudi velika večina tujega sveta ne vpošteva. Z velikimi očmi gle- kar po- brez ovinkov naravnost v njen dajo poželjivo le na ono, ledeni obraz! I imamo. Tudi za vso razno * SEDANJI ČAS, AMERIKA moč v vseh raznih oblikah, ki IN NJENA BODOČNOST. — so prejemali in jo še vedno pre-Naslov, ki sem ga postavil tem jemajo od nas, ne izkazujejo vrsticam, je predolg in zahteva kake posebne hvaležnosti. Vse pojasnil in razlogov več, kakor'gre po mnenju: Amerika lahko dopušča prostor temu mojemu dopisu. Sedanji časi — kakšni so? Na zunanji videz še ne prenapeti. So pa zelo napeti po vseh delih sveta in nekam tajno se vse kuha in mnogo kje že prekipevajo sitnosti na površje. Vsi razni dogovori in pogodbe in vsa pogli-havanja popuščajo in vse kaže, da teh nihče dosti več ne upošteva, to je, tisti in tam, ki bi jih morali, pa jih ne! S svojimi političnimi obnašanji se jim že odpovedujejo. Na mestu je zdaj zelo vprašanje: Države, narodi vseh raznih rodov in plemen, posebno tistih, ki so pri krmilih, kjer se odločuje, po katerih tirih naj gre naprej mednarodna politika in pa voz koristi vseh raznih dežel in narodov — kam jadrate? Ste na pravi poti? Vodijo vaša pota v pravo smer? Ali sedite vsi na vozu, o katerem ne veste, kam vodi in vozi? To bi morala biti glavna skrb vseh nas, vseh dežel in narodov v teh nejasnih časih! O naši Ameriki in njeni bodočnosti nekaj govoriti in nekaj napovedovati, je zopet nekaj drugega. Kaj? Ne propadamo še! Ni nam še nobene sile! Naša gospodarstva cvetejo in napredujejo na vseh koncih in krajih — prav tako, kakor je nam včasih ponosno izjavil pokojni Ličarjev Janez, “da imamo denarja kakor solate!” Yes, precej resnice je v njegovi izjavi. Ali bo vedno tako? Kje je kako veljavno jamstvo za to? Na papirju ga nam podajajo s številkami v bilijonih in še več. Ampak na papir se lahko marsikaj napiše, papir vse pre- daje, ker ima! Tako sodijo Ameriko po svetu. Amerika je bila zadnjih 250 let posebno evropskim narodom neki novi svet, na katerem je bilo prostora, kolikor ga je kdo hotel. Zemlja bogata na rudninah in drugem, vse skozi do začetka tega stoletja brez vsakih socialnih obveznosti, vsak je lahko gledal le zase in svoje vreče polnil, šele, ko je ozemlje Z.D. začelo postajati bolj gosto obljudeno, ko se je več in več ljudi priseljevalo sem iz vseh raznih krajev sveta in so začele potrebe narekovati red in gotove določbe ter s terni odgovornosti drug do drugega, to šele v začetku tega stoletja, šele tedaj so začeli kovati razne določbe, postave1 in zakone, kako se ima voditi gospodarstvo v industrijah in drugje, da bo odgovarjalo tudi socijalnim in drugim dolžnostim v deželi. Zdaj, ko postaja dežela bolj in bolj obljudena in s tem rastejo soci-jalne dolžnosti za skrbstvo v tem in onem, morajo tisti, ki jim dajejo časi vajeti vodstva dežele v roke, skrbeti, da je v deželi kolikor se da pravičen socialni red v vseh raznih zadevah. To more vršiti pa le s točno kontrolo, s katero določa, To Amerika lahko napravi. Ampak isto minuto, ko bi tako napravila, bi pustila nezaklenjena vrata pred komunizmom. In potem? Kdor ima zdrav razum, naj sodi vsak! Po mojem za demokracijo in svobodo bi ne bilo na svetu več dosti prostora... Pred tako bodočnostjo pa mora biti vsakega demokratičnega človeka strah! Tako pravim jaz, Matevž Ofas iz Ely, Minn. — Letošnja zima je bila izredno mila. Vremenski strokovnjaki javljajo, da je bila tako mila zima leta 1884. Tudi leta 1897 je bila tukaj zelo zgodnja pomlad. Moj oče je že marca sejal na vrtu. Navad-noi se tulkaj šele v aprilu nekoliko ogreje. Naseljenci iz starega kraja se drug za drugim umikajo v večnost. Veliko je vdovcev in vdov. Živijo zelo samotno v svojih stanovanjih. Kadar pa enega ali ene zmanjka, ostane stanovanje prazno. Tudi trgovskih poslopij je veliko praznih. Nekoč je tu trgovina lepo cvetela, a danes je kar žalostno pogledati: prazna poslopja v mestu. Kam bo to pripeljalo? Prav lep pozdrav vsem! Joseph Peshel -------o------ Kaiii grgitio iia Umlm nadelfo? CHICAGO, 111. — V cerkev? Gotovo! Sama po sebi umevna stvar. Tako pravijo naši naj- kaj so dolžnosti tistih, katerim mlajši, ki se že. vesele lepih bu-je življenje naklonilo srečo in taric, pripravljenih zanje. Kar uspehe v vodstvih raznih indu- težko jih je bilo naučiti tako strij in v drugih ozirih. Kolikor nenavadno besedo. Prav zaradi večja je obljudenost, večje so tega so na butarice še bolj po- potrebe, več je ust, več je treba nosni, saj vedo, da se bodo z cruha, več skrbstva za vse. njimi lepo postavili. Zato vas Kontroli pri tem se upirajo ti- vabimo, da pridete na Cvetno sti, od katerih se zahteva, da nedeljo ob petih popoldne k Sv. prispevajo za ta skrbstva v ob- Štefanu (v dvorano pod cerkvi- likah vseh raznih davkov. Cu- jo), kjer se vam bo naša miadi- tijo le, Kar se od njih zahteva, na predstavila z izbranim veli- . . * . jTo, da milijoni in milijoni ti- koncčnim programom, nese. Danes tako, jutri pa zopet stih, ki ne morejo več delati, ali Slovenska šola pri Sv. štefa-nekaj drugega. jSo prizadeti po raznih boleznih, nu prireja to velikonočno prire- u Naša Amerika je še vedno itd., a živeti morejo in kar živi ditev v nadi, da bo nanjo pri-“Amerika” — za tiste, ki so jo ne morejo v grob, to tiste, od vabila čim več navdušenih gle- gledali cd zunaj, in za tiste, ki katerih dežela zahteva prispev- dalcev. Nastopili bodo učenci in jo še vedno gledajo od zunaj — ke, to ne briga. Če bi bilo po učenke vseh treh oddelkov slo- nja, ker vsako zvišanje cen v posamezmih podjetjih povzroči verižno akcijo podobnih odločitev, kar bi ne le povzročilo inflacijska gibanja, marveč bi naposled privedlo do enakega stanja, kot je bilo v začetku... Pisec poziva podjetja, da iščejo izboljšanje zaslužka in povečanje osebnih dohodkov delavstva v izboljšanju organizacije dela in tehnoloških postopkov... ni nikjer zapisano, da bi morali tudi slabi delavci prejemati dobre dohodke... bi vsakdo zaslužil vsaj toliko, kot je za življenje potrebno... To pa je v večini primerov 25,000 (mesečnega zaslužka) nekaj manj ... Pritožba zaradi cigar Stanko Sušnik iz Ljubljane se v listu “Delo” zelo pritožuje nad jugoslovanskimi cigarami, ki spravljajo kadilce v slabo voljo, pri tujcih pa “vzbujajo pomilovanje” nad tistimi, ki jih kadijo... Pri tem se z žalostjo spominja na “slavnoznane ljubljanske cigare s stoletno zgodovino”, ki so jih v ljubljanski tovarni prenehali izdelovati. Slovenske smuči se uveljavljajo v svetu Tovarna športnega orodja in smuči v Begunjah na Gorenjskem se je zadnja leta uvrstila med najpomembnejše1 izvoznike slovenske industrije. Po poročilu ljubljanskega “Dela” je imela lani zaposlenih 500 delavcev, izvozila pa je okoli 80,000 parov smuči, za katere je dobila 846,-000 dolarjev. Lani so v tovarni izdelali blizu 100,000 parov smuči, za letos pa so napovedali, da bodo produkcijo dvignili na 130,000 parov. Svoje izdelke izvažajo v 14 držav in to le v take s trdo valuto. Pri tem jih jezi, ker jim narodna banka daje za dolar le 1,215 dinarjev, med tem ko plačuje ostalim podjetjem lesne industrije dolarje po L230 dinarjev. Precej težav je imela tovarna z nabavo' potrebnega jesenovega lesa, pravijo pa, da bo- to vprašanje sedaj rešeno. Jesenovega lesa naj bi bilo doma dosti, toda so ga prodajali rajše razžaganega v inozemstvo, kot pa da bi ga prodali domačemu podjetju. Proces v Ljubljani trije obsojeni V ponedeljek, 9. marca, je bi-la v Ljubljani pred okrožnim senatom izrečena sodba proti Janezu Toplišku, Ivanu in Sta netu Željku, ki so bili obtoženi, da so s podporo iz tujine pripravljali politični prevrat v Sloveniji. Po pisanju v listu Delo'“ naj bi bila. ta skupina povezana1 s skupino Kregarja in venske šole in literarnega krožka. Vsi, ki vam je slovenska mladina pri srcu, ste na prireditev vljudno vabljeni. Saj boste gotovo presenečeni, da se toliko slovenskega živžava uči slovensko pisati in brati. Ob veselem petju, prisrčnem kramljanju, resnem razmišljanju, vas bo misel nehote povedla v pretekle dni, ko ste kot otroci sami vse to doživljali. Ne pozabite torej: na Cvetno nedeljo vas slovenska mladina pri Sv. Štefanu v Chicagu pričakuje. — Na svidenje! Prenovitev Beethovnovih godal Kakor so preuredili BeethW novo hišo v Bonnu, tako bo ° prenovili glasbila za goda1^ kvartet, ki so bil nekoč lasf v£ likega mojstra Beethov^9 (1770-1827). Koelnski izdek>va' lec glasbil Buennagel bo p0^ nil nekdanji zvok in lesk ma violinama ter violi in v*° lončelu. pc Vsa glasbila so precej pošk® dovana, kar ni nič čudnega« vemo, da so stara nad 250 e ^ Beethovnu jih je leta 1800 P°^ daril knez Lichnowsky. M vsa ko izmed njih je dal sklada*^ vrezati svoje začetnice, na pa je pritisnil tudi svoj.PeC® Violini sta Izdelala Italijan mati (16.90) in Josef Gua1-11^ rius ,violončelo nerius (1675), violo pa aeso). ,ke Vsa štiri godala kot re starine so baje vredna 37, ^ , dolarjev, ker pa je nanje igj-a in jih tudi zaznamoval B66*'. ven, so za zbiralce in za ljuy Ije starin neprecenljive vre n sti. Andrea GaU^ RUgerJ ,1 Nemčije in so pri njem našli dva radio-oddajnika, več pištol, strelivo. Eden od bratov Željko je prišel domov preko Trsta, od koder je prinesel v Slovenijo nekaj propagande in Jezovo knjigo, ki “je sovražno pisana’ proti sedanji vladi, kot pravi obtožnica. Drugi Željko je 0 “organizaciji” zvedel od svojega brata, pa bil toliko neumen, da je o tem pripovedoval svojim tovarišem v tovarni. « Iz procesa je bila razvidno, da v Ljubljani mislijo, da je središče vsega delovanja proti sedanji komunistični oblasti v Clevelandu v Združenih državah ali pa vsaj hočejo napraviti tak vtis na javnost. Morda jim b° to služilo za izgovor za dosledno in skrbno zasliševanje vseh obiskovalcev iz Clevelanda v Slovenijo od strani titovske tajne policije, pa tudi za izgovor za številne obiske osobja Titovega konzulata in poslaništva v Cleveland. Veliko žele Jugoslavija je preračunala vojno škodo v letih 1941 do 1945 na 38 miijard dolarjev in zahteva njeno izplačilo od Zahodne Nemčije. Ta seveda o tem noče niti slišati in to Belgrad zelo jezi. Zadovoljil bi se nema% rad tudi z desetino te vsote, če bi mu jo le Nemci hoteli dati, toda ti se o tem sploh nočejo 5 titovci razgovarjati. Obnovili s° le te dni razgovore o odškodnini žrtvam nemških koncentracijskih taborišč. To odškodnin0 so v Belgradu določili na milijonov dolarjev. Koliko bod0 Nemci voljni plačati, še ni jaS' n o, vsekakor pa so v načelu pA pravljeni dati nekaj odškodnin6 še živim bivšim jetnikom-nej1' ških koncentracijskih taboriš6 ali pa sorodnikom umrlih. šdelaval žareče žele- Zbudil ga je glasen poz-*v vesele Jerice, ki je sama 1 0dila kolo, da se popravi, jj. ar so bile bistrooke vrst-0,C.e penile že davno, da se ip adi Jerica ali Martinu ali enčku na čast lepše in skrb-daJ e’ bo je zapazil Tonček ^nes in zadovoljno se muzal, ski Je zade^a goniti kova- kal rn.e^‘ Zvonko se je razle- Jerica in tekala in prestavljala pohištvo, kakor bi že bila gospodinja. Vrbanka in hči sta malo govorili, a tem več mislili in kmalu se začeli odpravljati. Tonček se je trudil pridržati ji, stregel in ponujal pri mizi, kolikor je mogel, in stregla in ponujala je ž njim veseloo-ka Jerica, a brez posebnega uspeha; onima se je mudilo domov. “Kakor hitro utegnem, pridem na Trato,” je dejal Tonček za slovo in stiskal jima roke in jezil se na tihem na jezično Jerico, ki je vedno govorila vmes in takoj se ponudila, da pride ž njim v vas. “Nocoj, Tonček, pa k nam!” se je poslovila in spremila nekaj časa oni dve in žvrgolela, kako moder in delaven mladenič da je Tonček. “Nikamor ne zahaja razen k nam; kajti z Žgurjem sta si od mladega prijatelja. Meni že nagajajo ljudje, da je pri nas kuhan in pečen. Toda povprašal še ni. Ti veš, Len-čika, da sem imela jaz že dobre snubce; ampak zdaj vem hvalo, da se nisem zmenila za nje. Zaradi Tončka bi se kesala. Ti ne veš, kako ljubezniv je ta fant, koliko je skusil po svetu, kako zanimivo zna pripovedovati. Kar cele večere bi ga poslušala.” Molče je poslušala Lenčika ta slavospev; tudi če bi se ji bilo ljubilo, ne bi bila prišla do besede; kajti Jerica je govorila za vse tri, in karkoli je vprašala oni dve, si je sama takoj odgovorila. “Lenčika,” je dejala skrivnostno in se nagnila k njenemu ušesu, “ali mi boš družica? A nikomur nič ne povej, ker ni še tako daleč.” Veselo so se ji svetile oči in gledale v zamišljeno tovarišico, ki se je obotavljala z odgovorom. “Torej z Bogom, mati! Z Bogom, Lenčika! Ampak molči, veš?” se je poslovila in veselo drob-nela proti domu in polglasno si zapela: “Moj fantič se izmed vseh spozna.” Vrbanka in hči pa sta šli tiho svojo pot, zatopljeni v iste grenke misli. “Da bodo zelo šle za njim,” je prekinila molčanje mati, “to sem vedela; a nisem mislila, da bo izbral tako hitro.” “Čemu sva šli vendar doli, mati!” je dejala Lenčika in zaihtela. “Ker si ti tako želela. In spodobilo se je, da ga obišče- EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA Slovenska moška zveza v Ameriki Zadnjič sem omenil glede noma izginil slovenski jezik, znižanja starosti za novopri- Nekateri se še zavedajo, da so staple na 50 let in za zvišanje slovenskega rodu, toda govore asesmenta za 10 centov meseč- samo angleščino. no, o čemur bo prihodnja kon-J Torej je skrajni čas, da se pri gleški pa kar naravnost. Ruske vencija razmotrivala in side- naši Zvezi preuredi tako, da bo carinske oblasti so rekle, da je pala, na razpolago tem mladeničem uvoz mace dovoljen. Morda jo Sedaj imam še en nasvet zabava po starih šegah naših bodo tako carinile, da jo bodo za volitev delegatov za konven- pradedov, združena z angleški- prejemniki dobili šele po judov- mi idejami. Na ta način se bo ski Veliki noči. privabilo našo mladino v našo Moskviči seveda z veseljem o- mo mi enkrat, ker je bil on n)en smeh, ko ji je pripo-jtudi pri nas. Saj smo vendar prijatelji.” “Oh, prijatelji!” vzdihnila je Lenčika. “Kdo je prijatelj nesrečnim, ljudem. Vsak se jih ogiblje, da se ne naleze žalosti. In pri nas je tako, da si želi včasih človek umreti, če bi vas in očeta ne bilo več, služit bi šla kamor si bodi rajša nego živeti v takšni hiši.” “Nič ne bodi žalostna,” tolažila je mati. “Saj še nisi prestara. Bo že še kdo povprašal, če ti je namenjen zakonski stan. če ti pa ni, pomisli, kaj imava dobrega jaz in oče. Ali se ne godi bolje' vsakemu hlapcu in vsaki dekli?” (Dalje prihodnjič) ju Tonček o požaru, o ^ astvu načelnika požarne ^attibe in kako je sam gasil. Čilj1 'kopita Vrbanka in Len-stn •" Zdaj ae^e se Je začela čila^^ Herica, ki je hitro sko-^ znankama in razlagala, Se uči kovaštva, da posta-2 Tnnaočnicfi Tončku in da že a meh goniti. Lenčiki materi se lud' rr*" LU srnena vredno in ^ončku je presedala vese- zdelo to niti smeha Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O. L podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave, Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 178T5 Neff Rd, Cleveland 19 O Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave, Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St, Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO, 34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave, Euclid 32, Ohio Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 1S023 Hillgrove Rd, Cleveland 19, O. POROTNI ODBOR: Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave, Cleveland 9, O. ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave, Niles, O. ČLANSKI ODBOR: MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd, Cleveland 10, O. JOHN JUVANČIČ, Jr, 214 Gardenland Ave, Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St, Cleveland 10, O. DIREKTOR ATLETIKE: LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave, Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd, Cleveland 19, O. — IV 1-3345 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Moskovski Judje se še vedno bojujejo za maco CLEVELAND, O. — Poročali smo že, kako je Hruščev moral pod pritiskom svetovne javnosti popustiti Judom in jim dovoliti, da lahko pečejo maco (opresni kruh) v neki moskovski pekami. Komunistični za-grizenci med birokrati se s .takim stanjem niso sprijaznili in Judom niso hoteli dati potrebne moke. Judje so pa začeli v moskovski sinagogi nabirati moko od vernikov proti poznejši dobavi mace, kar po komunističnih zakonih ni prepovedano. To ni namreč kupčija, to je samo zamenjava moke za maco. Rdeči birokratje ,se pa niso dali ugnati; poslali so v pekarno kar požarno hrambo, ki je seveda “ugotovila”, da v pekarni obstoja nevarnost za ogenj in da prostori ne odgovarjajo tudi sanitarnim predpisom, akoravno je pekama državna last in so jo Judje dobili samo v najem. Ko so zadnjo nedeljo prišli stari Judje v sinagogo, da bi tam dobili maco za svojo moko, je niso dobili. Z uradno utemeljitvijo se niso zadovoljili in začeli na glas protestirati proti režimu. Policija ni imela poguma, da bi jih s silo preganjala, kajti vsi demonstrant j e so imeli sive lase, ako so jih sploh še kaj imeli. “Posebni kanali" so seveda takoj poskrbeli, da je o tem zvedel ves svet. Kaj bo Hruščev napravil, ne vedo. Mislijo pa, da bo dovolil peko, kakor hitro bodo judovski velikonočni prazniki pri koncu. Med tem so ameriški Judje poslali maco preko Danske, an- cijo. Priporočam, da bi podružnice izvolile delegate, ki so vešči angleškega jezilka, to iz razloga, ker večina glavnih uradnikov ter podružničnih tajnikov rabi angleščino v svojih razgovorih in bi bilo primemo, da se vodi konvencijo v - angleščini. Je prišel skrajni čas, da se preuredi poslovanje Slovenske moške zveze, AKO HOČEMO OSTATI ŠE MED ŽIVIMI. Ker je delovanje naših starčkov ZAOSTALO v napredku z novimi člani, se mora Zveza obrniti na našo MLADINO. Kakor je pa vsem znano, je naša mladež slabo vzgojena na slovenski podlagi in malokateri so vešči slovenskega jezika, večinoma pa sploh na, razumejo slovensko. Slovenci, ki SO' se priselili v te kraje, so pomrli in v dostih slučajih so tu rojeni že tretji ali celo četrti rod. Tako da je v mnogih slučajih popol- Zvezo, da bo še na mnoga leta poslovala kot razvedrilna organizacija. Gola resnica je, da starejši člani so na potu s tega sveta in nje je treba nadomestiti z mladimi močmi. To je edini izhod. Poverilnice bodo razposlane podružničnim tajnikom v najkrajši dobi in volilo se bo delegate na junijskih in julijskih sejah. Podroibnosti bodo objavljene s pošiljanjem poverilnic. Prihodnjič bom objavil še nekaj sprememb v pravilih. Prosim, da podružnice resno vzamejo te točke v pretres in dajo navodilo svojim delegatom tako, da bodo pripravljeni glasovati, ko bodo prišle točke za rešitev, tako da se ne bo konvencija zavlekla preko enega dne. Z bratskim pozdravom! pazujejo ta boj med pravovernimi Judi in rdečim režimom. Število delovnih mest ne trpi preveč od tehničnega napredka WASHINGTON, D.C. — Med strokovnjaki vihra že dolgo let boj, ali je res, da hitrost v tehničnem napredku dviga tako naglo delovno storilnost, da pri tem pada normalen prirastek na novih delovnih silah. Kratko povedano: tehnika ustvarja večjo proizvodnjo pri zaposlitvi manjšega števila delavstva. To je veljalo za pravilo, sedaj pa trdijo ravno strokovnjaki federalnega tajništva za delo, da to najbrže ni res. Povečanje proizvodnje je še zmeraj bolj vezano na povečanje števila zaposlenih delavcev kot pa na povečano zmogljivost novih stro- John F. Jadrich, gl. tajnik jev. Res je, da tehnika preganja Nobe-zagrinjala,” je g0 ^pre'ie* je prisrčno svoja 8ki-"Ct ^ V0 ga, jjb bo s,pravji pred sodni-la za režim izredno hud poper, j0) tak je njegiOV trden skleD_ za poljsko javnost pa je pomenila dan veselja in zabave. Ravno 24 ur preje je kardinal — Od kar je uveden avtomobil v ameriški promet, je bilo napadel v nagovoru, ki ga je na naših cestah že preko mili_ imel pred poljskimi učitelji, ko- :jon ljudi mritvih munistično moralo.____________________________________________ Kje bi se moglo: kaj takega' pripetiti v Jugoslaviji? Trdimo' upravičeno že par let, da je naj Stanovanje oddajo Poljskem in sedaj tudi na Mad-, Dvosobno stanovanje s kopal-žarskem več svobode kot v Ju- Rico oddajo na 15910 Midland Avenue moškemu ali ženski. -(55) MALI OGLASI goslaviji. V našem državnem tajništvu so šele sedaj spregledali in previdno izjavljajo, da vlada v j V najem nekaterih satelitskih državah Oddamo 4 sobe spodaj, Iju-več svobode kot v Jugoslaviji/dem srednje starosti; vse Dolgo so potrebovali, da so se ugodnosti. Jennie Zadnik, odločili za tako “pogumen” ko- 1272 E. 168 St., KE 1-2486 rak. med Grovewood in Watarloo. ------c----- Truman je bil tudi v Atenah dobre volje ATENE, Gr. — Nikogar nimajo Grki tako v časteh kot bivšega predsednika Trumana, vedo, da jih je samo njegov pogum in politična dalekovidnost rešila komunizma in na to niso navadni Grki še danes pozabili. Le tako1 se je moglo zgoditi, da je Trumana, ko se je sprehajal na gradu Akropolis in občudoval starinske spomenike, na- (55) Ženitna ponudba Dekle, ki je prišla iz Slovenije, bi se rada seznanila s poštenim fantom v svrho že-nitbe. Ponudbe pošljite na Ameriško Domovino pod značko “Dekle”. (56) V najem Na 1081 E. 71 St., oddamo 5 prenovljenih sob na drugem. Vprašajte za oskrbnika 881-7529. (58) RAZPOŠILJAMO TUDI PO POŠTI! NAROČITE ŽE mm m VELIKO NOČ NAŠE immi »IME PREKAJENE KLOBASE - ŠUME - ŽELODCE h druge potrebe Prvoklasno sveže meso — riževe in krvave klobase — groeerija vseh vrst RAZNA VINA — PIVO — MEHKE PIJAČE MODEL FOOD MARKET 445 East 200. Street KE 1-7447 Cleveland, Ohio 44119 FLORIAN in MARIE KONČAR — lastnika UMETNIŠKA GARAŽA — Robert Moulthrop v Wa-shingtonu, N.Y., si je zgradil garažo, kot jo kaže slika. “Opazovalec” na eni strani strehe vzbuja splošno zanimanje mimovozečih. HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI mwmmMmwmwmmwmmmmmwmjm V prvem hipu ga Čeh ni mogel dobro videti, ker so kož-nata okna slabo prepuščala svetlobo, a dan je bil teman zaradi oblakov, ki so popolnoma prekrili nebo in napovedovali grozno nevihto. Toda ko so se njegove bistre oči privadile mraku, ga je komaj spoznal, tako je shujšal in oslabel. Ogromni mož se je izpremenil v ogromen okostnjak. Obraz je imel tako bel, da se ni mnogo razlikoval od mlečne barve las in brade, a ko se je naslonil na naslon pri stolu in zaprl veke, se je zdel Hlavi naravnost mrlič. Pri stolu je stala miza, a na njej križ, vrč z vodo in hlebec črnega kruha z zataknjeno mizerikordijo ali groznim nožem, ki je rabil vitezom za in ugasnila, kakor uvene in pogine z nogami poteptano cvetje. Tej temni povesti je drugoval ne manj otožni mrak bližajoče se nevihte. Zakaj temni oblaki so se čedalje huje zbirali nad Spihovom. Jurand je poslušal pripovedovanje brez vsakega trzljaja in giba, da se je navzočim lahko dozdevalo, da je pogreznjen v seh. Vendar je slišal in razumel vse, zakaj ko je Hlava začel govoriti o Da-nušini nesreči, sta se mu v praznih očesnih jamicah nabrali dve veliki solzi in mu spolzeli po licih. Od vseh po-zemeljskih čustev mu je ostalo samo eno: ljubezen do otroka. Potem so se začele njegove posinele ustnice premikati v molitvi. Na dvorišču se je raz- ubijanje ranjencev. Razen legel prvi, še oddaljeni grom kruha in vode ni Jurand uži- in blisk je tu pa tam razsvetlil val že dolgo časa nobene druge hrane. Za obleko mu je rabila groba, z vrvjo prepa-sana raševina, ki jo je nosil na golem telesu. Tako je torej živel po prihodu iz ščitenske-ga ujetništva premožni in nekdaj strašni vitez iz- Spi-hova. Ko jih je slišal vstopiti, je z nogo odsunil udomačeno volkuljo, ki mu je ogrevala bose noge, in se nagnil nazaj Takrat se je Čehu zdelo, ka kor bi bil umrl. Nastal je trenutek molčanja, ker so priča kovali, da napravi kako znamenje, da bi kdo začel govoriti, toda on je sedel nepremičen, bel, miren, z nekoliko odprtimi usti, kakor bi bil resnično pogreznjen v večno smrtno spanje. “Tu je Hlava,” se je naposled s sladkim glasom oglasila Jagienka, “ali ga hočete poslušati?” Prikimal je v znamenje, da je zadovoljen, zato je Čeh začel tretjič svoje pripovedovanje. Omenil je na kratko bitke z Nemci pod Gotteswerderjem pripovedoval o boju z Arnoldom von Baden in o rešitvi Danuše; ker pa po dobri novici ni hotel užalostiti starega mučenika in v njem buditi novega nemira, je zatajil, da se je Danuši zaradi dolgih dni okrutnega ujetništva zmešala pamet. Toda ker je sovražil križarje in je želel, da bi bil Zigfrid kar se da neusmiljeno kaznovan, nalašč ni zatajil, da so jo našli prestrašeno, shujšano, bolno, da se je poznalo, da so z njo ravnali po rabeljsko in ako bi bila še dlje ostala v teh strašnih rokah, bi bila uvenela CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE HOFFMAN HIGHLANDS — by TRANSFERRED OWNER 3 yr. old Riviera, 4 bedrms., 2 full baths, Fam. sz. kit., rec. rm., W/W cptg., water soft., dishwasher. Nr. šchls., churches, shopping. 529-3470. (55) ROSELLE — 1 ROOM COLONIAL HOME 3 Bedrooms upstairs. All carpeted. Full basement with powder room. On 50 ft. lot with adjoining 50 ft. lot. PHONE LA 9-6526. (57) OAK FOREST By Owner—3 bedroom brick Ranch. Attached 2 car garage. Modern built in kitchen. Also bath. Fenced in yard. Patio. Near everything. Priced for quick sale. Phone 687-4923. (55) okna. Molil je dolgo in iznova so začele kapljati solze na njegovo belo brado. Naposled je prenehal in nastalo je dolgo molčanje, ki se je nad mero vleklo, kar je naposled postalo mučno za navzoče, ker niso vedeli, kaj naj store. Končno se je oglasil stari Tolima, desna Jurandova roka, tovariš v vseh bitkah in glavni stražar Spihova. Rekel je: “Gospod, pred vami stoji oni peklenšček, oni križarski volkodlak, ki je mučil vas in vašega otroka: dajte nam znamenje, kaj naj storimo z njim in kako naj ga kaznujemo.” 'Na te besede se je Jurandov obraz naglo izpremenil in pomignil je, naj mu- pripeljejo ujetnika. Dva služabnika sta ga, kakor bi trenil, zgrabila za rame in ga pripeljala pred starca; on pa je iztegnil roke, šel z eno roko p o Zigfridovem obrazu, kakor bi s e hotel spomniti ali zadnjikrat vtisniti v spomin njegove obrise, potem jo je spustil na križarjeve prsi, otipal na njih zvezane roke, se dotaknil vezi, iznova zamižal in povesil glavo. Navzoči so menili, da premišlja. Toda naj je delal kar si bodi, ni trajalo dolgo, ko se je čez trenutek osvestil in segel z roko proti hlebcu kruha, v katerem je tičala zlovešča mizerikordija. Tedaj so Jagienka, Čeh, še celo stari Tolima in vsi služabniki zadržali sapo v prsih. Kazen je bila stokrat zaslužena, maščevanje upravičeno, vendar ob misli, da bo ta na pol živi starec rezal zvezanega starca, so jim zadrgetala srca. Toda on je prijel nož, ga otipal s kazalcem do konca ostrine, da bi vedel, česa se dotika, in je začel rezati vrvi na križarjevih rokah. Vsi so ostrmeli, ker so razumeli njegovo namero— in niso hoteli verjeti svojim očem. To jim je bilo vendar preveč. Hlava je- prvi začel mrmrati, za njim Tolima, za njim služabniki. Le duhovnik Kaleb je začel izpraševati z glasom, v katerem se je skrival potlačeni jok: “Brat Jurand, kaj hočete? Ali hočete ujetniku darovati prostost?” “Da!” je odgovoril Jurand s tem, da je prikimal z glavo. “Hočete, da odide brez maščevanja in kazni?” “Da!” Mrmranje jeze in razburjenja se je že povečalo, toda o. Kaleb, ki ni hotel, da bi se onečastilo tako nezaslišano dejanje usmiljenja, se je obrnil k mrmrajočim in zaklical: “Kdo si upa protiviti svetniku? Na kolena!” In poklenil je sam in začel moliti: “Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo,” In zmolil je “očenaš” do konca, Pri besedah: “in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom” so se njegove oči nehote obrnile k Jurandu, čigar obličje se je resnično razjasnilo v neki nadzemeljski svetlobi. In ta pogled v zvezi z besedami molitve je skrušil srca vseh navzočih, a stari Tolima, čigar duša je v nenehnih bojih otrpnila, se je prekrižal, obje! Jurandovo koleno in rekel: “Gospod, ako naj se izpolni vaša volja, je treba ujetnika spremiti do meje.” “Da!” je prikimal Jurand. V BLAG SPOMIN OB ŠESTI OBLETNICI ODKAR JE ZASPAL V GOSPODU Joseph Yartz Izdihnil je svojo blago dušo dne 18. marca 1958. Luč nebeška naj Ti sije, srce naše zate bije, v mislih naših si vsak čas; Ti pri Bogu pros’ za nas. Žalujoči: MARGARET YARTZ, soproga ŠTIRI HČERE in ŠTIRJE SINOVI Cleveland, 18. marca 1964. CHICAGO, ILL. SCANDINAVIAN AIR LINES SYSTEM Starting direct Chicago to Europe service April 1. For complete inf. Call HA 7-4200. (56) MALE HELP DETAILER DRAFTSMAN Must have experience and ability in detailing of department store interiors and store fix fares for established design firm. Salary commensurate with ability. Phone Mr. Everhart AU 7-2025 HAROLD SCHAEFER & Assoc. Berkeley, Illinois (55) DOGS FOR SALE WHITE POODLES, AKC REGISTERED. Miniature, 9 weeks old, Toys 10 weeks. Grand Champion sired. — Reasonable. — SHerwood 12811. (56) BUSINESS OPPORTUNITY ICE CREAM STORE By Owner. Must sell due to other business interests. Excellent N. W. suburban location. Will sell reasonable. 823-9436. (55) mmmK I ^aroeife le sedaj za veHkonoene praznike I naše odlične domače prekajene ŠUNKE — ŽELODCE in |4 drugo prekajeno meso — krvave in riževe klobase ... NAŠA I POSEBNOST LETOS SO PA DOMA NAREJENE IN SU-J ŠENE KRANJSKE SALAME. — Imamo tudi vse vrste | grocerijo ter PIVO IN VINO! | Vsa roba je prvovrstna in postrežba točna in zanesljiva. — Dovažamo na dom in pošiljamo po pošti! Four Points Food Market 667 EAST 152 STREET GL 1-6316 CIRIL IN URSULA ŠTEPEC, lastnika Želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM - PRIJATELJEM -IN ZNANCEM! k -Tv- M-L1- ' ' . -V.VA, L. V. ■ Uri . ■ ... . ■-< GRDINO VA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag', vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 Blisk je vse pogosteje razsvetljeval okna: nevihta je bila bliže in bliže, (Prihodnjič dalje.) Novo o toploti na Mesecu Raziskave, pri katerih je u-porabljal instrumente, občutljive za infrardeče žarke, je Bruce Murray s kalifornijskega inštituta za tehnologijo strnil v ugotovitev, da ostanejo nekatera področja na površini Mese- ca po sončnem zahodu topla;počasi oddajajo prejeto sončno razmeroma precej časa in se o-hlajajo mnogo počasneje kot druga. To posebnost povezuje Murray z ustrezno geološko sestavo skalovja; med področji, ki zelo toploto, omenja zlasti Koperni' kov krater. — Drugi ameriški astronomi so te dni zaznamovali zlasti v bližini Aristarhovega kraterja ognjeniškim izbruhom podobne pojave. RUDY KRISTAVNIK COMPANY Gradbena dela • Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Spomladi popravljamo in lepšamo zopet domove, stanovanja, poslovne prostore. — Obrnite se na nas. — Vsa dela zavarovana. — Proračuni brezplačni. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O. Nova zaloga velikonočnih in spomladanskih oblačil v razprodaji po posebno nizkih cenah pri A. BROFMAN DEPT. STORE 680S Sl. Glair Ave., Cleveland 3, Ohio Phene: ENdicoš! 14159 LJUBKE $5.98 ŽENSKE OBLEKE.............do 10 98 Najnovejši kroji in barve; za deklice mere od 9 do 20 polovične mere 14Vz do 24 Vž ŽENSKE OBLEKE $6.98 IZ DVEH KOSOV.............do $8.98 Mere za deklice in polovične ŽENSKE DVOJNO PLETENE OBLEKE V TREH KOSIH . samo $10:90 Velika izbira krojev in barv. Mere od 9 do 18. ŽENSKE PLETENE OBLEKlT" V TREH KOSIH .... samo $13 98 Polovične mere od I6V2 do 241/2 ŽENSKA POLETNA KRILA; VELIKA IZBIRA . . od $3.49 do $5.98 Male in večje mere od 8 do 18 in tudi od 32 do 38 iz novega, raztegljivega blaga in Dacrona v nabranih, nagubanih ali gladkih krojih ŽENSKE BLUZE . . . $2 98 do $3 98 s kratkimi ali dolgimi rokavi. — Potiskane v mešanih ali enotnih barvah. — Priljubljeni kroji, kot so: Ship-n-Shore ali Revere. VELIKONOČNE OBLEKCE ZA DEKLICE .... $798 in $8-98 Garnitura iz petih kosov DEKLIŠKE VELIKONOČNE OBLEKE, KRILA IN BLUZE . . $2 98 do $5.93 Vse velikosti ZA FANTE OBLEKE IZ DVEH KOSOV, vse sedaj nanovo dobavljeno: hlače, bele in športne srajce za Veliko noč BOLJŠE OBLEKE ZA FANTE po cenah od $6.98 do $14.98 Navy-modre in druge barve; mere od 2 do 16 POMLADNI IN ZA DEČKE . Mere do 20 ŠPORTNI JOPIČI . o-J $3.98 do $10 93 @ IMAMO TUDI VELIKO IZBIRO ŠPORTNIH IN BELIH SRAJC, JOPIČEV IN HLAČ ZA MOŠKE ® VSE PO ZELO ZMERNIH CENAH @ PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE SAMI ® DAJEMO IN, ODKUPUJEMO ZELENE EAGLE ZNAMKE “7 ■ OriTT1 A ■. AA Ari m '4-'“ Mr A AjAM AJMA S M ^' MM Ar M) M M;: M-; rt r y ,; MAM: A?:- M.A; t. r JVaznanilo in JZah'Oala V globoki žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 12. febr. 1964 umrla naša preljuba sestra in teta FRANCES RUSS Pokojna je bila rojena v Clevelandu, O. dne 10. avgusta 1899. Prebivala je poprej na 952 E. 70 St., zadnji dve leti pa na 784 E. 266 St. v Euclid, O. Pokopali smo jo dne 15. februarja 1964. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, od tam pa po opravljenih žalnih slovesnostih na pokopališče Kalvarija, kjer smo truplo položili v družinski grob. Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik je vodil cerkvene obrede v pogrebnem zavodu, daroval ob asistenci Rev. Jošta Martelanca in Rev. R. Hobarta slovesno pogrebno sveto mašo, spremljal pokojno na pokopališče in ob grobu molil za večno srečo njene duše. Pogrebne sv. maše se j® udeležil tudi Rev. A. A. Audrey, župnik župnije Naše Ljube Gospe Karmelske. - Zahvaljujemo se najtopleje imenovanim gospodom duhovnikom za vso naklonjenost in duhovno tolažbo. Posebno naj prejme Rt. Rev. Msgr. John Fleming, župnik pri St. William’s, ki je na prošnjo prihitel na dom in bolnici podelil sv. zakramente za umirajoče. Iskreno zahvalo izrekamo društvu Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Marijini družbi župnije Sv. Vid za skupne molitve za pokojno v pogreb, zavodu in udeležbo članic pri pogrebu. Hvaležni smo za ganljive žalo-stinke, ki so jih po sv. maši pele Mrs. Olga Urbas in zbor članic Mothers Club pri Sv. Vidu. Prisrčna hvala našim dobrim sosedom in prijateljem, ki so darovali za sklad za sv. maše in druge dobre namene, kakor tudi sosedam, ki so pomagale v našem domu na dan pogreba. Zakrajškov pogrebni zavod je skrbno in ljubeznivo uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Najlepše se mu zahvalimo. Bog povrni vsem, ki so darovali za svete maše, poklonili cvetje in dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Posebej se zahvalimo številnim uslužbencem Richman Brothers Company, ki so pokojno kot svojo sodelavko med boleznijo obiskovali, ji izkazovali mnoge dobrote in ljubeznivosti, darovali v njeno počastitev za dobre namen? in se udeležili pogreba. Razposlali smo zahvalne kartice vsem. Če bi kdo naše posebne zahvale pomotoma ne bil dobil, prosimo oproščenja. Tole javno zahvalo želimo izreči prav vsem, se zahvaliti za vse izraze sožalja, za vso pomoč in vso počastitev ljubljene sestre in tete. Luč nebeška naj Ti sije, v naših mislih si vsak čas; srce naše zate bije, Ti pri Bogu pros’ za nas. Žalujoči: sestri MARY RUSS in MRS. ROSE STERLING; brat JOHN RUSS; svakinja MRS. HELEN RUSS; svak DAVID STERLING; nečakinji: MRS. MILDRED BALUKIN, soprog CHESTER in otroci ter MRS. JOSEPHINE LA BANT, soprog JOHN in otroci; nečaki: ROBERT STERLING z ženo Mary, WILLIAM STERLING z ženo JEAN in otroci, JOHN RUSS z otroci in RUDOLPH: RUSS. Cleveland, 18. marca 1964. ■srJ